ZASAVSKI Izdaja Okrajni odbor OF Trbovlje. * Urejuje ln odgovarja uredniški odbor. * Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. * Naslov uredništva in uprave: Trbovlje — Zasavski vestnik, uprava rudnika. » Telefon, št. 54. * Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka 614-»T«-146. * List izhaja vsak četrtek. * Letna naročnina 240 din, polletna 120 din, četrtletna 60 din, mesečna 20 din, posamezna številka 5 dinarjev, na šestih straneh pa 6 dinarjev. leto VI. — ST. 2 TRBOVLJE, 15. JANUARJA 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRON1E ZASAVJA ga Pred volitvami sindikalnih odborov v Tl >a- ... 49.- on; J ve- ko in i-.i •e- V Zagorju se sindikalne podružnice i rudarjev pripravljajo na volitve. Na I nedavni konferenci sindikalnih funkcio- ' »arjev in aktivistov so sklenili, da bodo | občne zbore rudarskih sindikalnih podružnic in volitve njihovih odborov opravili do konca januarja, volitve v rudarski sindikalni odbor, ki koordinira delo šestih podružnic, pa bodo meseca februarja. Letos izbirajo kaadidate za odbor na poseben način, namreč p« anketi; vsak delavec oz. član sindikalno podružnice dobi listek, na katerega napiše enega ali več tovarišev, kolikor Poč hoče in za katere misli, da bi bili dobri sindikalni funkcionarji. Te listke Potem pobere posebna komisija na vsaki delovni izmeni ter ugotovi število glasov, ki jih je na ta način dobil vsak Posamezni tovariš. Na osnovi teh ugotovitev sestavi komisija kandidatno listo s trikrat večjim številom kandi- datov, kot jih bo štel bodoči sindikalni odbor. Seveda pridejo na kandidatno listo po vrstnem redu člani sindikalne organizacije, ki so dobili največ glasov. Tako kandidira v rudniškem obratu Kotredež 21 kandidatov, od katerih jih bodo izvolili 7 v sindikalni odbor. Po izvršeni anketi prebere komisija sindikalnemu članstvu rezultate ter razglasi kandidatno listo. Na ta način so izbrali kandidate že za vse podružnice ter bodo člani na dan volitev lahko izbrali najboljše. Na volitve se pripravljajo tudi sindikalne podružnice ostalih podjetij in ustanov, tako da bodo tudi v teh volitve opravili v januarju in februarju. V Loki skrbijo za vzgojo pionirjev Konec decembra se je sešel pionirski svet pionirske organizacije odreda »Stane Rozman« v Loki. Na seji so izvolili nov odbor in vodje posameznih krožkov. Poleg izkušenih vodij za iz-venšolsko vzgojo šolske mladine so se k delu priglasili tudi trije mladinci, ki bodo vodili pionirje, kar je zelo po- Gradili bodo novo cesto in vodovod Na prvi seji ljudskega odbora mest- j na občine Hrastnik so obravnavali važna vprašanja komunalne dejavnosti svojega kraja. Sestav novega občinskega odbora, v katerem so delavci, gospodarsko izkušeni možje, izobraženci 'W., je porok, da bo ta odbor uspešno vršil svoje naloge. z gradnjo novega vodovoda. Tega bodo gradili s prispevki, ki jih bodo nakazala občini krajevna industrijska podjetja. Doslej je bilo v hrastniški dolini devet vodovodnih priključkov, ki so vsi že stari preko 30 let. Nujno potrebno je, da v tej dolini začnejo z izgradnjo novega vodovoda. Pitno vodo zanj bodo mr hvalno. Poleg lutkovnega, risarskega, . filatelističnega, planinskega in tehničnega krožka se je letos poživil gasilski krožek, ki ima lepe načrte. Nadalje so obnovili šahovski krožek, ki je lansko 1 leto životaril, a ga bo letos vodil vnet šahist tov. Stane Bervar iz Brega. Popolnoma nov pa je radioamaterski krožek. Dramski krožek bosta vodili domači učiteljici. Perspektive bodočega dela pionirskega odreda so kar zdrave in upamo, da bo delo tudi letos plodo-nosno, kot je bilo lani. Tov. Dominik Culetto, ki bo vodil mlade gasilce, je daroval za odred pionirjev Schwaiger- 1 jevo knjigo »O mehaniki in strojih«. S tem je organizacija pridobila zelo važno knjigo, za katero se mu pionirji iskreno zahvaljujejo. , Prvo nedeljo v januarju je bil na šoli drugi roditeljski sestanek. Udeležba ! bi bila večja, ko ne bi bilo 5 prostih dni in učenci niso mogli privabiti toliko staršev na sestanek. V bodoče naj bi se teh sestankov udeležili tudi očetje v večjem številu. Glavna točka je bilo poročilo tov. Marinkove »O družinski vzgoji«. V ; njem smo jasno videli, kako drugačna je sedanja vzgoja od prejšnje, kjer so imeli starši glavno besedo v družini, ki so se ji morali ukloniti otroci, pa če so starši imeli prav ali ne. Danes pa gotovo velja tudi otrokova beseda, če ima prav, ali pa njegov posvetovalni glas. Po predavanju se je vnel živahen razgovor o pionirski organizaciji, o napakah in vrlinah šolskih otrok ter o njihovem vedenju na poti iz šole in podobno. Taki sestanki povezujejo šolo in dom, usmerjajo vzgojo ter podpirajo šolsko delo in učiteljstvo. —Ir. Pogled na del Hrastnika — rudnik Za predsednika mestne občine so izvolili tov. Staneta Brečka. Sama raz-Ptava, poročila in diskusija so pokazale, da bo s pomočjo družbenih prispevkov Rudnika, steklarne, tovarne za kemične ■zdelke in ostalih davkoplačevalcev na Področju komunalne dejavnosti možno naPredovati. S stališča higiene je v Hrastniku Pomembna pridobitev izgradnja pokri-tržnic v zgornjem in spodnjem ‘frastniku. Najnujnejše vprašanje pa p da pričnejo z gradnjo nove ceste ;n vodovoda. Sklenili so, da bodo s i®mi deli začeli v najkrajšem času. Na-pti za novo cesto bodo skončani do konca tega meseca, nakar se bodo ta-k°j lotili dela. Prav tako bodo pričeli Dobro so prijeli za delo Po sklepih in smernicah VI. kongre-Sa ZKJ so se lotili dela tudi na ob-rudnika Trbovlje. Tako sta se rudniški komite ZKS Trbovlje in sindi-a* rudarjev v Trbovljah zavzela za °r8anizacijo Ljudske univerze na pod-pju rudnika za vse sindikalne funk-*°narje, člane delavskega sveta in čla-e ZKS. Napravili so načrt predavanj n takoj začeli z delom. Predavanja zajeli v Ribniku onstran Save, kjer je pitne vode v zadostni množini. Stroški za nov vodovod so preračunani na 70 milijonov dinarjev. Seveda ga ne bo mogoče zgraditi v celoti že letos, ker je za to premalo sredstev na razpolago. Prav iz tega razloga bo potrebno, da pri gradnji novega vodovoda priskočijo na pomoč tudi člani Fronte ter s prostovoljnim delom pomagajo letošnje leto pri gradnji ceste in vodovoda. Z izgradnjo tega vodovoda bo rešeno tudi vprašanje vodovoda v Čečah — vas Ravne. Mestni ljudski odbor je sklenil, da bo dal gradnjo ceste in vodovoda v obravnavo tudi volivcem, da pristavijo svoje predloge in pripombe. Se neko važno vprašanje imajo v tem kraju, ki ga nameravajo rešiti in o katerem so že razpravljali, namreč izgradnjo dveh osnovnih šol, ki sta v mestni občini Hrastnik nujno potrebni. Vse prebivalstvo Zasavja opozarjamo na naše veliko nagradno žrebanje Potok skriva se pod ledom... Foto-klub Hrastnik Pravilna obremenitev davkoplačevalcev na Dolu pri Hrastniku Odborniki občinskega ljudskega odbora na Dolu pri Hrastniku so se pred nedavnim sešli, da določijo davčno odmero za I. akontacijo leta 1953. Prva in najtežja naloga je bila, kako pravilno in pravično obremeniti vsakega davkoplačevalca. Po daljši obravnavi tega vprašanja so odborniki prišli do zaključka, da je treba kmete razvrstiti v štiri skupine po legi in kvaliteti obdelovalne zemlje. Ta način je potreben, dokler ne bo urejeno obdavčenje po katastru. V prvo skupino pridejo zemljišča v boljši nižinski legi, v drugo srednjevišinska lega posestev, v tretjo osojne in slabo rodovitne lege, v četrto skupino pa kmetije v višinskih legah. Na podlagi površin po skupinah in na osnovi predpisane akontacije okraja so odborniki izračunali ključ za vsako skupino posebej. Po tem ključu V Izlakah nad Zagorjem je zaživelo Ob komasaciji naših krajevnih ljudskih odborov se je v mestno občino Zagorje vključi) tudi KLO Izlake. Nekateri ljudje spočetka niso pravilno razumeli te organizacije ter so nasprotovali združitvi, češ da so Izlake od Zagorja preveč oddaljene. Takoj po prvih mesecih po komasaciji pa so se že videli uspehi v napredku Izlak. Teh ne bi zmogli davkoplačevalci Izlak, če bi Preteklo leto je bil v Izlakah dograjen Počitniški dom v tamkajšnjih toplicah, pri čemer je imel glavne zasluge sindikat rudarjev v Zagorju. Pa tudi KZ je napredovala; obnovila je zadružni dom ter napravila prizidek za novo sirarno pri dosedanji mlekarni. Vso pohvalo zasluži upravni odbor zadruge, ki je razumel potrebo obnovitve dvorane, ki so Jo na novo preslikali in po- ostalo pri stari upravni razdelitvi. No — pa ložlll nov parket. Tako bo ta dvorana postala da vidimo, kako so Izlake v tem času napredovale: Za obnovo osnovne šole v Izlakah Je dal mestni občinski ljudski odbor lansko leto 1 milijon dinarjev, to Je več kot polovica vseh davkov, ki so Jih plačali davkoplačevalci Izlak preteklo leto. Davki se zaradi priključitve lansko leto niso zvišali — nasprotno, znižali so se v primeri z ostalimi občinami, ki so ostale samostojne in niso razumele koristi združevanja krajev v večje upravne enote, zlasti take v bližini industrijskega centra Zagorje, kot n. pr. Mllnše, Cemšenik ln Trojane. Vsak ponedeljek ob lepi udeležbi anoy. Prvo predavanje je bilo zadnje n* decembra, kjer je govoril tov. Dra-polinšek o vprašanju »Organizacija Proizvodnje in akumulacija«. Obisk je h dober. Predavanja se je udeležilo Poslušalcev. .. J>ri drugem predavanju v ponede-v a’’ ®' Januarja, je bila udeležba že »o a' Predaval je tov. Vili Škrinjar družbeni produkciji in planiranju«, delavskega sveta, sindikalni ^cionarji in ostali so pokazali za Ivanje veliko zanimanje. ^Pomladi je predvideno še devet Predavanj, in sicer: o plačnih fondih, j Vesticijah, bilancah, zunanji trgovini Podobno. Ves načrt predavanj Je "^ojen za praktično življenje, za ^Kdanje delo v proizvodnji. - Podobna predavanja kot na rudniku Ca«VrSe v okviru društev »Svobo-a *’ v Ljudski univerzi. Prvo tako pre-»S^at^e Je imela Ljudska univerza .j ,01:>ode-center« v Trbovljah v sredo, _ Januarja, in sicer »O novih ustavnih sDremembah«. 16 ianuarjn se bo pričel POPIS ŽIVINE Ze štirje popolni popisi živine, perutnine in čebelnih panjev so po osvoboditvi za nami, za letos pa je Gospodarski svet zvezne vlade razpisal petega, ki bo v dneh od 16. januarja do 20. februarja. Znano je, da je živinoreja v naši državi ena izmed najvažnejših vej v kmetijstvu, tako da njenega pomena ni potrebno poudarjati še posebej. Zato so nam tudi iz leta v leto potrebni podatki o stanju naše živinoreje za ugotovitev zmogljivosti posameznih področij, da naši vrhovni gospodarski organi vedo, če proizvodna zmogljivost obstoječe živine zadostuje za potrebe prehrane naših delovnih množic ali ne. Številčno stanje in sestav živine vseh vrst pa sta nam potrebna tudi za pravilno usmerjanje in pospeševanje živinoreje. Popisi nam pomagajo ugotoviti tudi natančno škodo zaradi raznih elementarnih nesreč, kot lani na primer zaradi suše, dalje poplav, raznih bolezni in podobnega. Lanska suša je najbolj prizadela živinsko krmo in zmanjšala njen pridelek skoro za polovico. Zaradi posledic suše je bila izdana vrsta ukrepov, a tudi živinorejci jih skušajo prebroditi v večji ali manjši meri z lastno iniciativnostjo. Popis živine pa nam bo povedal, za koliko se je zmanjšalo njeno število, saj je znano, da je prišlo v nekaterih predelih zaradi posledic suše precej živine pod nož. Popis bo tudi letos zajel vsa državna, zadružna in zasebna kmetijska gospodarstva, dalje vse državne, zadružne in družbene organizacije ter zasebna, nekmečka gospodinjstva, Iti redijo živino in perutnino ali imajo čebelne panje. Predvideno je, da bo popis zajel letos samo v Sloveniji četrt milijona gospodarstev. Vse to nam pove, da bo popis živine, perutnine ln čebelnih panjev letos zelo velika in odgovorna akcija, ki ne bo samo stvar organov, ki so določeni za njeno izvajanje, temveč vseh naših državljanov, ki jim je pri srcu naš gospodarski razvoj in napredek. O sami izvedbi popisa bomo še poročali. žarišče za kulturnoprosvetno delo 'v tem kraju. Med društvi v Izlakah je bilo najbolj delavno gasilsko društvo, ki je minulo leto zbralo precej gradbenega materiala za zidanje gasilskega doma. Za to so kupili potrebno zemljišče nasproti osnovne šole. Težave pa ima društvo pri dodelitvi investicijskega kredita, ker je zgradba zamišljena v večjem obsegu; dom bo namreč Imel večjo dvorano, ki bo služila za kulturno in politično izživljanje Izlačanov, medtem ko nameravajo dvorano v zadružnem domu zaradi pričakovanega dotoka letoviščarjev preurediti za kino. In kakšne načrte imajo letošnje leto? Asfaltirali bodo 1 km ceste skozi center Izlak do Trojanskega klanca (do Podlipovice). Z deli so že začeli. Nadalje imajo v načrtu napeljavo električne razsvetljave od Lok—Kisovca do Podlipovice. Prav tako ne bo več dolgo, ko bodo v Izlakah v okviru mestnih gospodarskih podjetij odprli tudi čevljarsko delavnico. Seveda ne smemo pozabiti na razvoj Tovarne keramičnih Izdelkov, ki Je v razdobju dveh let dosegla lepe uspehe, kjer se za nadaljnji napredek podjetja predvidevajo večje investicije. In kulturno življenje? Igralska družina je bila zelo delavna. Organizirala je več kulturnih prireditev, ki so bile vse dobro obiskane. Sedaj se pripravljajo spet na novo igro, ki jo bodo imeli v februarju. V igralski družini dela nad polovico mladincev. Kulturnoprosvetnl aktiv dela na ustanovitvi pevskega društva, vendar pa imajo težave, kje dobiti dobrega pevovodjo. Po številu za pevsko umetnost navdušenih ljudi bi v Izlakah lahko ustanovili močno pevsko društvo. Da Je kulturno delo v Izlakah res uspešno, dokazuje tudi, da so tamkaj dobro organizirali novoletno Jelko z bogatim kulturnim sporedom. Ob tej priliki so obdarili 150 otrok, gostinstvo iz Zagorja pa Je pogostilo 17 naj-starejšlh ljudi. K novoletni jelki so prispevala razna podjetja 17.000 din, društvo prijateljev mladine 10.000 din, domačini pa 6000 dinarjev in razna živila. V Izlakah nameravajo letos ustanoviti tudi telovadno društvo in šahovski klub. Tudi politično življenje se je tukaj razmahnilo, kar nam dokazujejo dobri rezultati zadnjih volitev, saj so se od 620 volivcev abstinirali od volitev komaj trije. Ta uspeh je posledica dobrega političnega dela med ljudskimi množicami ter uspešno izvajanje gospodarskih in drugih nalog v okviru mestne občine Zagorje. Nedvomno bodo Izlake postale privlačen kraj ne samo zaradi termalnega kopališča, marveč tudi zaradi dobre ureditve kraja ter se bodo določevale akontacije za posamezne lastnike zemljišč. Ob izdelavi tega pravilnega predpisovanja akontacije so odborniki ugotovili, kako grobe napake so se delale pri določanju prejšnjih akontacij, tako da se ni čuditi številnim pritožbam in nerednemu plačevanju davkov. Vsi odborniki so bili mnenja, da nov način obdavčenja ne bo mogel povzročati go-dmanja med kmeti razen pri tistih, ki so bili zaščiteni iz kakršnega koži vzroka. Prav tako so bili odborniki mnenja, da imajo obrtniki in gostilničarji pri tej akontaciji v primeri s kmeti prenizko davčno odmero. S pravilnim odmerjanjem davkov bo zagotovljeno redno plačevanje teh bremen, kar bo pospešilo obtok denarja, davkoplačevalci pa bodo svoje obveznosti proti državi voljno izpolnjevali, ker jih ne bo moril občutek krivične odmere teh bremen. Nepravilno je bilo doslej, da so se kmetje oz. posestniki obremenjevali po dohodku, s čimer smo v mnogih primerih ubijali voljo naprednim in de-lavoljnim ljudem, medtem ko smo de-lomržneže ščitili. L U. Problemi gospodarskega sveta mestne občine Trbovlje Na svoji seji je gospodarski svet mestne občine Trbovlje sprejel važne sklepe. Obravnaval je gospodarsko dejavnost mestne občine v letu 1953. Sklenil je med drugim, da se ustanove samo tisti odbori, ki so nujno potrebni. V primerih, kjer bo svet obravnaval vprašanja, ki se tičejo neposredno proizvajalcev, bodo slednji pritegnjeni k posvetovanju. Tako bo na primer pri obravnavanju vprašanja obrtnikov in njihove dejavnosti nekaj od njih poklicanih na razširjeno sejo. Spričo okol-nosti, da je mestna občina Trbovlje upravna enota z avtonomnimi pravicami, bo moral gospodarski svet v vprašanjih, ki sodijo izrecno v njegovo področje, težiti za čim večjo samostojnostjo. Letošnje leto namerava trboveljska občina graditi Trgovski dom, predelovalnico za meso in še nekaj drugih objektov. Prav tako bo moral gospodarski svet rešiti še neko važno vprašanje, namreč preskrbo raznih naselij s pitno vodo. Gospodarski svet je nadalje sklenil, da bo na eni strani izmed prvih prihodnjih sej obravnaval vprašanje našega gostinstva, ki je eden izmed najbolj perečih problemov v Trbovljah. Da se reši to vprašanje, bo treba težiti za kar največjo decentralizacijo gostinstva, kajti monopoliziranje te dejavnosti v Trbovljah je rodilo silno slabe rezultate, tako v pogledu kulturne postrežbe v naših gostinskih obratih, kakor tudi glede asortimenta pijač in jestvin tar njihove kvalitete. V tem pogledu smo danes v Trbovljah mnogo na slabšem, kot smo bili kdaj koli v prejšnjih letih, kar ni nikakor v skladu s socialističnimi načeli. Žalostne izkušnje v našem gostinstvu kažejo, da bo verjetne najboljše, če tudi v tej dejavnosti uvedemo svobodno, zdravo in Živahnega kulturnega ln političnega življe- , pogteno soc}aijstično tekmovanje. NOVA FRANCOSKA VLADA Po večtedenski vladni krizi v Franciji, ki je lzgledala že nerešljiva — saj se je Izmenjalo brezuspešno nemalo mandaterjev za sestavo nove vlade — je Francija dobila novo vlado pod predsedstvom Renč j a Mayer-ja, zastopnika radikalne socialistične stranke. Novo vlado sestavlja 23 ministrov, medtem ko jih je bilo v prejšnji le 17. V vladi so predstavniki šestih strank, ln to radikalov, demokristjanov, neodvisnih, agrarcev, socialnih demokratov Plevenove skupine ln 1 gaulistični odpadnik. Sedanja vlada Je že osemnajsta po osvoboditvi. V novi vladi je prevzel zunanje ministrstvo Bidault, kar da misliti, da bo zavleklo poskuse za ustanovitev evropske vojske. Spričo težkega gospodarskega položaja v Franclji se bo morala nova vlada resno posvetiti finančnim vprašanjem. Najvažnejši problem bo proračun za leto 1953, vprašanje porasta življenjskih stroškov ln izpraznjene državne blagajne. Nova vlada obljublja, da bo skrčila državni proračun za 100 milijard frankov ln da bo storila vse, da doseže prihranke. Pričakuje se, da bo morala vlada zaradi težkega finančnega položaja razpisati notranje posojilo. DE GASPERI V ATENAH Italijanski ministrski predsednik De Gasperi Je te dni obiskal Atene. Njegov obisk, ki Je prvi italijanski obisk Grčiji po drugi svetovni vojni. Je Izzval živahne komentarje v tisku, v katerem se oživljajo Imperialistične teme. V atenskih diplomatskih krogih se Izraža mnenje, da bodo ob tem Italijanskem obisku v Atenah razpravljali predvsem vprašanja, ki so v zvezi z obrambo Balkana. Grški tisk precej hladno registrira obisk italijanskega državnika, saj je brez dvoma, da ta obisk oživlja veliki materialni m moralni dolg Italije proti Grčiji, ki si ga je nakopala Italija z okupacijo Dodekaneza ter preko obstreljevanja Krfa leta 1923 do zahrbtnega napada na Grčijo preko južne Albanije ln sledečo okupacijo. Poleg tega zahteva Grčija, da ji Italija plača 60 milijonov dolarjev, ki jih je dolžna za reparacije. Po mnogih znakih sodeč so Italiji prijateljski Jugoslovansko-grško-turški odnosi kamen spotike v njeni stari imperialistični politiki proti Balkanu ter bi hotela te odnose izkoristiti za svoje izsiljevanje v zvezi s Trstom. AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI Ameriški veleposlanik g. George Allen je te dni bil na obisku pri maršalu Titu ‘n zastopniku zunanjega ministra Vlahoviču. Veleposlanik Je sporočil odločitev ameriške vlade, ds bo dala Jugoslaviji na razpolago dopolnilno pomoč v znesku 20 milijonov dolarjev za ublažitev lanskoletne suše, neglede na redno tristransko pomoč v znesku 99 milijonov dolarjev. Jugoslaviji naj se omogoči predvsem, da se bo lahko uprla grožnjam o komlnformovski napadalnosti, poleg tega pa so po Izjavi veleposlanika ameriške vlade pri dodelitvi te pomoči vodili to vlado tudi humanitarni nagibi. GOSPODARSKA DELEGACIJA FLRJ V TURČIJI V Ankaro je odpotovala Jugoslovanska gospodarska delegacija, da se pogaja za razširitev gospodarskega sodelovanja med Turčijo in Jugoslavijo. Delegacija šteje 8 članov ln Jo vodi predsednik zvezne trgovinske zbornice. VOJAŠKI KREDITI NEMCIJIT Ameriški uradni krogi v Bonnu zanikajo vesti nekaterih zahodnonem-ških časnikov, da bodo ZDA dovolile Zahodni Nemčiji kredite za oboroževanje za milijardo dolarjev če bo pogodba o evropski obrambni skupnosti ratificirana pred M. junijem 1953. ATTLEE O OBISKU MARŠALA TITA Bivši predsednik britanske vlade Clement Attlee Je v Rangunu izjavil da bo obisk maršala Tita v Veliki Britaniji prispeval k utrditvi prijateljskih zvez med Veliko Britanijo ln Jugoslavijo in da bo ta obisk nedvomno velikanski prispevek k stvari miru v svetu, zlasti pa miru v Evropi. JAPONSKE VOJNE LADJE IN LETALA Po Japonskih časnišklh poročilih bo japonsko ministrstvo za narodno obrambo zahtevalo kredit 10 milijard Jenov (10 milijonov funtov šterllngov! zb zgraditev JO vojnih ladij In letal Naročaj, citat m dopisu/ o naš tisti Problemi zadružne dejaonosti Po reorganizaciji in združitvi naših prejšnjih manjših občin v večje komunalne upravne enote so se preosno-vale tudi kmetijske zadruge okraja Trbovlje, tako da deluje sedaj v okviru Okrajne zadružne zveze 16 splošnih kmetijskih zadrug s 16 trgovinskimi, 13 lesnimi, 11 strojnimi, 10 živinorejskimi, 8 sadjarskimi, 8 kreditnimi, 1 mlekarskim, 1 elektrifikacijskim, 1 semenogoj-skim in 2 kulturnoprosvetnima odsekoma. Razen teh odsekov imajo naše kmetijske zadruge še nekatera področja postranske dejavnosti, kot n. pr. kino, av-toprevozništvo, mesnice, mlekarno in žage. Trgovinski odseki dobro delujejo Trgovinska dejavnost naših kmetijskih zadrug je v glavnem zadovoljiva. Večina kmetijskih zadrug izkazuje dobiček z izjemo dveh KZ. Odkup kmečkih pridelkov gre v glavnem preko kmetijskih zadrug. Omeniti pa je treba, da se je v nekaterih občinah pokazala ta slaba stran, da posamezna trgovska podjetja nasprotujejo KZ, ker je v njih boljša postrežba in z nižjinii cenami konkurirajo tem podjetjem. Lesnih odsekov je 13 Vsa prodaja lesa gre v glavnem preko lesnih odsekov kmetijskih zadrug. Seveda je pa nepravilno, da hočejo nekatera podjetja kupovati les mimo lesnih odsekov KZ in da nudijo zanj višje cene, kot pa jih določa Vestnik za cene. Kreditni odseki še ne delujejo zadovoljivo Zelo važno vlogo bi lahko odigrali kreditni odseki naših KZ. Teh je osem, vendar še ne delujejo zadovoljivo, ker se šele uvajajo. Okrajna zveza se stalno trudi in poziva KZ, da posvetijo tem odsekom večjo pozornost Med živinorejskimi odseki je najboljši na Dolu Živinorejski odseki okraja Trbovlje so začeli delovati šele proti koncu leta 1951. Akoravno je bilo teh odsekov registrirano deset, so med njimi delovali le nekateri, kot n. pr na Dolu pri Hrastniku, kjer vodijo že štiri teta ZASAVSKI VESTNIK JE NAJPRILJUBLJENEJSI TEDNIK V ZASAVJU molžno kontrolo. Na zagorskem sektorju in v Radečah so lansko spomlad sprejeli v KZ Radeče 52 krav, v KZ Zagorje pa 34 krav in 16 telic. Ta živina je tetovirana ter ima svoje poreklo še izpred vojne. To področje goji sivorjavo pasmo ter ima vse pogoje, da postane s časoma najboljše živinorejsko središče. V Zagorju in Radečah še niso uvedli molžne kontrole, pač pa bodo pričeli z njo v začetku letošnjega leta. V rodovnik so sprejeli krave še v KZ Izlake in sicer 20 goved. Večjega števila ni bilo mogoče sprejeti, ker se na tem področju stiskajo pasemski okoliši pinegavske, pomurske in sivorjave živine, najti pa je tudi marijadvorce. Na področju KZ Trbovlje so sprejeli v rodovnik 50 krav, kjer delno že vrše molžno kontrolo. Prav tako so sprejeli v rodovnik krave v KZ Polšnik in KZ Trojane. ljajo v mlekarni v Murski Soboti. Ker pa je ta mlekarna dobila že svoje nove stroje, bi bilo potrebno, da izposojene stroje vrne v Izlake Mlekarna v Izlakah dobiva mleko iz velikega, širokega področja vseh večjih zadrug. Z novim letom nameravajo uvesti ceno mleka po tolščobi. Kako delajo ostali odseki Mlekarski odsek deluje samo na Izlakah KZ Mlekarski odsek deluje le pri Izlake, ki razpolaga še s prejšnjo mlekarno ter ima več lastnih prodajaln mleka v Zagorju Največja ovira pri izgradnji te mlekarne je pomanjkanje strojev. Te je zadruga že imela, vendar so ji bili odvzeti in se sedaj uporab- Po številu je v naših zadrugah 11 strojnih odsekov. Svoječasno so strojne postaje delovale po vseh občinah ter je bil kmetijski strojni park zelo bogat Večino teh strojev pa so odpeljali, tako da je večji del strojnih odsekov z delom prenehal. Akoravno so še razni stroji na razpolago. Je delovanje strojnih odsekov otežkočeno Te stroje si ponekod lastijo posamezni občinski odbori, drugod pa spet zasebniki, kar ovira delovanje teh odsekov. Velik napredek ln razvoj je opaziti tudi pri sadjarskih odsekih. Kultumo-prosvetni odsek deluje le na Dolu pri Hrastniku, kjer ima KZ svoj lastni kino. Elektrifikacijski odsek deluje edino v Podkumu, kjer pa bi bilo treba zlomiti odpor nekaterih posameznikov, ki nasprotujejo povezavi s KZ Dole pri Litiji in Polšnikom. s čimer onemogočajo elektrifikacijo tega kmečkega okoliša. LjudsHi odborniki — pozor! Današnjo številko »ZasavsKega vestnika«, ki je postal poluradno glasilo Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah, smo poslali vsem okrajnim ljudskim odbornikom. članom zbora proizvajalcev, prav tako vsem odbornikom občinskih ljudskih odborov, ki na naš list še niso naročeni. Ker bo naše glasilo v bodoče prinašalo več poročil iz dela okrajnega ljudskega odbora ter razne uredbe, odločbe in podobno, bo »Zasavski vestnik« potreben vsakemu ljudskemu odborniku. Prepričani smo, da ne bo nobenega ljudskega odbornika, ki se ne bi naročil na naš list »Zasavski vestnik«. Kdor ne bo lista vrnil, ga bomo šteli za rednega-naročnika. Opozarjamo, da bomo v prihodnji številki »Zasavskega vestnika« prinesli predlog družbenega plana okraja Trbovlje za leto 1953. tako da ga bo vsak odbornik lahko proučil še pred sejo. na kateri se bo družbeni plan obravnaval in sprejel. Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« Ob smrti znamenitega Zasavca Erazma Goršeta Iz Clevelanda v ZDA je priSlo te dni sporočilo o smrti Erazma Goršeta, zasavskega rojaka tn uglednega kulturnega delavca. Ob neki priložnosti smo pred letom dni napisali nekaj vrst o Erazmu Goršetu, pa je prav, da ga prikažemo našim krajanom tudi zdaj, ko se Je Izteklo njegovo življenje. Ime Erazma Goršeta bo vsekakor vnešeno v zgodovino naših pomembnih mož, objavljen bo tudi v novem leksikonu, ki ga pripravlja prof. Smolej. Erazem Gorše je bil nezakonski sin, rojen 31. maja 1894 v mali vasici Dragovško pod Stango pri Litiji. Ime Erazem je v naših krajih nenavadno; v tistih časih, ko so Imeli župniki neomejeno besedo na podeželju, so nezakonske 'troke radi zaznamovali s svojevrstnimi spotakljivimi krstnimi imeni ln tedaj je dobil novorojenček Ane Gor-šetove Iz male samotne dragovške kolibe za nezakonstvo pečat. Ime — Erazem. (O takih zaničljivih imenskih vzdevkih je pisal razpravo nedavno umrli slovenski književnik dr. Anton Debeljak.! Erazmov nezakonski oče, čeprav bogatl-nec. ki se je preselil v Trst, Je na mater ln sina popolnoma pozabil, Erazem mu sploh ni smel nikoli pred oči ln bogatlnčeve hčerke v Trstu sploh niso nikoli zvedele, da Imajo v skriti zasavski vasici brata — siromaka. Mladi, nadarjeni Erazem pa ti je želel šole, ko je bil za pastirja, pa mu v tistih časih ni bilo dano. da b1 obiskoval kaj več šol kakor domačo, kjer Je bil za učitelja štangarskl župnik, včasih, kadar se ni lju- Za ljudsko čitalnico v Litiji V zadnjem času so v Litiji sprožili zamisel, da bi ustanovili ljudsko čitalnico, kjer bi bilo članom na razpolago dnevno časopisje, pa tudi revije. Tej ustanovi so naklonjeni tudi na mestnem ljudskem odboru. Prav bi bilo, da bi ustanovitev ljudske čitalnice vzel v roke odbor Delavskega kulturnega duštva Svobode. Vsekakor bodo organizatorji lahko našli kak primeren lokal sredi trga. Morda bi se dala ustanovitev ljudske čitalnice povezati s premestitvijo knjižnice OF v kak bolj pristopen prostor. Naj navedemo, da je imela Litija ljudsko čitalnico že pred pol stoletja, lokal Čitalnice je bil sred: trga ln so jo že v tistih časih naprednega tiska željni Litijani. tudi delavci prav radi obiskali Zato bi bila ta ustanova potrebna gotovo tudi danes ko imamo vsekakor več dijaške in delavske mladine, pa tudi drugih, ki bi radi segali po primernem čtivu. veseli bomo, ako bomo lahko poročali, da se je zamisel ljudske čitalnice približala ustanovitvi. Mladi litijski pevci na magnetofonskem traku Radia Ljubljana Proti koncu preteklega leta je prišla v Litijo ekipa Radia Ljubljane, ki je posnela na magnetofonski trak pionirski pevski zbor litijske gimnazije. Kakor smo obveščeni, bo del koncerta mladib litijskih pevcev v Radiu Ljubljana na sporedu 22. januarja od 18 do 18.20 ure. Opozarjamo na ta program vse prijatelje mladinskega pev-I skega zbora Mladi člani pionirskega zbora so nadvse nestrpni, saj se bodo čuli v Radiu Ljubljana tudi sami. Gimnazijski pevski zbor je znan z več javnih nastopov in akademij, saj ne odreče nikoli, kadar Je treba dati tej ali oni prireditvi kulturno umetniški program bilo v šolo župniku, pa ga je nadomestoval pri pouko mežnar Ko je bilo Erazmu 16 let, je zaman Iskal službe, v domačem kraju je ni našel. Zato je Izrabil priložnost, ki se mu je nudila in je v prekratkih platnenih hlačah krenil v svet ln nato čez Ocean v rešilno Ameriko. Slovo od doma mu je bilo lahko, saj ni imel pri odhodu niti za žep suhih hrušk . . . V Ameriki se je bistri fantiček kmalu znašel. Prijel je za vsako priložnostno delo ln se tako prebijal skozi ovir polno življenje. Ko je prišel iz Zasavja, se je znal komaj da podpisati, v novem mestu pa se je začel šolati v večernih tečajih, utrdil se je v slovenskem jeziku, naučil se je angleščine ln začel se je udeleževati društvenega življenja. Bistrega moža so nato volili v uprave slovenskih društev, kjer Je pomagal kot gledališki diletant; skratka postal Je med najbolj marljivimi slovenskimi Izseljenci v ZDA. Ko se je privadil angleškega jezika je poprijel tudi za novinarsko pero, pisal je v slovenske liste ln večkrat tudi v slovenski ameriški koledar Prevajal je angleške gledališke igre, da so Jih Igrali njegovi prijatelji na odrskih deskah slovenskih domov v Ameriki. Ko se je poročil z gospo Frances ln mu Je dorasla hčerka Jovce. ter Je začel sodelovati pri gledališkem odseku v Clevelandu tudi njegov zet, je zadobil Erazem še več veselja za prirejanje slovenskih gledaliških komadov. Erazem se je nato Izkazal tudi kot muzealec, dal je pobudo za ustanovitev Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu, ki mu Je sestavu pravila ln začel z zbiranjem zgodovinskega gradiva. Svoj čas je ljubljanska revija »Tovariš« priobčila več posnetkov iz te bogate zakladnice ameriških rojakov, ki Jo Je ustanovil ln vodil naš Erazem Gorše. Erazma Goršeta bomo ivmlli tudi med slovenske pedagoge, ki so delovali na tujem. Ob pomanjkanju primernega učbenika za slovenske otroke * ZDA Je začel sam sestavljati učbenike, zlasti prva berila in dal malim slovenskim tolarčkom možnost, da so se vadili v ,ezlku svojih staršev ln niso odmrli za slovensko skupnost Erazem Gorše je v zadnjih letih zbiral gradivo za slovensko-ameriškl slovar. Teg» je objavljal v slovensko-angleški reviji »The Volče of Youth (Glas mladih). Redakcija mU je odstopila v vsaki številki dve strani za slovar pod naslovom »Prvo slovensko berilo« in s podnaslovom »Posvečeno slovenski mladini v ZDA za učenje slovenskega jezika.« Njegovo delo se le bližalo te h koncu. Izhajalo je več let. Ob neki priliki mi je Gorše sporočil, kako izdeluje to svoje delo na številnih kartotečnih listkih To njegovo skrb ln ljubezen za publicistično delo bomo razumeli in ocenili šele tedaj, če vemo, da je bil Erazem tudi v daljni Ameriki le preprost delavec. Uslužben je bil v Singerjevih delavnicah kot mehanik z» popravljanje pokvarjenih šivalnih strojev Kljub temu, da ga 1e poklicno delo močno izčrpavalo, pa le še zmeraj našel toliko časa da se je Izživljal v kultumoprosvetnem delu. Nedavno sem govoril o Erazmu Goršetu tudi z našim rojakom Etblnom Kristanom, ko je prišel na obisk v Litijo ob priliki zbora n. grupe. Tudi Etbin Kristan )e dal vse priznanje našemu Erazmu Goršetu za njegovo pomembno kulturno prosvetno delo meč slovenskimi izseljenci v ZDA. Tov Etbin Kristan pa je takrat dodal; Erazmovo zdravstveno stanje pa je po poročilih, id jih dobivam iz ZDA. zelo nevarno Sporočili so ml. da le katastrofa blizu, ker mož boluje na težkem raku. Kakor sporočalo zdal Iz ZDA, Erazmu niso pomagala niti najboljša zdravila proti raku ln mož je podlegel ob velikih mukaš 23 decembra 1952 Naslednji dan so ga pokopali na pokopališču Lakevleu V Stangl in drugih okoliških vaseh, kjer živi rod mladostnih prijateljev pokojnega Erazma, bo ta novica gotovo mnoge težko prizadela. Ugledni pokolnlkovi družini izrekamo oš težki Izgubi sožalje t zagotovilom, da bo spomin na uglednega zasavskega rojaka živel v njegovih delih Slava spominu Erazma Goršeta, ki se je s svojo žllavostjo prebil skozi življenjske ovire ln se razvil !z preprostega zasavskega pastirčka v uglednega tn skupnosti koristnega kulturnega delavca. Obveščamo vse naročnike »Zasavskega vestnika«, da Imamo od t. januarja 1953 novo številko tekočega računa pri podružnici Narodne banke v Trbovljah Nova številka Je sledeča: Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika«, Trbovlje 614-»T«-146 Vse naročnike prosimo da zaradi nemotenega poslovanja pri bodočih nakazilih uporabljajo izključno novo bančno številko. UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA« Razgovor generala Nagiba $ predstavnikom Sudana ' X/ V/ V Liubljansho bogoslovje v Argentini Voditelji krvave in zločinske bele garde med narodnoosvobodilno vojno to danes projesorji na »teološki fakulteti« v Buenos Airesu, ki naj bi pošiljala duhovnike v Slovenijo. Pred nedavnim je bivši apostolski nuncij v Beogradu msgr. Oddi svetoval ljubljanskemu škofu, naj razpusti ljubljansko bogoslovje, ker da ni dovolj sredstev za njegovo vzdrževanje. To bi moral biti en dokaz več. da jugoslovanske oblasti preganjajo vero. Kot vidimo, hoče Vatikan odpraviti ljubljansko bogoslovje zato, ker baje nima sredstev za vzdrževanje zaradi nekega drugega bogoslovja, in sicer tako imenovanega »ljubljanskega bogoslovja v izgnanstvu.« V Argentini deluje že nekaj let poseben zavod, ki ga njegovi dijaki sami imenujejo »mučeniška ljubljanska teološka fakulteta v Izgnanstvu«, kateremu pa bi mnogo bolj ustrezal naslov »Zavod pobeglih belogardističnih fanatikov.« Visoki pokrovitelj te najnovejše ustanove Katoliške akcije }e sam papež Pij XII., ki ji je prvi podaril 10.000 dolarjev in to še takrat ko se je šele ustanavljala, ln sicer v juliju 1945. leta v nekem italijanskem taborišču beguncev. Duhovni očetje tega zavoda — kakor sledi iz poročila ob petletnici njegove ustanovitve — so zelo znani: vojni zločinec škof Rožman, minister begunske vlade dr Miha Krek sedanji generalni asistent jezuitskega cerkvenega reda v Rimu dr Anton Prešeren, s katerim se je monsignor Oddi večkrat sestajal pri šolskih sestrah v Rimu, razni »ravnatelji« slovenskega odbora v Rimu ter razni monsignorji iz Severne Amerike, kakor n. pr. Franc Gabrovšek in drugi »Zavod« je nameščen v blšl neke vdove v Adrigueju v bližini Buenos Airesa v Argentini. Vodstvo »zavoda« je Imenoval škof Rožman. Ker bo v bodoče samo ta zavod »dobavljal« slovenske duhovnike, ne bo odveč, če -poznamo prebivalce omenjene hiše v Adrigeuju. Poglejmo, kaj so bili ti ljudje pred desetimi leti, ko še niso bili mirni državljani Argentine, preoblečeni v »nedolžne« profesorje in bogoslovce »mu-čeniškega bogoslovja«. Tedaj so bili na čelu špartansko organizirane formacije verskih fanatikov Katoliške akcije, ki je kmalu zatem Sla v oboroženo borbo proti naprednim silam in ki je postala pozneje »kvas« fašističnih belogardističnih odredov, poznanih v Mussolinijevi vojni terminologiji MVAC (Mllizia Volan tari a AntlcomunlsUO. Ko se je leta 1938 porajala slovenska Katoliška akcija je zelo navdušila tedanjega papeža Pija XI., ki je izjavil da je »celo boljša od italijanske« Približno v istem času pa )e neki belgijski predstavnik Katoliške akcije, ki se je mudi) v Sloveniji na nekem anketnem delu. izjavil o članih te akcije takole: »To so fašisti«. tn ravno sedanji profesorji v Adrigueju so bili voditelji Katoliške akcije v Sloveniji Cerkveni asistent Katoliške akcije je bli sedanji dekan fakultete Alojzij Odar, škofovski referent ter poznejši glavni vojni kurat MVAC )e bil profesor Lenček, vodja Katoliške akcije in »stražarjev« je bil sedanji duhovni oče bogoslovja ZakeL glavni urednik •Revije Katoliške akcije« pa sedanji profesor Kraljič. Odar, Lenček Kraljič in drugi so takoj po ustanovitvi Osvobodilne fronte sestavili načrt za borbo proti narodnoosvobodilnemu gibanju Osnovne točke tega načrta so bUe: razširjenje organizacije Katoliške akcije protipropagan-dna akcija, obveščevalna služba in priprave za oborožen odpor Škof Rožman je kmalu nato Izdal vsem duhovnikom navodila, naj to akcijo pospešijo. Odarjeva desna roka je bil znani kaplan Glavač ki je organiziral po vsej Sloveniji zloglasne belogardistične oborožene enote Eden Odarjevih pomočnikov pa je bU tudi kaplan Volbank, ki je osnoval v Novem mestu med dekleti članicami Katoliške akcije, tako popol no obveščevalno mrežo da so nekateri člani te mreže ostali neodkriti še celo leto po osvoboditvi Lenček je bil Rožmanov zastopnik pri komandi XI Italijanskega armadnega zbora ter član komisije za vračanje slovenskih Internirancev 12 koncentracijskih taborišč Komisijo za vračanje iz taborišč beli gard) naklonjenih internirancev je osnoval fašistični general Gambara. Ta škofovski referent Je že leta 1942 postal glavni vojni kurat vseh belogardističnih enot z mesečno plačo Postavil je Se 16 kuratov ki so dobivali na mesec po 1400 lir plače iz italijanskih blagajn Dobivali so torej plačo fašističnih oficirjev Eden znanih njegovih kuratov Je bil tudi kaplan Sinkar. ki ga mnogo bol) pogosto srečujemo kot komandanta belogardističnega bataljona s puško na rami. kakor pa kot vojnega kurata s križem v roki Sinkar je tudi prisostvoval ter celo vodi) mučenja zajetih partizanov. Dijaki sedanjega zavoda v Adrigueju so vredni svojih profesorjev Njihova Imena dobimo v jubilami publikaciji zavoda: Vinko Zakel, bivši organizator znane belogardistične trdnjave v St Joštu. Ustanovil Je s sodelovanjem svojih bratov prvo belogardistično enoto ter jo poslal v napad proti kmečkemu prebivalstvu. ki Je sodelovalo z Osvobodilno fronto. Alojz Zupančič Je bil član belogardistične vojne enote, ki je delo vala pod vodstvom kaplana Sinkarj° France Novak je bil Italijanski ovadui in vojaški vodja »stražarjev«. Marti) Starc je novačil vojne kurate ln je danes že »doktor« tega zavoda. Avgust Jambrovič, Andrej Pogačar France Vidic in France Zagoršek so bogoslovci, katere sta sedma udarna brigada (Gorenjska Prešernova) ter drugi bataljon Gregorčičeve brigade zajela s orožjem v rokah pri uničenju belogardistične trdnjave Turjak v septembru 1943 leta. kjer Je bilo razoroženlh več kot 800 belogardistov Ti bogoslovci so 23. septembra 1943 leta v Kočevju — skupno z nekaterim) duhovniki — podpisali izjavo da ne bodo nikoli več izkoriščali svojega duhovniškega poklica v politične namene tn da se ne bodo več borili proti narodnoosvobodilni vojski Ljudska oblast jih Je tedaj pustilo na svobodi, toda vsi so kmalu zatem zbežali v Ljubljano in ponovno začeli delovati kot organizatorji bele garde. Vsi navedeni bogoslovci ter njihovi profesorji so pobegnili leta 1945 na Koroško Od tu so si »utrli« pot v Italijo kjer ji je Vatikan razporedil po raznih samostanih ter Jih držal kot rezervo »z« primer povratka v Jugoslavijo«. Vatikan Jim Je dal denar, dal )im je tud) talarje ter jih za sedaj namestil v Argentini Kdaj tn kako bodo preizkušen' križarji Katoliške akcije spet stopili v akcijo, ve zelo verjetno samo Vatikan- novimi proizvodi prihranimo dragocene devize IZ STROJNE TOVARNE ..MIHA MARINKO** Malokateri industrijski objekt je tako tesno povezan z drugimi tovarnami kot Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah. Vedno novi industrijski izdelki nastajajo v tej tovarni, s katerimi prihranimo naši državi dragocene devize. Pomemben uspeh je doseglo to podjetje, ko je prav ob koncu minulega leta izdelalo osem modernih Sedanja modema sejalna tehnika v rudarstvu teži tudi k izdelavi hitro nihajočih sit, ki jih odlikuje majhna teža, enostaven pogon in preprosta montaža. Strojna tovarna »Miha Marinko« je lansko leto prav tako začela izdelovati vibratorje frekvence 1500, nadalje poseben tip vibratorjev, tako imenovane »giratorje« — najnovejši iz- Vibratorsko sito — izdelek Strojne tovarne »Miha Marinko« ski izvračalci, težki deva tor ji, gumijasti transportni trakovi, razni rudarski izvozni stroji — vse te in še druge industrijske potrebščine izdeluje ta naša pomembna strojna tovarna, ki bo po svoji dograditvi lahko zalagala s stroji vso rudarsko industrijo v naši j državi in še izven nje. Letošnji najnovejši izdelek tovarne »Miha Marinko« pa je rudarski odkopni stroj, čigar prototip bo skončan v teku enega meseca. To so grabuljasti verižni transporterji z mehaničnim nakladanjem. Strojna tovarna »Miha Marinko« je ob času še v izgradnji, šele leta 1954 bo tovarna predvideno v celoti skonča-na. To strojno podjetje ima veliko nalogo in poslanstvo v naši industriji, saj je mnogo velikih objektov naših kapitalnih gradenj vezano na izdelke in pomoč te tovarne v Trbovljah. Kako velike važnosti je tovarna za rudarske stroje v Trbovljah za naše gospodarstvo, nam pove že en sam primer: celotno strojno opravo za moderno separacijo v Lukovcu smo uvozili iz inozemstva in plačali zanjo dragocene devize, akoravno bi to separacijo lahko izdelala v celoti tovarna »Miha Marinko«. Letošnje leto nadaljujejo z izgradnjo strojne tovarne »Miha Marinko«. Zanjo je odobren investicijski kredit 225 milijonov dinarjev, vendar bo treba za izvršitev vseh del še 100 milijonov dinarjev, kajti doslej dovoljen kredit ne bo zadostoval za izgradnjo te tovarne spričo njenega velikega obsega in razmaha. separimih rešetal tipa »Distl-Susky«, ki jih je tovarna napravila po načrtih svojega konstrukcijskega oddelka. Ta modema rešetala za rudniške separacije so izpopolnjen izdelek in so boljša kot inozemska. Namenjena in poslana bodo Predvsem v centre naše rudarske indu-strtje, kot premogovni bazen Kreka, Pitanj itd. delek pa je poševno nihalno vibrimo sito velike frekvence, ki more transportirati sejalni material celo navzgor. Kdor koli zasleduje tehniko sejanja, bo pritrdil, da je to sito najpopolnejši izdelek na tem področju. Jekleni členasti transporterji vseh dolžin, dozirni jekleni trakovi, avtomat- Ce podčrtamo, da je izgradnja tovarne »Miha Marinko« osnovna ekonomska podlaga za rentabilnost naših rudnikov in v zvezi s tem za pocenitev premoga, potem o tej tovarni nismo govorili preveč, marveč še premalo poudarili važnost njene dokončne izgradnje. Princip, po katerem so izdelana ta rešetala, je velika zmogljivost, velika 'zraba delovne površine, neobčutljivost Proti udarcem — in kar je posebno Važno: to rešetalo je uporabno za vse vfste premoga in rude. Poleg navede-n>h svoj štev ima ta izdelek še to prednost, da odpadejo pri njem razni ostali elementi za doziranje. Strokovnjaki pravijo, da je to rešetalo danes eden najmodernejših izdelkov sodobnih separacij- Važno je še podčrtati, da je bila ■zdelava rešetal tipa »Distl-Susky« do oanes izključna domena inozemstva. Da je bilo mogoče izdelati ta važna rešetala doma, je zahvaliti v nemajhni oaeri kolektivu tovarne Guštanj, ki je Priskočil na pomoč ter izdelal potrebne kovinske odlitke. Kakšne važnosti je ta izdelek za naše gospodarstvo, nam pove to, da so Paši večji premogovniki hoteli naročiti Ja rešetala v tujini (Kreka, Kosovo, Pičanj itd.). Strojna tovarna »Miha Marinko« se je lotila izdelave tega važ-nega proizvoda, akoravno je imela v začetku težave, vendar jih je uspešno Prebrodila, s čimer je naši rudarski industriji pripomogla do pomembnega ■zdelka. Poleg teh rešetal je tovarna za rudarske stroje v Trbovljah začela pre-■eklo leto izdelovati še osem drugih Produktov, ki so vsi velike važnosti 2a naše rudarstvo. • IffSSSSSl WSmmE®" - Maketa montažne hale, v ozadju rudniška garaža, pred halo laboratorij, zadaj za halo že zgrajeni del tovarne »Miha Marinko* Predvidena nova imena naselii, cest in ulic na območju mestne občine Trbovlje 1. rajon: obsega celotni levi breg Save od Zimška — oz. občinske meje Trbovlje—Zagorje do občinske meje Hrastnik-Trbovlje — vključno železniška postaja. Predlaga se novo ime: Levi breg Save. 2. rajon: Obsega celotni desni breg Save od občinske meje Trbovlje—Zagorje do občinske meje Trbovlje—Hrastnik (Potiorek— Doležalek). Predlaga se novo ime: Desni breg Save. 3. rajon: Obsega — od postaje do križišča rudniške železnice čez cesto pri Apenski peči — vse hiše ob levi ln desni strani ceste, vključno novi Dom Svobode. Predlaga se novo ime: Kolodvorska cesta. 4. rajon: Obsega celotno naselje Bevško vključno Sušnik do meje Zagorje—Trbovlje. Predlaga se novo ime: Bevško. 5. rajon: Zajema vse hiše s pričetkom* na križišču z rudniško železnico pri Apenski peči do zaključno zadnje hiše »Za cesto« in celotni desni breg Trboveljščice. Predlaga se novo ime: Vodenska cesta. 6. rajon: Obsega naselje od zadnje hiše »Za cesto« — levo in desno stran potoka Trbovelj ščice do mesnice Poklšek, vključno stavbo Hribar, Notranjo upravo, hiše pri Pravdiču do tira na Polaju, osnovno šolo na Vodah, otroški vrtec, novo cementarniško hišo. Predlaga se novo ime: Trg revolucije. 7. rajon: Zajema vse hiše izključno ob cesti — in sicer levo in desno stran od vključno mesnice Poklšek do vključno hiše Pungerčar. Predlaga se novo ime; Ulica 1. junija. 8. rajon: Obsega vse hiše levo in desno od hiše Pungerčar do Brežnikovega hleva vključno naselje pod cerkvijo Loke in stanovanjsko hišo pri cerkvi. Predlaga se novo ime: Rudarska cesta. 9. rajon: Obsega vse hiše okrog mestne klavnice vključno celotno kolonijo »Njiva«, elektrarniške hiše na Dežmanovem, hišo Mervar, hišo Crnkovič, vključno hišo Kralj. Predlaga se novo ime: Trg Svobode. 10. rajon: Obsega vse hiše ob cesti in na levem hribu ceste (Logar) do bivše Toplakove hiše, vključno Prevolnik in vse hiše na desno do odcepa na novo cesto. Novo ime: Naselje Loke. 11. rajon: Obsega vse hiše od Volajeve hiše pri Mestnem odboru do križišča pri Dimniku po cesti proti Tereziji do mostu in po meji Trbovelj ščice do vključno hiše Arnšek. Predlaga se novo ime: Naselje Iva Kešeta. 12. rajon: Obsega hišo Toplak do odcepa ceste za pokopališčem — levo in. desno do potoka. Predlaga se novo ime: Obrtniška cesta. 13. rajon: Zavzema celotno naselje od odcepa ceste za pokopališčem vključno hiše pri Tratniku ter vse hiše levo in desno ob potoku Trboveljščice do vključno občinske nove hiše Trbovlje 11-168 (nova kolonija) do vključno hiše Parašuh — s hišo Kobac, hišo Bočko in Stroj in hišo Vodušek. Predlaga se novo ime: Trg Franca Fakina. 14. rajon: Obsega celotno novo občinsko kolonijo pri Spancu, desno ln levo do Trboveljščice, celotno kolonijo Sitter do gostilne Kurnik. Predlaga se novo Ime: Gasilska cesta ali Cesta Tončke Čečeve. 15. rajon: Obsega vse hiše vključno hišo Ličar proti Cestniku, desno in levo od potoka Planinščica, do predvidenega novega pokopališča. Predlaga se novo ime: Pokopališka cesta. 16. rajon: Obsega vse hiše na levi strani Trboveljščice do potoka Golavščica, hiše pri Camru, Piškovem, mlin Knaflič, stanovanjsko občinsko hišo Trbovlje 92. Predlaga se novo ime: naselje Golavec. 17. rajon: Obsega celotni Mlačev hrib za Sitterjevo kolonijo, vključno mizarsko delavnico do poti v Rovte. Predlaga se novo ime: Keršičev vrh. 18. rajon: Obsega celotno naselje Retje (stara vas Retje) vključno žično postajo v Retju, vključno cementamiški kamnolom. Predlaga se novo ime: Naselje Retje, 19. rajon: Obsega objekte Strojnih tovarn »Miha Marinko«, Staro glažuto do tira na III. etaži, vključno hišo Hren in avtogaražo rudnika. Predlaga se novo ime: Tovarniško naselje. 20. rajon: Obsega celotno III. etažo, VI. etažo, poslopja Zunanjega in Zahodnega obrata in rudniške električne delavnice ter celotno Bosansko kolonijo in Lakonco. Predlaga se novo ime: Na nasipih. 21. rajon: Obsega celotno Žabjo vas, vključno 2 leseni hiši na Gvidi. Predlaga se novo ime: Rudarsko naselje. 22. rajon: vključuje opekarniške objekte, celotno naselje Pola j, do bivše gostilne Lesjak pod Kurjo vasjo do Notranje uprave. Predlaga se novo ime: Opekarniško na- selje. 23. rajon: Obsega vse hiše na Gvidi, desno stran vzpenjače na Cvajerju, 3 hiše na Gvidi ob tiru, internat in novo 18-družinsko hišo pri internatu. Predlaga se novo ime: Naselje Jašek III. 24. rajon: Obsega celotno naselje Pauer-jeve kolonije, Volbenk, hiše na Barbari do Kurje vasi. Predlaga se novo ime: Naselje Nandeta Sušterja. 25. rajon: Obsega celotno Kurjo vas, stanovanjsko hišo »Na Fani«, do Zupana v Petelinovi vasi in ob cesti od H valeta do Kurje vasi, vključno bivšo gostilno Lesjak. Predlaga se novo ime: Cesta Ernesta Keršiča. 26. rajon: Obsega celotno Petelinovo vas, levo in desno od Hvaleta do Terezije (most pri Klunu) vključno Delavski dom Terezija ter hiše Poličnik, Zerko in Klun. Predlaga se novo ime: Partizanska cesta. 27. rajon: Obsega celoten Topolovškov hrib, 2 rudniški stanovanjski hiši na Spodnji Tereziji, Holešek, Stih, vključno hišo Medvešek in vse hiše ob cesti od hiše Medvešek proti Holešku. Predlaga se novo ime: Naselje Topolovškov grič. 28. rajon: Obsega celotno naselje Terezija vključno Meterc in Cahun. Predlaga se novo ime: Naselje 1. maj. 29. rajon: 29. rajon se združi s 27. rajonom. 30. rajon: Obsega hiše Jagodič, Podbregar, Kadunc in hiče v Bukovem gozdičku do križišča, levo stran ceste Dimnik—Terezija, Ba-lentin. Predlaga se novo ime: Naselje Pod gozdom. 31. rajon: Obsega celotno naselje Dom in vrt, vključno hišo Božič, kopalnico, do levega brega Trboveljščice in do ceste levo ob cesti Dimnik—Terezija. Predlaga se novo ime: Naselje Dom in vrt. 32. rajon: Celotno naselje Posetje, celoten obrat Neža, stanovanjsko hišo Loke št. 461 in stanovanjsko barako pod Limbergom. Predlaga se novo ime: Naselje Posetje. 33. rajon: Obsega vse hiše od križišča Urhovčeve Loke, levo in desno ob cesti proti Posetju nad Dom in vrtom, do vključno Železnika, Kepe do vključno hiše Tržan. Predlaga se novo ime: Naselje Vilija Vreska. 34. rajon: Obsega hiše na križišču ceste pri Kajtni do vključno Okrajno menzo, desno do potoka, hišo Naglič, vse hiše levo ob cesti proti Marku, vključno Balentin. Predlaga se novo ime: Naselje Franca Majcna. 35. rajon: Obsega vse hiše na zahodni strani Žrebljevega hriba vključno hišo Kralj, Pešl, Bovhan, hiše ob cesti od Jermana do Zaostenka. Predlaga se novo ime: Naselje Ojstro. 36. rajon: Obsega vse hiše od Balentina ob cesti proti Zaostenku, zavzema Dečmano-vo hišo, Gornje Svine, Papeža, Muzga in Zaostenka. Predlaga se novo ime: Naselje Zaostenk. 37. rajon: Obsega vse hiše od Dimnika po cesti proti Urhovčevi loki levo in desno do Okrajnega ljudskega odbora do vis a vis kopalnice do mostu pri Tratniku, vključno Okrajni ljudski odbor, Glasbeno šolo, garaže in 3 stanovanjske hiše pri OLO. Predlaga se novo ime: Okrajni trg. 38. rajon: Vključno hišo Kajtna na križišču ceste proti gimnaziji, mimo gimnazije do Parašuhove hiše Trbovlje II. — levo in desno stran. Predlaga se novo ime: Dijaška cesta. 39. rajon: Obsega vse novozgrajene hiše na Limberku, vključno rudniške objekte Vzhodnega obrata, vključno dve stari hiši na Limberku kakor tudi celotni Spodnji Limberk vključno »Dom Svobode« na Dobrni. (Nadaljevanje na 4 atnaai) Naročite me na ..Zasavski vestnik" Oni dan se je zglasil pri našem litijskem dopisniku delavec, ki živi izven Slovenije, pa je prišel te dneve na obisk v domovino. Ko je zvedel, da imamo v Litiji lasten tednik, ki prinaša stalno novice iz vsega Zasavja, se je brž prijavil za naročnika. Ob slovesu je dejal: »Za borih 20 dinarjev mesečno bom izvedel sproti in redno vse važnejše novice iz domače doline.« Prijatelji Zasavskega vestnika! Naročite tudi Vi svojcem v tujini list, ki jih bo za eno samo pisemsko znamko obiskal štirikrat mesečno in jih povezal z domačimi! DEDEK MRAZ V ZASAVSKIH VASEH „ kakšno veselje prinaša vsako leto malčkom in pionirjem, vemo vsi, sel Srn° vsako leto Pr*č“. kako se ve-p l^°> kako jim oči žare v pričakovanju. ot5» pa ni’ Mraz obiskuje in!? e v Olavnem le po mestih in večjih krajih ter rudarskih sre-acth, ie redko pa zaide tudi v vasi. & otroke, ki so doma v oddaljenih ki^ah in hribih, v posameznih zasel-deh in kmetijah, tam, kjer leži navadno ^ sneg, da otroci niti do šole ne b°rei°. na tiste revčke navadno poza-inn*°- Mnogokje niti ne vedo, kaj in kdo Je dedek Mraz. fiad i°S pa se dedek Mraz — vsaj v in - k ^ — spomnil tudi na te otroke nn,3.. °biskal. Spremljal sem ga na nje-snoi kot 40 km dolgi poti, po za-rtiet71^ hribih in globelih Skozi za-lCare snežni metež sem hodil z njim nob P° celem snegu, kjer se ni videla v ,1"° pot ali steza, kar na slepo samo — tako rekoč čisto po parti-znJ!* Pot *ez hribe in doline, skozi leDn.no hribovito pokrajino, je bila ln romantična. Popolnoma je spo-mik ala ™ Partizanske pohode in pre-yr ? v najtežjih letih naše zgodovine. je j a je polnih dvanajst ur. Vse nas ni f? utrudila in izmučila, vendar nam ,ja . 1 niti za korak; vsi smo sklenili, Pes3? Prihodnje leto spet radevolje in z zanvT™ javimo. Naj vam ta parti-°Piš p°k°d dedka Mraza nekoliko 0rn°Vabil me je torej dedek Mraz, naj t>o t ? n^irn v nedeljo, 28. decembra, ko otrnv phdarovat in pozdravit pridne ter -f *n Pionirje po oddaljenih vaseh let0 j?1 v°ščit srečno in veselo Novo šal- uarn Poideva, sem ga seveda vpra-’ Ker mi taka pot v hribe ob seda-na ™vrernenu ni bila nič kaj všeč. sem Poveri i7!1 *e iskal izgovorov. Pa mi je Kladi '' Brunk, Leskovec, Osredek, ko( fe’ Ja0njenica. To je bila tako re-takn fm° smer našega »pohoda*, če ga dobrQmenuiern- Kroji in poti so mi bile 0 *nane, saj imam mnogo znancev I i i i tam gori. Pa se mi je pot vseeno upirala, ker sem vedel, da je mnogo snega in da poti niso izhojene. Vendar me je dedek Mraz kar hitro pregovoril. Obljubil sem mu — obljubo pa je seveda treba držati. Lepo število se nas je zbralo zjutraj okrog osmih na trgu; kar preko trideset nas je bilo — predvsem zastopniki ZB, ki je ta pohod dedka Mraza tudi organizirala, mladinci, lovci, logarji kot vodniki, zastopniki ZK, OF in še drugi — pa tudi jaz sem se s svojo beležnico in svinčnikom spravil na noge. Pravo zbirališče je bilo v Hotemežu, kjer je za izhodišče v take namene zelo pripravno gostišče, po domače »Pri Strnadu*, kjer smo za naporno pot dobili pravega poleta v obliki raznih dobrih kapljic, ki se pač v takih prostorih dobe. Pot čez Brunk, čez »korenine*, to je po bližnjici, je bila zelo romantična, saj je vsepovsod ležal sneg; drevje in grmovje je bilo pokrito s snegom, da se je vse bleščalo in jemalo vid, če se je skozi oblake prikradel kak samoten žarek zimskega sonca. Disciplina v koloni je bila vzorna; vzdrževal jo je tovariš Jože Ržek, star borec, nosilec spomenice iz leta 1941, ki je bil tudi »vrhovni komandant in poveljnik*, pa četudi je od hudomušnih spremljevalcev dedka Mraza dobil tu in tam kakšno zahrbtno kepo snega. Prva postaja je bila pri Brunški kapelici, ki je prav tako kot cerkev redek zgodovinski spomenik kranjske dežele, saj sodita obe med najstarejše kulturne spomenike naše dežele. V njej je do riedavnega viselo znamenita slika Treh kraljev, ki rešujejo ponesrečeno grojico, ki so jo pa naši zgodovinarji že odnesli v muzej. Hodili smo čisto po partizansko. Od kapelice je odšla v vas najprej patrola lovcev, za njo pa je krenila glavna kolona z dedkom Mrazom. Tudi zasede ni manjkalo, ki jo je »organiziral* Miha Golobič, ki si je, ne da bi kdo vedel in slutil — ker smo bili preveč zaposleni z odpiranjem steklenic — pripravil kar celo grmado kep in nas z njimi potem pošteno »bombardiral*. Nismo ga mogli pregnati, dokler niso šli na »juriš* naši logarji. Z udarno partizansko pesmijo smo prikorakali v vas. Resnično vam povem, da smo bili zelo, zelo presenečeni. Za obisk dedka Mraza je bila določena Strnadova hiša. Na njej je visela pionirska zastava. Ko smo šli v hišo — vsi seveda nismo mogli — smo bili še bolj iznenadeni: v veliki izbi ali »hiši*, kakor rečejo pri nas na kmetih, so bili zbrani predšolski otroci ter pionirji in pionirke z Brunka, Goreljc in okoliških zaselkov in kmetij. Izba je bila lepo okrašena z zastavami in sliko našega največjega moža, heroja Tita, vsa v zelenju, ki ga daje zimski gozd. Dedek Mraz je bil zelo presenečen. Lepo, zelo lepo je pozdravil zbrane otroke, nato pa so tudi oni njega pozdravili z deklamacijami, petjem in recitacijami, ki pa niso bile iz knjig prepisane, marveč so jih sami pripravili in se jih naučili. Lepo so deklamirale in zapele pionirke: dve Kozinčeve in dve Homšakove — ves sprejem pa je pripravila tovarišica To-mažinova, po domače Zalarjeva Pavla, znana aktivistka. Nato je dedek Mraz še posebno lepo nagovoril zbrane otroke; spomnil jih je na čase, ko so po gozdovih in vaseh, po vseh njihovih hribih odmevale partizanske puške, ko so zločinski nemški fašisti požigali in morili, saj so ravno na Brunku pobili tudi nekaj otrok oziroma jih pustili zgoreti v zapaljenih hišah in skednjih. Otroke je pozdravil tudi tovariš Ržek, nato pa jih. je dedek Mraz obdaril z zvezki in svinčniki, pa tudi s sladkorčki in piškoti. Veseli in zadovoljni otroški obrazi so gledali za nami, ko smo s pesmijo, ki je nekoč podžigala naše borce, odhajali iz vasi. Pot nas je peljala skozi globoko globel proti Leskovcu, kamor smo prišli precej upehani ter našli zatočišče v gostoljubni kmečki hiši, tudi Strna-dovi kot na Brunku. Prijazno nas je sprejel kmet in nam postregel po svojih močeh. Kar prileglo se nam je malo počitka in prigrizka. Samo dedek Mraz ni miroval; hodil je od hiše do hiše ter obiskoval in obdaril otroke. Pozneje mi je pravil, kako so bili povsod presenečeni in veseli. Le redkokje so sploh vedeli za dedka Mraza. Pripovedovati in razlagat i jim je moral, kdo je, zakaj otroke obiskuje, in tej želji je seveda radevolje ustregel. Ciril z nahrbtnikom ga je spremljal. Tega nahrbtnika so bili otroci seveda še prav posebno veseli. Gotovo so si tudi besede in nauke, ki jim jih je dajal dedek Mraz, dobro zapomnili. Patrola in »ekonomat* sta odšla naprej, da na Osredku pripravita prihod dedka Mraza, lačni in utrujeni koloni pa tudi kosilo, saj se vsaka romantika pri želodcu neha Počasi smo za njimi krenili tudi mi. Pot nas je vodila po najvišjih grebenih severnega dela dolenjskega gričevja; ko bi ne bilo megle in snežnega meteža, bi se nam nudil lep razgled na Dolenjsko in Kozjansko. Dobra volja, ki nas je spremljala vso pot, nas tudi tukaj ni zapustila, čeprav smo gazili do kolen po novem snegu. Marsikdo se je zvrnil v sneg, ali pa se zakotalil po strmem bregu. Dedek Mraz je imel mnogo posla, da je reševal »ponesrečence*, včasih pa je moral tudi sam okusiti dobrote valjanja po snegu in kepanja. Razigrane volje, dobro razpoloženi smo prišli na Osredek, kjer je v Janovi kuhinji že dišala Čebula in je Štefka že pripravljala golaž za dedka Mraza in njegove lačne spremljevalce. Janova mama nam je gostoljubno postregla s kruhom in vinom, dedek Mraz pa je z nekaterimi spremljevalci odšel po raztresenih kmetijah in v bližnje zaselke, kjer je obdaroval otroke, ki zaradi snega niso mogli na Osredek. Dobri dve uri se je mudil. Skoro bi bil ostal lačen, ker bi mu gotovo pojedli ves golaž, če ga ne bi skrbna Janova mama posebej shranila za njega. Mnogo nas je bilo in Janova hiša nas ni mogla sprejeti vseh. Zato smo se razdelili po bližnjih hišah, kjer smo po kmečkih pečeh greli svoje ude in počivali, pa obujali junaške spomine na pretekle težke dni krvave borbe za svo- I bodo naše domovine in za lepšo bodočnost našega delovnega ljudstva. Tu je bila v glavnem naša »misija* končana, ker so otroci iz bližnjega Kladja prišli na Osredek. Pred vasjo smo se zato spustili po strmem bregu proti Jagnje-nici, kar brez pot i, po celem snegu: marsikdo je kar po zadnjici pridržal v dolino. Spotoma smo obiskali še nekaj samotnih kmetij v zapuščeni dolini, ki je ležala v visokem snegu, odkoder je držala komaj vidna gaz v dolino. Vsepovsod smo bili zelo prijazno in gostoljubno sprejeti ter smo otrokom s svojim obiskom pripravili mnogo veselja. Pošteno povedano: močno zbiti hi utrujeni smo prišli na Jagnjenico do Ježa, kjer smo dobili malo okrepčila — seveda spet v obliki »kapljic*. Pot v Radeče se nam je strašno upirala. Pravzaprav se je upirala utrujenim nogam, zato smo »mobilizirali* Ježev avto, ki nas je hitro pripeljal — naravnost pred Erjavčevo gostilno, kjer se je naša pot brez kakšnega posebnega slavnostnega zaključka končala, kajti vsak je po najbližji poti odhitel proti domu. Še dolgo so me po tej naporni pati bolele noge, vendar mi ni žal niti za trenutek. Gledal sem, kako se vesele otroci v Radečah in drugod, ko jih obišče dedek Mraz — zakaj se ne bi veselili tudi otroci, ki zaradi zime in oddaljenosti ne morejo v mesta in večja središča. Res lepa in edinstvena je bila zamisel ZB Radeče. Mislim, da je edino v Radečah dedek Mraz šel po teh oddaljenih hribih ter po težki, naporni poti prinesel veselje otrokom v tistih zapuščenih krajih, ki jih ob takem času le redko kdo obišče. Mislim pa tudi, da v vsej naši deželi ni mnogo takšnih primerov ali pa nobenega, zato je zamisel ZB Radeče tembolj hvalevredna ter zasluži posnemanje Kot že rečeno — nam vsem ni žal, da smo jo opravili ter ponesli našim osamljenim malčkom nekoliko veselja in razvedrila in radevolje se bomo spet odzvali, če bo treba. Dedek Mraz pa bo gotovo tudi letos pripravljen na težko pot, da osreči svoje ljubljene malčke in pionirje. —v im— Tudi v Bobnu se je oglasil Dne 30. decembra smo v gostilni Rinaldo v Bobnu nad Hrastnikom slovesno proslavili otroški praznik Novoletne jelke. Zbrali smo se ob dveh popoldne. Vsi otroci od 2 do 14 let starosti, 70 po številu, so bili najprej v posebni sobi pogoščeni s čajem in potico. Nato so otroci odšli v slavnostno okrašeno sc bo, kjer se ;e velika krasna jelka ponosno vzpenjala ter poudarjala slovesnost praznika. Godbeniki iz Hrastnika so zaigrali otrokom nekaj veselih, medtem pa so jih žene uredile v pripravljene sedeže po velikosti. S pozdravnim govorom so žene pripravile otroke na prihod dedka Mraza, hkrati pa izrekle željo, naj mlajši postanejo pridni otroci, šolarji pa ubogljivi in marljivi učenci. Kmalu nato so pricingljale rudniške sani. Seveda so vsi otroci hiteli ven. Dedek Mraz se je pripeljal v spremstvu dveh palčkov. Vsa slovesnost je sedaj postala še bolj živa in vesela. Ob pripovedovanju pravljic in ugankah dedka Mraza je postalo vse tako živo, da so se oglašali celo predšolski otroci in se spuščali z njim v razgovor. Sledilo je petje, nato pa obdarovanje, za kar sta prispevala mestna občina Hrastnik in krajevni odbor OP Boben potreben denarni znesek. Tudi reveži so bili obdarovani. Za vsem tem Je bil na sporedu prikaz filmov, ob katerih so si nenasitne otroške oči napasle najrazličnejših smešnih prizorov ter videle vsakovrstne živali. Vse to se je zavleklo do mraka, nakar so se razigrani in obdarovani otroci ob spremstvu staršev vrnili na svoje domove. Po tej poti se v imenu vseh naših otrok prisrčno zahvaljujemo za vse tovarišicam AF2, mestni občini Hrastnik, odboru OF Boben, godbenikom, dedku Mrazu in palčkoma, upravi rudnika ter tov. Mirku Grešaku, ravnatelju Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, za vso njihovo skrb in požrtvovalnost, obenem pa obljubljamo, da bomo postali vsi prav pridni otroci. P. M. Naši čitatelji pišejo Šl NEHAJ 0 NOVOLETNIJEEHI Vsepovsod po svetu praznujejo prehod starega leta v novo zelo slovesno in veselo. Ljudje so takrat vse nekam drugačni, bolj veseli in razpoloženi, vse živi v nekakšnem upanju in pričakovanju nečesa lepšega, boljšega, da bi Novo leto prineslo v njihovo življenje novega poleta in volje do dela, pozabo vseh bolečin in skrbi, ki pa se vendar iz leta v leto ponavljajo in čestokrat celo stopnjujejo. Vendar pa je v tem upanju in pričakovanju vse razigrano in na skroi nihče ne misli. Samo tu in tam kakšna ostarela devica žalostno in resignirano vzdihne: spet sem leto starejša! Saj je znano, da se ženske ne boje smrti, pač pa starosti. To pa veselega razpoloženja prav nič ne moti in v našem okolišu Je bilo letos prav veselo in razigrano. Tovarna gradbenega materiala »IzoliU Je za svoje delavce in uslužbence pripravila slovesen zaključek starega leta v dvorani gostinstva »Jadran«, kamor so bili povabljeni tudi predstavniki oblasti in sindikalnih organizacij. Tu so bile tuda razdeljene nagrade. Zabava je bila zelo prijetna in domača, saj jc celo »Pavliha« iztresel svojo torbo in jim povedal nekaj veselih in hudomušnih. Enako Je tudi Tovarna dokumentnega in kartnega papirja pripravila svojim delavcem in uslužbencem veselo Silvestrovanje, na katero Je povabila tudi stare, že upokojene delavce in uslužbence, kar je vsekakor lepa socialistična poteza, kakor je storila tovarna »Izoli t«. Kaf delafo na Marnem? Tako se sprašujejo okoliCani, vajeni pogostih prireditev, predvsem iger, v preteklih letih na Marnem. Vzrok zastoja kulturnega izživljanja je menda iskati v preobremenjenosti krajevnega odbora OF, na katerem je zaradi priključitve KLO Mamo k Dolu ostala vsa dejavnost. Ko je novoizvoljeni odbor OF prevzel delo, je najprej preuredil kartoteko članstva in sezname ter razdelil r.ove legitimacije. Precej dela je bilo tudi z ureditvijo knjižnice, ki je bila v kratkem času odprta in posluje redno. Ta ima 440 knjig, od teh 50 novih. Ker je večina knjig prebranih, je potreben nakup novih ali pa izmenjava z bližnjimi knjižnicami, kar je že v načrtu odbora. Igralska družina, ki se je v zadnjih !ctih že dobro usposobila ter uprizorila precej iger, se je razšla. Večina članov se je odselila, zato je bilo treba pritegniti k dramski skupini mlajše moči in jo sestaviti na novo, saj si tudi starejši igralci že spet želijo nastopov. Zato je frontni odbor na zadnji seji sklenil, da bo v najkrajšem času organiziral uprizoritev kakšne lažje igre. Politična dejavnost odbora je prav dobra, saj se je ta shajal redno: na desetih sestankih so se obravnavala in reševala vsa važna organizacijska, gospodarska in politična vprašanja. Uspešno delo je bilo opravljeno pri omejitvi dveh velikih plazov ter pri popravilu cest, kjer je bilo storjeno mnogo prostovoljnih ur ter nad sto voženj kamenja, vse prostovoljno. Člani OF so pokazali zavest in voljo do vsakega dela v korist skupnosti. Štirje posestniki so si zasadili skupni sadovnjak v izmeri 4 hektarov, v pripravi pa je priključitev še dveh parcel. Tukaj vidimo, da imajo ljudje smisel za napredno, kolektivno obdelovanje zemlje. Volitve v občinske odbore so dobro izpadle. Ob štirih popoldne so jih zaključili stoodstotno. Da so se volitve pozno končale, je iskati vzrok v zelo slabem vremenu in oddaljenosti hiš na hribovitem terenu. Plačevanje davkov poteka v redu. Res je, da se kdo pritoži nad njimi, vendar se kmetje zavedajo dolžnosti do skupnosti ter z dobrim gospodarjenjem in neutrudnim delom le dosežejo možnost za poravnavo teh obveznosti. Kočarji, ki so po večini zaposleni v industriji, žive v lepem sporazumu in medsebojni pomoči, saj so navezani drug na drugega, kakor pravijo: kmet — delavcu, delavec — kmetu. Urh. Predvidena nova imena naselij (Nadaljevanje s 3. strani) Predlaga se novo ime: Naselje Lojzeta Hohkrauta. 40. rajon: Obsega celotno ostalo naselje Dobrna. Predlaga se novo Ime: Naselje Dobrna. 41. rajon: Obsega vse hiše levo ln desno ob cesti, ki se odcepi iz glavne ceste od Paša proti Globušaku, do vključno stanovanjske hiše GoropevSek nad Šetincem, vključno hišo Andreja Forteja. Predlaga se novo Ime: Naselje Globnšak. 42. rajon: Zavzema vse hiše ob cesti, ki se odcepi pri Malgaju proti Kleku, do hiše, last cementarne, vključno hišo Bočko, dalje hiše na Ostrem hribu vključno hiše Temovlc, Zavolovšek in sosedno hišo Malgaj. Predlaga se novo ime: Na cestah. 43. rajon: Obsega celotno ostalo naselje Klek. Predlaga sc novo Ime: Naselje Klek. 44. rajon: Obsega vse bile, ki so prej spadale pod naselje Planina, razen naselja Čebin In Vrhe. Predlaga se novo Ime: Partizanski vrh. 45. rajon: Obsega vse hiše oz. naselje Čebine. Predlaga se novo ime: Čebine. 46. rajon: obsega celotno naselje Planin-sled vas. Predlaga se novo Ime: Planinska vas. 47. rajon: Obsega celotno naselje Prapre-če, Bukovje Jazme, kar spada pod mestno občino Trbovlje, do kamnoloma Vasle. Predlaga se novo Ime: Prapreče. 4». rajon: Obsega celotno naselje Gabrsko, Rovte, vključno gostilno Kurnik, Spodnje Svine. Predlaga se novo Ime: Gabrsko. 49. rajon: Obsega celotno naselje Knez-dola, Zadobje, Prečno ln Fodmejo. Predlaga se novo Ime: Knezdol. 50. rajon: Obsega naselja Znojila, Sv. Le-1 nart. Sv. Miklavž, to Je 8 hišnih številk. Predlaga se novo Ime: Naselje Vrhe. 51. rajon: Obsega celotno naselje Krlžko planino, Mrzlico, Jesenovo ln na Potocih (Katarina), skupno 46 hišnih številk. I Predlaga se novo Ime: Jesenovo. 1 Ker obdrži naselje bivšega KLO Čeče občina Hrastnik, se predlaga, da občina Tr-bolje Imenuje novo naselje: Naselje Jesenovo. 52. rajon: Obsega celotno naselje 2upe, Ključevca, Matica ln vrh Kuma. Predlaga se novo Ime: Naselje 2upa. 53. rajon: Obsega celotno naselje Dobovec, kot strnjeno naselje, vključno smučarsko kočo v Lontežu, vključno Kutan. Predlaga se novo Ime: Naselje Dobovec. 34. rajon: Obsega celotno naselje Škofja Riža. 11 hišnih številk. Vključuje vse hiše ob cesti do gostilne Alko Predlaga se novo Ime: Škofja Riža. . 55. rajon: Obsega celotno naselje Zavrte, 1 Kozlova gora, Brebmo, Vodenšek—Bregarija, Planina, Smodič, Pavlič do Leopolda Dolanca. Predlaga se novo ime: Naselje Završe. Vse eveDtualne predloge Je poslati vključno do 20. lanuarja 1953 na Mestni ljudski odbor v Trbovljah. Tudi tovarna »Peta« je nameravala pripraviti za svoje osebje Silvestrovanje, ven- 1 dar ga zaradi nekaterih tehničnih ovir ni mogla izvesti. Za ostale Radečane pa je pripravilo poslovilno prireditev od starega leta TVD »Partizan« v zelo okusno okrašeni dvorani svojega doma. Zabava je bila prisrčna in domača, le žal gledana z očmi »Partizana« — ni bilo namreč tolikšnega obiska kot običajno, kar je pač pripisovati skrajno slabemu vremenu in slabim potem in cestam. | Dvorana je bila polna in ker ni bilo navala in drenjanja, je bila zabava toliko bolj do- I mača in živahna. Tudi v Loki in v Zidanem mostu so imeli veselo Silvestrovanje — v Loki z bogatim srečolovom. v Zidanem mostu pa z i veselim sporedom, ki ga je zaključil tov. J Završnik, ki je Zidanomoščanom povedal j nekaj veselih zabavljic lz njihovega živ-ljenja. Največje veselje so pa za Novo leto do- , živeli naši otroci, ki jih je ob novoletni jelki obiskal in obdaril dedek Mraz. Za izvedbo novoletne jelke so prispevale vse naše množične organizacije in podjetja po svojih močeh, zlasti pa sta se izkazali papirnica in •Izolit«, slabo pa, kot smo zadnjič brali, naša KZ. Mladinski oder je za novoletno jelko naštudiral in uprizoril mladinsko pravljično igro »Petrčkove poslednje sanje«, vendar v nekoliko predelani obliki. Igra je pod dobrim vodstvom prof. Pešca kar lepo uspela. Priprave in izvedbo obdaritve je kakor običajno prevzela sekcija AFZ; v to delo je vložila mnogo truda In požrtvovalnosti, saj je bilo obdarovanih samo v Radečah preko 800 otrok. Najbolj požrtvovalne so se izkazale tovarišice: 2andarjeva, Mrežarjeva, Musarjeva, Burgerjeva, Tramškova, Suntova, Hudoklinova in še druge, novoletno jelko pa sta lepo okrasili tov. Novakova in Rauter-Jeva. Vkljub raznim težavam smo veselo pričakali Novo leto v upanju na lepše dni s trdno voljo, da gremo z Novim letom na novo delo, k novim uspehom za izgradnjo svoje prihodnosti, v Izgradnjo — socializma. —vim— Malčki poslušajo pripovedke Uspehi glasbene šole v Zagorju Ze četrto leto deluje v Zagorju Glasbena šola, ki je dosegla že lepe uspehe. V minulem šolskem letu je bilo na njej vpisano 86 starih in mladih, novovpisanih učencev. Bilo bi jih pa še več, če bi to dovoljevali prostori. Zanimiv je razpored gojencev te šole za razna glasbila: največ se jih je priglasilo za klavir, namreč 36, za violino in violo 23, za čelo 4, za flavto 6, za kontrabas 3, za klarinet 8 in za razna trobila 6. Na glasbeni šoli v Zagorju poučujejo glasbo štirje nastavljeni učitelji, trije pa so zaposleni honorarno. Na šoli poučujejo poleg navedenih glasbil tudi solo petje in Igranje v orkestru. Svoje uspehe so ti učenci pokazali preteklo leto na treh javnih produkcijah in številnih drugih javnih prireditvah. Vsako leto prestopi s te šole najmanj po šest učencev na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Glasbena šola v Hrastniku V Hrastniku so sl dolgo časa prizadevali, da bi dobili stalnega glasbenega učitelja. Končno so v svoji borbi uspeli. Preteklo leto Je glasbena šola v Hrastniku le životarila, ker ni bilo na razpolago potrebnega strokovnega kadra. Pred nekaj tedni pa je prispel v Hrastnik profesor glasbe lz Ljubljane, ki se Je takoj z velikim veseljem lotil dela. Navdušen je bil nad glasbenim kadrom, ki ga Je v tem mestu dovolj, saj Je vseh učencev v glasbeni šoli 92. Trenutno so na tej šoti 1 stalni glasbeni učitelj In dva hono:arna, prizadevanje uprave glasbene šole pa gre za tem, da bi dobili še enega stalnega učitelja. Glasbena šola Je dobila nove prostore, ki so Jih uredili v upravnem poslopju rudnika. Trenutno poučulejo v tej šoli klavir ln violino. v bodoče pa bodo učili vse vrste godal razen harmonike. Glede harmonike Je bil stavljen predlog, da bi se ta poučevala v okviru društev »Svoboda«. V Hrastniku že dolgo gojijo željo, da bi ustanovili orkester. Z gojenci na stalni glasbeni šoli ln s pritegnitvijo godbenikov, ki ne delujejo Se nikjer, bo mogoče rešiti tudi to vprašanje. Gojenci zagorske glasbene šole pa delujejo tudi izven šole. Tako je n. pr. novoustanovljeni orkester »Svobode« sestavljen večinoma iz bivših in sedanjih učencev te šole ter je prvič javno nastopil z velikim uspehom 29. novembra. Orkester vodi ravnatelj glasbene šole tov. Slavko Korošec, ki se mnogo trudi za razvoj orkestra. Tudi ostalo učiteljstvo z uspehom deluje v javnem življenju; tovarišici Bemetič in Lapajne poučujeta pevce-soliste igralske družine »Svobode«. Tov. Korošec pa poleg orkestra pripravlja gledališko spevoigro ter sodeluje pri drami. Kolektiv Glasbene šole v Zagorju je lahko na svoje delo in uspehe ponosen, saj vrši pomembno kulturno poslanstvo v zagorski dolini. Lutkovni oder »Svobode I« v Hrastniku pridno na dela Lutkovni oder »Svobode I« v Hrastniku, ki ga Je leta 1946 ustanovU tedaj v Hrastniku službujoči učitelj tov Silvo KoSutnlk, zaznamuje lz leta v leto lepše uspehe. Člani tega gledališča so oder ln lutke Izdelali sami v prostem času, glave za lutke pa so dobili Iz Ljubljane, tako da Je oder v tehničnem pogledu prav dobro oskrbljen. Za opravo odra ima največ zaslug vodja lutkarjev ln režiser tov. ViU Kohne. Za novoletno Jelko so lutkarji pripravili hrastnl-škim pionirjem in cicibanom Igrico »Vragov svak«, ki so Jo v nedeljo. IX. Januarja, ponovili za mladino ln odrasle. Predstava za mladino je bila popolnoma razprodana, pri odraslih pa Je bila dvorana do polovice zasedena. ■ Igrica je bila v tehničnem pogledu razen 1 malih pomanjkljivosti pri razsvetljavi zelo dobro uprizorjena ter Je gledalcem prepričljivo pričarala pravljični 6vet K uprizoritvi lutkarjem Iskreno čestitamo in Želimo, da bi v tel sezoni pripravili Se i najmanj tri lutkovne Igrice, kar spričo danih pogojev ne bo težko. —h- Praznovanje Novoletne jelke v okviru »Svobode« v Hrastniku Za letošnjo novoletno Jelko smo pripravili pionirjem in cicibanom na terenu I v Hrastniku bogat petdnevni program. Prvi dan so tovariši iz Tovarne za kemične izdelke predvajali ozki film, ki Je prikazoval otrokom karneval v živalskem vrtu ter zamlslek, kako si otrok predstavlja železnico. Drugi dan so otroci z velikim navdušenjem poslušali pravljice in uganke, nato pa so bili obdarovani z zvezki, pecivom in Jabolki. Tretjega dne so naši najmlajši gledali lutkovno igro »Vragov škrat«, s katero so bili otroci zelo zadovoljni. Četrti dan sta Trgovsko podjetje in »Potrošnik« v Hrastniku pripravila mladini otroški sejem. Tega dne bi morali člani »Svobode II« uprizoriti igro »Novoletna zvezdica«, vendar Je bila ta predstava z izgovorom, »da je oder premajhen« — kar pa ne drži — dva uri pred uprizoritvijo odpovedana. D8 zamaše to vrzel. Je nekaj članov »Svobode I* zadnji hip sestavilo glasbeno-šaljtvi program, ob katerem so se pionirji in cicibani skoraj dve uri prijetno zabavali. Tega dne so hrastnlške žene obdarile pionirski odred s knjigami. Učenci osnovne šole so bili daril veseli in so obdarovalce pričakali z odredno zastavo, medtem ko so jim dijaki nižje gimnazije pripravili dokaj hladen sprejem. V posebno okrašeni dvorani pri Logarju na hribu so imeli pionirji dva dni na razpolago razna Igrišča, n. pr. zbijanje škatel, kegljanje, lov ribic ln otroško sejmišče. Tu se je zadrževalo ln zabavalo lepo število otrok. Peti dan, 30. decembra, pa smo v treh skupinah pogostili okrog 700 otrok, najprej predšolsko deco, nato pa učence osnovne šole, za njimi pa dijake nižje gimnazije. Prisrčno so se zabavali učenci osnovne šole-Zabavo so poživili učitelji te šole, ki so pokazali, da znajo biti v krogu svojih pionir-jev mladi. V Imenu ženske organizacije terena X. v Hrastniku se zahvaljujemo vsem podjetjem, ustanovam, ljudski oblasti, frontni in sindikalni organizaciji za prispevke, da so naši najmlajši lahko praznovali tako bogato novoletno jelko. N. Pavliha, Vešča, Janko in Metka na Dolah pri Litiji Tudi na Dolah pri Litiji so lepo izvedli novoletno jelko. Članice AF2 so že zgodaj začele misliti na ta pionirski praznik in so se v tem tudi Izkazale. Zbirale so denar in razne druge prispevke v ta namen ter 9 svojo zbirko veliko pripomogle k otroškemu veselju. V zbiranju se Je posebno izkazala tov. Milica Zupan. Pa tudi pri pripravah so bile članice zelo pridne. Nekatere Je moral dedek Mraz posebno pohvaliti, ker so ga rešile zadrege, v kateri se je znašel zaradi pomanjkanja bele moke. Druge organizacije so pomagale z denarnimi prispevki, nekateri člani prosvetnega društva pa so pomagali pri izvedbi kulturnega programa pri tem pionirskem prazniku. Najbolj so sl seveda opomogli z denarjem, Id ga Je poklonil OLO Trbovlje za novoletno jelko. Dne 31. decembra so prihajali prionlrjl kljub slabemu vremenu precej zgodaj v šolo. Pripeljali so s seboj mlajše bratce in sestrice, ki se niso ustrašile dolge poti do šole. Z radovednimi obrazi so čakali, kaj bo. Končno pa so le pričakali dedka Mraza, ki jih Je pozabaval z raznimi ugankami iu smešntcaml. Toda to pot dedek Mraz ni prišel sam: z njim so bili Se Pavliha, Vešča, Janko ln Metka ln drugi. To so bile lutke, ki so pokazale pionirjem Igro »Pavliha in Vešča«. Po Igri Je dedek Mraz peljal otroke v manjšo učilnico, lcl Je bila spremenjena v okusno jedilnico. Tam so naše žene pogostile otroke po naročilu dedka Mraza s ka-kaom ln okusnim prigrizkom. Čakala so Ji* seveda tudi lepa darila. Veselih Ilc so odhajali otroci domov, čeprav Je deževalo ln so bila pota slaba. Na ta važni dan so se hoteli pomeriti tudi v smučanju ln sankanju, kdo bo najboljši, pa jim )e vreme to preprečilo. Tekme bo preložili ns ugodnejše vreme. —md— Pionirji na Dobovcu so hvaležni dedku Mrazu Letos, prav na prvi dan novega leta, je obiskal pionirje na Dobovcu dedek Mraz. Prišel pa ni praznih rok; polne sani daril Je pripeljal sivolasi starček. Ko so ga otroci videli, kako se Je obkrožen od palčkov ln gozdnih živali mučil s svollm težkim bremenom, se jim Je kar smilil. Pionirji so mu zelo hvaležni za darila: obljubili so mu, da se bodo v šoli lepo učili, doma pa starše pridno ubogali. Kar težko so se poslovili od prijaznega starčka, ki Je moral še drugam. p. R. V Hrastniku bodo uredili krajevni muzej Ustanoviti krajevni muzej ln zbrati v njem vse znamenitosti Hrastnika tudi za sto let nazaj, Je že dolgo časa želja krajevni" člnlteljev v tem mestu Z zbiranjem zgodovinskih stvari ln krajevnih zanimivosti se te te dalj časa ukvarjal učitelj Lojze Hafner, ki Ima zbranih že veliko stvari Na zndnl seji Sveta za prosveto ln kulturo prt mestni ljudski občini Hrastnik so se pozanimali tudi za to vprašanle Odločili so se. da ustanove v Hrastniku krajevni muzej, v ta namen bodo preuredili Kobaletovo hišo ln v njel namestili muze!. Ustanovitev muzeja je pomemben sklep, saj bo v njem shranjeno marsikaj zanimivega lz razvoja rudnika, tovarne za kemične izdelke In steklarne v Hrastniku ter še drug« posebnosti. Neutrudni tov Lojze Hofbauer Je marljivo na delu, ostali Hrastničani Pa naj mu pomagajo. EARL BIGGERSi S k r iv n os t EVE EEJRA Beatem se Je nasmehnili I »Alj »e vim ul nikoli pripetilo, da bi vam | bilo žal kakšne m^enkostl, nadzornik? Tisti kratki čas, ko sem odšel ven, se ml Je zdel slino pomemben. Zato. ker nisem hotel biti zapleten v to zadevo, sem po svoji ueuni-nosti podal Izjavo, ki Je bila ... netočna. »VI ste torej odšli v dvajseto nadstropje?« »Samo za trenutek. Kinematografski aparat s sedem klobčiči filma predstavlja precejšnje breme. Moj sluga Ll-Gung Je prinesel vso aparaturo do stanovanja gospoda Kirka. Mislil sem, da bom dovršil prikazovanje okrog desetih in zato sem mn rekel, naj pride takrat. Ko sem ob tri četrt na deset pretrgal predavanje, mi Je ostal še en klobčič, ki bi ga moral dati v aparat. Stekel sem dol in našel Ll-Gunga, kt me Je že pričakoval. Rekel sem mu, naj gre domov ln naj me ne čaka.« »Aha ... ln on Je tedaj odšel.« »Takoj Je stopil v dvigalo. Gospodična iz dvigala bi lahko potrdila, da Je ta moja izjava točna, ako ...« »Ako . .. kaj?« »Ako bo hotela.« , _ »Menda mislite reči, ako Jo bomo našli.« »Cernu bi tako govoril? Mar Je ni več v tem nebotičniku?« »Ne. Morda pa bo namesto nje Ll-Gung privolil na to, do potrdi vašo izpoved.« »Seveda, le če mn boste brzojavili, naj pride. Trenutno se nahaja v Honolulu.« »Odpotoval je Iz San Francisca dan po umoru sira Frederlka ln sicer z ladjo »Maja«. »In 'vi ste ga pospremili na ladjo?« »To Je čisto pri rodno. 2e ve« kot dvajset let Je v moji službi. Dober služabnik Je.« »Pred ločitvijo ste ga opomnili, naj v Honolulu živi sam zase ...« ..... »Da. Glejte, za kaj gre: njegov potni Ust ni bil popolnoma v redu in zato sem se bal, da bi utegnil Imeti zavoljo tega še sitnosti.« »Svetovali pa ste mu tudi, naj ne odgovarja na nobena vprašanja.« »Iz prav Istega razloga.« »In vi zelo dobro veste, da mora pri izkrcavanju vsakdo pokazati svoj potni Ust. Ali mislite, da zadostuje, če nekdo molči in da se že 8 tem samim Izogne neprijetnostim?« »Priznam, da se popolnoma nič ne spoznam na te formalnosti ln zakonska določila. Vse to se ml zdi zelo zapleteno.« »Pri možu, ki Je tako malo potoval kakor vi, polkovnik, se ml ne zdi nič čudno.« »No, vi postajate že zbadljlvec, nadzorniki« »Hm ... pustimo ca sedaj Ll-Gunga. Se nismo končali z vami. Kaže, da ste bUl 3. maja 1912 v Peshawarju v Indiji?« »To se lahko ugotovi.« »Da, In zato temu ne morete ugovarjati. Sodelovali ste prt nekem Izletu v okolico. Ena od žensk, kl so bile v vaši družbi, se Je Imenovala Eva Durand.« Polkovnik Beatem Je lahno vzdrhtel. »Tisto noč,« Je nadaljeval Flannery, »Je ta žena izginila ln potem Je nihče ni več videl, Ali veste, na kakšen način Je pobegnila Iz Indije?« »Ce Je od tedaj nihče nt več videl, kako morete trditi, da Je pobegnila Iz IndlJeT« »To Je postranska stvar. Odgovorite ml na vprašanje: ali veste za to zglnotje?« »Vem.« »Gospod polkovnik, ali ste sploh kdaj srečali sira Frederlka pred tisto večerjo pri gospodu Kirku?« »Nikoli . .. Toda počakajte! Sir Fredertk mi je rekel, da sva se srečala nekoč na neki slavnostni večerji Zemljepisnega društva. Toda Jaz se tega r« spominjam.« »Alt niste vedeli, da Išče v San Franclscn Evo Durand?« »Res ... ? To Je zame nekaj čisto novega.« »Pomeni, da niste vedeli?« »Verujte ml, da nisem.« »Ce bi vedeli, kaj Je cilj njegovega bivanja tukaj, ali bi bili v stanu, da mu pomagate?« »Ne, ne bi mn mogel storiti nobene usluge,« Je odgovoril odrezano polkovnik. »Dobro ... Ali mislite v kratkem zapustiti San Francisco?« »Cez nekaj dni, brž ko bom končal s pripravami za svojo novo odpravo.« »Ne boste odšli prej, preden ne najdemo morilca sira Frederlka. To vam Je Jasno, polkovnik, ali ne?« »Toda ... ne mislite, da bi..,« »Potrebni ste nam kot priča. Razumete?« »Razumem. Od srca vam privoščim uspeh ln to Clmprej,« Je odgovoril Beatem. Potem se Jc obrnil k nadzorniku Duffu ln pristavil: »Strašen zločin! Sir Fredertk Je bil tako sijajen mol.« »In zelo čislan,« je mirno odgovoril Duff. »Ne akrblte, polkovnik, storili bomo vse, kar Je v naši mod, da odkrijemo zločinca.« »2ellm vam uspeh. Ce niste imeli nič drugega povedati...« »Trenutno prav ničesar več«. Je odgovoril Flannery. »Dobro. Na svidenje!« Polkovnik Je odšel. »Laže, kakor pravi plemenltnlk,« je pripomnil Flannery. »Krasen človek,« Je zavzdihnila gospodična Morrow, kl Je še vedno gledala v vrata, skozi katera Je potkownlk odšel. »Toda mene ne bo vlekel za nos,« Je nadaljeval Flannery. »Mnogo več ve, kakor pa pove. Ce ne bi bil on tisti slavni polkovnik Beatem, bi mu takoj nataknil verige na roke.« •Pa ga vendar ne boste prijeli!« Je vzkliknila mladenka. »Ce bi to storil, bi me napadle vse članice uglednih ženskih klubov v San Franciscu. Rleer pa tuli ni potrebno, da bi ga prijeli. Preveč Je znan, da bl mogel akrlvaj izginiti. Vendar pa bom ukazal svojim ljudem, naj ga zasledujejo... Sedaj pa na delo! Da bl le bh Ll-Gung tukaj, pa bl ga takoj prletllli h govorjenju. Chan, kaj ste zvedeli od sira Frederlka o sorodnikih Ll-Gunga, kl stanujejo v Jaekon Streetu? Skoraj bl šel tja ln se pogovo.-ll s temi ljudmi.« »NI potrebno,« Je odgovoril Cban. »Sem Jih še jaz sam obiskal.« »In meni seveda niti besedice o temi« »Pa čemu vam bi pripovedoval? Da bl sc hvalil s svojimi neuspehi? Vstopil sem v hišo, toda načrt ml Je spodletel zaradi nekega preveč marljivega skavta.« »Kaj? Da Imajo v družini tudi skavta?« »Da, mali Wllly Ll, sin Henrika Lija, kl stanuje v zelo razkošnem stanovanju »Vzhodnega doma«, v Jackson Streetu.« •Bo pa mlajši rod govoril, če stari ne bo hotel,« Je rekei Flannery. »Bomo malega Wl!lyja le pripravili do tega, da bo vae lz-brbljnl.« . . . »Tudi to Je še urejeno. Ntaem zvedel nič posebnega, lzvzemšl to, da Je polkovnik Beatem na nekem težavnem potovanju ubil nekega človeka.« j. »Ali ve mali kaj več o potovanjih polkovnika BeatemaT« »Verjetno. Cul Ja o tem od ...« Flanncry Je skočil na noge: »To ml zadostuje, gospod Chan! Ukazal bom gospodu Manlyju, ki službuje v kitajskem delu mesta, da ml bo še danes zvečer pripeljal dečka. Kitajski otroci so nad njim silno navdušeni ln ga štejejo za svojega najboljšega tovariša.« _ Zazvonil Je telefon. Flannerv Je dvignil slušalko, takoj nato pa Jo Izročil gospodični Morrow. Medtem ko Je poslušala pripovedovanje nevidnega sobesednika, to se mladenk! zasvetile oči od veselja. Izpustila Je slušalko. ... , » »Državni tožilec,« Je rekla, »mi sporoča, da so dobili v roke neko pismo, naslovljeno na gospo Tapper-llrook, s pečatom iz Sante Barbare. Grace Line JI daje svoj novi na- *l°»To Je pa krasno,« Je zadovoljno vzkliknil ITninncry. »Ali nisem rekel, da ae nam ne bo Izmuznila? Takoj bom poslal tja dva moža z avtomobilom. Zdaj bom pa šel k vam v pisarno, da ml boste dali naslov,« je pristavil obrnjen proti gospodični Morrow. »Odšla bom tja in vam ga dala.« »Končno Je stvar stopila v zanimivo obdobje. Hodite danes zvečer ob sedmih tukaj, pridite za gotovo tudi vi, gospod Chan! Po- trebni ml boste. Pa tudi vi pridite, nadzornik Duff.« »In Jaz?« Je vprašala Morrow. Flannery Jo Je strogo pogledal in se na-mršili j »Z vami nisem zadovoljen ... Toliko stvar" ste prikrivali pred menoj ..« ■ »Iskreno ml Je žal, da Je do tega prl**”j nadzornik! Mar vam nisem pomagala naj: Grace Line?« »No že. Dobro, pa pridite tudi vt, če va> zanima.« „ Vsi so se razšli. Charlie Chan se Jc vrn1 v vilo, kjer ga Je Kirk že nestrpno Pr' koval. Ko mu Je Cban na kratko razlo*1 potek dogodkov ln večerni spored, se Kirk odločil, da bo njega in gospodič1'1; Morrow popeljal na večerjo v kakšno maj" no restavracijo Ob pol sedntlb so že kinčall z večerjo Kirku Jo Je odpeljal na sodišče. Noč je h11’ Jasna ln bladna ln zvezde so sijale vise11 na nebu. Vozili so se vzdolž kitajskega mesta ln IU preko Portsraout 8quarea, ‘la. rega trga, lz katerega se Je osamljen dvig** spomenik Roberta Stcvensona. „ V pisarni sta Jih sprejela Flannery ' Duff. Flannery ni bil niti najmanj navdaš«"’ ko Je zagledal Kirka. »Ali smo sedaj vsi na mestu?« Je vpra** • »Mislil sem. da vam ne bom preveč napoto,« je z nasmehom rekel Kirk. , »O, pustite! Saj le že pn kasno, da bl va sedaj vrgel ven. Ali Je bil moj človek pri vas?« Je vprašal nato, obrnjen proti spodlčnl Morrow. »Da, dala sem mu naslov.« »Zelo lepo. Izbral sem dva najbolj spre'l" , Zvečer bosta prispela v Santo narbaro, J°‘ pa bosta po možnosti vrnila. Ce bo s' vse gladko, se morata Jutri popoldne P0,‘ viti v družbi zgmole gospodične tz dvigal'; Sedaj ml ne bo več ušla, vam zagotavlja"1’ Vsi so se usedli. Cez nekaj trenutkov > stopil v sobo visok stražnik. Flannery » je predstavil: . »To Je tovariš Manly, šef policije v MJJJ, skem delu mesta. 2e sedem let je na mestu, kar pomeni pravi rekord.« w Mani v Je vo vedenje Je bilo preprosto prisrčno: . »Dober večer, gospoda! Drago ml Je, se ml Je ponudila priložnost, da vas mor"1 Tudi na vasi se razvija KULTURNO-PROSVBTNO DELO Zadnje dni starega leta so člani KUD *I^an Kavčič« v Izlakah pregledali svoje do- I sedanje delo ter napravili načrt za letošnje i leto. Delali so z uspehom in v pogledu širjenja kulture na vasi marsikaj napravili. ! Dansko leto je imela uspeh dramska skupina 1 aruštva, ki je uprizorila tri gledališke igre, ; -p .ovala pa z njimi tudi v Kisovcu in na tiojanah .Poleg domačih uprizoritev so imeli v Izlakah gostovanja iz Cemšenika, Trojan, i Kisovca in Zagorja. Mladinski pevski zbor je že napredoval, | vendar je sredi leta ostal brez pevovodje. ' Člani društva pa na svojem občnem zboru niso bili posebno zgovorni. Z vsem so se strinjali, tako da so v diskusijo posegli samo nekateri. No, pa so vendar sklenili, da bodo takoj začeli z ureditvijo odra, medtem ko je dvorano uredila KZ Ker je potrebno, da ima pevski zbor pevovodjo, so se pomenili, da bodo stopili v stik s pevovodjo iz Kisovca, tovarišem Nikom Skrabarjem. Prav tako hočejo takoj pričeti z vajami za igre, da bo tudi letošnja gledališka sezona vsaj tako bogata kot lani. NOVIČK Z VKHOVEGA Gospodinjski tečaj v Vrhovem Na pobudo RK v Radečah in Vrhovem so JJ® sPlošno željo ženske mladine Vrhovega v. okolice v decembru začeli z gospodinj-skiin tečajem, ki ga obiskuje 14 po večini Kineckih deklet v starosti od 17 do 25 let. Na tem tečaju, ki je dvakrat tedensko n i/est ur» se dekleta uče teoretično in Praktično o pripravljanju in kuhanju, poleg ega imajo zdravstvena predavanja, pouk o ‘[egi dojenčkov itd. Predavanja in praktično 5,eio uspešno vodita tov. Premersteinova in Jre|tnikova iz Radeč, ki se ne ustrašita ne Jježja ne snega, čeprav imata eno uro hoda °° Vrhovega. Dekleta so si večinoma sama Preskrbela sredstva za izvedbo tečaja, po-2*a6a pa jim tudi mestni ljudski odbor v «adečah. Predvideno je, da ta tečaj zaklju-Po 6 tednih — ker pa so dekleta z uspehom zadovoljna, so sklenila, da s pomočjo množičnih organizacij prirede še šiliti a tečai* združen z gospodarskimi in poetičnimi predavanji. Ker je za šivalne stroje Preskrbljeno, smo prepričani, da bodo uspe- tudi pri strokovnem kadru, ki jih bo učil krojenja in šivanja. Pa tudi za ostale Predmete bodo našla predavatelje. Ce se Podo tukaj zavzela tako vneto kot pri kuharskem tečaju, uspeh ne bo izostal. Da bi dekleta pokazala, da so se že nekaj haučila, so na Silvestrovo povabila vse čla-hice in člane LMS Vrhovo na poskušnjo ®yoje kuharske umetnosti. Mladinci in mladinke so bili zadovoljni. Mladinci so poskrbeli še za godbo, tako da je prireditev uspela v veselje in zadovoljstvo vseh. »To smo tiči« na odm »Svobode« v Trbovljah Dramsko gledališče »Svobode« v Zgornjih Trbovljah je v letošnji sezoni dalo kot drugo premiero Nestroyevo komedijo »To smo tiči« v režiji mladega, mnogo obetajočega režiserja Bo-za Juršeta. Premiera tega odrskega dela je bila v soboto, 11. januarja, v Domu Svobode. Mnogi, ki so si želeli to igro ogledati, niso dobili več vstopnic. Uprizoritev je dobro uspela; mladi igralci “Svobode« v Trbovljah II so dokazali, da bodo z vztrajnim in požrtvovalnim delom dosegli še marsikaj. Dobra je zamisel vodstva gledališča, ki hoče ponoviti Nestroyevo komedijo Za delovne kolektive naših podjetij. Tako bo repriza te igre v četrtek, 15. jaguarja, ob 5. uri popoldne za kolektiv Zunanjega obrata rudnika Trbovlje. Občni zbor RK in gasilcev Pred nedavnim je bil občni zbor RK Vrhovo. Iz poročila predsednika in tajnika smo povzeli, da je društvo v letu 1952 delalo uspešno. Preskrbelo si Je omarico za prvo pomoč in nosilnice. Kljub nergačem, ki so ostali člani RK le, dokler se je v društvu kaj delilo, je RK v svojih vrstah vendar obdržal nad 70 članov, kar je za takšno vas lepo število. Za predsednika so ponovno izvolili tov. Lovra Kadunca, ki je doslej uspešno vodil društvo, za tajnika pa prav tako delavnega tov. Poldeta Burkeljca. Ob koncu leta so imeli občni zbor tudi gasilci na Vrhovem. Iz poročil sledi, da je društvo lansko leto pridobilo in izurilo mladinsko napadalno vrsto, ki se je uveljavila doma in tudi drugod. Gasilci so si nakupili nekaj novih uniform ter prikolico za prevoz motorne brizgalne. Sredstva za to so si pridobili z lastnimi prireditvami. Za naprej so sklenili, da si bodo napravili plezalni stolp, na katerem se bodo mladinci učili plezanja. Prav tako bodo s pomočjo mestne občine Radeče zgradili vodni bazen za 50 kub. metrov vode v gasilske namene ter za ostalo potrošnjo v poletnih mesecih, kadar gre trda za vodo. — Dobro uspeli občni zbor je pokazal, da je gasilsko društvo v pravih rokah. —fm— AVTOMAT ZA NYLON NOGAVICE 2ene v Berlinu lahko kupijo nylon nogavice ob vsaki uri podnevi ali ponoči. Na raznih mestih so nameščeni posebni avtomati, v katerega vržeš pet mark, nakar se odpre eden od dvanajstih predalov avtomata, iz katerega vzame ženska željeno številko nogavic. * * * DIŠEČE tkanine Zadnja novost ameriške tekstilne industrije so tkanine za ženske obleke, ki trajno diše. Gre za parfume, ki jih ni mogoče odstraniti ne s pranjem ne z likanjem, niti ne s kemičnim čiščenjem. Tkanine, ki so potiskane z raznimi cvetličnimi vzorci, dajejo od seb^ dišavo cvetice, s katerimi je tkanina okrašena. ★ * * DVE LETI 2E SPI V bolnišnici v Stocktonu v Kaliforniji (ZDA) spi že dve leti 30-letna Američanka Abi Holen. Od trenutka dalje, ko je pri nekem tepežu dobila s palico udarec po glavi, se je onesvestila in zaspala. Noben zdravniški poskus je doslej Še ni mogel zbuditi. | ZASAVSKI PIONIR Kotiček »a naše pionirje in pionirke Rešitev pionirske nagradne UGANKE Pošta nam je prinesla številne pra-»une rešitve naše računske nagradne 'Sanke, med njimi pa tudi nepravilne toliko, ker je samo ob sebi razum-l'vo, da se nobena od številk, ki dajo kupno vodoravno, navpično in diago-p.Uo seštevek 15, ne sme ponoviti. — lonirjj so nam poslali naslednje pra-“ne odgovore; 276 672 618 816 951 159 753 357 438 834 294 492 Žreb je odločil za nagrado Mihaelo. £°vač, učenko 3. razreda na Dobovcu. °v- Kovačeva naj pride o priliki sa-“la ali pa naj pošlje v naše uredništvo P° knjižno darilo. nova nagradna uganka 1 2 3 •= dobra redilna jed 3 2 1 = zver Rešitev dobiš, če namesto številk 'aPišeš potrebne črke. Odgovore pošljite na uredništvo lista do ponedeljka, 19. januarja. Izžrebani bo dobil spet lepo knjižno darilo. ADI Sl ZE DOPISNIK ZASAVSKEGA VESTNIKA? Mladina je opravila preko 2000 prostovoljnih delovnih ur Tudi na Kleku nad Trbovljami je imelo tamkajšnje prosvetno društvo svoj občni zbor. Bil je precej živahen. Zbralo se Je okrog 80 odstotkov članstva. Prišli pa so tudi drugi, ki so sklenili, da bodo vstopili v društvo. Lep uspeh so dosegli na Kleku s tem, da so si z vztrajnim delom delno uredili svoj Zadružni dom, tako da imajo lahko v njem že razne prireditve. Pri delih na tej zgradbi se je zlasti izkazala mladina, ki je opravila lansko leto na tem domu nad 2000 udarniških ur. Na tem občnem zboru so sklenili, da bodo nedelavne člane izključili. Dogovorili so se nadalje, da bodo na Kleku pričeli z gospodinjskim tečajem, poživili bodo tudi svoj dramski odsek. Prav tako so se pomenili, da bi se vključili v »Svobodo«, vendar bodo o tem vprašanji* še razpravljali. I. U. Avtobusna zveza Zagorje-Trbovlje Na pobudo MLO Zagorje je tamkajšnji »Avtoprevoz« kupil avtobus za redno avtobusno progo Zagorje—Trbovlje. Ta zamislek je vzbudil veliko veselje pri zagorskih dijakih, ki se dnevno vozijo v višjo gimnazijo v Trbovlje. Da bi avtobus začel kmalu voziti, si žele tudi delavci in uslužbenci, ki se vozijo iz Zagorja na delo v Trbovlje, nadalje ostali potniki iz zagorskega okoliša, ki imajo opravke na okraju ali sodišču v Trbovljah, obratno vsi ljudje iz Trbovelj, ki imajo posle z Zagorju in okolici, zlasti pa še študentje iz Zagorja, ker so v Trbovljah napravili »imenitno« potezo, da so na svojem avtobusu odpravili mesečne vozovnice, s čimer so prizadeli zagorske dijake, ki morajo samo za avtobus dati eno tretjino mesečne otroške doklade. Dijaki upamo in si želimo, da bodo na novi avtobusni relaciji vladale boljše razmere in večje razumevanje za učečo se mladino. Želimo si končno, da bi ta avtobus začel čimprej voziti. Ameriški film TARZAN MER LOVCI Tempo in stari znanci! Zgodba pa ni stara. Kaj drugega naj pričakujemo, ko zanimive prirodne posnetke, bodisi v naravi ali v ateljejih, in množico živali, ki so pokorne silnemu Tarzanu! V Afriko so prišli lovci na divje zveri. Zamorski kralj jim Je dovolil uloviti le po dva primerka od vsake vrste živali. Pohlep belih ljudi pa Je močnejši, zato podkupijo kraljevega nečaka, da je ubil kralja, njim pa dovolil neomejen lov. Tu pa so prišli navskriž s Tarzanom. Pobral jim je orožje in jim sploh prepovedal loviti. Radovedna Cita je sicer izdala pohlepnežem orožje, toda Tarzan je vseeno premagal bele lovce. Nagnal je slone na lovsko taborišče, domačinom pa je pripeljal nazaj na prestol kraljevega sina, ki ga je uzurpator pregnal. Ali je Tarzan monarhist? Ne, to je le ena od neštetih verzij o belem divjaku, ki ne mara za civilizacijo, ker zmerom čuti njeno slabo, grdo stran. DRAMSKO GLEDALIŠČE »SVOBODE« V TRBOVLJAH H. Prva repriza Netroyeve komedije »TO SMO TlCl« bo v četrtek, dne 15. januarja, ob 17. uri v Domu Svobode v Zgornjih Trbovljah izključno za kolektiv Zunanjega obrata rudnika Trbovlje. Vsi, ki te igre še niso videli, si jo bodo lahko ogledali meseca februarja. • . •• '‘-.1 , Vi* '■ >•• - $ ' ► . ':%*■■% *V * ■ < p: .V , V • ■■ f* M , ,« ~ :$Vči Tarzan z t?so svojo družino A N l M 1 V O ST I KONEC VOJAŠKIH TROBENT Danskih vojakov v garniziji Nestweg ne budi več tradicionalni zvok trobente. Zamenjali so jo s tiho glasbo, ki prihaja iz zvočnika, postavljenega v vojaških spalnicah. Nekoliko minut po godbi se zasliši iz zvočnika melodiozen glas, ki kliče vojake, naj vstanejo iz svoje postelje. ★ * * FARUK NI PLAČAL ROČNE URE Pariška firma Clark je vložila zasebno tožbo proti bivšemu egiptovskemu kralju Faruku. Podjetje je to tožbo vložilo zaradi tega, ker Faruk ni plačal računa za tisoč dolarjev za ročno uro, ki mu Jo Je firma poslala še takrat, ko Je bil kralj Egipta. Podjetje navaja v svoji tožbi, da se Je Faruk večkrat Izgovarjal, da poravnava ra- I čuna ni njegova stvar, pač pa njegove pi3ame v Kairu. Medtem pa Je bivša kraljeva pisarna v Kairu odgovorila, da ne šteje za potrebno, da poravna račun bivšega kralja. Cela zadeva je prišla sedaj pred sodišče, ki bo moralo odločiti, kdo Je plačnik računa. * * * JUNAK 8 »TITANICA« Poveljnik K. H. Leltoller, edini preživeli oficir s prekooceanske potniške ladje »Ti-tanlc«, ki se je potopila leta 1912 na vožnji iz Evrope v Ameriko, Je pred dnevi umrl v starosti 78 let. Ta mož je ob potopu te ladje rešil 75 potnikov in članov posadke, medtem ko je prt tej strašni katastrofi poginilo 1490 ljudi. Bodoče na’o2e občinskega odbora na Dolu Novoizvoljeni odborniki občinskega ljudskega odbora na Dolu pri Hrastniku so ee pred kratkim se&li k svoji prvi seji. Udeležili so se jo stoodstotno. Za predsednika so izvolili vsi enoglasno tov. Maksa Jakopiča, nosilca spomenice iz leta 1941. S to izvolitvijo so odborniki pokazali, da tov. Jakopič uživa pri volivcih zaupanje, da ga štejejo za poštenjaka, ki mu je procvit občine pri srcu. Od trinajst izvoljenih odbornikov je pet članov osnovne organizacije ZK, ostali pa ho dobri frootovci. Člani občinskega odbora so slovesno prisegli, da bodo delali v korist ljudstva icn domovine. Istočasno so izdelali načrt svojega bodočega dela. Predvideli so sledeča dela: SkonČaJi bodo elektrifikacijo gorskega naselja Kovk. Zanjo je občinski odbor že prispeval 250.000 din. za letos pa je v ta namen določen znesek 400.000 din. Nadaljevali bodo z elektrifikacijo Turja — Sv. Jurij. Lansko leto je občina Dol investirala za to elektrifikacijo 400 000 din, letos pa še pol milijona dinarjev ter bodo do konca leta s temi deli končali. Na Brnici je v načrtu gTadnja vodovoda, ki je tamkai nujno potreben. V ta namen je občinski ljudski odbor pripravili znesek 150.000 din. Tukaj so tudi rudnik Trbovlje-Hrastnik. steklarna in tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku dolžni, da priskočijo na pomoč, saj je v teh podjetjih zaposleno okrog 700 delavcev, ki žive na področju dolske občine. Prav tako bodo izvršili regulacijo potoka Brnica, za kar je določen znesek 100.000 din. Tudi proti novemu Dolu bodo instalirali cestno razsvetljavo- ki bo stola okrog sto tisoč din. Občinski odbor na Dolu bo nadalje zgradil kopališče, pralnico in mrtvašnico, in ta dela so preračunana na 1 in pol milijona dinarjev. Za obnovo in gradnjo novih cest je občinski odbor predvidel 2 in pol milijona dinarjev, za ureditev sejmišča pa 300.000 din. Novoizvoljeni odbor je ta načrt soglasno sprejel. Da pa bo te nalog© mogoče laže iz-vosti, so ustanovili potrebne sveto, v katere so izbrali najbolj požrtvovalne ljudi. Predsednik je opozoril vse odbornike, da za svoje delo odgovarjajo ljudstvu. Njihova dolžnost je nadalje, da seznanijo ljudi o težavah, ki nam jih je napravila lanska suša, prav tako naj opozarjajo ljudstvo na delovanje sovražnikov naše države onstran naših meja. Seja je potekala v najlepšem tovariškem razpoloženju. Videti je bilo, da so odborniki ponosni, da jim je ljudstvo zaupalo čast | ljudskega občinskega odbornika. Če bodo ti svoje dolžnosti v redu opravljali, jim ne bo težko polagati računa na zborih volivcev. Kino »Svoboda-center« v TRBOVLJAH (Delavski dom) bo predvajal od petka do ponedeljka ameriški film TARZAN MED LOVCI . prihodnji teden pa francoski film DIVJI DEČEK Vstop k temu filmu je mladini do 16. leta strogo prepovedan. Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov. Kino »Svoboda« v TRBOVLJAH II pa bo imel na sporedu od sobote do ponedeljka slovenski umetniški film KEKEC Razpored predstav bo razviden iz lepakov O DELU DRUŠTVA STROJN IKOV, STROJEVODIJ iN KURJAČEV VTR80VLJAH Na zadnji seji DSSK Trbovlje so obravnavali važno vprašanje, kako dvigniti in iz-• popolniti strokovni kader, ki bo strokovno 1 vsestransko izobražen, kar je prvi pogoj za , uspešno opravljanje službe pri parnih strojih, plinskih eksplozivnih motorjih, električnih postrojenjih, turbinah itd. V vsakem modernem industrijskem oodjetju, rudniku, tovarni, elektrarni itd. delujejo strojne naprave, ki jim drugače rečemo tudi parni kotli, parne turbine, lokomotive, plinsko-eksplozivni motorji in podobno. Ti stroji in i naprave so »srce podjetja«. In ravno zaradi i tega je potrebno, da so pn upravljanju in postrežbi teh strojev vsakokrat ljudje, ki poznajo te stroje ter vedo z njimi ravnati tako, da pravilno delujejo, da ostanejo v brezhibnem stanju, da povečajo s tem zanesljivost obratovanja strojev in njihovo življenjsko dobo, kar Je spričo velikih nabavnih strošKov za te stroje za vsako podjetje še posebne važnosti. Za dosego tega cilja je DSSK Trbovlje sklenilo organizirati večerna strokovna predavanja za vse svoje člane. Ta predavanja se blodo začela po načrtu Gospodarskega sveta LRS in Inšpekcije parnih kotlov v Ljubljani predvideno sredi tega meseca. Pred nedavnim je Društvo strojevodij, strojnikov in kurjačev v Trbovljah priredilo ekskurzijo svojih članov v trboveljsko termično elektrarno, da se le-ti spoznajo z modernimi strojnimi napravami in njihovim delovanjem v tej električni centrali. Ekskurzije se Je udeležilo okrog 45 članov in to največ z rudnika Trbovlje, njegovega dnevnega kopa in jame. Ob ogledu te velike centrale, ki se šteje med naj večje in najmodernejše kalorične elektrarne naše države, so vsi ekskurzisti pokazali največje zanimanje. Da so si izletniki lahko natančno ogledali posamezne strojne enote trboveljske elektrarne, so se razdelili v tri skupine, ki so jih vodili po-i samezni Člani društva ter člani kolektiva ' elektrarne. j Po tem zanimivem ogledu, ki je trajal okrog dve uri in pol, so ekskurzisti izjavili, ! da si doslej niso mogli misliti, da v trbo-j veljski elektrarni delujejo stroji tako velike I zmogljivosti in na tako visoki tehnični j stopnji. DSSK Trbovlje izreka posebno zahvalo direktorju trboveljske elektrarne tov Igorju Merviču za gostoljuben sprejem ekskurzi-stov, ki ga je pokazal z dovoljenjem ogleda strojev elektrarne, za razkazovanje in tolmačenje strojnih naprav ter za njegov zaključni govor, v katerem je podčrtal pomen tega strokovnega društva, ki je tako potrebno za dvig in izobrazbo našega stroj-, nega kadra, ki bo sposoben opravljati delo pri modernih strojih našega socialističnega gospodarstva Obljubil je prav tako, da bo nudil društvu svojo pomoč še nadalje, v kolikor mu bo to mogoče. Zelja vseh članov DSSK Trbovlje je, da bi se podobne ekskurzije v izpopolnitev I strokovnega znanja naših strojnikov priredile še večkrat. A. Nadzornik, pripeljal sem dečka! (ioinj! 8e,M &a na ulici in tako m mogel oditi *iat „V ter se tam posvetovati s starši, kaj j »2 |V°rL FlanneI° dobro,« Je zadovoljno odgovoril 0fcry,t *A11 pa bo sploh hotel govoriti.*« bom. ,SaJ sva stara prijatelja, lakoj ga 'Vlilvi Je v drugo pisarno in se vrnil z y Jem. leko«.!tkavt Je Ml oblečen v navadno obče 5| gotovo je, da bi mu bilo bolj všeč, »T, ,m®l na sebi svojo uniformo. Zornik S?10, Willy,« Je rekel Manly. »Nad Uslugo ™annwry pričakuje od tebe veliko ®®r>kS!e®€n bom, če mu bom mogel s Čl- | »Po?*! Pomagati.« neryji, 1111 *»em mu,« Je rekel Manly Flan-Plfcten %rePotovala sta puščavo Gobi, Khy-Je nn*—?u*®avo» Tibet, Indijo, Afganistan,« Potrti11 Wiiiy. Jo Li-Gung kaj pripovedoval o »j£otovanJih?« »Ali g0sP°d!« hovnrtL spominjate vsebine njegovega pri-•Ni? ?nJa?* deček ' ne bom pozabil,« je odvrnil bliskaler “«*« ženske? KakSnc ženske?. »Tiste, ki Je potovala s karavano do Telici ana. Zenska je bila iz Peshavvarja.« »Ali vam je vaš sorodnik popisal to žensko?« »Bila je lepa. Imela je zlate lase in oči modrc kot nebo. Moj sorodnik Je rekel, da Je bila zelo lepa.« »In potovala Je iz Peshawarja v Teheran?« »Da. To sta vedela samo polkovnik in Li-Gung, ko sta potovala skozi Khybersko sotesko, kajti ženska je bila skrita v enem izmed voz. Potem Je odšla iz svojega skrivališča, šotor pa Je imela le zase, polkovnik pa Je rekel, da bo ubil vsakogar, ki bt se skušal približati šotoru.« »Velblodar Je prekršil ta ukaz in zato je bil ubit, ne?« »Cisto naravno,« je končal Willy Li. »Prav lepo, deček, In hvala tl. Lahko greš. Ce bi bil med skavti funkcionar, bi ti podelil odlikovanje.« »Jih imam že dva in dvajset,« je ponosno odgovoril deček. Potem Je odšel skupaj z Manlyjem. Flannery Je vstal In začel v dolgih korakih meriti svojo pisarno od stene do stene. »To jc vse prelepo, da bi moglo biti resnično!« Je vzkliknil navdušeno. »Kaj mislite vi o tem? Eva Durand izgine. Njen ubogi mož kar nori od obupa. Oblasti Jo iščejo po vsej Indiji, ona pa tačas beži skozi Afganistan, skrita v karavani znamenitega raziskovalca Beatema ... tega slavnega moža, za katerim nori ves svet, v družbi tistega hrabrega moža, ki ga nihče ni osumil!« Flanncry se Je obrnil h Chanu: »Sedaj razumem, tovariš, na kaj ste merili. To imenujete vi ljubavuo pustolovščino. Jaz pa Imenujem to početje ugrabitev tuje žene. Vidite, krasen škandal iz polkovnikovega zasebnega življenja, velik madež v njegovi preteklosti... Fuji To Je neverjetno! Ali razumete, kaj to pomeni?« »Nocoj se nam zde vse stvari popolnoma jasne, nadzornik,« Je pripomnil Chan. »Jasne in lepe,« Je navdušeno odvrnil Flannery. »Sedaj držim polkovnika za vrat In končno sem dobil razlog, da ga tudi aretiram. Sir Frederlk Je prišel v San Francisco z namenom, da bi našel Evo Durand. V tistem trenutku se nahaja tu znameniti raziskovalec, čislan in upoštevan po vsem svetu, polkovnik Beaicui, ki Je sedaj na vrhuncu svoje slave. Beatem Je vedel, da je sir Frederlk v Kirkovem nebotičniku. Vedel Je tudi, da Je bil sir Frederlk v Indiji. Zanimalo ga je, ali Je veliki detektiv zvedel, ' kako je Eva Durand pobegnila iz Indije. Ce bi to zadevo zvedel in odkril pred sve-I tom, potem bi propadla slava velikega znanstvenika. Polkovnik Beatem zgine potem z življenjskega prizorišča. .. nihče mu več ne bo dajal denarnih podpor za njegove daljne odprave. Ali pa se sploh najde človek, ki bi mirno čakal, da bi se dogodki zgrnili kot temni oblaki nad njegovo glavo?« »To vprašanje je odveč,« je pripomnil Chan. »Predvsem bi rad vedel, koliko Je bil sir Frederlk poučen. Pri večerji Je slišal, kako jc detektiv govoril o blagajni, ki Jo Je pustil odprto spodaj v pisarni. Nekaj neubranljivega ga je vleklo, da je odšel in pogledal na dokumente, ki Jih Je sir Frederlk imel v blagajni. Pri prvi priložnosti, ki se mu je ponudila, Je izginil iz salona in naglo odbrzel doli v Klrkovo pisarno.« »Ali skozi zaklentena vrata?« Je vprašal Chan. »2enska, ki dela v dvigalu, mu je lahko dala ključ... Ta ženska je Eva Durand, tega ne smete Izgubiti izpred oči. In tu Je tudi Li-Gung ... ta mož Je tukaj, morebiti po naključju. Toda pomaga mu lahko... Potem Je Še pomožna lestev ... Beatem brska po blagalnl, pregleduje vse akte in iz njih izve, da Je sir Frederlk vso stvar odkril. »Ta trenutek se pojavi sir Frederlk... edini človek na svetu, ki ve, kako je Eva Durand izginila iz Indije... Človek, ki ga edini more uničiti. Beatcmu Je planila kri v glavo. Potegne samokres. Ne omahuje niti za trenutek ... saj Je enega človeka že ubil. Detektiv leži na tleh. Beatem pograbi papirje in Jih odnese s seboj in tako Je dokazov za to, da ga takoj primem?« »Nikar ne pozabite,« Je z mehkim glasom pripomnil Chan, »na žametne copate, na copate Hllarlja Gotha!« »Vrag naj vzame tiste copate!« Je vzkliknil Flannery. »Bodite vendar pametni! Eno za drugim, vse v lepem redu!« 18. poglavje. Navdušen nad samim seboj se je nadzor nik Flannery vrgel na stol za pisalno mizo. I Neizpodbitna se mu Je zdela obtožnica, kakršno Je skrojil proti polkovniku Beatemu. Sam s seboj zadovoljen se Je smehljal in radostno gledal svoje poslušalce. »Vse bo šlo, kakor namazano,« je nadaljeval. »Jutri zvečer bo v tej isti sobi velik prizor. Nekaj ljudi bomo postavili, da si bodo gledali iz oči v oči. Ce nam to ne prinese velikih rezultatov, potem se sploh ne razumem na Človeško duševnost. Najprej bom vzel v presojo majorja Duranda. Sporočil mu bom, da smo njegovo ženo našli in da bo vsak trenutek prispela sem. Medtem ga bom opomnil na njen beg lz Indije in bom v njem zbudil sum proti polkovniku Beatemu. Potem bo v to pisarno stopila Eva Durand. Po petnajstih letih zaskrbljenosti iu brezupnega iskanja se bo Durand znašel nenadoma pred svojo ženo. Kakšno bo tedaj njegovo vedenje? Kje Je bila? Kako Je potovala iz Indije? V tistem trenutku bom polkovnika Beatema postavil nasproti možu, ki ga Je bil užalil, in ženi, ki mu jo Je izmaknil. Sporočil bom Durandu, da se mi je posrečilo zvedeti, da je njegova žena pobegnila s polkovnikom. Potem se bom lahko usedel in opazoval ognjemet, ki se bo razvijal pred menoj. Kako se vam zdi, tovariš Chan?« »Podrli boste drevo, da bi ujeli drobno ptičko,« Je reke) Chan. »Včasih mora človek storiti tudi tako. To ravnanje Je korenito in tudi učinkovito. Kakšno je vaše mnenje, nadzornik Duff?« »Kot melodrama ni slabo,« Je zavlačevalno odgovoril Duff. »Ali pa zares mislite, da boste s tem svojim, na ta način pripravljenim postopkom odkrili morilca sira Frederika?« »Morda bom, hočem pa to doseči na vsak način. Eden izmed njijn, torej Beatem ali Eva Durand, se bo že izdal s kakšno nepremišljeno Izjavo alt kretnjo. Tako se pogostokrat dogodi. Tokrat bi skoraj stavil, da se bo nekaj takega pripetilo. Videli boste, kako bomo Jutri naredili velik korak naprej.« Vsi so se tedaj poslovili od Flanneryja in ga pustili, da j*e še naprej občudoval svojo domiselnost. Chan Je odšel z nadzornikom Duffom, Kirk pa z gospodično Morrovv. »Ali naj vzameva taksi?« je vprašal. »Hvala, ne! Rajši bi šla peš in... premišljevala.« »Sedaj je res tako, da se o mnogočem razmišlja. Kaj mislite o Beatemu?« Skomizgnila je z rameni. »Neumnosti. Nikdar ne bi verjela, da je on kriv, celo tedaj ne, ako bi priznal vse, kar mu Flannery pripisuje.« »Vem, vem! On je junak vaših sanj, toda draga moja prijateljica, popolnoma sem prepričan, da je sposoben storiti kaj takega. Posebno pa še v primeru, če mu je od sira Frederika grozila kakšna nevarnost. Skoraj bi prisegel, da so se dogodki tako tudi vr stili. Drugače bi morda bilo, če bi izključili možnost, da Je Eva Durand potovala v njegovi karavani.« »To pa ne. To pa verjamem!« Je odgovorila. »Zato ker na vsak način hočete verjeti,« se je nasmehnil. »Ta pripovedka je tako romantična, da Jo je skoraj nemogoče pripovedovati. Ce le pomislim nanjo, pa me kar obide omotica. Izlet v hribe . .. skrivanje ... razburljivo zginotje. Potem takole: »Jaz sem vaša . .. popeljite me s seboj ...« Vse Je pozabljeno. .. vse gre na žrtvenik ljubezni. Vozovi se majejo po Khyberskem prelazu, pod Šotorskim platnom pa se odigrava idila. Potem pride karavana na staro karavansko pot proti Samarkandu, kjer sreča že bele trgovce z Daljnega severa skupaj z vzhodnjaki na velblodih in vsi gredo po poti, po kateri hodijo ljudje In karavane od začetka sveta.« »Glejte, saj nisem vedela, da ste tak sanjač!« »Do zdaj ml vendar še niste dali priložnosti, da bi se vam s te strani razodel! Vi gledate svet samo skozi paragrafska očala. Osem mesecev sta prebila na tem potovanju. Osem mesecev v svitu zvezdnatih noči. Potovala sta skozi predele, v katerih Je neusmiljeno pripekalo sonce, pa tudi čez pogorja, ki Jih pokriva večni sneg. Bila sta se s snežnimi zameti.« (Dalje prihodnjič). M2fhJ2fuxo Vvi 9poft Glavna skrb nogometnega kluba »RUDAR« je posvečena mladini Na rednem občnem zboru NK »Rudarja« pretekli petek se je članstvo zbralo polnoštevilno. Kakor so bila poročila društvenih funkcionarjev bogata, se člani vendar niso spustili v diskusijo, kar je bila edina slaba stran tega zborovanja. Skupščine kluba, ki je bila v Športnem domu v Trbovljah, so se udeležili tudi delegati ostalih nogometnih klubov v Trbovljah ter zastopnik centra, prav tako pa mu je prisostvoval zastopnik NZS iz ljubljanske podzveze, tov. Bernač. V svojih uvodnih besedah je predsednik kluba tov. Milan Kožuh podčrtal važnost občnega zbora. Omenil je, da je bil NK »Rudar« v najtesnejših odnosih z vsemi nogometnimi klubi Zasavja, pa tudi z ostalimi. Ostro je grajal časnike, da niso objektivno poročali o razvoju našega športa ter pisali samo enostransko, kakor smo to videli v primeru z Odredom itd. PohvaMl je mladino, ki se je marljivo udeleževala treningov, ni pa mogel izreči prevelike pohvale ligaškemu moštvu, ki tekmuje v hrvatsko-slovenski ligi. Najbolje so mu nato odgovorili igralci sami, da se bodo borili, vztrajno trenirali in napeli vse sile, da popravijo slab vtis v jesenskem delu tekmovanja. Akoravno je ligaško moštvo doseglo slabe uspehe, je celokupna bilanca NK »Rudarja« v letu 1952 vendar pozitivna. Kakor rečeno, je bil NK »Rudar« v najtesnejših stikih z ostalimi društvi. Klub se je v teku minulega leta udeleževal s svojimi moštvi raznih prire-ditlv, manifestacij in turnirjev; nogometaši so sodelovali v Titovi štafeti, na turnirju v počastitev 60-letnice maršala Tita, na turnirju v čast Dneva republike, na turnirju Zleta mladih v Hrastniku ter na turnirju v Litiji ob priliki Zbora II. grupe odredov in še na drugih prireditvah in proslavah. Nogometni klub »Rudar« razpolaga trenutno s 7 moštvi, in sicer z ligaškim moštvom, II. moštvom, I. in I.. mladinskim moštvom ter tremi pionirskimi moštvi. Vseh aktivnih igralcev v klubu je preko sto, kjer je seveda največ mladine. Skupno je NK »Rudar« odigral 102 tekmi; od teh je klub zmagal 51-krat, 14 je igral neodločeno, 37-krat pa je izgubil s skupno razliko golov 292 : 177 v korist »Rudarja«. Leta 1952 si je NK »Rudar« osvojil na raznih tekmah 6 pokalov. Največ tekem je odigral v vseh moštvih Knavs, to je 45, največ golov pa je dosegel mladinec Klun, namreč 29. Ligaško moštvo je skupno odigralo 45 tekem, od teh 39 prvenstvenih. Največ tekem v ligaškem moštvu se je udeležil Orač in sicer 43. IL moštvo je odigralo 23 tekem. I. mladinsko moštvo 26, II. mladinsko moštvo pa 8 tekem. Pionirji so igrali večinoma med seboj, ker niso imeli nasprotnikov drugih klubov. Da so bili pionirji uspešni, nam priča 30-letnica športa v Trbovljah, kjer so na nogometnem turnirju Zasavja osvojili I. in II. mesto. Pravilno je povedal tajnik kluba tov. Krasnik pionirjem: »Vi ste naša nada, naš bodoči kader, zato pojdite naprej po poti, ki stoji pred vami in ki ste si jo sami začrtali.« V diskusiji so govorili predvsem o potrebi pritegnitve čim večjega števila mladine. V ta namen bodo organizirali | takoj spomladi turnir pionirjev po te- | renih in sicer tistih, ki še niso včlanjeni v nobenem društvu. Govorili so tudi o vzgoji lastnega trenerskega kadra, o sodelovanju s TVD Partizan, o vključitvi vseh nogometašev v novoosnovano lahkoatletsko sekcijo. Prav tako je bil storjen sklep, da se NK »Rudar« tudi v prihodnje drži načela amaterstva in tako pokaže, da je mogoče doseči uspe-he tudi s svojimi silami, ne pa z igralci, kupljenimi širom po Sloveniji, V novi odbor nogometne sekcije je bilo izvoljeno 12 članov, med njimi inž. Alfred Petrič, Franci Vodišek, Ivo Sajevic, Miro Šuštar, Silvo Kuster, Zvonko Amšek, Franc Sipek, Jože Pi-šek, Marjan Orač, Ferdo Pikš, Ivo Butkovec in Franc Kos. Za delegata na skupščini NZS so izvolili inž. Alfreda Petriča. Delo košarkarjev v Zasorfu Zanimanje zagorske mladine za košarko pred ustanovitvijo KK »Proletarec« v Zagorju je bilo veliko, vendar ni bilo ljudi, ki bi znali pritegniti k sebi mladino in ustanoviti klub. Ko se Je vmll s tečaja za športne Igre v Trbovljah tov. Jože Košak, Je dal takoj pobudo za ustanovitev košarkarskega kluba. Pridobil Je mnogo navdušene mladine. Z njo Je začel graditi igrišče, ki sodi po izjavi slovenskih reprezentantov košarkarskega športa med najlepše v Sloveniji. Njegovi graditelji so morali premagati mnogo naporov, saj so delali to igrišče sami s svojimi sredstvi In brez pomoči članov ostalih športnih sekcij. Se pred dograditvijo Igrišča Je KK »Pro- | letarec« sodeloval na košarkarskem turnirju za prvenstvo trboveljskega okraja ter za- ■ vzel tretje mesto. Ko pa so lanskega avgu- j sta dogradili svoje Igrišče, za katerega so 1 člani žrtvovali okrog tisoč udarniških ur, je | košarka v Zagorju še bolj zaživela. K tej | dograditvi sta največ pripomogla Jože Košak in Danilo Hepovž. ki sta napravila železno | konstrukcijo za koš brezplačno, železne cevi za to pa je podaril rudnik Zagorje, kateremu se tu še enkrat zahvaljujemo. Mladinsko društvo KK »Proletarec« je doslej odigralo 11 prijateljskih tekem ter doseglo prlllčno dobre uspehe Najboljši uspeh so tl košarkarji dosegli proti »Rudarju I« iz Trbovelj, ki je nastopil v najmočnejši postavi ln zmagal z razliko Jl:17. Tudi pionirji so odigrali več tekem z okoliškimi košarkarskimi klubi. Da bi še bolj popularizirali ta šport v Zagorju, so slovenski košarkarski reprezentanti odigrali propagandno tekmo na samem zagorskem igrišču, ki je privabila mnogo gledalcev, ki so uživali ob lepi Igri predstavnikov te športne veje. Trenutno se KK »Proletarec« bori z denarnimi težavami ter z iskanjem primernega | prostora za zimski trening. Upajmo, da bodo odločilni krogi v Zagorju košarko podprli, kajti le tedaj lahko pričakujemo od nje vidnejših uspehov. 2eleti bi bilo, da bi na zagorski gimnaziji bolj poudarjali košarkarsko igro, da bi na ta način KK »Proletarec« iz te mladine črpal igralce, ki so jim že znane osnovne poteze te Igre. K. L. Gostovanje namiznoteniških igralcev v Kranju NTS »Projektor« v Kranju je pripravil novoletni mladinski in pionirski republiški turnir v namiznem tenisu. Tega lepega In enega Izmed najbolj borbenih in napetih turnirjev se je udeležilo 21 mladincev iz Ljubljane. Črnomlja, Kranja in Trbovelj. Tudi pionirjev je bilo lepo število. Za »Rudarja« so nastopili Ličar, Aškerc, Bartol In Repše. Prispeli smo nekoliko prepozno v Kranj, tako da naša pionirja Repše In Bartol nista mogla nastopiti v svoji skupini, zato pa sta po sporazumu Igrala za mladince. Tekmovalci so bili sprva razvrščeni v dve skupini po deset in enajst Igralcev. Po hudi in napeti borbi so se tekmovalci razvrstili v skupini A takole: 1. Jože Antolič (Projektor), 2. Jože Wallas (Slavija), 3. Prihoda (Projektor), 4. Sedej (Slavija), 5. Aškerc (Rudar). V skupini B pa je bila razvrstitev naslednja: 1. Pavel Ličar (Rudar), 2. in 3. Kovačič (Projektor) in Žumer (Slavija), 4. Česen (Projektor), 5. Plut (Projektor). Pet Igralcev lz vsake skupine se je plasiralo v finale, kjer so igrali po sistemu »vsak z vsakim«. Lep namizni tenis, ki so ga pokazali mladinci v tem delu tekmovanja, je gledalce navdušil tako, da so bili zelo zadovoljni. Končni vrstni red v finalu le bil naslednji: 1. Jože Antolič, 2. Jože w ali as. 3. Pavel Ličar, 4. Jaka Prihoda, 5. Plut. ALI SI 2E PLAČAL NAROČNINO ZA »ZASAVSKI VESTNIK«? Želiš dobiti zasloni kuhinjsko opravo, cement itd. Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika«, glasila OF Zasavja, razpisujeta nagradno tekmovanje za svoje naročnike Tekmovanje bo trajalo od 1. januarja do 1. maja 1953. Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi stari naročniki, ki bodo plačali naročnino za leto 1952 in za leto 1953. Tudi novi naročniki, ki bodo plačali naročnino za celo leto 1953, se bodo lahko udeležili tega tekmovanja. Da bomo lahko nudili našim naročnikom tako lepa in praktična darila, so poskrbela naša podjetja in ustanove, ki so v ta namen prispevala lepe nagrade Uredništvo in uprava lista se jim za to najlepše zahvaljujeta. Nagrade bodo sledeče: 1. nagrada: kuhinjska oprava (darilo Mestnega stroj, mizarstva v Trbovljah) — glej sliko: 2. nagrada: moški ali ženski čevlji po meri (darilo Mestnega čevljarstva v Trbovljah); 3. nagrada: 10 vreč trboveljskega Portland cementa (darilo Cementarne Trbovlje); 4. nagrada: 1 kristalni namizni servis (darilo podjetja »Umetnina«, Ljubljana); 5. nagrada: 1 kristalni toaletni komplet (darilo Umetnina, Ljubljana); 6. nagrada: 1 voziček trboveljskega premoga (darilo rudnika Trbovlje-Hrastnik); 7. nagrada: isto kot pod 6; 8. nagrada: 1 tono apna (darilo rudnika Zagorje); 9. nagrada- pletena Jopica (darilo Trg. podjetja »Preskrba«, Trbovlje); 10. nagrada: isto kot pod 9; 11. nagrada: glej pod 9; 12. do 14. nagrada: denarna darila po 1000 din (prispevek Trg. podjetja »Preskrba«, Hrastnik); 15. nagrada:200 kg žganega apna (darilo Kemične tovarne v Hrastniku); 16. do 18 nagrada: 3 knjižne nagrade (darilo okraj, odbora OF Trbovlje); 19. do 23. nagrada: 5 knjižnih daril (prispevek Zasavskega vestnika). 24. nagrada: stekleni servis (darilo Steklarne v Hrastniku); 25. nagrada: isto kot pod 24. Pripominjamo, da se bo v času od 1. januarja do 1. maja 1953 število nagrad prav gotovo še zvišalo 2rebanje nagrad bo dne 3. maja 1953 v dvorani rudniške restavracije v Trbovljah, ki se ga bodo naročniki našega lista lahko udeležili. Naročniki, pohitite s plačilom naročnine — sreča se vam smehljal Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA VESTNIKA« Smučarji na Dobovcu so imeli občni zbor V kraju, kjer so lepa in pripravna smučišča, na našem Dobovcu, so pred dvema letoma ustanovili samostojni smučarski klub, ki nosi Ime po ponosnem Dolenjskem Triglavu — Kumu. Občni zbor so Imeli »Kumovci« na dan Novega leta. Na njem so pregledali vse svoje lanskoletne uspehe, seveda pa tudi neuspehe in napake. Društvo je sicer maloštevilno — 25 članov, večinoma mladincev šteje — a vendar Je sodelovalo na republiških mladinskih tekmovanjih, na okrajnem prvenstvu, skoro na vseh Rudarjevih prireditvah ln doseglo tudi vidnejše uspehe. Imelo pa je tudi več klubskih prireditev, gradilo Je skakalnico, prirejalo krose. Izlete na smučeh Itd. Imeli pa so v preteklem letu tudi neuspehe: huda napaka je bila to, da so bili aktivni vedno eni in isti, drugi so pa — dremali, kar so zborovalci samokritično ugotovili. Ena izmed največjlh ovir pa je,- da klub nima denarnih sredstev, kar smo videli lz sekretarjevega poročila. Razumljivo Je, da bo tekmovalec, ki mora plačati vožnjo in hrano sam. kadar mora na smučarsko prireditev, prenehal biti tekmovalec. Zato so zborovalci z veseljem pozdravili sporočilo o obljubljeni denarni podpori. Da bi bilo nadalnje delo kluba uspešno, so iz svoje srede izvolili najboljše v odbor, ki mu predseduje tov. Janez Jesenšek. Zbor sl Je ob koncu zadal naloge za bodoče delo. Upamo, da bo delo dobovšklh smu*ar1ev ob tesnejši povezavi z »Rudarjem« uspešnejše, kot Je bilo lani. P. R. Pred občnim zborom Proletarca vZagorju člani' športnega društva »Proleta- | se osnovnim nalogam društva, razvoju I 'ar ir o mm »m a mI 11 — ! —. — 1 _ £ _ K L _ 1 j XI ovs/mt m 4 «/\oi»qII1 1 T ' rec« v Zagorju se marljivo pripravljajo na čim boljšo izvedbo občnega zbora dne 20. t. m. Temu zboru pripisujejo večji pomen kot pa vsem dosedanjim. Po uspelih skupščinah klubov in sekcij, ki jih je v sestavu društva šest in pri katerih so v odbore izvolili najboljše ljudi, je prizadevanje vseh še posebno veliko, da se tudi v upravni odbor izvolijo najboljši člani, ki bodo sposobni uresničiti želje in načrte zagorskih športnikov in postaviti prave temelje razvoju in množičnosti športa v Zagorju. Poročilo upravnega odbora verjetno ne bo tako bogato kot poročilo nekaterih sekcij in klubov, zlasti kegljačev, ki bodo povedali, kaj je mogoče ustvariti z dobro voljo, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo. Upravni odbor bo moral žal priznati, da ni izpolnil vseh nalog in dolžnosti, ki so mu bile na zadnjem občnem zboru zaupane. Za upravni odbor športnega društva v tako velikem delavskem središču, kot je ravno Zagorje, ni dovolj, če Je imel med letom nekaj sej, kjer so sklepi ostali le sklepi. Tombola društva se je sicer vršila, vendar samo po zaslugi nekaterih izredno marljivih članov, v ostalem pa je upravni odbor rešil le nekaj manjših vprašanj, medtem ko športa in vzgoji članov, ni posvetil v zadostni meri. Upravni odbor je vlagal premalo truda in pazljivosti vključevanju šolske in doraščajoče mladine v razna športna področja. Akoravno so se razmere v tem pogledu nekoliko izboljšale (predvsem namizni tenis), načelno tega vprašanja ni povoljno rešil; pozabljal je, da je duhovna rast mladine neposredno ‘odvisna od telesnega razvoja in zdravja in da je za izpopolnitev športnih vrst spret treba mladine. Ne samo športno društvo, tudi šole so se pokazale v tem pogledu pasivne, saj v teku leta niso nikoli prišle s predlogi ali nasveti do društva za skupno sodelovanje. S Partizanom je zabeleženo odločno pasivno sodelovanje. Vzrokov za to je bilo več, o katerih bo prav gotovo razpravljal občni zbor. Vendar pa bi bilo mogoče takšno sodelovanje z združenimi močmi in obojestransko voljo že zdavnaj vzpostaviti. Skupnih tekmovanj ni bilo, kakor tudi ne drugih skupnih akcij, ki bi privedle do skupnega sodelovanja. Da pa je tako skupno sodelovanje nujno potrebno, vedo danes vsi pošteni športniki in verjetno tudi člani Partizana v Zagorju. NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. Prenos slik z elektromagnetnimi valovi — vrsta matematike, 2. ovinek — kratica za trgovino — os. zaimek — tisti, ki imajo krila, 3. kratica za aparat — hrepenela — športno društvo v Ljubljani — nosači (turško) — kazalni zaimek, 4 dragocena tekočina — žensko ime — začimba — industrijska rastlina — žensko Ime — naš otok, 5. reka v Istri — reka v Galiciji — industrijska rastlina — barva — prebivalci stare države, 6. znamka ure — angleško moško Ime — polotok v SZ — kratica za upravno enoto — gorovje v Sibiriji, 7. egipčansko božanstvo — ladijski uslužbenec — oblika (1. biti — dragulj — primorski vzklik, 8. gora v Srbiji — kroženje — umetnina — prislov kraja, 9. oseb zaimek — športni Izraz — drevesa lz vrst murv — vrsta papige — dva soglasnika, 10. vrsta tiskarskih črk — italijanski člen — zamenjamo za denar, 11. črnogorska reka (množ. obratno) — domača žival — razbojnik — Je v nezavestnem stanju — del telesa (obratno), 12. ptica pevka — sam. ln soglasnik — smučarski Izraz — predlog — zmaj po srbsko, 13. pritrdilni« (obratno) — Metoda (ljubkovalno) — žensko Ime (množ.) — naga — sam. in soglasnik, 14. maršira — veznik — kratica za organizacijo — prekopi, 15. neprijetna vročino — kitica — talec (po srbsko) — se prijema bakra. Navpično: 1. poljedelski stroj — gradbeni delavec, 2 prvovrsten — ljudstvo, 3. dva soglasnika — ima ga vsak človek — abesinski poglavar — veznik, 4. kratica za erupcijo — skupnost drobcev, združitev — orožje, 5. kraj na Primorskem - gora na Dolenjskem — hrib, 6. žensko Ime — drevesni zajedalec, 7. koroška reka — oblika gl. treti — nikalnica — pleme škratov, 8. žensko Ime I — orožje — dva enaka soglasnika, 9. start naziv za naša armado — sundskl otok — ! Japonska dolžinska mera, 10. žalosten — no- 1 sllec Nobelove nagrade za mir leta 1912 — mesto v Boki Kotorski, 11. razbijal — tiri l (po hrvaško), 12 enako kot 4. vod. — ples (obratno) — pripadniki starega naroda — vzklik, 13. meja — Olje (angleško), 14. tečaj — afriška reka — morska obala, 15. svojilni zaimek — naredi načrt. 1«. se dela na morju — kratica za okrajno ljudsko upravo — ameriški ln angleški pretirani nacionalist, 17. kratica za ekvator — del sobne oprave — pritrdilni«, 18. ura v Italijanščini — svojat — hrvaški predlog, 19. žensko Ime (popačenka) — sibirska reka — dva enaka soglasnika — kratica za neko podjetje, 20. poleta — pokrajina v Ameriki, 21. valuje (po hr- vaško) — oblika gl. treti — orodje (po srbsko), 22. skrajne točke zemlje — pesnitev o trojanski vojni — veznik, 23. dva enaka samoglasnika — trije soglasniki — pleme škratov — veznik, 24. hodim kot medved — drevesni Izloček, 25. azijski polotok — naša opera. Rešitve križanke je poslati do ponedeljka, 19. januarja, uredništvu »Zasavskega vestnika«. Izžrebani bo dobil lepo knjižno nagrado. 12 3 4 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ■..H..H-f-nai .JU*..1.LJ m..i. *..Mj.ii ■ m JLL M HR" 4.._..ps im i ..ju m J "T i f m ■ MM« M a m .* mm | L J i... ■ L H Ifflli ■ n J a B BM ! 1 I T 1 ! ! iHi Ml: 1 I B B ! i 1 1 | i j i b i f i m r 1 1 B, m M-J L B: i BM L. M BM M BM JSU 1 1 i f ■ i r 1 Bi MIJI B *ii m ii m r 1 ti in m m Tudi za moralni in strokovni .dvig članstva niso bili storjeni potrebni koraki. Aktivni člani posameznih sekcij — v kolikor so med letom delovale — so ostali brez strokovnih vaditeljev, ki naj bi poleg strokovnega dela v društvu vzgajali člane z besedo in dejanji v vzorne delovne ljudi. Kvaliteta posameznih športnih področij je morala spričo tega znatno popustiti, kar je bilo posebno očitno pri nogometaših. Funkcionarji društva bi se morali zavedati, da je vaditelj vedno osnovni vzgojitelj, ki bi poleg starejših članov moral skrbeti še za množično vzgojo mladine. Temu nerešenemu vprašanju se pripisuje, da je v jesenskem delu nogometnega tekmovanja sodelovalo samo prvo moštvo »Proletarca«, ki se je skozi vse leto borilo osamljeno z raznimi težavami, od uprave društva pa ni imelo potrebne pomoči. Prav tako se je opazilo pomanjkljivo sodelovanje funkcionarjev društva z aktivnimi člani sekcij. Takšno zadržanje teh či-niteljev je nujno privedlo do negodovanj ter popuščanja aktivnih članov, do uveljavljanja posameznikov, je povzročilo nered ln nedisciplino, je imelo za posledico razne razprtije in nepovezanost med samim članstvom ter popuščanje interesa do društva in športnega življenja. Novi upravni odbor društva bo moral prvenstveno usmeriti svoje delo k izboljšanju in uresničenju nakazanih najosnovnejših problemov, ki tarejo društvo in članstvo že vsa leta. Poleg tega se bo moral v večji meri posvetiti organizacijskemu utrjevanju društva, klubov in sekcij ter gradnji stadiona in športnega doma, opustiti pa reševanje manj važnih vprašanj, ki sodijo v področje odborov sekcij in klubov. Njegova največja naloga pa bo predvsem izgradnja stadiona in športnega doma in s tem preskrba društvu potrebnih prostorov, s katerimi bo omogočeno delovanje vsem športnim vejam in tako obdržati elan, ki se je pokazal pri športnikih v zadnjih mesecih. Ce se bo novi upravni odbor lotil dela v tej smeri in če bo znal v svoje vrste pravilno pritegniti vse novoizvoljene odbore klubov in sekcij ter se gospodarsko in organizacijsko pravilno uveljaviti, potem smejo zagorski športniki računati, da ne bo uspel samo upravni odbor društva, marveč celotno športno življenje in da bo na prihodnjem občnem zboru stopil pred članstvo z bogatim poročilom samih uspehov, kakršnega zagorski športniki Še niso slišali. Člani društva si bodo na bližnjem občnem zboru dobro premislili; iz svojih vrst si bodo izbrali takšne funkcionarje, ki bodo znali potegniti za seboj dolgo vrsto športnikov in ljubiteljev športa ter s svojim prizadevanjem in trudom postavili zagorskemu športne« mu življenju trdnejše temelje. V Celju so boljši šahisti kot v Trbovljah I V finalni tekmi za naslov šahovskega prvaka celjskega okrožja sta se srečali v nedeljo, 11. januarja, v Trbovljah moštvi Kladivarja iz Celja in Rudarja iz Trbovelj. Po zmagi nad ostalimi nasprotniki je moštvo šahovskega kluba Rudar odigralo prvo igro v nedeljo, 4. januarja, v Celju. Rudar je izgubil to tekmo s 5% : 2% v korist Kladivarja. Povratno srečanje v Trbovljah 11. t. m. pa je bilo za Trboveljčane za pol točke uspešnejše, in sicer 5:3 v prid Kladivarja iz Celja. O B | A V E OBVESTILO Splošna bolnica Trbovlje obvešča vse, ki vprašujejo dnevno po zdravstvenem stanju pacientov, da bomo dajali telefonične ali ustne informacije o bolnikih vsak dan samo od 11,30 do 12. ure Pojasnila o bolniku sme dati samo zdravnik ter je zaradi tega neumestno zahtevati informacije od ostalega osebja. Izven tega časa bo bolnišnica odklanjala vsa tozadevna vprašanja. V nujnih primerih bo uprava bolnišnice klicala svojce pacientov sama. OBJAVA Zasebni obrtniki in drugi zasebniki; ki dobavijo ali opravijo storitve al' prodajo nepremičnine državnim podjetjem, državnim organom, zavodom al' zadružnim in družbenim organizacijam in njihovim gospodarskim podjetjem morajo sestaviti račun (pogodbo). Pred predložitvijo računov v izplačilo mora' jo njihovi predlagatelji iz območja Zagorje, Hrastnik in Radeče predložiti račune Upravi za dohodke pri Okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah. Predlagatelji računov s področja mestne občine Trbovlje pa predložijo račune v registracijo Upravi za dohodke Pri Ljudskem odboru mestne občine Trbovlje. Izplačilne blagajne ne smejo izplačati neregistriranih računov. OLO Trbovlje, tajništvo za gosp. in kom. zadeve, uprava za dohodke. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, 1** so spremili našo ljubo in nepozabne mamo ter staro mamo Karolino Cen« na njeni zadnji poti, ji poklonili vene« in nam izrekli sožalje. — 2alujoče družine Korošec, Kruljc, Cene. PREKLIC Zahvaljujem se tovarišu Jožetu K°' šalinu, da je zaradi žalitve odstopil 06 tožbe. — Maks Kajtna. PRODAM skoraj novo spalnico iz mehkega les3' Naslov v uredništvu našega lista.