SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 12 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 3 de abril - 3. aprila 2008 ENKRATNA PRILOŽNOST Janša o Slomšku in socialni državi ROBERT PETKOVŠEK Snežna odeja je letošnjo veliko noč naredila precej nenavadno, a obredi so bili kljub temu dobro obiskani. Marsikje so imeli velikonočno procesijo kar v snegu, vendar je žar velikonočnega ognja prevladal nad mrazom in snegom. Zunanja podoba letošnje velike noči spominja na javnomnenj-sko situacijo, v kateri se je Cerkev znašla v zadnjem času. Kakor v decembru je tudi februarska javnomnenjska raziskava o odnosu javnosti do aktualnih razmer v Sloveniji ugotavljala: ,,Na dno ranga opazovane skupine institucij se tudi tokrat, kot običajno, uvrščajo cerkev in duhovščina, vlada kot celota in predsednik vlade." V očeh javnega mnenja sta torej ,,Cerkev in duhovščina" na dnu! Tolažilno je dejstvo, da druščina, v kateri sta se znašli, ni slaba. Težko si predstavljamo, zakaj sta na dnu javnega mnenja pristala vlada in njen predsednik, saj sta s predsedovanjem Evropski zvezi že nekaj časa na očeh evropske in svetovne javnosti, pa kritik iz tujine na njun račun ni slišati. Nasprotno, kolikor bi takšne kritike obstajale, jih domači mediji gotovo ne bi zamolčali. Če pa domači mediji o predsedovanju slovenske vlade Evropski zvezi skorajda ne poročajo, je to najbrž znamenje njenega dobrega dela, znamenje, da ne dela napak. Predsedovanje slovenske vlade Evropski zvezi v tujini ne sproža kritik, zato je toliko bolj zanimivo, da domači mediji okoli njenega dela nenehno dvigujejo oblake prahu in ,,razkrivajo" afero za afero. So tuji mediji res slepi ali so naši toliko prodornejši?! V nič drugačnem položaju ni katoliška Cerkev v Sloveniji! Evropa je ugotovila, da je v času slepe razvojne mrzlice Cerkev in krščanstvo pomotoma odvrgla na smetišče zgodovine. Danes se k njima vrača celo politika, ki se vedno bolj zaveda ,,koristnosti" Cerkve v družbenem življenju, in krščanske vrednote, kakor je upanje, vgrajuje v svoje vladne programe. Poglejmo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja! Tudi filozofija se zaveda zgodovinske pomote. Vodilno ime današnje filozofije, nemški mislec Jürgen Habermas, ki zase pravi, da sam nima pravega čuta za vero, ostaja odprt za spoznanja, ki jih prinaša krščanstvo. Po dvesto letih izgona religije iz filozofske misli danes filozofija ugotavlja, da sama nima odgovorov na ključna življenjska vprašanja, na katera odgovarja vera. Pa tudi čas osebnih spreobrnjenj ni minil! Ob koncu dolgega in uspešnega predsedniškega mandata je v katoliško Cerkev prestopil britanski prvi ministrski predsednik Tony Blair. Prav njega je povabila ena najslavnejših ameriških univerz Yale, da bo prihodnje leto njenim študentom predaval o ,,veri in globalizaciji". Vse to kaže, da krščanstvo in Cerkev v zahodnem svetu postajata privlačnejša, kakor sta bila v zadnjih desetletjih materialistične miselnosti. Podobne krize kakor v Evropi krščanstvo in Cerkev v Združenih državah nista poznala. V očeh ameriških volivcev sta vera in cerkvenost predsedniških kandidatov pomembni lastnosti, zato ju v trenutnih predvolilnih nastopih nihče od kandidatov ne skriva. Cerkev v zahodnem svetu seveda ni brez napak, a javno mnenje - ko gre za Cerkev - iz muhe ne dela slona. Drugače je na naših domačih tleh. Večina medijev je specializiranih za obrt pretiravanja in etiketiranja. Tako so uspešno ustvarili serijo etiket, kakor so: sedanja vlada = nestrokovna; biti katoličan = biti nestrpen; Cerkev = lakomnost; duhovnik = pedofil. Te etikete so se tako globoko zasidrale v podzavest mnogih, da niso več sposobni samostojno iskati resnice. Ko slišijo besedo ,,Cerkev", se jim zdi samoumevno, da k njej sodijo še ,,lakomna, bogata, perverzna" itd. Seveda je to vnebovpijoča krivica za veliko večino vernih laikov, duhovnikov, redovnic in redovnikov, ki svojo vero iskreno živijo in požrtvovalno opravljajo svoje plemenito poslanstvo. Sprevrženo in krivično je, če podobo, ki si jo ustvarimo zaradi redkih slabih primerov, prenesemo na celoto, na Cerkev, ki je v svojem bistvu zdrava in duhovno bogata. Poročila o količini plemenitega dela, ki ga opravi, so preredka. To etiketiranje ni zgolj naključno, ampak načrtno in dobro premišljeno. Ko je eden od poročevalcev v primeru nedokazanega blatenja duhovnika poročal blago in umirjeno - v skladu s tem, kar je izvedel od ljudi, ki so poznali primer od blizu, mu je urednik zabrusil: ,,Zamudil si enkratno priložnost, da bi zrušil Cerkev." Cilj je tu jasen, nedopustno pa je, da so ga nekateri pripravljeni doseči tako, da ob tem zrušijo vse etične norme. Velika utvara pa je, če si nekdo domišlja, da je Cerkev res mogoče zrušiti z lepljenjem etiket. Letošnja velika noč v snegu kaže, da mnogi za takšne manipulacije niso dovzetni in se uvrstijo v procesijo tudi, če jih ovira sneg. (Pio Di^^ž^^^) „Še vedno s težavo sprejemamo spoznanje, da socialna država ne temelji samo na socialnih transferjih, ampak tudi na socialnih pobudah ljudi, na njihovi samoiniciativnosti in iznajdljivosti." Tako je dejal častni pokrovitelj dobrodelnega koncerta Slomškove ustanove (glej tudi stran 5 te številke) premier Janez Janša in spomnil na Slomškov lik. Oblikovanje ustanov, kot je Slomškova, je za predsednika vlade ,,izraz pobude državljanov, ki se zavedajo, da je resnična avtonomija tista, ki ne čaka, kaj bodo državni organi predpisali," ampak se ,,izraža preko ustanavljanja različnih civilnih organizacij in njihovem postavljanja na lastne materialne temelje". Po drugi strani pa je - tako Janša - naloga odgovorne države, ,,da takšnim pobudam odpira prostor in jih na neposreden ali posreden način podpira". Samo na podlagi medsebojne solidarnosti bomo namreč po premierovih besedah „gradili družbo blagostanja". Janša se je uvodoma spomnil lika škofa Slomška, ki ga je označil za velikega rodoljuba, kulturnika in izjemnega vzgojitelja. Ob tem je dodal, da Slovenci danes živimo v razmerah, ki si jih Slovenci v Slomškovem času ,,še sanjati niso upali". Prav zgled blaženega Antona Martina Slomška je po premierovih besedah zgled in dokaz, da ,,je pri vzgoji vedno potrebna neka stopnja idealizma". Častni govornik je tudi dodal, da je Slomšek uspel kot temelje slovenskega šolstva postaviti „najširše humanistične vrednote, oprte na krščanske temelje, hkrati pa je Slomšek uveljavil slovenske šolstvo tudi v imenu kulturne različnosti in pestrosti". Prav nazorska različnost je po Janševo danes ideal v šolstvu, ki ga v praksi pomaga udejanjati tudi Slomškova ustanova. Predsednik uprave Slomškove ustanove Ivan Štu-hec je dejal, da so poslušalci s svojo prisotnostjo -Gallusova dvorana je bila polna skoraj do zadnjega kotička - „ponovno dokazali visoki čut solidarnosti". Po njegovih besedah za Slomškovo ustanovo ne stojijo bogataši, ampak 'uboge vdove' iz svetopisemske prispodobe t.j. „ljudje, ki iz svojih skromnih zmožnosti in z majhnimi prispevki lahko ustvarjajo lahko velike reči" Štuhec je tudi spomnil, da Slomškova fundacija ni zaprtega tipa in da je že do sedaj delila štipendije tudi dijakom in študentom, ki ne obiskujejo katoliških šol. Predsednik uprave fundacije se je za prisotnost zahvalil tudi škofom, članom Slovenske škofovske konference, apostolskemu nunciju v Sloveniji Santosu Abril y Castellu, več navzočim ministrom ter islamski skupnosti v Sloveniji. Programski nastop NSi Program NSi 2008-2012, ki je bil sprejet na strankini programski konferenci v soboto, 29. marca, ,,bo podlaga za novo koalicijsko pogodbo desne vlade", je dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Predsednik stranke Andrej Bajuk je prepričan, da Slovenija potrebuje nadaljnji zagon, kakršnega je dobila konec leta 2004 z nastopom sedanje vladne koalicije. Horvat je na novinarski konferenci po zaključku programske konference pohvalil po njegovem izredno kvalitetno razpravo, na kateri so člani konference predlagali okoli 100 dopolnil. Ta bodo po njegovih besedah sprejeta kot kvalitetno dopolnilo programu NSi. „Prepričan sem, da v Sloveniji ni desne vlade brez NSi", je še dejal vodja poslanske skupine. Predsednik stranke in finančni minister Andrej Bajuk je dejal, da so v stranki „pripravljeni prevzeti več odgovornosti, tudi sestavo nove koalicije". V stranki tudi verjamejo, ,,da je potrebno, da takšna vlada, kot je ta, dobi drugi mandat". Sicer se bo po njegovih besedah naslednja vlada sestavljala na podlagi programa. ,,Mi bomo vedno ocenili program, ne bomo pa se prodali za takšne ali drugačne rešitve samo zato, da bi sodelovali", je dejal Bajuk ter pojasnil, da so prednostna izbira NSi vendarle „pristne pomladne stranke". Dosežki aktualne koalicije so vsem na dlani, je pojasnil predsednik NSi. Po njegovo ,,Slovenija gre v pravo smer in dosežki so tukaj dejansko tudi vsem preverljivi". NSi lahko po njegovo tudi v prihodnje doprinese v slovenskem političnem prostoru ,,tisto jasno stališče ljudsko-krščanskega gibanja, ki hoče v tej naši skupni državi sooblikovati v pluralni družbi naše skupne cilje in naše skupne poti". Minister za pravosodje ter vodja strateško programskega odbora volilnega štaba NSi Lov-ro Sturm je menil, da ,,je politika brez vrednot gotovo prazna". NSi je po njegovo „stranka vrednot, pa tudi stranka sodelovanja", zaradi svoje usmerjenosti v prihodnost pa tudi „garancija za varno in stabilno prihodnost". Med poudarke programa je Šturm omenil vrednote družine, domoljubja in solidarnosti, povezane z osebno odgovornostjo. Posebno skrb v NSi posvečajo družini, zato je po Šturmovo ,,potrebno ustvariti družbo, ki bo gojila in spodbujala vrednote, ki so naklonjene družini in medgeneracijski solidarnosti". Spet ostre besede o koroških Slovencih Na avstrijskem Koroškem se je zaradi razprav o spremembi volilnega reda vnela ostra debata o slovenski manjšini. Deželni glavar Jörg Haider je znižanje praga, ki bi vstop v deželni zbor omogočil manjšim strankam, zavrnil z besedami, da nima razumevanja za to, da ,,radikalni slovenski funkcionarji zganjajo zmedo tudi pri nas v deželnem zboru". Socialdemokratska stranka (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP), Zeleni ter svobodnjaška stranka (FPÖ) na avstrijskem Koroškem se načeloma strinjajo glede znižanja volilnega praga za vstop v deželni zbor, saj je sedaj treba vsaj v enem izmed štirih volilnih okrožij v deželi zbrati okoli deset odstotkov glasov. Načelnemu dogovoru SPÖ, ÖVP, Zelenih in FPÖ pa odločno nasprotujejo v Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ) deželnega glavarja Haiderja. Sporna je zanje predvsem možnost, da bi v prihodnje v deželni zbor lahko prišla tudi slovenska Enotna lista (EL). Po Haiderjevih besedah namreč deželni zbor ne sme postati ,,oder za požigalce in razdiralce". V deželnem zboru je treba ohraniti „stabilne razmere", je Haider v četrtek dejal pred novinarji v Celovcu in dodal, da bi nastala „škoda za demokracijo, če bi radikalni slovenski funkcionarji sedeli v deželnem zboru". SDS ponovno raste Vodilna vladna Slovenska demokratska stranka (SDS) po skoraj letu dni opaznega zaostajanja za vodilno opozicijsko stranko SD znova pridobiva javnomnenjsko težo, kažejo rezultati tokratne Delove ankete. Stranki sta po deležu glasov skoraj izenačeni. Lanskega marca je SD po anketnem merjenju z nenadnim skokom za deset odstotnih točk prehitela SdS in vse odtlej vodi. Lansko jesen je bila razlika med tema strankama največja, od novembra pa delež glasov za SD počasi upada, delež za SDS pa hitro narašča. A kot je videti, glasovi ne prehajajo med njima, pač pa znotraj koalicijskih oziroma opozicijskih strank. Med opozicijskimi strankami ta zveza ni tako neposredna, velja pa, da je SD začela pridobivati z upadanjem glasov za LDS, izgubljati pa s pojavom stranke Zares. Iz preteklih izkušenj pa vemo, da se političnim anketam v Sloveniji ne da prevel zaupati. Volitve običajno pokažejo drugačno sliko, precej bolj prijazno „desnici". Stran 2 3. aprila 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Parlamentarni mlini TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA)_ Božji mlini meljejo počasi, pravi pregovor. Državni tudi, kaj šele meddržavni! Vendar ni prav obupati, vse pride (tudi smrt, a upajmo, da čim pozneje ^) Uvodne besede se nanašajo na dogovor med Argentino in Slovenijo, po katerem naj bi državi zagotovili socialno varnost državljanom obeh držav, ki so ali še prispevajo v zdravstvene in pokojninske sklade. Skratka: da bi jim ob upokojitvi upoštevali delovna leta v obeh državah. Zgodba se je na uradni ravni začela leta 2002, ko je bil prvič podpisana namera o začetku pogajanj. Potem je bilo dolgo časa vse tiho, kakor da je vse zamrlo, čeprav je med tem bilo kar nekaj dela v teku. Končno je lani 12. aprila dr. Dimitrij Rupel z Alfredom Horaciom Conte-Grandejem podpisal Konvencijo o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Argentino, pa tudi administrativni dogovor za izvajanje te konvencije. Na vladni ravni sta obe državi uskladili gledanje na socialno varnost svojih državljanov in izdali dvojezični tekst. Takrat je marsikateremu izmed tistih, ki so se preselili iz Argentine v Slovenijo, sonce posijalo v srce, saj se mu je odvalil eden izmed kamnov, ki so mu težili zavest z vprašanjem: kako se bom upokojil? Torej ni vse izgubljeno. Res pa je, da je to le eden izmed kamnov, ker morata konvencijo ratificirati še oba parlamenta. Človeku spet upanje malo upade, ko pomisli na vse postopke, ki jih morajo sprejeti razni odbori, komisije, uradi in druge državne ustanove. V zadnjem mesecu in še nekaj dni pa je spet posijal žarek in to v Sloveniji. Dne 20. februarja je Ministrstvo za zunanje zadeve RS poslalo Generalnemu sekretariatu Vlade RS predlog za obravnavo zakona za ratifikacijo konvencije. K predlogu je dodal oceno finančnih posledic in mnenje vladne Službe za zakonodajo, v katerem izjavlja, da nima nobenih pravnosistemskih pripomb k predlogu. To gradivo so potem 28. februarja na 160. redni seji pod točko 1.40 obravnavali in Vlada RS je predlog sprejela in določila besedilo zakona ter ga poslala v obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije. Ta je zabeležila sprejem 4. marca 2008, v Poročevalcu DZ pa je bil objavljen čez dva dni. Seveda je za postopek potrebno marsikaj, npr. naslov. Zakon se bo imenoval: ,,Zakon o ratifikaciji Konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Argentinsko republiko ter Administrativnega dogovora za izvajanje Konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Argentinsko republiko". Lahko ga poiščemo tudi po okrajšavi, ta pa se glasi: ,,BARSV", ali po EPA (evidenca parlamentarnega akta): 1945 - IV. Postopek bo šel najprej v Odbor za zunanjo politiko, v Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Zakonodajno-pravni službi. Ko bodo tam ugotovili, da je predlog zrel za obravnavo, ga bodo uvrstili na dnevni red seje celega Državnega zbora. Kot rečeno, mlini meljejo počasi - a meljejo! Upam, da tudi v argentinskem parlamentu kaj meljejo, čeprav zaenkrat na svetovnem spletu ni bilo zaznati kaj podobnega. GB Sonce ni samo za Alpe Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in direktor družbe Savske elektrarne Ljubljana Drago Polak sta simbolično zagnala novo sončno elektrarno in malo hidroelektrarno Vrhovo. Skupaj s sončno elektrarno na HE Mavčiče se Savske elektrarne Ljubljana uvrščajo med največje proizvajalce elektrike iz sončne energije v Sloveniji. Nova sončna elektrarna v vrednosti 409.000 evrov, ki je nameščena na strehi strojnice hidroelektrarne Vrhovo, je začela poskusno delovati januarja letos. Vrednost investicije v primeru dodatne male hidroelektrarne - ta poskusno deluje od začetka marca letos - pa znaša 85.000 evrov. Vizjak je v nagovoru izrazil prepričanje, da je slovenska energetika skupaj z domačimi institucijami znanja sposobna biti med pionirji na področju obnovljivih virov energije, ki v zadnjih letih postajajo ne le okoljsko, temveč tudi komercialno vse bolj zanimivi. Po njegovem mnenju pa so zgolj investicije v obnovljive vire energije premalo. „Ogromno dela nas čaka na področju učinkovite rabe energije, ki je po moji oceni še bolj pomembna kot investicije v nove proizvodne vire," je dejal minister. Polak pa je v nagovoru izrazil željo, da bi se sprejeta energetska politika odrazila tudi pri vzpodbujanju, podpori in zagotovljenih odkupnih cenah električne energije ter hkrati spodbudila inovacije in izdelavo potrebne opreme tudi v Sloveniji, kar bo obnovljive vire energije vire naredilo še bolj konkurenčne. Sončna elektrarna Vrhovo je doslej proizvedla 1 1.300 kWh električne energije. Sestavlja jo 360 fotonapetostnih modulov moči 215 Wp, njihova instalirana moč pa znaša 77,4 kWp. Načrtovana letna proizvodnja je 74.600 kWh, kar zadošča za oskrbo okoli 22 gospodinjstev. Mala hidroelektrarna Vrhovo moči 22 kW bo letno proizvedli 184.000 kWh električne energije, kar pa zadošča za oskrbo okoli 54 gospodinjstev. Kot je pojasnil Polak, sončna elektrarna Mavčiče redno deluje od junija 2007 z močjo 71,4 kWp. Skupna instalirana moč sončnih elektrarn Mavčiče in Vrhovo tako znaša 148,8 kWp. V teku pa je že izvedba naslednjega tovrstnega projekta -postavitev sončne elektrarne na strehi vzdrževalnega centra HE Medvode. Pri gradnji nove sončne elektrarne so Savske elektrarne Ljubljana uporabile znanje in delo svojih strokovnjakov, kar jim je omogočilo racionalno izvedbo investicije in usposobitev za konkuriranje na rastočem trgu postavljanja sončnih elektrarn v Sloveniji. Fotovoltaika je hitro rastoča gospodarska panoga. Pridobivanje električne energije iz sonca zadnjih pet let v svetu raste za okoli 40 odstotkov letno, v Sloveniji pa se od leta 2005 naprej količina sončnih elektrarn vsako leto podvoji. Po besedah Polaka bi ob takšnem trendu konec leta 2010 skupna instalirana moč sončnih elektrarn v Sloveniji znašala 6,5 MW, letno pa bi proizvedle dobrih šest GWh. Vsak četrti Slovenec potuje Da Slovenci radi potujejo je znano, in to izkušamo tudi v naši skupnosti, spričo izrednega številka obiskov iz domovine. Sedaj pa imamo tudi uradno številčno potrdilo. V zadnjem lanskem četrtletju se je 26 odstotkov Slovencev, starih 15 let ali več, udeležilo okoli 781 tisoč turističnih potovanj, bodisi zasebnih ali poslovnih. Prevladujejo krajša potovanja z do tremi prenočitvami. Cilj dobre polovice zasebnih potovanj v tujini so bile sosednje države, v Sloveniji pa je bila najbolj obiskana občina Piran. Po začasnih podatkih ankete Statističnega urada RS je bilo v obdobju od oktobra do decembra lani na zasebnem ali poslovnem potovanju okoli 451.000 ali 25,9 odstotka prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več (turisti). Število turistov, ki so bili na turističnih potovanjih, je bilo v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2006 višje za 0,5 odstotka, število turističnih potovanj pa se je v tej primerjavi zmanjšalo za 14,4 odstotka. 21,7 prebivalstva Slovenije, starega 15 let ali več, je bilo na okoli 614.000 zasebnih potovanjih. 55,3 odstotka zasebnih potovanj je bilo v Sloveniji, 44,7 odstotka v tujini. Turisti so za 71,4 odstotka zasebnih potovanj kot glavni razlog za odhod na potovanje navedli preživljanje prostega časa (počitnice, dopust, potovanje), za 28,6 odstotka zasebnih potovanj pa je bil glavni razlog za odhod obisk sorodnikov in prijateljev. Na 27,4 odstotka zasebnih potovanj so turisti bivali v hotelih in podobnih obratih, na 12,5 odstotka pa v drugih nastanitvenih gostinskih obratih. V 58 odstotkih zasebnih potovanj pa so turisti bivali v zasebnih nastanitvah, od tega najpogosteje (61,7 odstotka) pri sorodnikih in v 33 odstotkih v lastnih počitniških bivališčih . Na poslovno potovanje, v Slovenijo ali v tujino, je odšlo okoli 107.000 ljudi ali 6,2 odstotka prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več. V četrtem četrtletju lani je bilo tako zabeleženih okoli 166.000 poslovnih potovanj, 18 odstotkov poslovnih potovanj je potekalo znotraj Slovenije, 82 odstotkov pa v tujini. Velika večina zasebnih (94 odstotkov) in poslovnih potovanj (95,4 odstotka) v tujini je potekala v Evropi. Cilj 34,9 odstotka zasebnih potovanj po Evropi je bila Hrvaška, sledile so Avstrija (14 odstotkov), Bosna in Hercegovina (11,9 odstotka) ter Italija (7,7 odstotka). V Sloveniji so slovenski turisti med svojimi zasebnimi potovanji največkrat obiskali kraje v občinah Piran, Ljubljana, Kranjska Gora in Zreče. Na zasebnem potovanju pa so povprečno porabili slabih 52 evrov na dan. 78,3 odstotka prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, v lanskem zadnjem četrtletju ni odšlo na zasebno potovanje. Od teh je 34,7 odstotka oseb odgovorilo, da zaradi pomanjkanja prostega časa, 31,3 odstotka zaradi finančnih razlogov, 12.7 odstotka pa zaradi zdravstvenih razlogov, medtem ko 12.8 odstotka prebivalcev ni čutilo potrebe po potovanju. Nerodno je pisati v trenutkih, ko smo pred razpleti važnih problemov in se pisec zaveda, da bo članek že zastarel, ko pride pred oči bralca. A opis dogodkov je nujen in marsikatera omemba ali razlaga bo veljavna tudi, ko bodo dogodki že prehiteli ta opis. Akcija in reakcija. Prav v trenutku pa, ko je naš prejšnji izvod šel v tisk, je gospa predsednica imela nagovor, v katerem je ostro napadla stavkajoče kmete, govorila o „blokadah preobilja" in zatrjevala, da ,,se ne bom pustila izsiljevati". Vlada se ne bo pogajala dokler kmetje ne bodo nehali stavkati. Nadutemu nastopu je sledil odgovor kmetov, ki so potrdili stavko in še poostrili blokade. Doživeli pa smo tudi nepričakovano družbeno reakcijo. Kot v najhujših časih zadnje ekonomske krize se je srednji sloj pognal na ulice. Majski trg in glavna križišča prestolnice in tudi mesta v notranjosti so preplavili protestniki, ki so z razbijanjem po loncih izražali svoje nezadovoljstvo spričo vladnega postopanja. Plakati z izrazi podpore poljedelcem so nače-lovali te demonstracije. Glavne osebnosti opozicije pa so izrazili ogorčenje nad vladno nespravljivostjo. Bolj umirjen ton. Ta reakcija gotovo ni bila v vladnih računih. Morda sta bila zakonca Kirchner preveč navajena okoliščin v provinci Santa Cruz, kjer se je tako fevdalno obnašanje obneslo. Zato se je spričo vedno bolj zapletenega položaja in ekstremnih nastopov pokazala potreba nekoliko zasukati krmilo. Predsednica je imela bolj umirjen govor in ob zaključku kmete „prosila", naj prenehajo s stavko in pristanejo na dialog, ki ga ponuja vlada. Te besede so bile sprejete pozitivno in čeprav blokad niso popolnoma odpravili, so vse štiri kmetijske organizacije napovedale premor. Še isti petek, 28. marca zvečer, so se predstavniki polja sestali z najvišjimi vladnimi predstavniki. Pet ur dialoga pa ni prineslo nobenega konkretnega sadu. Vlada ni pristala na zahtevo poljedelcev, naj vsaj začasno umakne povišanje izrednega davka na izvoz. Nadaljevanje pogajanj so napovedali za ponedeljek. A medtem so kmetje obnovili stavko, vlada pa potrdila, da se pod takimi pogoji ne more razgovarjati. Vlada je nato v ponedeljek popoldan enostransko napovedala nekaj ukrepov za ta sektor in zlasti za olajšanje položaja malih kmetov. A istočasno je poslala žandar-merijo na točke cestnih blokad v notranjosti. Kaže pa zaskrbljenost dejstvo, da je gospa odpovedala obisk Londona, da je lahko od blizu sledila razvoju krize. Kje so meje. Sedanji položaj je logična posledica stanja, ko vlada postopa samo po lastni volji in v smeri lastne politične koristi. Kot smo prej omenili, gre za neko stanje, podobno fevdalnemu sistemu, kjer podložnik nima pravic. Lahko torej govorimo o „veliki puntariji"? Gotovo je to vstaja poljedelcev, združena s protestom pro-tivladnega dela družbe. Eni in drugi hočejo s tem začrtati mejo vladi: ,,do tukaj in ne naprej"! Položaj ni enostaven, saj gre za različne sloje: veleposestnike in prekupčevalce, male kmete in nižji srednji sloj. A skupno je mnenje, da je vlada v svojem postopanju šla predaleč. Razni odtenki. Nekateri opazovalci se sprašujejo, če je bila ta zaostritev položaja v računih vlade. A zdi se, da gospa predsednica in njen krog niso pričakovali take reakcije, ki znotraj in zunaj države grobo najeda njen prestiž. Vprašanje je tudi, če je z nastopom piketerov (D'Elia) hotela le preprečiti manifestacije, ali kar zanesti razdor in spopad v družbo. Nekaj takega se lahko vprašamo tudi z nastopom ,,tovornjakarjev", ki so zagrozili, da bodo pogazili cestne blokade. Naj je bil to vladni namen ali ne, dejstvo je, da se razdor vedno bolj pozna. A razpoka se kaže tudi na vladni strani, ko peronistični župani in guvernerji izražajo stališča, oddaljena od vladnih. V notranjosti se morajo direktno soočiti s protestniki. Poleg tega tudi njih prizadeva ta vladna strategija davka na izvoz. Bistvo je v sledečem: davek na izvod (retenciones - pridržki) se ne razdeli po zakonskem sorazmerju, temveč gre v posebno blagajno, ki jo po mili volji uporablja zvezna vlada, in je namenjena, da nagradi prijatelje in kroti nasprotnike. Ta ,,pridržek" pa seveda zniža rentabilnost kmečkih podjetij, ki plačajo znatno manjši davek na dobiček. Ti davki pa gredo v skupno blagajno in se zakonsko porazdelijo brez političnih pogojev. Zvezna vlada torej oškoduje tako kmete kot notranjost države (province, občine), ki po zakonski poti dobijo mnogo manj denarja in so bolj odvisne od ,,izrednih fondov". Kmetje pa tudi ne verjamejo vladnim obljubam o povračanju odbitkov malim kmetom. Vse te obljube so se doslej izkazale za prazne, ali pa denar sploh ni prišel na cilj, ker se je na poti izgubil v raznih birokratskih črnih luknjah. Kdo bo tako zaupal, da bo vlada stanje uredila, ko v petih letih ,,kirchnerizma" ni bila zmožna, kljub prošnjam poljedelcev, pripraviti nek stvaren načrt za razvoj področja? GLEDALIŠKA SKUPINA SLOMŠKOVEGA DOMA GOSTOVANJE PO SLOVENIJI V okviru leta Evropskega medkulturnega dialoga, ki je ena od prioritet Slovenske vlade za slovensko predsedovanje sveta Evropske unije, in v tednu slovenskega kulturnega praznika, je gostovala po Sloveniji Gledališka Skupina Slomškovega Doma z igro „V pričakovanju voza", ki jo je napisal urugvajski dramatik Jacobo Langsner, prevedel pa naš rojak Miha Gaser. Aleksandra Omahna, že iz tretje generacije argentinskih Slovencev, je režirala tokratne predstave, v njej pa sama tudi igrala eno od glavnih vlog. Okoli sebe je zbrala sodelavce iz dveh generacij in izdelala predstavo, ki je zabavala občinstvo v polnih dvoranah. Nastopajočim v komediji, ki na humoren način razkriva mnoge človeške slabosti ter sili občinstvo tudi k razmišljanju, so gledalci navdušeno ploskali. Za zahtevnimi vajami pride nagrada, saj ni boljšega od občutka, ko stojiš pred polno dvorano, ki jo s svojim igranjem razvnameš, nasmejiš ali užalostiš. Igralska skupina je hodila in gostovala po Sloveniji. Odziv gledalcev je bil na vsaki predstavi drugačen, z vsakdanjim igranjem pa je izvedba še lepša - igra ti zleze pod kožo. Pred nastopom smo se v molitvi priporočili blaženemu škofu A. M. Slomšku in čutimo, da je na njegovo priprošnjo turneja uspešno potekala. Skupino smo to pot sestavljali še: Aleksander Kastelic, Monika Štefe, Erika Ribnikar, Jože Oblak, Sandi Žužek, Claudio Selan, Helena Loboda Oblak, Silvija Škerlj Sprejeli in pogostili so nas: škof dr. Peter Štumpf, msgr. Janez Rihar, Stane Mihelič, Sebastjan Sajovic, Milan Trav-nikar, Anton Kostelec, županja mesta Metlike Renata Brunskole, Veronika Emeršič, Franci Mlakar, Umetniškem Domu v Šentjoštu nad Horjulom in tudi v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču. Priznamo, da smo se tega nastopa najbolj bali, saj smo vedeli, da je ljubljansko občinstvo gledališč najbolj vajeno in tudi tatrsko najbolj osveščeno. Nekoliko smo se bali zaradi naglasa, saj se pri marsikom čuti, da je njegova vsakdanja govorica španščina, ne pa slovenščina. Na srečo pa nismo zgrešili veliko poudarkov, le melodija pripovedi je bila pri nekaterih igralcih bolj pojoča, primorska, so nam dejali. Nismo mogli verjeti, da je bila velika dvorana Šentjakobskega Gledališča napolnjena do zadnjega kotička! Občinstva ni prevzelo le sporočilo komedije-drame, temveč tudi sproščenost in prisrčnost amaterskih igralcev med igro in po njej, ko smo se srečali s publiko. Nastop v kulturnih domovih je bila odlična vzpodbuda za to, da sta se srečala ,,dva svetova" ^ dve Sloveniji, ki gojita kulturo v slovenskem jeziku. Lahko rečemo, da se vračamo z občutkom, da smo vsi skupaj ustvarili nekaj dobrega. To nas tudi zavezuje, da bomo v prihodnje še boljše delali in se spet vrnili na slovenske Zakrajšek, Edi Cestnik, Polde Malalan, Dani Cestnik, Matjaž Ribnikar. Gostovanje je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu s podporo Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Iz srca smo jim hvaležni za vso organizacijo ter financiranje, predvsem Boštjanu Kocmurju in Gregorju Batagelju. Bili smo tudi deležni posebnega seminarja, ki ga je organiziral Javni sklad rS za kulturne dejavnosti. Kot ljubiteljski gledališčniki nam je zelo prav prišlo vse, kar nam je prof. Tomaž Gubenšek povedal o tehniki odrskega govora. Že pred našim prihodom je izšel članek o naši turneji v tedniku Družina. Pred prvim nastopom smo imeli intervju na Radio Ognjišče, pri oddaji za Slovence v tujini. Radio smo še obiskali po končani turneji, in se na široko pogovorili o naših doživetjih. Intervju smo tudi imeli za Radio Slovenija, odmeve pa prebrali v Gorenjskem glasu, Belokranjec ter v Moji Sloveniji. Metka Fujs in Irma Kavčič. Povsod so pripravili sprejemne programe, 28 dobrodošlico ali razkazovanje lokalnih znamenitosti, okolja, gradov in drugega. V Št. Joštu so nas sprejeli s kruhom in soljo. Vsi smo bili zelo ganjeni nad toplim in lepim sprejemom v vseh slovenskih krajih in še zlasti med nastopom v Metliki, kjer je bila naša igra osrednji del proslave Dneva slovenske kulture. Zahvalimo se vsem gostiteljem, ki so nas spremljali in nas spodbujali, naj še naprej gojimo slovensko besedo. Z igro smo najprej nastopili v Kulturnem Domu Pod-brezje. Tam smo že začutili slovensko občinstvo in to je začutilo z nami. Takoj so bili navdušeni, kar nam je vlilo poguma za nadaljnje nastope. In spodbudo smo vsekakor potrebovali. V Argentini po navadi nastopimo samo dvakrat, na premieri in eni ponovitvi. V Sloveniji smo pa imeli na programu kar sedem nastopov. Že naslednjega dne smo nastopili v Kulturnem Umetniškem Domu Predoslje. In v sledeče v Kulturnem Domu Metlika, Domu krajanov Skorba pri Ptuju, Gledališki dvorani v soboškem gradu v Murski Soboti, Kulturnem odre v domovini. Če smo v vas zbudili zanimanje, vas vabimo, da si ogledate našo predstavo amaterskega gledališča, ki se seveda zaenkrat še ne more primerjati s profesionalnim, ampak verjemite nam: igralci se trudimo za gledalce in mislimo, da se za zahtevnimi vajami ter trdim delom skriva nekaj, kar bo prepričalo tudi vas. Igro bomo ponovili na odru Slomškovega doma, v soboto 19. aprila. Za konec še kratek povzetek nam nepoznanega blog-gerja: ,,Z mami sem bil zmenjen za ogled predstave v Šentjakobskem gledališču. Načrt je bil dober, a je delno skoraj spodletel, saj je bila predstava "V pričakovanju voza", s katero v teh dneh po Sloveniji gostujejo rojaki iz Argentine, razprodana. Kljub temu so nas vse strpali v dvorano, da je pokala po sivih (nekateri srečneži smo dobili celo stole). Ker je bil predvečer kulturnega praznika, smo pred začetkom predstave prisluhnili še slovenski himni in recitaciji Zdravljice (interpretiral jo je Tone Kuntner). Predstava je navdušila, zato vam priporočam, da jo še ujamete." Slovenske knjige na bolonjskem sejmu Na največjem sejmu otroške in mladinske literature v Bo-logni se je od 31. marca do 3. aprila predstavila tudi Slovenija. Na 40 kvadratnih metrov razstavnega prostora je razstavljenih 150 knjig, najžlahtnejši izbor slovenske otroške in mladinske produkcije, je na novinarski konferenci zbornice založništva poudarila pisateljica Janja Vidmar. Pri bolonjskem knjižnem sejmu, na katerem se bo Slovenija predstavila drugič, po mnenju Vidmar-jeve, predsednice sekcije za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev, ne gre samo za najpomembnejši mednarodni dogodek na področju otroške in mladinske knjige, ampak tudi za predstavitev najžlahtnejšega izbora tovrstne literature, založništva in ilustratorstva. Da so slovenski ilustratorji cenjeni tudi v svetu, kaže izbor žirije sejma, ki je med 2500 prijavljenimi ilustratorji z vsega sveta izbrala tudi slovensko ilustratorko Alenko Sottler. Skupaj z 98 ustvarjalci se bo v okviru bolonjskega sejma predstavila na posebni razstavi ilustratorjev. Združenje knjižnih založnikov pri Zbornici založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev je za bolonjski knjižni sejem natisnilo tudi poseben katalog najboljših slovenskih otroških pisateljev in ilustratorjev, v katerega je uvrstilo 79 avtorjev, kar je po besedah urednice Jane Babšek za osem več kot lani. Katalog je izšel v angleškem jeziku in je namenjen tujim novinarjem, založnikom in drugim, je dodala Babškova, ki je izrazila upanje, da bo uspešno zapolnil ,,vrzel" nepoznavanja slovenskih otroških avtorjev v svetu. Pri pripravi kataloga slovenskih ustvarjalcev so se osredotočili na dobitnike nagrad izvirna slovenska slikanica, desetnica in večernica iz zadnjih let. Na konferenci so predstavili tudi šesti razpis za nagrado izvirna slovenska slikanica 2008, na katerega je, kot je dejala Darja Lavrenčič Vrabec, prišlo 33 slikanic. Žirija pa je v ožji izbor uvrstila pet slikanic: Medo, reši vsako zmedo Mojiceje Podgoršek z ilustracijami Polone Lovšin (založba Damodar), Moj očka avtorice in ilustratorke Lile Prap (založba Mladinska knjiga), Ah, ti zdravniki Cvetke Sokolov z ilustracijami Petra Škerla (Mladinska knjiga), Klobuk gospoda Konstantina Petra Svetine z ilustracijami Petra Škerla (DZS) in Štiri črne mravljice Anje Štefan z ilustracijami Zvonka Coha (Mladinska knjiga). Samo pot naprej METKA KLEVIŠAR Včasih slišiš kakšno misel, ki te zelo prevzame in si jo potem tudi ponavljaš. Takšna misel ti lahko v težkih trenutkih pomaga, da greš naprej. Tako sem na primer pred leti prevajala knjigo angleške zdravnice Sheile Cassi-dy Skupaj v temi in tam našla tole njeno misel: „Nobenega izhoda ni, je samo pot naprej." Sheila je kot zdravnica vrsto let delala v Južni Ameriki, po vrnitvi v Evropo pa v hospicu v Angliji. Povsod je doživljala zelo težke stvari, kar v tej knjigi tudi opisuje. V veliki osebni stiski se ji je porodila misel: ,,Nobenega izhoda ni, je samo pot naprej." In šla je naprej. Vedno znova srečujem ljudi, ki, tako kot Sheila, gredo naprej. Ce bi jim kdo pred leti govoril o tem, kaj vse jih bo doletelo, bi zmajali z glavo in odločno zatrdili, da to ni mogoče. Pa je potem mogoče. Neverjetno, kaj človek vse zmore. Lahko samo strmim in se čudim. Mene vse to navdaja z velikim upanjem, da bom kos tudi zelo težkim stvarem, če me bodo doletele. Dobro se mi zdi tudi to, da človek vsega ne vidi vnaprej, da se ne vznemirja vnaprej za zelo konkretne situacije, ki so vedno drugačne, kot bi si jih prej naslikali. Pomembno je samo, da ostaneš odprt za vse, kar prihaja, in ohraniš vero in upanje, da bo šlo naprej, tudi če v tem trenutku ne veš, kako. Danes me je k razmišljanju spodbudilo nekaj telefonskih klicev. O starejši gospe, ki ji umira že drugi sin, zaradi raka. O deklici, ki je pred mesecem umrla v prometni nesreči. O družini, v kateri vsi trpijo zaradi nasilja, pa še in še. Ob vsem tem, kar poslušam, postanejo težave, s katerimi se srečujem sama, peresno lahke. Morda kdo tega raje ne bo bral, da se ne bi preveč vznemirjal. Ampak življenju okrog sebe ne moremo ubežati in se delati, kot da vsega tega trpljenja ni. Seveda je. Je pa tudi v ljudeh ogromno življenjske energije za pot naprej. In prav za to življenjsko energijo ljudi sem neizmerno hvaležna. GOSPOD JOŽE RAZMIŠLJA Slovensko-argentinski čudež Večkrat slišimo ali beremo o sloven-sko-argentins-kem čudežu in tudi o vetrinjskem čudežu je večkrat govora. Kaj je čudež? Je božji poseg v naravo in sprememba njenih zakonov. To more storiti le Bog, ki je gospodar vesolja, narave in njenih zakonov. Tako moč On da lahko tudi človeku, da v Njegovem imenu, stori to dejanje. Cudeže so z božjo močjo delali tudi apostoli, da so tako lažje oznanjali božji nauk in ljudi zanj pridobili. Čudežno ozdravljanje je možno, ko Bog poseže v naravo in njene zakone spremeni. To je delal že Jezus, da je dal ljudem enega od dokazov svojega božanstva. Tako moč je dal tudi apostolom, dogajajo se isti v Lur-du, Fatimi in na drugih krajih sveta. Tudi v vojaški bolnici v Mendozi se je že zgodil tak resničen čudež. Bog posega v naravo kot njen gospodar in lastnik. Ne moremo pa tega reči ne o vetrinjski tragediji in ne o slovensko-argentinskem čudežu. V njem ni potreba nobenega božjega posega v naravo. Vse je odvisno od človekove volje in njegovega delovanja. Ce smo se znašli v Vetrinju ali v Argentini, da smo obstali 60 let, se ohranili in veliko dela opravili, je to pripisovati Bogu in Njegovi pomoči in pa volji do dela vseh, ki so zato poskrbeli v pravem času. Ne moremo in ne smemo govoriti o nekakšnem čudežu. Bog nam je dajal moči. To je res. On nam je vlival poguma in ljubezni do slovenskega naroda in njegovih svetinj, kar naj bi Slovenci po vsem svetu ohranjali in gojili, mi pa smo izvršili samo to, kar je bila naša dolžnost. Potrebno je bilo delo vseh in na vseh različnih poljih. Potrebna je bila tudi molitev vseh in hvala Bogu, te ni manjkalo. Naj bi nas tudi danes to odlikovalo, kar nam zagotavlja dobro prihodnost. Moli in delaj, velja tudi v tem primeru za vse in povsod. Ni nam pričakovati in želeti in se ne ponašati z nobenim čudežem, ker nam Bog daje potrebne sposobnosti, če jih uporabimo za dobro in nam zagotavlja uspehe, kot se je to zgodilo v naši preteklosti. Nemški pilot priznal, da je sestrelil de Saint-Exuperyja Nemški pilot med drugo svetovno vojno, danes 88-letni Horst Rippert, je priznal, da je bil on tisti, ki je 31. julija 1944 sestrelil letalo, v katerem je umrl priljubljeni francoski pisatelj in vojaški pilot Antoine de Saint-Exupery. A kot je dejal, da če bi vedel, kdo je v letalu, ne bi streljal, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ,,Ce bi vedel, da je v njem Saint-Exupery, ga nikoli ne bi sestrelil", je dejal Rippert in zatrdil, da je bil Siant-Exupery, avtor Malega princa, njegov najljubši pisatelj. Kot je povedal, je Francoza sestrelil 31. julija 1944 nad Sredozemskim morjem v bližini Toulona. ,,Bil je pod menoj, prikradel sem se mu za rep in ga sestrelil," je povedal Rippert. Nemški pilot je sicer med vojno zabeležil 28 zmag v zraku, da je med njimi francoski pisatelj, pa je pravzaprav izvedel šel pred kratkim. Našla sta ga potapljač Luc Vanrell iz Marseilla in ustanovitelj združenja za iskanje med vojno izginulih letal Lino von Gartzen, ki sta leta 2003 na površino dvignila ostanke Saint-Exuperyjevega letala lightning. Vanrell in von Gartzen bosta zdaj o ,,zadnji skrivnosti Saint-Exuperyja" izdala tudi knjigo, ki naj bi na knjižne police prišla že v kratkem. O usodi francoskega pisatelja in letalca so vse od njegovega izginotja krožile različne teorije. Tedaj 44-letni Saint-Exupery je namreč med drugo svetovno vojno letel kot izvidniški pilot francoskih svobodnih sil, konec julija 1944 pa se ni vrnil s poleta, s katerim so zavezniki pripravljali morebitno izkrcanje v južni Franciji. Kakšna usoda ga je doletela, je bila skrivnost vse do leta 1998, ko je ribič pred Marseillom v mrežo ujel verižico z napisom ,,Saint-Ex". Vanrell in von Gartzen sta nato ostanke lightninga dvignila na površje in jih razstavila v letalskem in vesoljskem muzeju v Bourgetu. ODKUP TRUBARJEVE KNJIGE Dar z neba V pretekli številki smo med novicami iz Slovenije na kratko omenili ta dogodek. Direktor Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Lenart Šetinc in vodja rokopisne zbirke v NUK Mihael Glavan na novinarski konferenci nista mogla skriti navdušenja nad novo pridobitvijo, izvirnim izvodom knjige ,,Noviga testamenta pusledni dejl" Primoža Trubarja. Pot do knjige je bila zapletena in skrivnostna, je poročal Glavan. NUK se zelo dejavno vključuje v praznovanje Trubarjevega leta, največji dokaz za to pa je prav odkup enega vsebinsko najbogatejših, zanimivih in samostojnih Trubarjevih del. Doslej so bili znani le štirje izvirni primerki te knjige, ki se nahajajo v Kemptenu, Londonu, Pragi in Stuttgartu. Toda z nesebično pomočjo hrvaških prijateljev, tako slovenski veleposlanik v Zagrebu Milan Orožen-Adamič, so Slovenci dobili namig, da zbiratelj v Jeruzalemu poseduje še en, peti primerek. Zbiratelj se je zaradi osebnih, nesrečnih okoliščin odločil, da Trubarjevo knjigo proda. Tako se je začela zapletena akcija, pri kateri so sodelovali NUK, ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za kulturo. Glavan je omenil vrsto varnostnih in carinskih težav in ,,na pol legalne" postopke, kot je v šali dodal, ki so bili potrebni, da je znamenita knjiga 3. marca okoli polnoči uspešno pripotovala v Slovenijo. ,,Noviga testamenta pusledni dejl" je v Tübingenu izšel leta 1577. Glavan je opozoril, da je najdba izjemna, saj se je ohranila v nerazrezanih polovicah tiskarskih pol. Vsak obojestransko potiskan list vsebuje osem strani, saj je takšen format omogočal bolj praktično rabo knjige, ,,da se lažje prenaša in je vselej pri roki", je pojasnil Glavan. Ta je še dodal, da knjiga, tako kot drugi štirje izvirniki, sicer ni popolna, ohranjenih je 416 od predvidoma 600 strani. Posebna vrednost testamenta je v Trubarjevih komentarjih, ki so v ležečem tisku. Trubar je bil, ko je prevajal pričujoče delo, star skoraj 70 let, kar se po Glavanovih besedah izraža v didaktičnih in moralističnih zapisih. Trubar je denimo obupan nad nekaterimi mladeniči, ki razgrajajo in popivajo ter ne skrbijo za svojo etično podobo. V uvodu v slovenskem jeziku se je Trubar posvetil širjenju vere, težavam s tiskanjem knjige, Glavanu pa je še posebej ljub zaključek velikega protestanta, ki gre takole ,,vaš zvest stari Trubar". Odkup knjige je finančno podprlo ministrstvo za kulturo. V njegovem imenu je spregovoril Silvester Gabršček, ki je knjigo ocenil kot dar, ,,ki je padel z neba". Po njegovih besedah se bodo Slovenci počasi zavedli, kaj pomeni ta pridobitev za domačo pisno kulturno dediščino. Slovenija je Trubarjevo knjigo od izraelskega zbiratelja odkupila za 20.000 evrov. Geneza knjige ni jasna, je še povedal Glavan. Znano je, da jo je njen prvi lastnik odkril v vezavi knjige s pravniško vsebino, toda pomembno je, so se strinjali sodelujoči na novinarski konferenci, da je knjiga doma. Na ogled javnosti jo bodo postavili 15. maja, v sklopu obsežne razstave, posvečene Trubarju. Sicer pa je bila pot do odkupa knjige vsaj tako zanimiva kot vsebina ,,noviga testamenta". Glavan bo zgodbo velike akcije odkupa knjige ter tudi komentar k petemu znanemu primerku znamenitega Trubarjevega prevoda kmalu podal v obliki knjige. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NAJVEČJI IZVOZNIK Novomeški Revoz je bil tudi v lanskem letu največji slovenski izvoznik. Sledijo mu Gorenje, Krka in Slovenska industrija jekla (Sij). V države nekdanje Jugoslavije so največ izvozili Gorenje, Petrol, Krka in Helios, na trge zunaj Ez pa Krka, Gorenje in Splošna plovba. Slovenija je bila med svetovnimi izvozniki na 61. mestu. SCHENGEN PADEL TUDI V ZRAKU Minuto čez polnoč s sobote na nedeljo je bilo odpravljeno tudi preverjanje potnih listih na letališčih v Sloveniji in še osmih evropskih državah, ki so decembra lani vstopile v schengenski prostor z odpravo nadzora na kopenskih in morskih mejah. To pomeni, da odslej na letališčih ni več mejnega nadzora na notranjih letih znotraj razširjenega schengenskega prostora. Na schengenskih letih bo tako ostala le še varnostna kontrola, ki pa jo bo opravljala varnostna služba in ne policija. - Na največjem slovenskem letališču uvedba schengenskega režima tudi v zračni promet ne predstavlja večjih sprememb. Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je bilo z lansko nadgradnjo potniškega terminala in s predhodno uvedbo mejnih kontrol, prilagojenih schengnu na padec notranjih meja v zračnem prostoru v celoti pripravljeno. OBOROŽENI MOŽ Na dobrodelnem koncertu Slomškove ustanove so nastopili združeni dijaški zbori in orkester katoliških^ gimnazij - Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška iz Maribora, Gimnazije Zelimlje, Škofijske gimnazije Vipava in Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Ljubljana. Na njem so prvič v Sloveniji predstavili delo Karla Jenkinsa Oboroženi mož - Maša za mir. Poleg omenjenih so nastopili še sopranistka Barbara Tišler (sopran), Klemen Karlin (orgle), Lovro Frelih (klavir), imam Samir Jusiž in dramski igralec Pavle Ravnohrib, vsi pa pod taktirko dirigenta in skladatelja Damjana Močnika. Nastop je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki je bila že nekaj dni prej razprodana. Častni pokrovitelj je bil premier Janez Janša. PO SVETU KITAJSKA IN TIBET Kitajska vlada je zelo nezadovoljna zaradi izjave zunanjih ministrov Evropske unije, sprejete na neformalnem srečanju na Brdu pri Kranju. Ministri so namreč v izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi razmer v Tibetu in se zavzeli za tvoren dialog. Kitajska pa meni, da gre pri tem za vmešavanje v njene notranje zadeve. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu je izrazila upanje, da znajo članice unije jasno ločiti med pravilnim in napačnim, da obsojajo nasilna dejanja ter njihove storilce ter da se bodo izognile uporabi dvojnih meril. MAKEDONSKO IME Največja makedonska vladna stranka VMRO-DPMNE je sporočila, da lahko končen odgovor na predlog o imenu Makedonije, ki ga je prejšnji teden predstavil posrednik Združenih narodov Matthew Nimetz, dajo samo makedonski državljani na referendumu. Pred obravnavo zadnjega predloga Nimetza o imenu Makedonije v parlamentu je izvršni odbor stranke poudaril, da nima nobena politična elita niti moralne niti zgodovinske pravice in legitimnosti, da bi odločitev o tako pomembnem vprašanju sprejela samostojno, brez soglasja državljanov. LETALSKI PROMET V veljavo bo stopil sporazum o letalskem prometu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Gre za dokument, znan pod imenom sporazum o odprtem nebu, ki sta ga povezava in ZDA podpisale konec lanskega aprila. Pripomogel naj bi k okrepitvi čezatlantskega letalskega prometa, saj bo odpravil vrsto ovir, s katerimi so se do zdaj srečevale letalske družbe. Na obeh straneh Atlantika upajo, da bo omenjeni sporazum v prihodnjih letih, če bo vse potekalo po načrtih, korenito spodbudil konkurenco in s tem občutno zarezal v stroške letalskih družb in cene letalskih vozovnic. IRAK Iraški premier Nuri al Maliki je sporočil nov rok za položitev orožja. Dejal je, da bo iraška vlada šiitskim skrajnežem, ki bodo do 8. aprila položili orožje, ponudila finančno odškodnino. Ob tem so iz njegovega urada še sporočili, da so oblasti še vedno odločene iz Basre pregnati posameznike, ki ne delujejo v skladu z zakonom, orožje, ki predstavlja tveganje za civiliste in njihovo premoženje, pa spraviti pod nadzor. POROČILO O KOSOVU Dober mesec potem, ko je Kosovo razglasilo svojo neodvisnost, hkrati pa je z delom začela 1800-članska misije Evropske unije za Kosovo, je Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch objavila poročilo KNJIŽNA IN SLIKARSKA RAZSTAVA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Slovenska kulturna akcija je prejšnjo soboto, 29. marca t. l. povabila svoje ustvarjalne in redne člane, pa njih svojce in prijatelje na zaključno prireditev poletnega programa, ki je bil združen s knjižno ter slikarsko razstavo. Zbrane goste je na vrtu restavracije Ilirija pozdravil predsednik SKA g. Ruda Jurčec. Prikazal je dosedanje delo Slov. kult. akcije. Omenjal je težave, ki so spremljale to delo, izražal pa tudi veselje nad doseženim uspehom, ki se zrcali v 25 knjigah, ki jih je izdala v štirih letih SKA. ... Naglašal je dejstvo, da v emigraciji pravzaprav vrši mecensko službo že vsak naročnik knjižnih izdaj. ... O knjižni razstavi odn. o knjižnih izdajah Slov. kult. akcije je spregovoril urednik teh izdaj g. dr. Tine Debeljak. Dejal je, da je SKA začela svoje delo s tradicijo, z izdajami Preglja, Velikonje, Balantiča ter delno tudi Kociprovega Mertika, ki je nastal v medvojnih letih, vse ostale knjige so pa že plod emigracijskega ustvarjanja. ... O mladih slovenskih slikarjih gdč. Metki Zirovniki in Ivanu Bukovcu je pa spregovoril tajnik Slovenske kult. akcije g. Marijan Marolt tople besede priznanje in pohvale obema. ... SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Na zadnjem občnem zboru Slovenskega kegljaškega kluba na Pristavi-Moron je bil po odobrenih poročilih odbornikov o delu društva v minuli poslovni dobi ter o bilanci in računu izgub in dobička izvoljen naslednji odbor: Predsednik, Albin Petelin, tajnik Ciril Golmajer, blagajnik Jernej Vrhovec, gospodar Mirko Kopač. Preglednika računov sta ga. Štefka Mikuž in Jože Jonke. V nedeljo po prazniku sv. Jožefa je bilo prošenje v fari Transito de San Jose v Buenos Airesu. Pri glavni maši, ki jo je daroval pomožni škof in generalni vikar msgr. dr. Bolatti, je pel zbor „Gallus". Pri vhodu v cerkev je zbor cerkvenemu dostojanstveniku v pozdrav zapel Pogačarjev Ecce sacerdos magnus, med sv. mašo pa je poleg nekaterih delov latinske maše izvajal klasične motete za postni čas. Po sv. maši so se pevci podali na dom družine g. Jožeta Repovža, kjer so v prijetnem razpoloženju in ob ljubeznivi postrežbi njegove gospe proslavili gostiteljev god. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V Barrio San Jose, Adrogue, je bil krščen Juan Marinčič, sin Franca in Marije ter Carlos Alberto Kralj, sin Stefana in Ane Adrian. Srečnim staršem naše čestitke. Svobodna Slovenija, 3. aprila 1958 - št. 14 RESUMEN DE ESTA EDICION o stanju v tej pokrajini. V njem kritizira kosovski pravosodni sistem in dodaja, da je krivec za trenutno etnično in politično nasilje tudi dejstvo, da ni poštenega in ustreznega pregona kriminalcev. MAJHNA NAPAKA Predstavniki Pentagona so javno priznali, da je leta 2006 prišlo do neljube napake, ko so naročnikom na Tajvan namesto helikopterskih delov poslali sprožilce jedrskih konic medcelinskih raket. ZDA so o tem že obvestile Kitajsko, ki je zaradi tega zelo zaskrbljena. Tajvan je pri Američanih naročil akumulatorje za helikopterje, namesto njih pa omenjenega leta dobil štiri elektronske sprožilce za uporabo v jedrskih konicah medcelinskih raket. Tajvanci sploh niso ugotovili, kaj imajo v skladišču in so Američane šele lani povprašali, kdaj bodo dobili naročene akumulatorje. Začelo se je pregledovanje dokumentacije in minuli teden so ugotovili, da je prišlo do napake. MINOR^A ESLOVENA EN AUSTRIA En Koroška, la region eslovena de Austria, se ha inicia-do un debate, a ra^z de los cambios en la ley electoral. Al descender el porcentaje con el que un partido puede ocu-par una banca en el parlamento regional, aumentan las po-sibilidades para los candidatos de la lista unificada de la mi-nor^a eslovena. En contra de esta posibilidad se encuentra el partido del gobernador Haider. Este sostiene que un fun-cionario esloveno ocupando una banca ser^a negativo para la democracia. Cabe recordar que Haider es quien retire los carteles bilingües de las calles de la Koroška austriaca, a pesar de ser un derecho constitucional. (Pag. 1) TIEMPOS LENTOS Una de las preocupaciones de los argentinos-eslovenos que se han establecido en Eslovenia se relaciona con el sistema jubilatorio. Al respecto, el 12 de abril de 2007 el dr. Dimitrij Rupel y Alfredo Horacio Conte-Grande firmaron una convencion por la cual se sumaran los anos aportados de los ciudadanos en ambos pa^ses. La historia comenzo alla por 2002, pero lejos esta de cerrarse. Firmado este acuerdo, los parlamentos de ambos pa^ses deben ratificarlo. En el mes de febrero el asunto fue abordado en Eslovenia. El ministerio del exterior envio a la secretar^a general el texto de la ley, adjuntando la situa-cion financiera y afirmando que no encuentra objecion alguna a la propuesta. El 4 de marzo del corriente fue puesto en mesa de entrada del parlamento esloveno. Ahora falta que lo revisen las comisiones y se le de fecha para ser tratado en el legislativo. Por el contrario, en la Argentina los tiempos parecen ser aun mas largos, ya que todav^a no fue ingresado al Congreso. (Pag. 2) UNA RELIQUIA La Biblioteca nacional universitaria de Eslovenia (NUK) compro un ejemplar editado en 1577 por Primoz Trubar -el primer autor literario en lengua eslovena. En 2008, cuando se celebra 500 anos de su nacimiento, un coleccionista en Jerusalen debio vender esta valiosa pieza por motivos personales. El ministerio de cultura esloveno, logro comprar el libro por 20.000 euros. La nueva adquisicion sera expuesta al publico el 15 de mayo en la muestra dedicada a Trubar. El camino para obtener el libro fue intrincado y lleno de misterios, afirmo el director de la coleccion de manuscritos del NUK quien planea proximamente relatarlas en un libro. Un ejemplar del nuevo testamento del fundador de la literatura eslovena protestante, esta en casa. (Pag. 3) EL PLACER DE VIAJAR Segun el organismo oficial de estad^sticas de Eslovenia, durante el per^odo octubre-diciembre de 2007, un 26% de la poblacion mayor de 15 anos, realize un viaje de placer o de negocios por su pa^s o en el extranjero. Mas de la mitad de los viajes personales tuvieron como destino los pa^ses lim^trofes (Croacia 35%, Austria 14%); en Eslovenia, el lu-gar mas visitado fue Piran. En estos viajes el gasto promedio fue de 52 euros por d^a. (Pag. 2) ESPERANDO LA CARROZA El grupo teatral del centro esloveno Slomškov dom de Ramos Mej^a viajo a Eslovenia para presentar la obra del escritor uruguayo Jacobo Langsner Esperando la carroza. La traduccion de la pieza teatral al esloveno fue obra de Miha Gaser. El 8 de febrero en Eslovenia se celebra el d^a de la cultura y fue justamente esa semana durante la cual el grupo de teatro amateur se presento al publico en siete oportunidades. Gran trabajo tuvo la directora Aleksandra Omahna que reunio a los actores para el proyecto y puso en escena esta comedia costumbrista, ademas de represen-tar uno de los papeles protagonicos. El mejor premio para el grupo teatral fueron, sin duda, los asientos ocupados y los aplausos por haber despertado los mas diversos senti-mientos en el publico. La gira por Eslovenia fue organizada por Slovenija v svetu, con el apoyo de la Oficina de gobierno para los eslovenos por el mundo. El gobierno tambien organizo un seminario sobre actividades cultura-les en el cual el prof. Gubenšek les hablo acerca de las tecnicas de expresion sobre las tablas. Para el publico de la Argentina, la obra se presentara en el escenario de Slomškov dom el 19 de abril. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn in Leopold Malalan. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O