BODOČNOST ST. (No) 22. Naročnikom in vsem čitateljem ..Bodočnosti” S to številko preneha Bodoč¬ nost ’ izhajati kot tednik. Veliko smo žrtvovali delničarji, kakor tudi zdajatelji lišta. Skupno smo se trudili in si prizadevali da bi povzdignili ki je postal tako ži¬ va potroba za našo naselbino,toda naše moči so bile preslabe. Ravno tisti io.jaki ki so se zbrali okrog lista ter ga podpirali, žrtvujejo tudi še na drugih krajih mnogo za povzdigo naselbine in ko je bre¬ me postalo pretežko so mnogi ope¬ šali. Resnica je, da smo dobili mnogo podpore od zavednih roja¬ kov, lepo število naročnikov se je skupaj zbralo, a vse to ni moglo dati dovolj moči, da bi zatnogel še naprej obstati kot tednik. Mi smo še preslabi, premalo je še o- nih med nami ki se zanimajo za povzdigo naselbine in delavstva splošno. Nekateri so se postavili listu sovražno nasproti in mu mnogo škodovali. Toda tem ne zamerimo; niso nas razumeli, ka¬ kor marsikaj še ne razumejo, ali pa vsaj napačno. Krivda je tudi to. ker se med nami ni dovolj ra- vita solidarnost, in bratski čut. Vi smo v Milvvaukee že ena moč ki se ne da pregledati, a te moči še večina rojakov ni spoznala. Spoznali pa so jo ze tujci in to -u- porabljajo. Mnogi mislijo še ve¬ dno da smo Slovenci rojeni za ve¬ čne sužnje drugih, da ne smeneo biti gospodarsko samostojni, da si nesmemo priboriti ugleda, da ne mladine, kakor delujejo drugi narodi. In ker tako mislijo, je krivo da se ne zanimajo za napre¬ dek naselbine, ter se istega mno¬ gokrat ovirajo. Ako hi tega ne bilo bi mi lahko našo kupcevalno moc drugače u- porahili. Sli znosimo tisočake in tisočake na leto v tuje trgovine in ko bi bili rojaki dovolj zaved¬ ni, morali bi nam ti vrnit od tega vsaj drobtinice s tem da bi ogla¬ ševali v našem listu. Gotovo da so tudi med nami častne izjeme, rojaki ki so mnogo žrtvovali, za list, ter ga povsod podpirali. ,.Bo¬ dočnost” je toraj s to številko za gotovi čas zadnjikrat, ižsla kot te¬ dnik. Mi smo naredili ta korak do katerega nas je v prvi vrsti pripeljal finančni položaj li¬ sta. v drugi pa, ker srno sprevi¬ deli da bo na drugi način lažje na¬ predovati. Mi nismo popustili bo¬ ja za obstanek s tem, pač pa smo ga pričeli iz stališča ki nam mora prinesti uspehe. Dosedajne delo nam je bila šola ki nam je poka¬ zala pravo pot katero hočemo se¬ daj nastopiti. »Bodočnost” bode izhajala za naprej vsaki drugi teden in sicer v povečani obliki in z spremenje¬ no vsebino. Mi hočemo dati na¬ ročnikom in drugim čitateljem list kakoršnega še do sedaj nima¬ mo Slovenci v Ameriki. List o- stane na stališču kakor je bil do sedaj; njegov namen je se tudi v bodoče vzgajati delavce k raz¬ redni zavednosti, ter jih učiti re¬ snice. In ker ne more eden dvo¬ mesečnik prinašati posebnih no¬ vic, za to bode morala imeti „Bo- dočnost” vsebino ki bode iz dru¬ žili ozirov zanimiva tako da bode prodrla s časom v vse Slovenske naselbine, kjer se nahajajo uka- željni rojaki. List bode toraj imel v prvi vrsti namen podučevati v vsemu ^ar je delavcu potreba da ve in zna. Za to bode razdeljen na vee delov m sicer; Brvi del bode prinašal raz¬ ne svetovne dogodke, v kratkih potezah opisane in potem bode sledila vedno kratka stvarna kri¬ tika. tako da bodo delavci vedno na jasnem kako so gotovi dogod¬ ki po svetu, od kod izvirajo, kaj jih je pozzročilo, in kako bi naj to ali ono bilo v drugačnem diu- žabnem redu. Tako bode delavec vedno podučen o vsaki zadevi ki jo bode čifal. Članki ne bodo dol¬ gi in umljivo pisani. Drugi odde¬ lek hode prinašal razne stvari ki bodo podučevale čitatclja o go¬ spodarstvu in v drugih zadevah ki je potreba da jih delavec zna. v. (Entered as seeond-elass mater June 30, 1913, at. the post-office at Milvvaukee, AVis., under the Act of Congress of March 3, 1879.) praznih temu bode spadalo tudi poduče- vanje o raznih postavah katere 'tanes s e malo kateri vsaj deloma razumi. Tu bode list zasledoval tudi vse važnejše spremenit,ve v postavah, ter jih razjasneval. lietji oddelek bode prinašal znan- stene razprave o socializmu kakor tudi o vseh drugih važnih svetov¬ nih uprašanjih. List.se bode držal vedno strogo resnice razpravljal hode o svobodomiselnosti kakor tudi o katoliški veri iz pravega stalašča. Izdajateljem lista je znano da se s ščuvanjem in obre¬ kovanjem ne doseže druze-ga, ka¬ kor da se uzgoji četo frazarjev. ^ ta oddelek hode spadalo tudi vse kar bode prinašalo dobre kori¬ stne nauke kako se mora varovati zdravje, -in vse kar je koristno za vedeti o tej stvari. Eden oddelek pa bode' zabavni. Kratke podu- čljive povesti, ki bodo lahko ra¬ zumljive in bodo imele ob enem mnogo poduka v sebi ,se bodo pri¬ našale zraven smesnic in drugih kratkih zanimivosti. Priobčevali pa bodemo tudi eden velik krasen roman. S tem upamo da bode list imel tako vsebino, da bode Vsak naročnik zadovoljen, ter da bode dana listu podlaga da se bode daleč na okrog razširil. Mi hoče¬ mo list držati v strogo, resnemu in dostojnemu glasu. Neslanosti se bodemo izogibali, ker je že med nami dovolj časopisov ki se ba- vijo s temi. Z veseljem pozdravi¬ mo vse one ki nas hočejo v tej tež¬ ki nalogi podirati, ter pomagati s dobrim čtivom. Le popolnoma re¬ sne in stvarne članke in dopise bodemo z veseljem priobčevali. Vsem onim ki so nam bili do se¬ daj naklonjeni pa kličemo in jim na srce polagamo, da nam ostane¬ jo še za naprej zvesti, ter deluje¬ jo z nami. Ali se ne borimo za se, temveč za skupno delavstvo, ka¬ terega hočemo potegniti iz bre¬ zbrižnosti m duševne teme na pot proti luči, proti boljši bodočnosti, Kot dvomesečnik bode imel list mnogo lažje stališče in zagotovl¬ jen obstanek. Uredništvo je pod sedajnimi razmerami na težkem stališču, ker boriti se z skrbmi in duševno delati, ter list predstav¬ ljati čitateljem v obliki ki bi bila izvrstna in zadovoljiva -je nemo¬ goče in dovolj delavnih moči vzdrževati tudi ne. Za dober list je potreba dovolj časa, ter vseh duševnih sil ki se zbirajo samo na to točko, ki delujejo samo v to smer da dovedejo čitateljem lista dobro čtivo, ki jih povzdiguje in blaži njih čute. In to bode storila ..Bodočnost”, v prihodnje. Vi pa ki ste do sedaj bili zvesti, ostani¬ te še za naprej in podpirajte nas v težkem boju. Tako bode prišel čaš, ko hode list lahko stopil v večji obliki pred Vas. Odbor tiskovne družbe »Bodoč- nost Svetovne novice Panamski Prekop. 'Po zadnjih poročilih ki so pri¬ šle od panamskega prekopa v AVashimgton, bode isti v mescu de¬ cembru že odprt za promet. Manjše ladje- bodo že poprej lah¬ ko vozile po njemu-, med tem ko bodo večje morale čakati tako dolgo da bode odprt tudi še zad¬ nji predor Ga-mba, kar se bode zgodilo še le mesca oktobra. Delo pri tem prekopu je zahte¬ valo pred nekaj dnevi zopet mno¬ go žrtev. V Poobello kamnolo¬ mu se je nenadoma udrla velika plast zemlje ter podsula trinajst mož ki so bili vsi že mrtvi izko¬ pani. Z delavci vred je kdrčal v globočino tudi stroj za kopanje j ki je pokopal pod seboj več moz, ter jih pobil. Stavka v Michiganu. 'Stavbarji so polni upanja na zmago. Milica ki je zasedla razne kraje se je pričela nazaj in name¬ sto nje ostanejo samo se deputijg ki stražijo rove. Stavka-se razvi¬ ja nenavadno mirno; delavci se povsod drže strogo reda. Le tu pa tam se prigode mali nemiri žara- x - v, , . , , , . . , , Nerusko dela,’s\o je najboij J di stavkokazov, ki pa so jaKo red- ... .... , zobrazono m na molj razredno za jo v trgovinah do štiri dolarje. Vsa druga svota gre razen dobič¬ ka trgovca v žepe nekaj oseb ki posedujeja tovarno. Ta zločinski sistem bi niti šest mesecev ne mogel obstati ako bi delavci rabili svojo pamet, ter spoznali velikanske krivice ki se gode pred njih očmi vsaki dan. TRI TISOČ UMETNIH ROK IN NOG. Med oglasi v Koelnische Zeitung je stal v zadnjem času eden, v ka¬ terem je iskala ena vlada na Bal¬ kanu tovarno katera zamore v kratkem času oddali tri tisoč u- metnih nog in rok. Toraj samo ena teh malih držav ima tri tisoč na udih pohal jenih. Vsi ti možje so bili raztrgani po zveri vojni, in sedaj iščejo po ča¬ sopisih umetne ude za nje kakor se išče slanina ali klobase. Mnogo Mestne novice Strašna nesreča na poulični že- železnici. Trije mrtvi in 15 ranjenih; te žrtve je zahtevala nesreča na pou¬ lični železnici ki se je pripetila v nedeljo večer na progi Milwau- kee Nortern. Nesreča se je pripe¬ tila na postaji I liglnviv nr. 2. v bližini mestne meje. V eno malo karo ki vozi samo do mestne me¬ je in nazaj do postaje v središču mesta, je trčila velika, ki je pri- drvila iz Shebovnan z trideseti¬ mi milji na uro. Ljudstvo je rav¬ no pričelo ustopati vračajoče se iz piknikov in izletov, ko se je ne- nedoma pojavila velika kara iz teme. Nihče razen dveh pomožnih serifov ki sta se nahajala ravno v bližni, ni zapazil ko so se naen- tem ko kupujejo topove in puške takoj tudi kupile umetne ude. To bi bil za tovarnarje zopet lep bi- zrnes. IZOBRAŽEVALNO DELO NEM- ŠKIH SOCIALISTOV. ki. Serif ima sedaj ko je milica po večini, že odšla eden tisoč de- putijev oboroženih. V Calumet, Heckla in Ouincy rovih, so priče¬ li delati toda samo tisti delavci ki delajo pri sesalkah da voda ne za¬ rije rovov. Med delavci vlada do¬ bro razpoloženje; govorniki v ve- čih jezikih so obiskali kraje ter vedno navdušujejo stavbarje. Med temi je tudi Slovenec Fr. Šavs iz Chicago, ki je imel ze več govorov ter poroča jako ugo¬ dno o stanju. Povsod pa so raz¬ vile unije kakor tudi socialisti ve¬ liko agitacjo, ki hode privedla go tovo velko delavcev v vrste raz redno zavednega delavstva. AMERIŠKA KULTURA Splošna stavka v Italiji. V pondeljek so napovedli vo¬ ditelji sindikalističnih in sociali- _ stičnih delavskih organizacij splo- devna poročila. V kraju Baksak John Me. Lean uradnik v Zje- dinjenih Držav, se je povrnil iz Manila,ter pripoveduje dogodjaje. iz zadnje ustaje črncev na otokih ki spadajo pod vlado Zjedinjenih Držav. Do sedaj se ni zamoglo nic izvedeti o tem, ker so poveljniki vojakov skrbno pazili da ni nobe¬ no poročilo v javnost, ki ni bilo poprej od njih pregi.ed.ano. Lean pripoveduje da je bilo na sto¬ tine otrok in žen pomorjenih po Zvezinih vojakih. Samo eden dan je padlo 96 žen in 36.5 otrok. Ko so črnci videli da je bitka izgubl¬ jena, tedaj so se pričeli umi¬ kati. Da hi si pa ohranili žuljenje so držali svoje žene ali pa otroke kot zaščito pred se v upanju, da bodo vojaki vsaj tem prizanesli. Toda strojne puške so vse pobi¬ le. Vse to pa jse še ni do sedaj v javnosti izvedelo, ker so poveljni¬ ki časniske poročevalce zaprli ko so hoteli skrivaje odposlati toza- boljše bi bilo da bi vlade med krat zasvetile močne luči Shebov- gan kare nekaj sto stopinj od one ki je stala na progi. Trenutek pozneje se je zigodila nesreča. Clbe kari ste se staknili skupaj in drčali kakih sto čevljev daleč po progi: Med ljudstvom je nastala grozna zmešnjava luči so ugasnile, in povsod se je razlega-- lo upitje umirajočih in ranjenih. Dcllgo ni mislil nihče na reševanje v tej zmešnjavi še le ko so prihiteli po¬ možni serifi so poklicali telefo- nično policijo in bolnišnice. Eden izmed ponesrečenih je bil takoj mrtev; sedel js nazadnji klopi v mestni kari, tako da so ga stene zmečkale. Ta ponesrečeni je bil Wiliam Hedrich sedlarski moj¬ ster na Hopkins aAe. Drugi ki je bil takoj mrtev je bil fanner W. AVussov iz iNorth Milvvaukee. Bratu od prvega je bila odtrgana roka in noga in je umrl v strašnih 'bolečinah še le v pondeljek pred¬ poldne. Druge osebe so več ali maiij ranjene. Najhujše poškod¬ be je zadobil Rudolf Sehall; nje¬ mu je nogo popolnoma strlo. Ka¬ ko se je mogla nesreča zgoditi še ni dognano. Progama tem kraju je ravna in ni mogoče da bi mo- torman ne videl stoječo karo. Lu¬ či na veliki kari so tudi močne dovolj da se daleč naprej vidi. Zračni zavori so delovali pravil¬ no, kakor je dognano. Mogoče je da je motorman vsled izmučenja in dolgega delav¬ nega časa za trenutek zaispal. Ču¬ dno je tudi da ni bil v veliki kari nobeden znatno poškodovan vzlic strašnemu sunku. ?o'j razre vedno. Njih uspehi na političnem polju opazuje z občudovanje n ce¬ li svet. Da pa so to dosegli jim je največ pripomoglo sistematič¬ no izbraževaino odo. Kolik.> so- v tem oziru dosegli in kako veli¬ kansko delo s.) izvršili, nam kaže poročilo delav.-ke organizacij.' mo¬ sta* Leipzig. -•'•<111 mestu j« hiL pred 20 leti samo par knjižnim s 22-57 knjigami. Danes imajo -.e 50 čitalnic z 60,000 knjigami ki ima¬ jo vrednost eno četrtino milijona. Leta 1893 so izdale organizacije za knjige 357„55 mark; leta 1912 pa že 25,ODO ifiafk. 'Število članov leta 1893 je bilo -572, pretečeno le¬ to pa 16,015. Število članov ozi¬ roma oseb ki čitajo knjige je ka¬ kor tudi v vsaki čitalnici, tudi tu¬ kaj mnogo večje, ker po navadi plačuje članarino od ene družine samo ena oseba, med tem ko eita- jo knjige vsi. V novemu letu pa se kaže še večje naraščanje član¬ stva. Delavci spoznavajo vedno bolj veliko .moč in pomen izobraz¬ be. VSI S PEVSKIM KLUBOM „ZVON”. šno stavko za celo državo. Na sto- tisoče delavcev je že sedaj odloži¬ lo delo, ter so pripravljeni boje¬ vati se do skrajnosti. Iz pocetka je imela stavka samo gospodarski značaj, sedaj pa je postal isti tudi političen. Država je takoj posta¬ vila svoje vojaki nasproti stavka¬ jočim delavcem in bati se je da pride do težkih spopadov. Stav¬ ka ni bila tako sistematično pri¬ pravljena kakor ona v Belgiji. so istotako se skušali na ta način, rešiti, toda tudi tukaj so vojaki brez usmiljenja vse otroke in žene postrelili. VELIKANSKI DOBIČEK. 'Časopis Neiv York Herald je poročal, da se po zanesljivih po¬ ročilih ki jih je dobilo vodstvo v tovarnah za obuvala naredi za 60 do 70 centov čevlje, kateri stane¬ V nedeljo se podaje pevci ’'Zvo¬ na’’ kakor tudi kakor tudi socia¬ lističnega. zbora „Napre,j” v pri¬ jazni Johnson« Grove da tam pre¬ žive nekaj veselih ur. Pevski klub „Zvon” vabi tudi vse druge ro¬ jake da se vdeleže te zabave in naj pokažejo, da vedo ceniti lepo Slovensko petje, ter da so hvalež¬ ni pevcem za njih trud. Kolikor se že sedaj sliši med rojaki, bode prostor na poljnjen z plesaželjno madfno kakor tudi z družinami, ki se .bodo senčile pod hladnimi dre¬ vesi. Večini naših rojakov je pač znano s kakimi težkocami je zve¬ zano vzdržavanje pevskega zbora in koliko žrtev je potreba tudi od članov; za to je pričakovati da bodo pri tej priložnosti se zbrali vsi oni kateri vedo ceniti petje, katerim je do tega da se „Zvon” povzdigne, da se mu da gmotne in moralne podpore. Zatoraj vsi v Johnson« Grove v nedeljo 17 augusta. Zopet satansko uprasanje Sj**************** 1 *®* 10 ®^* Izlet Pevskega Kluba “Zvon” DNE 17. AUGUSTA, priredi slovenski pevski klel) Zvon izlet v prijazni JOHNSON’S GROVE, ki leži na Hauley Road , v bližini West Allis- No ra izlet vabi uljudDO vse rojake iz Milwaukee in okolice, kakor tudi vsa cenje- 1 4tva Klub se bode potrudil da bo zabava izvrstna, ter da bode vsak posa- nopi 7 en sel vesel in zadovoljen domu. Ustopnice stanejo 75c za kar se dobi vse nrosto. Na ta način se nudi vsem po ceni izvrstna zabava. P Rojaki udeležite se, ter podpirajte in povzdigujte Slovensko petje. ODBOR. $ % » Z 3 f 1 3 S » » S % a 3 rt <&«! ti*«». ift efe 0* & Alderman Wehe je razposlal-po celem mestu podpisne pole ki ima¬ jo namen da zberejo zadostno šte¬ vilo podpisov za prošnjo da se moraj obdržavati posebne volitve, glede povišanja salu n« ki licenc. Kakor je znano ima mesto okrog dvesto salonov -preveč, kar je že zadnje čase dalo povod neštetim sejam in obravnavam po sodiščih in poštavodaji. Licenci so se na¬ zadnje dali zopet vsem prosilcem razem nekaterih ki so bili na črni listi. To pa je uzbudilo upor na mnogih straneh in sedaj hočejo število salonov na ta način zman¬ jšati, da povišajo license od $200 na $500. Med temi ki so za to po¬ višanje .se nahaja tudi mnogo bo¬ gatih salonarjev kateri so pre¬ pričani da bodo potem ko 'bo mno¬ gi revnejši primoran pustiti svo¬ jo obrt še boljše izhajali. Koliko upanja je da hi ta zadeva prodrla se lahko razvidi i/. tega, čeli se pomisli; prvič da imamo v Al i 1 - ivaukee 15,000 delavcev ki delajo v pivovarnah in kateri so proti z\-? šanju licenc. Tudi od salonerjev kateri so proti temu, in ti imajo' večino, se bode delovalo zoper to. Gotovo ima vsaki izmed njih de¬ set ali se več prijateljev, kateri bodo proti glasovvali. Nazadnje je pa še za pomisliti, da se takih volitev vdeleži samo mali del vo- lileev. Pri šolskih volitah je bilo oddanih do sedaj 15,000 do 20,- 000 glasov in gotovo je, da jih tu- za to so tukaj -rav speva. Podnebje je zdravo i £ iyLl0re j a nam se prav dobro izpla- lepa letovišča, (summer-reso /• ,, 0 g nate trave, živinskih bolezni ča, ker rastejo tukaj same rep ^ ^ pmy lep , 0 razvija, v njem j e ali kug pa ne poznajo. Mest 1;am0 r, se prodaje vsi pridelki po mnogo trgovine, obrti m ina . ^ dv ,„ h železni, ki vodijo po suhem visokih cenah. Trn J e /b ' u a 0 dne zveze čez jezero v velika v velika mesta ter imajo o jirez dvoma bo zemlja poskočila trgovska in industrijska mesta. kmalu v ceni. ■ Q(1 lasta ika T. Kersten saine- Ker kupite tukaj zem J ‘ ( , ElXEJK) ka k'or pa, če jo kupite od ga, zato jo dobite tudi > ■ ^ syoje , ze mlje, ampak jo še le mo- kake zemljiške kompanij , . dober zaslužek. »«1 «-**» "T" .“k. i ” pri njih Pri meni tega m. 1 1 otrebno vedeti, zalo Vam sve- lahko uprasate o vsem, « ^ ni nihče naseljen, ki bi Vam kos po¬ tujem, da ne greste j«*, 1 . živeti. Ako se odločite postati vedati, če bodete tudi zai » ' ^ . k j er Vam je sigurna bodoč- samostojeu m neodvisen ‘ - idi . t ,, ' in ogl.jete si to zemlji. Vsake.- nost m napredek ■ ' stroške. Odplačevanje je zelo ugod¬ ni u kupen povrnem vse v o/ne suosr no, ker imate 10 let časa. Ne zamudite torej te RAZPRODAJE in*S odne P " 1 *«-\ »e Vam pozneje ne bo nudila nikoli vee ter se pimte danes v slovenskem jeziku po tnadaljna pojasnila in po brezplačno kjmzico na zastopnika N. PIKLOR 1526—West 21. Str. Chicago, Ul. ► <>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pozor slovenski gostilničarji: Moja tvrdka je prva in edina slovenska 4 samostojna, ki importira žganje naravnost iz kranjskega. ^ 8®” Importiran Kranjski Brinjevec. ^ 8®” Importiran Kranjski Slivovic. ^ 8®” Importiran Kranjski Tropinovec. Y- 8®“ Zdravo Grenko Vino. ^ A. HORVAT. Joliet, Illinois. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Drateno omrežje za vrata in okna, kakor! vsake vrste druge dratene izdelke dobite vedno v največji zalogi pri A. T. TRENTLAGE & SON 387-391 Grove St. <• ’5> 1* -t* !■'-> »j*v»i- ❖ _ > V. ? - VI • j) Telephone South 471 Ženska postrežnica ❖ t X i* f ❖ * t +1+ * ARTHUR J. BRETT Balzamirar in Pogrebni ravnatelj i * c ♦ ❖ 4 > ❖ f ¥ 281 Reed St. Milwaukee, Wis. Cene zmerne $ * t ♦i* * REINHOLD KROLL Veletrgovina z vsakovrstnimi VINI IN LIKERJI Distiler dveh znanih viski-jev Gr-e e ti Bell ter Deer Creek 410 Greenfield Ave. Telephone South 3280 -J krat več, kot šteje L ješ ali Drač prebivalcev, najmanj desetkrat vee, kot šteje „shbski hodnik” do Jadranskega morja Stanovnikov in več kot petkrat toliko, kot je prebivalstva na balkanski obali od Črne gore do igrške meje. Ak n bi izbruhnila vojna zavol¬ jo srbskega pristanišča ob Jadran skem. morju, bi miroval velik del evropskih tovarn, veliki kosi de¬ žele !bi 'bili opustošeni, velik del trgovine mičen, mnogo bank ban krotnih. Ako bi izbruhnila vojna zavol- Lješ in Ber- J° vprašanja, ali naj bo . sibski ali albanski, bi se glai kolera oglasila v Londonu, v 1 linu, v Parizu, na Dunaju in v Milanu in v Rimu, zakaj dovaža¬ nje živil bi zastalo, moč prebival- st\a bi opešala in ljudje bi ge ne mogli ustavljati vojskam ,o T0ze ' eih epidemij. Zoper bodo in pomanjkanje neštetih rodbin bi bila mogoča le nezadostna odpo- moe _ 1 ol veka bi poteklo, pre¬ den bi zrasla nova zgradba čez razvaline in preden bi se zabrisa¬ lo sovraštvo: najmanj 20 milio- nov evropskih rodbin bi plakMo v bedi, v br idkosti in v solzah. John Ermenc JAVNI NOTAR. Opravija vsa v ta posel spada. Joca oprav^ točno in zanesljivo 288 GROVE ST J R0W AN, KALAHER & ST KER priporočajo svojo odvetnisk sarno, 322—Reed st. — Room 15. __ Telefon: Sout J A C. BINZE Trgovec na debelo x 'vini In likerji »e priporoča Slovencem 307 Reed St. Milwaukee, Wis. Obuvala vseh vrst po najnižjih cen« za moške od $1.60 do $4.00 za zenške od $1.00 do $3.6< za otroke od 60o do $2.60 Kaš namen je vas vselej i voljiti. Ahrens & VahI 865—Grove Stre Slovenska javna notar Vlach & Gi 23 METROPOLIT/ Milwaukee, zastopata na sodišču. jih. Zlasti veliko po: svečal a , v slučajih tel m m nasilne smrti i ' sak odvetniški svet 'hle v najin urad, ali mte v svojem materi s. BODOČNOST, 15. AUGUSTA, ( August), 1913. Jnge-slovansko Podporno Združenje “Sloga” Wilwaake |11|~ Wiscnn.,in Glavni odbor: A Blagajnik , Pkank B .„k, Nadzorni odbor: 'Sh 5& «?W d ° v ' 288 ' 6rovo «•' Milvid^e, Wi»V! lath StigUtz 41o Florida s t., Milwaukee, Wis * i - jton Tominšek 283 Reed st., Mihvaukee, Wis. X Martin Jelenc 289 Mineral st, Mihvaukee Wi B . I ^ ' Frank Cirej 458 National ave., Mihvaukee, Wis. ' John Ocvirk, 274 Grove st., Milwankee, Wis. j,-V John Herga o03o Shčrman st., W.Allis, Wis. ?r ~ Porotni odbor; Math Šimenc, (predsednik), 444 Park st., Mihvankeee, W ML Josip Janežič, 423 — 53 ave., West Allis, Wis Frank Robida, 283 Reed st., Milwankee’, Wia! Vrhovni zdravnik: Dr. P. Langland, Stumpf & Langhoff Bldg., Grove s*. H ve . Soje so vsaki četrti torek v mesecu 1 i • * ' URADNO GLASILO: .jBodočnost”, 322 Reed st., Room 6, Milvankee Wi* RAZNO TOŽBA ZA DEDŠČINO PROTI ŽIVALIM. m * • -— Leta 1824 je umrla na svojem iposestvn 'blizu Londona Lady Surlet ter zapustila več milijonov kroječe premoženje. Ker pa ni imela nič bližnjih sorodnikov, se je veselilo mnogo oddaljenih na veliko dedščino, ki jim bi imela pripasti. Toda vsi so bili britko razočarami. 'Stara gospa je ime¬ novala za dediče svoje štiri mačke in papigo. Družini njene dolgo¬ letne zveste služabnice pa je dolo¬ čila vse Oibresti od njenega premo¬ ženja. Se le po smrti vseh njenih ljubljencev ima pripasti polovico premoženja sorodnikom in polo¬ vice t»« ravno v tistem času usta¬ novi jenemu društvu za varstvo ■ y i •; . Londonu". •Proti tej oporoki so vložili so¬ rodniki tožba. Sodnija ipa je po¬ trdila zadnjo voljo umrle in tako so ostale živali še naprej kot dedi¬ či teh milijonov. Sorodniki so se pritožili na naj višje sodišče toda tudi zaman. To je izjavilo, da niso živali naravnost smatrati za dedi¬ če, temveč družina strežnice. Ves London se je razburjal za¬ radi te dedščine, in ko je tudi vi¬ šje sodišče zavrglo pritožbo so¬ rodnikov, se je kmalu isto še po¬ večalo. Pol leta potem so poginile vse štiri mačke kmalu ena za dru¬ go. Preiskava je dognala da so bile zastrupljene. Potem je pa to¬ žil odvetnik kateri je imel nalogo od umrle, da nadzoruje njeno pre¬ moženje ter izplačuje vse po-treš- bine, sorodnike, da so oni zastru¬ pili mačke in da jih mora sodnija obsoditi kot nevredne dedščine, ker so se tako pregrešili proti rajnki. Toda odvetniku ni bilo mogoče navesti dokazov in tožba le bila zavržena. Toda tudi sorodnikom ni bilo poniagano s tem; Ker papiga je te vedno živela in ker je pri teh tičih gotovo da učakajo veliko staro nekateri celo več ko sto let. Tako so čakali od leta do leta da pogine še ta zadnij dedič, toda večina izmed sorodnikov je pomrla ipreje kakor ta, ■ Se le leta 1871 se je papigi zlju¬ bilo innreti na veliko žalost dru¬ žili« Wexton od katere je bila strežnica. Še le potem je pripa- (!V-polovico ,premo\enja na so- ena za drugo. Naenkrat pa na¬ redi „Musurana”, tako zovejo do¬ mačini „Dobro kačo”, naglo kret¬ njo. Jararaka se je zganila in bi¬ lo je videti kakor da hoče bežati. Toda v tem jo je že Musurana po¬ grabila za vrat; pa tudi Jaraka je 'bila oprezna; z nepopisno hi¬ tro kretnjo se obrne ter zasadi Svoje zobe v truplo nasprotnice, toda zaman; ta je neobčutljiva za njen strup. Trenutek pozneje ste Se zvijali in vrteli v strašnem 'boju po 'pesku. Po dogem boju. se šele Musurani posreči da pograbi na¬ sprotnico. Potem pa se počasi po¬ rniče po njenem truplu proti gla¬ vi, tako dolgo da je imela svoje zrelo tik njenega; potem pograbi spodnjo čeljust, ter jo drži s svo¬ jo malo plošnato lavo trdo kakor v kleščh. Zastonj se trudi Jara¬ raka da bi se osvobodila; njeno 39 metri. Da pa se dobi pojem ka¬ ka velikanska globočina jc že sa¬ mo to, so izrdcunali da bi se skri¬ lo v njo 7Vc pariških Eifel stol¬ pov. Toruj do te globočine je vsaj deloma znano človeku kaka je se¬ stava zemlje; globočeje pa je še gotovo za mnoga desetletja skriv¬ nost. Gotovo pa se bode prej ali slej posrečilo človeštvu da bode prodrlo in preiskalo se globočeje •proti sredini zemlje. SMESNICE Gospa Nebka: — Kaj — nič ni¬ si slišala, kako je ponoči grmelo in treskalo? O, to si pa morala spati kakor medved. GospoZofka : — Tisto ne — spa¬ la nisem skoip nič — ampak moj ADVEETISRMENT. RES DOBRA ZEMLJA mož je smrčal... tako, da še tres- telo deluje mrzlično, toda naspro-1 kan; j a ni bilo dišati, tniea ne od jen ja. som umrli športnik Bizoni je za¬ pustil vse svoje prmoženje ki je znašalo več stotisoč kron svojim šestim konjem. Družbo za varstvo živali pa je imenoval za izvršitelja te oporo¬ ke, katera je tudi vzela v oskrb konje. Tudi v tem slučaju- so so¬ rodniki tožili konje ki so imeli ta- korekoč oporoko in premoženje v svoji posesti. .Sodišče je tudi tu¬ kaj potrdilo oporoko in tako bodo morali sorodniki čakati da bodo konji pozobali zadnjo zrnje ovsa, nakar :se le lahko dobe ostalo pre¬ moženje. „Musurana ji hoče zlomiti vrat” je pripomnil Dr. Vital „Pazite dobro”. In v resnici, tako poroča prdfesor Pozzi, je bilo strašno za videti”. Po nekaj minutah ki so se meni zdele večnost, je 'bila Ja¬ raraka mrtva. Potem jo je do¬ bra kača vlekla po tleh sem in tia, na desno in na levo. Ko smo odhajali jo je pričela zreti. In ko smo se eno uro pozneje vrnili, te¬ daj je ležala MuSsurana na tistem prostoru kjer je poprej bila nje na nasprotnica. Od te pa je ostal samo še rep ki je ‘bil ovit okrog mizine noge, kakor bi se še po smrti hotel držati. (Nesrečnega izletnika je dobitel dež. Bežal je po blatni cesti in se rešil v kmečko krčmo. Ves blaten in premočen je čepel pri peči in se krepčal z godljo,, edino stvarjo, s katero so mu mogli po streči. Krčmarica se je široko postavi¬ la sredi sobe, gledala deževanje' in rekla: — Pa mora res silno biti... člo¬ vek gre na izlet... pa pride ta/ka svinjarija. Res, je zavzdihnil izletnik, ali ste jo sami i//kuhali? TRGOVINA S KOŽUHOVINO V SIBIRIJI. AGENTJE IN SEDAJNA PO¬ STAVA ZA DELAVSKO VARSTVO. rodnike in druga zl' z« varstvo za polovica pa dru¬ ži vali. Za ta lik o "‘"ar je družba sezidala ve •T-ctisce za živali ki še danes sto¬ ji. Orugi slučaj se je prigodi! v -Vw Yorku pred tridesetimi leti. Kronice levov - Leonard ki j« Prepotoval z svojimi šestimi levi cel i svet, ter postal v kratkem ča- s » zelo bogat, je umrl vsled ran ki '»u jih je prizadjala levinja ^»'ltaha med prestavo.. V svoji o- Poroki je imenoval leve kot ded L 5e > tudi ako 'bi se kedaj pripetite d® bi bil od levov usmrten. tudi tokaj j e prišlo do tožbe med so¬ dniki Leonarda in levi. Sodnija ■P oporoko .pot ril a in levi so dobili '/•vrstno postrežbo za to premo¬ ženje . V Buda Pesti pred kratkim ca- (XI nogo je se točk, katere bi mo¬ ral vsaki delavec v gori omenje- nej postavi poznati. Tako je smo zadnjič pojasnili *ibo v celoti vsaj deloma in tukaj podajamo eitatel- jenn zopet nekaj važnih stvari, ka¬ tere so vedno velike koristi ako jih delavec pozna. Mnogim pač ni znano da je po- stavodaja določila kot povprečno plač za delav.ea $750 na leto. To¬ rej ne oziraje se na to da zasluzi eden mož manjšo svoto, je družba pri katerej pri katerej se pone¬ sreči dolžna mu izplačati 65% njegove plače. Tedensko znaša toraj povprečni zaslužek delavca $14.42, toraj je najmnajša svota katero mora družba izplačati $9.37 tedensko. Mnogokrat se zgodi da dobi delavec samo od tistega za¬ služka procente, ki ga je v resnici imel; a to je krivično. Svarimo tudi pred vsemi agenti ki se usil- jujejo ponesrečenim delavcem ali pa udovam takih. Oni obljubljajo da bodo prskrbeli večjo odškodni¬ no kar pa ni resnica. Višja od¬ škodnina kakor $3000 ni za dobi- in agent potem mastem dobi- Vse kar Dragocena kožuhovina vedno bolj. Najbolj bogati samo si zamorejo sedaj še kupiti kožu¬ hovino iž kož žlahtnih živali, ki dajejo najboljše blago, ker te so zaradi zatiranja skoz lovce ze ta¬ ko redke, da prač ni več da¬ leč čas, ko bodo popolnoma izgi¬ nile. Ena najbolj bogatih dežel na kožuhovini je Sibirija. Neka A- merisko-Ruska družba se bavi s tem, da zamenjuje z napoldivji- mi rodovi Sibirije za razne stvari kožuhovino. Ta obrt je zelo do bra, ter prinaša v kratkem času bogastvo. Rodovi se zadovoljijo z raznimi malenkostni kakor lepo- tiejem iz stekla, starini orožjem, tobakom drugimi cenimi stvarni. Razem te družbe je veliko posa¬ meznih trgovcev kateri si pridobe v kratkem času premoženja. ŠE PO SMRTI. Voda- je utrdila gospodu svetni ku zdravje in od takrat zahteva, da se mora njegova rodovina vsak dan kopati. Nekega dne so do bili novo deklo. Ta ves teden in izginja | p 0 r ab ila prilike, se kopati, kar je v hiši vdbudilo občno . nevoljo Končno se je štiriletni Pepček ču¬ til poklicanega, da posreduje Micka, je rekel, ali ne veste, da bi Vas papa rad gledal, kadar se kopljete? Ker so bili naši rojaki ponovno ociganjeni, in, „oeifutarjeni ter zapeljani po. nekaterih zemljiških agentih v Chicago na podlagi ne¬ resničnih poročil in ker zaradi'te¬ ga rojaki v svojo lastno škodo ni¬ majo zaupanja tudi v poštena podjetja, izjavljano mi na tem me¬ stu, da povrnemo vsakemu roja¬ ku ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu poročali ne¬ resnico, vse potne stroške in vso zamudo časa. Naša zemlja: črnikasta, mastna in nenavadno rodovitna, 'brez pe¬ ska in močvirja. Dovolj zdrave in dobre vode. Številni potočki teko cež našo zemljo. Podnebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine v slovenskih rokah; slov. državna šola; pošta, prodajalni, postaja in cerkev blizu. Delavnica za kon- erviranje kumar ter mlekarne blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okrog 1,000 pre¬ bivalci blizu. Skratka; zemlja tVillardu, kjer se je ze nase- ilo 'do 100 rojakov, a kupilo skup¬ no nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slovenci, zato jo ku- 1 ujejo tudi taki rojaki, ki so si o- ledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemljo. Cena $18 aker, ne več-ne man, 1 Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu CVill ar da s slikami. Še danes pi¬ šite ali pridite ponj na: Adria Co- lonization Co., 322 Reed st., Mil- v/aukee, Wis. — Ig. K uši jan in L. Zakrajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogledanije, k en* se lahko na lastne oči prepričate kaj in kako raste na naši zemlji. Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem krav, stro¬ jev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora plača ti kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje proslepe, torej v svojo škodo. Mi. prodajamo dobro zemljo po nizkih ceni, zemljo, na kateri more farmar ugodno žive¬ ti ter lepo .napredovati. Na predaj imamo tudi veliko obdelanih ali deloma obdelanih farm! dve zapreki. iNeki mladi trgovec je vzbudil zanimanje priletne bogate udove. Zajlubljena v mladega moža je pri neki priložnosti izrazila, ter dala njemu razumeti, da je pri¬ pravljena vzeti ga za moža. Zvi¬ ti trgovec je to priložnost takoj v svojo korist porabil, ter boječe pripomnil da bi ga združitev z njo veselila, ako bi ne bilo dveh za¬ prek ki mu branite istoriti to. Imenujte mi te zapreke”, ga je vspodbujala zaljubljena udova. ,,'Prva zapreka .je” prične trgo¬ vec, „ker mi manjka sredstev da bi si uredil eno trgovino”.- Takoj mu da udova nakaznieo na eno banko'za večjo svoto. E- den teden pozneje je bil mladi mož posestnik ene lepe trgovine. Kmalu potem ga je prišla udova obiskati, ter mu pri tej priložnosti rekla, da hoče vedeti sedaj tudi še za drugo zapreko. „Druga zapre¬ ka je” odgovori trgovec smehlja¬ je, „da že imam ženo”. i Borchardt Bros. KROJAČNTCA, zaloga ob. Lek IN DRUGE MOŠKE OPRA. VE. Cene zmerne, blago trpežno fal postrežb«, točna. 347—349 GROVE STREET. — Gospod pristav, kako sodite vi: ali je 'bolje, da so ljudje malo j časa zaročeni ali dlje časa? — Mislim, da je bolje, če so dol go časa zaročeni; čim dlje so žaro ceni, tem manj časa so potem po- j ročeni. — Kaj ,pa rečeš svoji ženi, prideš pozno ponoči domov? — Jaz rečem samo „dober ve¬ čer”, vse drugo pove potem moja žena. Ugodna prilika Zavoljo bolezni moje žene sem primoran prodati m6j SALUN opozarjam vse one ki se zanimajo za to obrt, da se takej javijo, in ne zamude izvanredno dobre prilike. JOE. REMSKO, 163 Reed St. ti, ček zase, ki znaša $300. ima udova ali pa .ponesrečeni de¬ lavec za storiti je, da izpolni to¬ zadevne pole in eno izmed teli pošlje na Industrie Kommision v Xtadison. drugo pa družbi. Eno izmed'teh pa je potreba hraniti za slučaj da bi se pozneje rabila. KAČJI BOJ. iPrifesor Pozzi od francoske a- kademji je za zdravilstva, je pred kratkim obiskal neki zavod v Bra¬ ziliji ki leži v bližini mesta St. iPaulo in služi za pripravljanje nekega seruma zoiper kačji strup, katerega žrtve postane vsako le¬ to preko tisoč oseb v Braziliji. Pri tej priložnosti je videl boj med dvema kačama katerega so uprizorili na vrtu zavoda. Dr. Vital vodja zavoda je vzel najpoprej takozvano „Dobro ka- eo’’' ter jo položil v ograjen pro¬ stor Ta kača je nekaj nad eden dol ga, ter skoro popolnoma barve. Ta kača ni strupe- tuidi na nobeden drugi na¬ čin človeku nevarna. Potpm pa p. vzel strašno strupeno kačo iz zaboja ki je strah vseli prebival¬ cev Brasilije; domačim jo imenu¬ jejo -Tararaka ” Njen strup umo- ri J v nekaj minutah. Položil jo jo Dobre kače’ ■ časa lezite obe popoluo- meter modre na in zrn ven Nehaj m a mirno kakor bi se ne zmenili Najslavnejša pevka svojega ča¬ sa. je 'bila Ana Oldefield v Londo nu. •Umrla je leta 1730. Po tem ko jemnrla so jo po njeni lastni do locbi morali položiti na krasno o- kineano posteljo, kjer je potem ležalo njeno truplo dva dni za ja¬ ven ogled. Skrbela je tudi za to da so bili njeni pogrebci samo i- menitni možje. 'Slavni pisatelj Pope ki je ibilj njen prijatelj, opisuje zadnje ure njenega življenja. „Ko je čutila, tako piše, „da se ji bliža zadnja ura, tedaj je poklicala svoje stre znice in jim ukazala da prinesejo eno pripravno mrtraško obleko. Prinesle so ji belo volneno oble¬ ko. Kaj eno -volnato obleko mi ho¬ čete dati? je rekla vsa razburjena. 'Prinesite mi moje najboljše oble ke; moje svilene z najdražjimi čipkami; ne maram umreti v vol neni obleki. Ta obleka mora moje telo pokrivati in moje lice olep sati kadar že ne bode imelo več naravne barve. In pred vsem ne štedite rudeče šminke, tako da bode lice videti vedno le¬ po”. Misel biti grda ji je bila še po smrti strašna. Mati: — Ti nesrečna, zavržena ženska — kdo je tisti, ki te je za¬ peljal, kako se piše? Ilci: Ne — ne — vem — sem videla samo njegov monogram. — Mama, ali me boš nocoj zo¬ pet kopala? — Da, srček! — Ali — saj sem bila ves teden | pridna. — Vam je stric umrl? Moje so- žanje! Bil je menda že jako star? —‘82 let. — Lepa starost. Ali je bil v teh letih tudi duševno zdrav? — To bomo šele spoznali, ko bo njegov testament odprt. Kuharica: —■ Ne zamerite, go-j sp a, jaz Vam moram službo odpo¬ vedati. Pojdem k gospe Malinov- ki, ker nima nič otrok... prosim, če bi mi dali dobro spričevalo. Gospa: — Tako izvrstno s,priče- j valo Vam bom dala, -da takega še nobena kuharica na svetu ni dobi¬ la. Gospa Malinovka je namreč moja smrtna sovražnica. M I vsi vemo, da je naša sposobnost za zaslužek v naši otročji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veda z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled cesar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da zadnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripoznano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v ClK mitclKll Street State Bank (Prava Banka za prihranke) VogalMitchell Street in Druga Avenue. Pameten mož mogel reči ženi, sedinja. ne bode nikoli kake oči ima so- V SREDINI ZEMIJE Pri ženskah in konservah se ne more nikoli reči koliko so stare. Česar vemo do sedaj o središču naše zemlje, je ravno toliko kakor nič, ker vse leži samo le v domne¬ vanju. Do sedaj smo šele dva kl- metra globoko v središče zemlje prodrli, kar se v razmeri z debe¬ lostjo iste ne more niti upošteva¬ ti. In še to globočino ni dosegel človek, temveč samo sveder ki je za vrtanje zemlje v rabi. iNaj- globočejše luknje vi ,o se zvrtale v zemljo leže vse v Prusiji. Ena Ena izmed njih je v Par.usovic, okraj Ribnik. To so zvrtali po na¬ ročilu rudarskega urada iz name¬ na, da pronajdejo lego premoga v teh krajih. Ta luknja je 2093 me tre globoka. Ena. druga je v o kraju Posen z globočino 2149 me¬ trov in ena v okraju- Chuhov.z 22 Poletne ljubice... Katere še pri sto stopinjah hladne ostanejo med tem ko častilcem hudo kuri¬ jo. — Zakon. .. V boljši družbi, izter- inezo med poroko in ločitvijo. Na- potu do uispeha ni nobenih klopi za počivati in senčnatih dre¬ ves. XI i 'preklinjamo najbolj nesrečo ki smo jo sami zakrivili. Marshall & Usley Bank poddruznica na National Ave. Najstarejsa banku v mestu plača obresti na uloge Milvvattškitn Sloveaoem priporočamo Kaspar Drža¬ vno Banko. Prejema dima na hranilne vloge in daje 3 obresti. Vse vloge pod drMa nadzorstvom! Pošiljamo denar v staro domovino po zmernih cenah. Na tisoče Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zakaj ne Vi?! Prodajamo Parobrodne listke za vse najboljše prekmorske črte po kompanijskih cenah. Sloven. Narod. Podporna Jednota vrši svoj denarni promet z Kaspar Državno Banko. Pišite na nas v slovenskem jeziku. Kdor hoče biti pošteno postrtžen, naj se cbrne do Kaspar Državne Banke! KASPAR STATE BANK 1900 Bine island Ave., Ohicagro, lil. BODOČNOST, 15. AUGUSTA, (Aiigust), 1913. Ob težkih dneh Spisal S. S. Sive jesenske megle so se vla¬ čile nad mestom in droben dež je v polnik curkih rosil np mastno se svetlikajoči tlak. Vzduh je bil prsten in vsepovsod je dišalo po mrtvih rožah. Pozna jesen je sanjala nad zemljo, polna težkih misli in sivil inrakov. Popoldne je bilo,-v stranski u- lici, v pritličnem stanovanu slika¬ rja Veličine. Mrak si je že napol osvojil za- duhlo izbo in obrisi kotov so se topili v sivo tančino. Dež je mo¬ notono udarjal ob bakreni prizi¬ dek. Raz vlažuih sten se je pla- hno cedila umazana voda in tape¬ te so v kosih visele od zidu. Veličina je sedel pri oknu, 'gla¬ vo naslonjeno na roke, oprte ob kolena in temen dolgčas mu je mučil dušo. Nasproti nemu na di¬ vam je čepel prijatelj Križ. Molče sta- prisluškovala žubodranju. vo¬ de v samovarju. Oblak cigaretne¬ ga dima ju je ovijal v mehak ob¬ jem. Križ se je zdrznil. Tit” 99 A x • Veličina je privzdignil glavo Poteze njegovega obraza so se bo- polnoma izbrisale v mraku in le dbrisi glave so se črtali na svet¬ lem ozadjtu. „Kaj ti je?’’ ..Nocoj sem sanjal...” Veličina je zamahnil z roko: „Tudi jaz sem že sanjal”. ,,A jaz sem sanjal nekaj tako lepega”. ..Neumnosti! Pride in gre in ni¬ koli več se ne vrne”. Križ je povesil glavo, Veličina se je nasmehnil. ,,Vem, brate, da so bile lepe ti¬ ste sanje. Pa pozabi nanje. Eno noč so bile, no da, drugo noč pri¬ dejo druge”. „Vem, Veličina, a zakaj mora biti tako. Glej! Jaz bi rad sanjal, samo sanjal... Za hip je zopet zavladala tišina v sobi. Zunaj je ropotaje drdral voz mimo okna in iz dalje se je glasila melancholična pesem pojo¬ čega berača. Veličina se je pretegnil na sto¬ li! in široko zazehal. „Tako je, tako. Žalost, dolčas! Da bi že prišel tisti beli dan, ko ozrem zopet domovino”. Križ ga je pogledal. ..Domovina? Ej ,brate, kje je Še tista ura! Komaj slutnja jo do¬ bite v daljini”. jPrav praviškomaj slutnja... Glej, prej si govoril o sanjah. ‘Sanjal bi, si rekel, vso temno več¬ nost bi sanial”. ,,Vso večnost... ” „Glej, to je bilo hrepenenje. Tvoja duša si želi v domačo vas. Ali ni tako?” „Je, brate!” , 1 „No da, pustiva to. Sanje vara¬ jo; kdo bi jim verjel. Šel sem v &vet in sem strmel v fantom čaro¬ bnih sanj: dekle je stalo v polju, kakor čar in cvetje pomladi je bi¬ lo z njo. Vidiš, to je bila mladost. Zdaj pa je uvelo cvetje, sanje so prešle, prešla je mladost in žar oči je .ugasnil. No, bila je .bajka o zlati roži in zdaj je konec. Življe¬ nje stiini v te s svojimi globoki¬ mi očmi in njegova trda roka te pritiska v blatni kolovoz: Hodi in trpi, ali pa pogini! Tako je”. ,,Čuj, Veličina”. ,yNo?” „Nocošnjo npč sem sanjal, da je bila pomlad. Ves vzduh je kipel v drhtenju in vonju novega živ¬ ljenja in vseokoli je bilo solnce, samo zlato, jasno solnce. šel sem v park. V dolgih vrstah so stale akacije ob poti in njih nežnorde če cvetje je bilo, kakor slana v ža¬ ru zarij. V gredicah so cvetele vrtnice in mirte v slepečih kar¬ tele vrtnice in mirte v slepečih barvah in duh, kakor vino Ghian- ti, je polnil moje prsi. Šel sem po snežnobelein pesku, vesel in pi jan sladkosti. Izza grmov temno¬ zelenega bršlina so se mi smehlja¬ li marmornati kipi v pozdrav, že- reči v sijaju pomladnega solnca. Zavriskal bi od neznane, silne sre¬ če, pel bi in vipil, tako mi je bilo. Kar naenkrat zavije okolu bližne-. jega ogla dekle in, nežno stopiea- je z malimi nožicami, se mi poča- ti približuje. Obrazek, oblit od vala zlatih las, ji je rdel v dihu mehkega vetra n njene velike, mo dre oči so me gledale veselo in prijazno, kakor bi pozdravljale. Njen stas, brate, Venus prve mla¬ dosti. jo ne dosega. Kakor vila je bila, kakor nadzemski čair. Štal sem in strmel. Bila je že blizu me¬ ne, ko začujem njen zvonki smeh. Tajna sladkost je spreletela mojo dušo. Pred očmi se mi je zarnez- glilo in kakor iz dalje sem cul njen glas: „No, Križ, kako gre?’’ „Podala mi je tisto malo, žame¬ tasto ročico. Sklonil sem se in jo poljubil prav na rob rožnatih prst kov. Še bolj se je zasmejala, da je bilo, kakor glas tekočega sre¬ bra, potem pa je šla dalje. Tiho sem strmel za njo kakor kip, do¬ kler ni izginila v sivi meglici brez končne aleje. Brate, bila je tako nebeškoleipa”. Veličina se je smejal, a njegove oči so odsevale v tihem ognju za¬ mišljene duše. Pogladil si je ko¬ šate brke in odstavil čaj. „Vrag naj vzame vse skupaj, samo da bi šel čas hitreje naprej je zagodrnjal in si nalil čašo. „Veš, Križ, tako se mi zdi, kakor h bil od vseh pozabljen v tej tem¬ ni kaj bi”. „Niti solnce se ne upa v ta kraj”. „Da, da! Cel dan se vlačijo sen¬ ce po kotih in komaj, komaj čaka¬ jo večera, da se strnejo nad tem počrnelim stropom. Žalosten je ta dan, pust, kakor jesensko polje”. Križ mu je ravno hotel odgovo¬ riti, ko je obstal pred oknom ele¬ ganten avto. Spogledala sta se in uprla oči v vrata. Culo se je go¬ vorjenje, nato je nekdo narahlo potrkal na vrata. Veličina je sko¬ čil po konci. „Kaj pa je to?” Križ je tudi vstal. „Vrag ga vedi”. „Daj, odpri!” Križ je odiprl in šla in nikoli več ne uzreš njenih sladkih oči. Žarek solnca se je zgubil n posijal v ta temen kraj. Zdaj pa je ugasnil njegov soj na praznih stenah in vse je zopet, ka kor prej. Pozabiva, brate!” Še nižej, kakor prej sta skloni¬ la glave in še večja žalost je bila v njunih srcih. Nad njima je raz¬ grnil mrak svoja temna krila, ka¬ kor bi hotel prestreči vse tiste hre peneče misli, ki so trepetaje roma le v brezkončen nepokoj hrepene¬ nja v sijaju dveh 'velikih, mo¬ drih oči. .. Monotono je udarjal dež na šipe in bilo je vsepovsod, kakor trud¬ ne, težke sanje. Mladost...!” MODERNO HORILNO OROŽJE. IMENIK SLOVENSKIH TRGOVIN Slovenska mesnica BRATA FBRKO 270—lst Ave. priporočata svojo dobro urejeno mesnico. Sveže blago vseh vrst—Cene nizke—Dobra postrežba. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 000000 ♦ 0 0 0 ❖ 0 0 0 0 0 0 0 0 za trenutek sta stala oba prijatelja, kakor vkopana, a. Na pragu je stala mladenka, za¬ vita v siv plašč in se smehljala v pozdrav. Gosti valovi zlatih las so ji obkrožali nežen obrazek in velike, modre oči so ji sijale pod fino oblikovanim čelom. V levici je držala šopek snežnobelih križan tem, z desnico je pa oprijemala kljuko. Velieima se je zavedel. Stopil je bliže k vratom in se v zadregi na smehnil. ,,Klanjam se, gospodična! Želi¬ te, prosim?” „Oprostite, ali na stanuje tu go spa N.?”, je smehljaje vprašala in njen glasek je zvenel po sobi, kakor žuborenja potočka. Da, gospodična, Izvolite, pro sim, za trenutek”. Rdeč, kakor rak, ji je Veličina ponudil napolpolomjen stol in od hitel v gospodinjino stanovanje. Križ je je obstal pri vratih in jo gledal, kako je sedla in se ogledo¬ vala po sobi. V njegovi duši je zavalovala neznana sladkost in zdelo se mu je, kakor bi solnce posijalo skozi okno. „Kaj me gledate?” ga je smeh ljale vprašala. iPar korakov je stopil k mizi in komaj slišno zajecljal. Gospodična, sanjal sem o Vas... ” Glas mu je zamrl v grbu in ne kako portrt je sedel na raztrgan divan. Devojka se je zasmejala na ves glas. „0 meni ste sanjali? Kaj pa ? ” Križ je strmel v njo, kakor v nadzemsko bitje, očaran od nje¬ ne lepote. Oči so se mu iskrile „Kaj se mi je sanjalo? Mogo¬ če.,.’” Na pragu sobe se je pojavila gospodinja in za njo Veličina Križ je vtibnil. Devojka je vsta la in pozdravila dobrodušno se smehljajočo gospo. Veličina in prijatelj sta pa sta¬ la vsak na eni strani in strmela, strmela... „Bolje bi bilo, da bi govoril o tem z mojim inožem”, je Križ za¬ čul, kakor iz dalje, gospodinjin glas. Napol v sanjah je razumel, da je prišla dekle naročit par o kvirjev k njegovemu gospodarju. „Tudi dobro”, je ocbaaila de¬ vojka in stdpila k vratom. „Do svidenja, gospoda!”, sta cula še oba prijatelja, kakor odmev, po¬ tem so se vrata zapila. Nekoliko časa sta stala molče; nihče ni i spre govoril besede in v očeh je jima jo poznala sled uga slega čara. Potem pa je Veliči¬ na stopil k oknu, sedel nazal na stol in zagrebel obraz v dlani. Križ se je vrgel na divan. „Ti!” ,,‘No”. „Kakor solnce... ” „Pustiva to. Tvoje sanje so šle mimo naju, kakor pomlad, kakor mladost”. „Vila je bila, rojena iz nežne i rose”. I „N'e sanjaj! Prišla je in zopet Človek z najbujnejšo fantazjo si ne more naslikati v slučaju svetov ne strahotnih učinkov moderne vojne tehnike. Ako si predstavlja mo: na miljone ljudi, oboroženih z naravnost peklenskimi pripra¬ vami, besno navale drug na dru¬ gega, tedaj ne preostane nič, dru¬ gega nego silen kaos. (Puška peKote je pred vsem dru¬ gim orožjem v vojni največjega Temena. Zato se tudi tehniki ne prestane trudijo, da izboljšalo ko¬ likor mogoče učinek tega orožja. Danes pa uporabljajo takozvane brzostrelne puške, s katero ustre- le vojaki najmanj dvajsetkrat na imnuto. ’ Ali s terni uspehi militarizem se veda še ni zadovoljen. Mnogo so si vojaške oblasti že belile glavo, ako bi ne bilo mogoče konstruira¬ ti puško, ki bi se izstreljevala me¬ hanično. Način kakor je konstri- rana strojna puška, naj bi se upo¬ rabil pri navadnih puškah, le v lažji konstrukciji. S tem moril- nim orožjem upajo, da 'bo vsak vojak oddal na minuto vsaj sto strelov. V Mehiki je že nekdo konstruiral tako mehanično puš¬ ko, evropske velesile se živahno bavijo s tozadevnimi poizkusi. Francoski tehnik Chauchat je v najnovejcasu izdelal strojno puš¬ ko, ki tehta le 8 kilogramov in ki jo nosi in opravil ja lehko sam vo¬ jak. Po tem modelu skušajo na¬ praviti novo puško, ki ne bi tehta¬ la več kakor štiri kilograme, a bi imela enak učinek. Moderna strojna puška odda na minuto šeststo strelov, a ima to napako, da se težko prevaža. To napako naj odpravi nova kon¬ strukcija. Ako bo vsak vojak o- borožen s to najnovejšo puško — tristo strelov na minuto — tedaj si je nemogoče predstavljali uči¬ nek vojne, v kateri bi jo upora¬ bljali. Tudi topove „izboljšujejo” ne¬ prestano. Brzostrelni strojni top, malega kalibra, s 13.7 centi¬ metrskimi naboji, odda na minuto tristo strelov in učinkuje ne dal¬ javo pettisoč metrov še popolno¬ ma. Tem sledi težje morilno orož¬ je, težke havbice s 15 centimeter- skimi naboji, potem one z 21 do 28 centimeterskimi naboji, ki so v svojih učinkih več kakor straš¬ ni. Ker je tudi eksplozivna sila teh nabojev izdatno močnejša ka¬ kor pri starih topolih, učinkuje že samo grmenje teh topov na vo¬ jake tako, da so popolnoma oma¬ mljeni. Vse to, že itak dovolj grozno morilno orožje pa'prekaša moril- ni stroj, ki so ga pred kratkim iz¬ delali pri Krrappu: to je Kruppov bombni top ali metalni stroj. Na koncu zakrivljene palice je pri¬ trjena krogla, napolnjena z razli¬ čnimi razstreljivimi snovni, pred¬ vsem z dinamitom; palico zasuče¬ jo tako, da pride krogla prav pred žrelo topove cevi. Ko top izpro- žijo, odleti krogla z razstreljivom v visokem loku. Naboj tehta o- semdeset kilogramov in odleti tri¬ sto do petsto metrov daleč. Če eksplodira taka bomba, tedaj kar v snopih žanje svoje žrtve. Na¬ sprotnikove vojako omani že sa¬ mo strahotno pokanje. Za obstreljevanje halonov in me tnih strojev so izdelali posebno vrteto topov. Naboji teih topov so izdelani tako, da eksplodirtjo pri najrahlejšem dotiku z balonom ali letalom. Ti topovi oddajo strele v daljavo 11,500 do 13,500 metrov. To so torej sile in sredstva, s katerimi brani kapitalistični dru¬ žabni red narodnost, domovino in čast. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ UGODNA PRILIKA Za vse ki so se odločili it i na farme, ter postati neodvisni, V severnem delu Wisconsin. w okrajih, Klark, Rusk, Chipeva, in Priče je naprodaj mogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest trgov, železnic ln šol. Lepe ceste, čista hladna voda, zdra¬ vo podnebje, ter rastejo vsi oni pridelki kakor v stari domovini. Cene nizke (od $15 do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oči o ka kovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na LOUIS BEWITZ 198-1. AVENUE MILWAUKEE, WIS. ♦ ♦ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SLOVENSKO-HRVATSK A BRIVNICA. FRANK TUSHEK, 268 —lst Ave. Rudolf Walte Se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom v obilen obisk. Na razpolago je najnovejši ,,Pool Table” 878-880 Nortli VVtitcr St. v bližini tovarne Trostel Leather Company TEL,. LAKE 1896 J. “En glažek al’ pa dva”, v mojem salonu, seveda, “to Vam korajžo da”. Louis Lončarič \ 5226 National Ave., West Allis, Ne pozabite tndi, da še vedno proda¬ jam lote in hiše, kakor do sedaj. Pre¬ skrbim Vam tudi zemljemerca jako poceni, da Vam odmeri zemljo. Obrni¬ te se vselej zaupno do mene v teh za¬ devah. IZURJEN SLOVENSKI FOTOGRAF Izdeluje krasne slike po najnovejsi modi in po najnizjih cenah. Vsakina novoporocencema napravim brezplačno eno veliko sliko m zraven tudi male spominske za zavratne verižice. Rojaki pridite in oglejte si mojo fotografična delo in gotovo bodete zadovoljni SLOVENSKI FOTOGRAF FRANK SKOK, 438-52, Avenue. West Allis, Wis, Pozor Rojaki ROVA SLOVENSKA TKGVlNA RA 1. AVEtfUE. Naznanjam vam da sem se preselil iz prejšnjega pro¬ stora na Clinton st. na 243 1. ave, Priporočam še vam še nadalje v obilen obisk FRANK HEH Poročneslike Posebno delo po zelo nizkih cenah. Velika slika 14x17 do 16x20 popolnoma zastonj vsakima po- poročencema. Rad hi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zelo privlačne. $2.00 in 3.00 za ducat fotograf L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. IG. KUŠLJAN 229 lst Ave. LOVENSKA GOSTILNA ajboljše domače vino, žganja in smodke— Prenočišča za pot. ike. V POSTOJTE! POZOR! Kadar ste lačni Kadar ste žejni Kadar ste brez strehe Pridite kmeni in Bodete najbolje Postreženi! Prodajani tudi vozne listke Za vse prekmorske črte Po najnižjih cenah Tudi pošiljam denar V staro domovino najceneje Najhitreje in najtočneje! LOUIS BEVVETZ 198 1. Ave., Hllwaokef, Wis. Ttl. South4860 NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje po meri J. KRA1NC 317 Florida St., MILWAUKEE, W1J Ter popravlja čisti pegla in barva stare Najboljše delo in najnižje cent W. L. J. KRONEVALD Balzamirar in Pogrebni ravnatelj Zenska posirežnica. Cene zmerne 38 25 ed St. Tel. So. 4497 John Wohlgemutk priporoča svojo GOSTILNO vsem rojakom za obilen obisk Postrežba dobra. Pristna domača vina 836 Kinnickinnic Ave. Telefon; South 3105-J JOVANOVlOh, 84 Bth Str. Milwokeo, Wis, prodaja šifkarte. Izdeluje: Obveznice Pošiljalienar po pošti in brzojavno. A Pooblastila Prepovedi, potrjene po notarju m ces. m kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA, V Važno uprasanjej mi opravi * najbolje in najceneje j — * Konzularne st arokr 2 s o linijske vojaške /ffi/ 220'4 Grove st \yVb lilwaukee,WisJ zadeve 00 V V V 1 Nekaj aa vsacega. iakovrstr vrst, verižice Vsakovrstna 2 lat„i„ a; prstani. n re vseh n , . zapestnice, zaponke Grl hka zaloga poročnih i ; J| ne veste kaj bi kupili vprlšafte J 1 " 11 ’ Ako 1 Ker sem se odločil opustiti trZ ■ 3 svet - ❖ jam vse po znižanih cenah. * S vino na Reed St, proda- f VSE V REDU. Vsaka stvar se mora in o pravem času. To velja lodisi pri delu ali počitku. Istotako vel¬ ja tudi pri jedi, Ako ne jeste 0 pravem času in doloeemo pm" no količino, Vasi prebavljali« or¬ gani ne.morejo biti nikoli v redu- Ako v takem slučaju- ne vzai« et ® zdravil, kakor je predpisano ne bodete nikoli dobro P°č 11 V vseli slučajih bolezni te vrs® je vedno zelo važno, ,, se rabi Trinerjevo aiu eris ko grenko vino, kakor predpisuje. Ako ga bodete je™: »utili- se pravilno, bodete kmalu zap® da se vaš apetit izboljšuje-! da žili. se ANTON GRANDUch * ! 374 Reed St -—°ve trgovini—5123 Nation I a a ^ National Ave. | * * * ****++******+++*i .£ } 1 sami počutite bolšega in čnejsega, telesno in dušno, P st «ja funkcija Vašega telesa P r ®. 'dim in da delujejo vsi org 3 ™ harmoniji. Dobiva se v lekarn«* ; Ios - C l in ur, 1333—1339 So. A s ' 'and Ave. Chicago, 111., mazilo j e družinska potreba; 1 nerjevo mazilo je najboljše*