Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesetno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 D!n nedeilska l/.rtajo celole no v Jugo-slovlll 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, pelli-vrato mali oglasi po 1 50 In 2 D,večji oglasi nad 45 mm v.Sine po Din 2-30, vellltf po 3 ln 4 Din. v uredmSUem delu vršilca po 10 Din p Pr. večjem g n^ro-liu popust Izide, ob 4 zjutraj razen pondeliKo in dneva po proznlKu Uradnl&ivo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne apre/ema/o * llre&nl&tva "Političen lisi za sli) venski narodi Sestanek Dauidoisiča s Spahmn Komentarji radikalov in demokratov Uprava /e vKoptlarlevi ul.ii.b ^ Čekovni račun: Clubllana S lev. IOM5U ln 10.349 za Insetale. Saralevoit.7503, '/.atjreb it. 39.011. Vrana In Itunat St. 24.797 tcle/on Si. 2050, upravnlštva St. 2328 millMMIll^llMMBIMim.illBI.IMMMSir I ■!■■■ IMIII—- Zadosti! Nobene stvari ni človeka tako sram, kakor če mu italijanski politik ali javni funkcionar, kateremu se predočijo krivice, ki jih prenašajo od fašistovskega režima Jugoslovani v Italiji, pomoli pod nos zagrebške liste, polne divjih napadov na lastno državo. Napram krivicam, nasiljem Ln brezpravnostim, ki se glasom tega tiska godijo Hrvatom od Srbov, se zdi položaj Hrvatov in Slovencev v Italiiji naravnost rajski. Še bolj sram pa je človeka, če sliši ves kor fašistovskega časopisja hvaliti hrvatski narod in ga bodriti v »boju za svobodo«, češ, mi Italijani sočuvstvu-jemo ne iz preračunanosti ampak iz čiste ljubezni z vsakim narodom, ki trpi pod robskim jarmom, tako zdaj tudi s Hrvati! Ampak naravnost v zemljo bi se pogreznil, če čitaš iz-iave vodivnih politikov kmetsko-demokratske koalicije, ki te izjave italijanskih fašistovskih simpatij sprejemajo kot resne in odkrite, naj-sibo iz gluposti ali iz preračunanosti, in nanje navežejo svoje pritožbe ter zahteve, apelira-joč na italijansko javno mnenje, naj jih podpira! Naravno je in dovoljeno, če pol.' opozicija Katerekoli zemlje išče opore v moralni skupnosti, ki veže vse države in narode na svetu, ako se ji zdi, da se narodu godi krivica, ki je vladajoči nočejo na noben način popraviti. Res je, da naj bi se domače zadeve reševale v družini sami, toda v pogledu na velike dobrine svobode, enakopravnosti in samoodlo-čevanja za vsakega človeka in za človeštvo sploh, tvorijo končno vsi narodi eno samo družino in je prav, če drug drugemu v uresničenju in varstvu teh dobrin pomagajo. Samo da obstoja tu absolutno neprekoračljiva meja v onem državljanskem in domovinskem čutu, ki je najbolje izražen v znani rečenioi: Prav ali ne, dobro ali slabo, vendar je Anglija moja domovina. Pri vsem prizadevanju za pravico se državna skupnost naroda ali bratskih narodov, kakor je pri nas, ne sme oškodovati na korist tuji ne na ugledu ne na moči in integriteti. To so sicer samo po sebi umevni aksiomi, ki se jih drži danes povsod na svetu tudi najhujša opozicija, izvzemši Jugoslavijo. Tukaj sebična strankarska strast, trma in samovolja ne pozna prav nobenega ozira do vrhovnih interesov skupnosti, le tu daje opozicija orožje v roke tudi najhujšemu sovražniku. Ni mogoče verjeti, da gg. Mačku, Krnje-viču, Pribičeviču ni že zadosti, da fašistični tisk, ki dela vse točno na komando, že pol leta izrablja naš notranji spor v hujskanje zoper našo državo, v oslabitev naše pozicije v svetu in v pospešitev našega zaželjenega razpadanja, poslužujoč se govorov in izjav zagrebških gromovnikov. Mar ne vidijo za hinavsko laskavim dobrikanjem slabo prikritih namenov fašistovske vlade, ki, pozdravljajoč hrvatske »borce za svobodo«, obenem uprizarja široko akcijo za osvojitev Dalmacije? Ali ni očividno, da gre pri tej tako spretno in obenem perfidno organizirani kampanji »v prid hrabrih Hrvatov« za zelo dobro premišljen načrt, kako za slučaj najslabšega momenta v naši notranji borbi izvesti udar, za katerega se fašizem že pet let mrzlično pripravlja? Ali je res tako težko spoznati v pisanju italijanskih časopisov isto politično metodo, ki so jo rabile znane velesile, ko so mislile, da se bliža finis Poloniae? In izjave nekaterih politikov naše opozicije so res v svoji pretiranosti, divji nebrzdanosti in zlobni nepremišljenosti take, kakor da se bliža konec skupni državi. Višek pa je brezdvoma dosegel g. Maček r izjavi, ki jo je podal dopisniku »Corriera detla Sera«, Luigi Morandiu, katera se seveda tiska zdaj po vseh italijanskih listih z najde-belejšimi črkami.' Žalostno je Citati, kako se gospod Maček pritožuje nad velikimi nezakonitostmi, ki sc baje gode v Jugoslaviji, nasproti zastopniku one Italije, kjer vlada že pet let diktatura, ki je pogazila vse zakone in jih gazi dalje ter jc državljanom vzela vse njihove svobodščine od prve do zadnje. Na tako državo apelira gospod Maček, naj pomaga s svojim ugledom in veljavo vzpostaviti normalne razmere v Jugoslaviji, kjer je toliko svobode, da sme g. Maček dajati izjave, zaradi katerih bi v Italiji bil obsojen najmenj na dosmrtno ječo. Če ne za drugo, pa čisto gotovo za pogum, ki ga morajo njegove besede nujno dati tuji državi, češ, da postaja narod pri nas vsak dan bolj intransingenten, da bi 1 Izjavo posnemamo po >Narodnom valu« 12. deccmbra 1928. Belgrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič posetil ministra trgovine in voditelja muslimanov dr. S p a h a. Na sestanku sta se razgovarjala o sedanjem političnem položaju. Demokrati trde o tem sestanku, da sta oba šefa ugotovila, da obstojajo velike težkoče in da je težko vzdržati sedanjo vladno koalicijo, ako se te težkoče ne odstranijo. Dalje trdijo de-mokratje, da se je Davidovič razgovarjal z dr. Spahom o tem, kako bi obe stranki skupaj nastopili v vprašanju revizije odnesno v vladi in da bi skupaj postavili svoje pogoje. Iz krogov demokratov so se širila o tem sestanku različna mnenja. Nekateri so trdili, da jc Davidovič res hotel pridobiti Spaha nazaj za bivšo demokrat-skc-muslimansko zajednico, da pa je malo verjetno, da bi se Spaho odločil za demokrate, ker bi s tem avtomatično prišel v nasprotje z radikali in bi moral cv. stopiti v opozicijo. To pa ne more biti v interesu dr. Spaha, ki ima svoje glavne volivce v Bosni in Hercegovini, kjer so Srbi v pretežni večini organizirani v radikalni stranki. Če bi namreč prišlo do zveze med demokrati in muslimani, bi to pomenilo afront proti radikalom. Od strani radikalov pa sc nam jc sporočilo naslednje: Ljuba Davidovič je danes isti, kakor je bil pred leti. Ljuba Davidovič ni politik, ampak pesnik v politiki. To se je opazilo tudi pri njegovem presojanju sedanjega političnega položaja. Njemu namreč nikakor ne gre v prvi kmalu tudi že s personalno unijo ne utegnil biti več zadovoljen. Manjka pa vsake besede, da se primerno kvalificira napad g. Mačka na g. Marinkoviča, kateremu očita »infamno politiko napram Italiji«, češ da ne želi prijateljstva z Italijo, dasi se lc-ta po njegovem mnenju ni povečala na škodo Srbov, ampak miroljubnih gospodov Hrvatov! In Slovenci, gospod Maček, ki so se žrtvovali zato, da se je ohranila hrvatska Dalmacija? In kdo je vsega tega najbolj kriv? Ali nc politiki, ki so g. Mačku veliko bližji nego Belgradu? Dali more količkaj svoje odgovornosti če nc pred skupno državo, pa vsaj pred lastnim narodom zavedajoč se politik dati zunanji politiki g. Mus-solinija napram nam v roke hujše orožic nego je taka trditev? Z vsega tega dostojnim za- vrsti za osebnost vršilca dolžnosti zagrebškega velikega župana, ki je polkovnik, ampak 011 bi rad Ie svoj položaj v vladi spremenil in utrdil, oziroma zamenjal nekaj svojih zastopnikov v ministrstvih. Če pa računa Ljuba Davidovič na to, da mu bomo radikali kaj odstopili, potem mu lahko zatrdimo, da Velja Vukičevič ne more niti korak nazaj. Ne samo radi tega, ker to odgovarja koristim stranke, ampak tudi radi tega, ker samo tako parira akcijo glavnega odbora, ki širi med radikalnimi volivci inisel, češ, da so se radikali prodali demokratom in da hočejo de-mokratje radikalom čim največ škodovati. Iz krogov demokratov smo culi tudi to-le mnenje: če bi Ljuba Davidovič le vztrajal na svojem stališču, potem bi prišel za radikale idealni čas, da bi se lahko združili v trozvezo s Slovensko ljudsko stranko in z muslimani. Kajti da imajo radikali dr. Spaha popolnoma za seboj, je povedal dr. Spaho sam s tem, da je zelo obžaloval, da so muslimani in radikali v sarajevski oblastni skupščini razprti, ko vendar delajo v Belgradu skupaj. Tudi je dr. Spaho odločno demantiral vsak afront muslimanov proti radikalom in odklanja vsako zvezo z opozicijo. Radikali so mnenja, da bi v slučaju, če bi Davidovič vztrajal na svojem stališču, prišlo tudi v demokratski stranki do istega, kar je bilo pred nedavnim časom v radikalni stranki, da so se namreč morale razmere brezpogojno razčistiti. Ni izključeno, da bi se pri tem razči-ščenju demokratska stranka razdvojila. ključkom seveda, da »enostavne politične presije zunanjih vlad ne bodo mogle spametovati političnih faktorjev v Belgradu, ampak samo ekonomske in finančne težave«! Torej enostavno gospodarski bojkot cele Evrope proti lastni državi, to je vrhunec politične taktike g. Mačka v borbi zoper njemu nepo-goden režim. S strankarskopolitičnega stališča dela g. Maček svojim političnim nasprotnikom s takimi izjavami samo najvcčije usluge, z narodnega in državnega pa jih noben zdrav državni organizem nc more brez najvc&jc škode delj prenašati. Skrajni čas jc, da tisti voditelji opozicije, ki s tako taktiko ne morejo biti zadovoljni, narede temu brezglavemu počenjanju konec. SDS na umiku Stališče kluba obč. svetnikov SLS v Ljubljani edino pravilno. Po prvem huronskem napadu v' »Slov. Narodu« na SLS, so se gospodje demokrati zavedli, kako neprimerno so se : aleteli. In včeraj je sledil umik na celi črti. »Jutro« je že dokaj ponižneje kot »Narod« prejšnjega dne. Pravi, »da se je čulo«, da misli SLS razbiti koalicijo. »Jutro« bi rado vpletlo dejanja g. Mencingerja v sedaj aktualno zadevo, čeprav danes ljubljanske javnosti prav nič ne zanima, kaj je delal g. Mencinger, pač pa je radovedna, kaj počne sedanja mestna uprava. »Jutro« tudi priznava, da je zahteva SLS po razčiščenju čisto v redu, le da bi mogla SLS to razčiščenje doseči tudi brez nastopa v javnosti. Proti tej trditvi pa govori vsa Ljubljana, ki ve, da so tudi nekateri občinski svetovalci SDS v svojem klubu zahtevali pojasnila, pa jili niso dobili. Zastopniki SLS so iskali pojasnila pri najrazličnejših gospodih, ki so imeli z zadevo opraviti, pa celotnega pojasnila nikjer niso dobili. Kaj je potem še preostalo drugega, kot izrabiti najmočnejše sredstvo. O lojalnosti se ne bomo prepirali. Samo zadnji slučaj navedemo, o katerem se govori na ljubljanskem trgu: Izvolil se je tržni odsek. Predsedstvo tega odseka po vrstnem redu in pogodbi pride na klub SLS. Demokrati vodijo zadevo enostavno tako, da do konstituiranja odseka ne pride in njihovi ljudje po trgu govore na ves glas, da demokrati nikdar ne prepuste tega odseka SLS. Tako ponašanje pove neprimerno več kot pa n. pr. izprememba v načel-stvu kluba SLS. Ali naj bo lojalnost v tem, da je župan od-godil sejo, če pa po odgoditvi isti dan popoldne glasilo županove stranke napade SLS. Tu ni mogoče govoriti o lojalnosti, ampak o deljenih vlogah. Toliko odgovora »Jutru«, ki je pa — to moramo pritrditi — zelo ponižno. »Narod« včeraj popoldne je sploh naredil popoln obrat in pokazal pete. On jemlje vse lepo na znanje in slovesno izjavlja, da ni ne glasilo župana in ne kluba SDS v občinskem svetu ljubljanskem, da se torej na njegove napade nikomur ni treba ozirati. Ta je dobra. Odslej bomo torej koalicijo vodili tako, da bo »Slovenec« udrihal po občinskih svetnikih SDS, »Narod« in »Jutro« po SLS, gospodje občinski svetniki bodo pa »koalicijo peljali«. Za vso zmedo, ki je na magistratu, bi bil to primeren zaključek in vrhunec. Značilno in velezanimivo je tudi to, cla »Narod«, »ki ni glasilo kluba SDS« izjavlja, da SDS kot stranka o celi transakciji glede električne železnice ni bila vprašana ne prej ne sedaj. SDS se torej hoče izmotati SDS se zavaruje, da bi »kot stranka« nosila kako odgovornost, kajti ona pravi, da »ket stranka* nikdar ni bila vprašana. S tem stavkom je »Narod« potrdil, da je važno, kdo za transakcijo odgovaria in nehote opravičuje odločen nnstop kluba SLS. Kako je z odgovornostjo SDS, ki ima župana, predsednika cestne železnice in predsednika finančnega odbora, je seveda vprašanje zase. Prav gotovo en stavek v »Narodu« te odgovornosti ne bo izbrisal. Čisto drugače ravna v vprašanju odgovornosti klub SLS. On ve, da so v odborih, ki bi o transakciji morali sklepati, tudi zastopniki SLS. Kliub temu zahteva razčiščenje, kljub temu se preiskave ne boji. To ravnanje je edino pošteno in meško. Sedaj preostaja le še, da počakamo na dejanja. Pribicevičev finančnik v Beferadu Belgrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) O Tesliče-vem prihodu v Belgrad so se širile različne verzije. On sam je dejal, cla je prišel popolnoma po zasebnih potili, cla se je hotel pokloniti kralju in se razgovarjati z njim o nekih industrijskih podjetjih, ki bi jih rad začel v svojem okraju. Vendar se je kmalu zvedelo, da je bil to samo izgovor. Že avdienca sama na s-ebi vzbuja verjetnost, da ni šlo za kake zasebne stvari, ampak da je bil to političen korak g. Tesliča. Ra-dičevccm in Pribičeviču gre namreč bržkone za to, kako bi se rešili iz težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja njihovo gibanje in njihovi volivci. Dalje smo zvedeli iz tukajšnjih vojaških krogov, da se je hotel Teslič s svojo avdicnco oprati, ker se nc strinja z napadom Zagreba na našo zaslužno armado. G. Teslič je bil nanueč svojčas aktivni častnik in je tudi sedaj še rezervni častnik. Naravno je, da je njegov prihod vzbudil mnogo zanimanja, zlasti v krogih demokratov. Slavenska banka pred finanarm odborom Belgrad, 12. decembra. (Tel. >Slov.«) Predsednik finančnega odbora dr. Milan S t o - j jadinovič je obiskal danes predsednika : vlade g. dr. Korošca in se je z njim razgovarjal o delu finančnega odbora, zlasti pa o proračunu. Predsednik vlade je zastopal mnenje, naj se čim intenzivneje dela na pro- ; računu in naj se v posebnih sejah članov vladne večine izgladijo morebitna nesoglasja. ! Danes dopoldne so se sestali zastopniki ! vladne večine v finančnem odboru k posvetovanju. Utrdila se je tehnika proračunske razprave, da se bo razpravljalo redno intenzivno, obenem so pa dala tudi opoziciji možnost, da j bo lahko obširno posegala v debato. Razprava j o proračunu se ne bo preveč forsirala, ampak 1 delo bo redno in resno. Seje se bodo vršile vsak dan. Pred sejami se bodo pa redno vr- j šila posvetovanja članov vladne večine. Vladna večina se je tudi sporazumela • glede zahteve ministra za šume in rudnike Pere M a r k o v i č a , da se mu dovolijo na- j knadni krediti za pogozdovanje in za gozdne čuvaje. Nato je finančni odbor danes popoldne pričel z razpravo o proračunu. Prva seja o proračunu se je vršila pod predsedstvom dr. Stojadinoviča. Prvi je dobil besedo finančni minister dr. Subotič, ki je prečital svoj ekspoze. Nato je dobil besedo zemljoradnik d r. Tupanjanin, ki je proračun kritiziral vsevprek. Najprej je grajal govor finančnega ministra, češ da je govoril preveč v številkah. Dalje časa je govoril o proračunu za pokojnine. Zahteval je, da se tozadevne številke ne smejo prekoračiti, češ da itak izdamo mnogo preveč za pokojnine. Zahteval je podrobno bilanco o državni tovarni za sladkor na Čukarici, kar mi je finančni minister drage volje obljubil. Veliko smeha je pa vzbudila zahteva dr. Tupanjanina, naj demokrati glasujejo proti proračunu, češ da se bcnSo itak kmalu znašli z zemljoradniki skupaj v opoziciji. Iz govora dr. Tupanjanina naj omenimo še to-le: Naglašal je, da je nekaterim bankam dobro gledati na prste. Tako je Slavonska banka dajala denar posameznikom in političnim strankam v čisto strankarske politične namene. (Medklic: >SDS!«) On ima potrdila za dve vsoti, ki se glasita vsaka na pol milijona dinarjev. Treba bo poskrbeti za to, da se kaj takega z ljudskim denarjem ne bo več moglo delati. Ne razume, zakaj se Udruženje banaka v Zagrebu ne bavi s takimi slučaji. S tem je bila zaključena prva točka dnevnega reda. Finančni odbor je nato prešel na drugo točko, namreč na glasovanje o 12 milijonskem kreditu za pogozdovanje. Ker se k tej točki ni oglasil nikdo k besedi, je odbor s 24 proti 2 glasovoma sprejel tozadevni predlog min. za šume in rude Pere Markoviča. S tem je bila seja zaključena. Naslednja seja se bo vršila jutri popoldne. Pričakuje se, da bo finančni odbor končal v treh dneh splošno debato o proračunu, in prešel na razpravo v podrobnostih. Pred likvidacro aqr. reforme Belgrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Vladna večina se je danes tudi posvetovala o podrobnostih glede agrarnega zakona. Sporazumela se je, da se zakon prestilizira tako, da bo agrar končno likvidiran. Nejasno je še, kako se bo izvršilo izplačilo in prenos odvzete zemlje. Višina odškodnine za odvzeto zemljo se bo določila v naslednjih dveh dneh, če bo le mogoče. Na podlagi dogovorov se je predlog končno prestiliziral. Vladna večina je zvečer od 8. do 11. imela še svojo sejo, kjer so se dogovarjali o točkah, ki so med vladnimi strankami še sporne. Srediva šola in prejemki profesorjev ii. Ko smo povdarili, katere obveznosti ima država do srednje šole, oziroma do profesorjev, poglejmo tudi, kako je to dolžnost izvrševala. Tu lahko rečem, da je zanemarjala profesorje k»t osebnosti in kot učitelje. Kot osebnosti s tem, da jim je odredila tako slabo plačo, da jim je odvzeta vsa možnost, da bi se krelali v skladu z okolico, v kateri živijo. Ako pa profesor ni v položaju, če že ne more biti na prvem inestu v družbi, kateri pripada, da vsaj ne izostaja iz življenja te družbe, tedaj je že ob svoj ugled kot ilovek, izgubil je tudi prestiž kol socijalni delavec in javni funk-cijonar, ker gledajo ljudje nanj kot na povsem brezpomembno in gospodarsko odvisno osebnost. — Pri tem moramo imeti pred očmi, do 90 odstotkov nastavnikov srednje šole desetega v mesecu nima v žepu niti groša, ampak mora ponižati svoje dostojanstvo in moledovati kogarkoli za posojilo dveh ali treh bankovcev, da more vsaj v glavnem zadostiti svojim obveznostim do družbe, v kateri se giblje. Ker so ti posojevalci predstavniki vseh družabnih razredov, trgovci, luijigaiji itd., tedaj je jasno, da tak profesor ne more imeti ugleda v družbi, v kateri vsakemu drugemu človeku dolguje nekaj denarja. Da je povdaril g. dr. Jelič te dve misli « javnosti, je zlata vredno. Tako je pri profesorjih v srbskem delu naše države, a tudi pri nas bo komaj malo boljše, Kdor opazuje dandanes naše družabno življenje, je lahko opazil, kako malo se ga udeležuje slovenski profesor. To iz enostavnega vzroka, ker nima zato sredstev. To je pri nas vsakdanji pojav: Slovensko družabno življenje se danes razvija v sredini vseh poklicev in večinoma brez profesorjev. Edino en tip srednješolskega profesorja vidiš šs v družbi ali društvu, in sicer je to tip onega idealnega in požrtvovalnega društvenega odbornika, ki iz nesebičnosti dela in gara v društvu in enako dela in skrbi pri društvenih prireditvah, da imajo drugi veselje in veljavo v tej družbi. Velja pa to za pripadnike vseh kulturnih smeri, torej vseh strank. Kar se pa tiče druge stvari, namreč dneva, kdaj mu je žep prazen, se pa ujemajo Jeličeve misli z resnico tudi pri nas. Na žalost je tako. Desetega, petnajstega v mesecu je konec prejemkov, nato pa prične v žepu tema in praznota, če nima profesor slučajno kakega privatnega premoženja, ali še bolj slučajno, če nima kakega postranskega zaslužka. Tedaj je srednješolski profesor tudi pri nas navezan na J dobrotnika, ki mu posodi nekaj bankovcev, ki Hjih porabi za kako silo. Rekel sem, da velja, kar smo preje povedali, za večino profesorjev na Slovenskem. Le redek je primer, da se profesor nekoliko lažje preživlja, ker mu — cujte in strmite — žena s kako trgovino, pletenjem in sličnim zasluži toliko, da nadomesti pomanj-kljaj v prejemkih, katerega bi ob primerni plači ne mogel imeti. Še bolj redek pa je primer, da se tak profesor ubija v kakem uredništvu ali pa, če ima dovolj računarske in knjigovodske spretnosti, pri kakem podjetju, ki mu s skromnimi nagradami maši vrzeli, da more svoje gospodinjstvo sploh vzdržati v skladu s potrebami, ki jih ima z družino vred. To garanje in otepalno delo nikakor ni skladno s tem težkim poklicem, ki človeka popolnoma absorbira, če je vesten pri šolskem delu. Če tak srednješolski učitelj čuti v sebi dovolj spretnosti in pridnosti ter veselja za kako izvenšolsko delo, naj se le trudi, da kaj pridobi za družino. Veliko zlo je pa to tedaj, ako se peha in ubija mož s takim delom samo radi tega, da krije tekoče stroške zase in družino, ker ne dobi za svoje šolsko delo dovolj plače. In baš iz tega vzroka se muči eden ali drugi slovenskih profesorjev s takim delom. Pojdimo sedaj zopet k mislim g. dr. Je-liča! — Tudi kot profesorje je država zanemarila nastavnike srednje šole. Ne nudi jim skoro nikake možnosti, da bi razširili in poglobili svoje znanje, pridobljeno na univerzi, a tudi ne, da se v njih razvije ponos, t. j. zavest lastnega dostojanstva in vera v svetost poverjene jim učiteljske službe in dolžnosti, ampak jih je dotirala z materialno revščino, da se je v njih izgubil z malo izjemami duh učiteljske korporacije in udanosti poklicu. Svoje službe ne smatra več za važno javno funkcijo, nego samo za zbiranje sredstev za golo preživljanje. To so stvari, ki veljajo v veliki meri tudi za naše razmere. Pri teh prejemkih je absolutno nemogoče, da bi profesor skrbel toliko, kolikor bi moral, za svojo nadaljnjo izobrazbo in spopolnjevanje, ker mu manjka denarja za kako potovanje in — to je glavno — ker mu manjka denarja, da bi mogel nabaviti kako knjigo iz svoje stroke. Na drugi strani pa tudi šolska učiteljska knjižnica ne nudi potrebnih knjig v ta namen, in sicer zato ne, ker se radi pomanjkanja dotacij te knjižnice ne spopolnjujejo. Končana stavka Zagreb, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Danes so se zopet pričela redna predavanja na zagrebški univerzi brez najmanjšega incidenta. Pač pa se je širil med dijaki glas, da bodo zopet pričeli štrajkati, ako bo poiicija zapria še kaj dijakov Jutri bo poslal rektorat prosvetnemu ministru obširno poročilo o zadnjih dogodkih na univerzi. IHaniu zmagal Bukarešt, 12. decembra. (Tel. >Slov.<) V ministrskem predsedništvu vlada živahno delovanje, ker od 8. ure zvečer neprestano prihajajo z dežele poročila o izidu volitev. Zaenkrat prihajajo samo fragmentarična poročila, ker še iz nobenega okrožja ni znan popolni volivni izid. Pa že iz teh posameznih poročil se lahko dobi zadosten vtis o končnih rezultatih. Po tem je izid volitev katastrofalen za stranke opozicije, ker je razlika med številom glasov, ki jih je dobila vlada in med številom glasov, ki so jih dobile opozicijske stranke, ogromna. Podčrtava se, da so se volitve vršilo v najvzornejši svobodi brez najmanjšega vplivanja s strani oblasti. Nikjer ni prišlo do nemirov ali posebnih dogodkov. Samo poroča se z dežele, da vlada med prebivalstvom nepopisno navdušenje radi volivne zmage Mania. Po dosedaj znanih poročilih je dobila vlada v Bukareštu (»0—65% glasov, liberalci 15—20%, (ločim odpade ostanek na komuniste, na protižidovsko ligo Cuza in na skupno listo Avarescu-Jorga. Bukarešt, 12. decembra. (Tel. ~Slo