XLVn ■ št. 39 - CENA 80 SIT zapuškem Suknu še stavkajo Osmrtnica že ■ ali tudi pogreb? Ko smo se v torek, drugi dan stavke, mudili v tovarni, je ob vhodu že ^^^^ kateri je pisalo: "Slovo* zdaj jemljemo od tebe, ukradli voje ^f42^'J3 dalje. Bo osmrtnici sledil tudi pogreb, se sprašujejo delavci, ki so v ponedeljek zaradi neizplačanih plač začeli stavkati in s stavko se nadaljujejo. Jajpuže - Delavci podjetja Sukno iz Zapuž, ki je v lasti Koržetovega sklada za razvoj, *o stavko najavili že 9. februarja. Pet dni kasneje so jo prekinili za nedoločen čas, v Ponedeljek pa so se s tajnim glasovanjem odločili za nadaljevanje. Delavci so zahtevali »plačilo marčevskih plač - 60 odstotkov takoj (v ponedeljek) v bonih in 40 odstotkov v gotovini do (minule) srede, izplačilo aprilskih plač do konca maja, sklic izredne sejje upravnega odbora podjetja in takojšnjo sklenitev socialnega sporazuma. Ker so v podjetju 'ahko le delno ustregli zahtevam stavkajočih (in jim izplavali bone), so se delavci včeraj odločili, da s stavko nadaljujmo. Kakšne bodo posledice, je težko napovedati; slišati pa le> da je od tega, kdaj bodo uposleni prenehali stavkati, Precej odvisna tudi nadaljnja "foda podjetja. (Več na 9. strani) • £ Z., slika: G. Šinik druženje za sonosilstvo blagovne znamke Iskra "Pravici do Iskre se nismo nikdar odrekli J Kranju so ustanovil. Združenje za sonosilstvo blagovne znamke Iskra, v katero se je že doslej včlanilo dvanajst Iskrinih podjetij z Gorenjskega. rjjl - Po likvidaciji sozda Iskra je f ostala nosilka blagovne znamke samo £*ra Holding, članice nekdanjega jozda, Id ne vidijo svoje prihodnosti v joucernu Iskra, pa mu niso pripravite X** uP°rab« plačevati oderuške jenčnine in zahtevajo pravico do Posilstva. m Menaiuzuu. v ^ H"wivlJ" "^***vjr ^»»B razlog, da «. v Kranj«JoMagovao znamko že od 1946. leta pravne poU ^°fjeloško občinsko predsedstvo išče premostitev Premostitev, ugašanje, ali blokada J° odhodu škofjeloškega župana Petra Havvline bo predsedstvo ^nske skupščine skušalo najti rešitev za nadaljevanje dela KuPščine. Kakšni bodo strankarski računi? ustanovili Združenje za sonosilstvo blagovne znamke Iskra in da se je doslej v združenje včlanilo že dvanajst Iskrinih podjetij z Gorenjskega: Stikala, TSD, Števci, OTC, Merilne naprave, VzdrŽevanje, Restavracija, dalje in tej pravici uporabe se niso nikdar odpovedala. Vedno so prispevala sredstva za njeno vzdrževanje in tudi v prihodnje jih nameravajo prispevati. Združenje bo povabilo v svoje vrste Še druga Iskrina podjetja in bo za nravft VZaTZevanje, «\e»i™ — -t>~ ...---i-—•» 7, IrO Im^cnti, Iskratel, Telekom povrnitev sonosilstva Slagovne FnM^haSvTVsa podjetja uporablja- znamke poskušalo poiskat* nove ♦ C. Z. Gorenjska^Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRASILMCE-GLOBLS KRASJ Višje pokojnine Upokojencem ta mesec za dobra dva odstotka več Majske pokojnine bodo višje za 2,2 odstotka, za kolikor so se povečale marčevske plače v primerjavi s februara-kimi. Upokojenci bodo deležni tudi dvomesečnega poračuna, saj uskladitev pokojnin splačam! velja s 1. marcem. Z uskladitvijo, ki jo je ta teden sprejel upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino za polno delovno dobo za nekaj desetink višje od določenih 85 odstotkov. Vendar to tokrat dopuščajo, ker bi sicer zaradi preračunavanja najnižjih pokojnin lahko prišlo do zamude pri izplačilih. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo znaša po 1. marcu 30.297 tolarjev, najnižja pokojnina sploh lz.475 tolarjev, kmečka starostna in družinska pokojnina 15.149 tolarjev. Zneski najvišjih pokojnin se, glede na datum upokojitve, gibljejo od 139.126 do 153.683 tolarjev. Višja so tudi druga izplačila: dodatka za pomoč in postrežbo 21.208 in 10.604 tolarje, invalidnine kot posledice poškodbe pri delu (zdaj odvisne od stopnje invalidnosti) od 3.030 do 7.271 tolarjev, tiste ki so posledice bolezni, pa od 2.121 do 5.090 tolarjev. ♦ D. Ž. 486/40 že od 153.478,00 SIT ali 8925,00 SIT mesečno! T.1./F«: 064/ 22 10 40 CESTA NA SMETIŠČE JULIJA, ODSTRANITEV SODOV PA ČAKA - V triiški občini le uresničujejo dogovor s KS Kovorpo ponedeljkovi zapori ceste na občinsko deponijo odpadkov. Dogovorili so se za imenovanje komisije, ki bo do 14. junija izbrala izvajalca za rekonstrukcijo lokalne ceste proti Brdu. Gradbena dela naj bi stekla najpozneje 4. julija letos in bodo trajala največ dva meseca in pol, sicer pa bo prednost imel izvajalec s krajšim rokom in ugodnejšo ceno. Glavni razlog nezadovoljstva Kovorjanov bo torej odstranjen, kaj menijo o urejenosti deponije domačini, upravljale c in inšpekcije, pa si preberite v reportaži na 7. strani! Kot je razvidno s posnetka, so namreč krajani zaskrbljeni tudi zaradi sodov z neznano vsebino, ki £e dolgo grozi z onesnaienjem okolja. • Besedilo in slika: S. Saje oa£ru terr»u da je potrebno , ^lnost Petra Havvline, do-SS l** škot>loškega žu-^oćbe JC PreP"^an' da so tad „. - ustave ?data in o trajanju volja volivcev Uidi r?!°čitvanii vsakogar, Hn"-_avne8a zbora, - '^bnr. '"VB*> ^uura, pO-SeninS£OŠtoXati' Pa Je P° organov, kritik dela izvršnega sveta in vse bolj očitno je postajalo, da se razlike, včasih izražene že prav nestrpno, samo še poglabljajo. V javnosti je bilo očitno, da ima župan drugačne poglede, zlasti pa še predloge o tem, kaj napraviti z opuščenim rudni- * ------—i- *Lneniu "i"uaiovj*u> pa je po napraviti z uumvvuim ^JelnsFk08 poznavalcev kom urana Žirovski vrh, kjer n°v odhrvT ra*zmer za žHPa" se ie zel° težko podredil freceJšnii hV? vzrokov- Kar večini, razlike so bile v pogle- i ga mand t • redne6a roka dih na razvoj, na njegovo r ršnim sv f JC med mim in načrtovanje, kot strokovnjak i neso °m.PnhaJalo do se ni strinjal z mnogimi pro- fVnih srjor 1J' lnternih in Jekti» ki si tega imena po Ji?1 odno^°V' 1 jreJ vse PreJ njegovem mnenju sploh niso n uPneBa °V- s°delovanja in niti zaslužili. Razlika je bila ^tF^^^L^' «amo,enua;izvršni svet je imel 1 n kritik3 £iaP°,lajal ž"- "v rokah" ves upravni aparat, podpredsednikom ueia upravnih on le ostal sam. pri čemer je ob številnih možnih scenarijih težko predvideti, na kakšen način naj bi ta položaj razrešili. Skupščina je prav na županovo pobudo na predzadnjem zasedanju zavrnila poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov in hkrati zahtevala, da poročilo o svojem delu in delu skupščine pripravi tudi župan. Kot smo izve-deli, je to poročilo pripravljeno hkrati s pismom, ki ga namerava Peter Hawlina poslati vsem poslancem, kdaj pa bo vse to obravnavano, pa bodo pokazali prihodnji dogovori. Več o tem lahko preberete na 7. strani iz pogovora s Š. Ž. ZASTAVLJALN1G* Pričakujemo vm* vmmh <**n oa»- iT HOTEL BELLEVUE KRANJ ...lep razgled, izleti, poročni obredi - tudi cerkveni, slavnostna kosila, poslovna srečanja, politična zborovanja. Šmarjetna 6, Kranj, teL: 064 311211, fax: 064 312122 NEMŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 20. uri 1 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI Petek, 20. maja 1* Ljubljanski škof Lojze Uran, predsednik cerkvenega dela mešane komisije. Sestala se je krovna komisija Cerkve in vlade Ločitev ni izločitev Dejavnosti države in rimskokatoliške Cerkve se marsikje pokrivata, zato bi bilo treba ta razmerja tudi formalno urediti, so dejali na sredini 4. seji krovne komisije. Ljubljana, 18. maja - Po več kot polletnem premoru se je v sredo v Ljubljani na 4. zaprto sejo sešla mešana krovna komisija rimskokatoliške Cerkve in slovenske vlade. Na seji so ocenili dosedanje delo in sprejeli stališča do trenutno najbolj aktualnih vprašanj s tega področja. Predsednik komisije Lojze Peterle in ljubljanski škof Lojze Uran sta po seji povedala, da bo cerkvena stran pripravila predlog vsebine sporazuma med slovensko državo in svetim sedežem v Vatikanu. Sporazum bo nato obravnavala vlada in če ga bo sprejela, bo sporazum ponujen v sprejem, kakšen bo ta sporazum bo jasneje na prihodnji seji komisije 17. junija. Na sredini seji komisije so se tudi zedinili, da morajo ministrstva, s katerimi Cerkev ureja določena vprašan- t'a, pospešiti delo. Največ problemov je pri denacionalizaciji, :jer Cerkve ne bi smeh jemati drugače kot drugih upravičencev pri denacionalizaciji. Veliko nejasnosti je tudi pri uresničitvi 7. člena ustave, ki govori o ločenosti Cerkve in države. Določnejša stališča naj bi bila narejena do sredine junija. Cerkev in država se srečujeta na številnih področjih, predvsem na kulturnem in vzgojnem in to sodelovanje bi bilo treba formalno urediti. Cerkev ima pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske kulture in samobitnosti. Ločevanje Crkve in države ni izločanje Cerkve, kar je bila značilnost socialistične zakonodaje. Cerkev lahko k bogatitvi človeka, k polnosti življenja in medsebojnim odnosom veliko prispeva. Verska oskrba v bolnišnicah bi morala biti del oskrbe m nikakor ne odvisna od dobre volje posameznikov. • J. K. Po napadu na kulturnega ministra Barabinsko nasilje Napad na ministra za kulturo Sergija Pelhana ni zgolj lahkotno komedijantstvo, pravi v izjavi Liberalna demokracija Slovenije LJubljana, 20. maja - Liberalna demokracija Slovenije je posredovala ob fizičnem napadu režiserja Anžlovarja na ministra za kulturo Sergija Pelhana v prostorih ministrstva javnosti izjavo, v kateri pravi, da v tem primeru ne gre za vprašanje kulturne politike in njenega uresničevanja, temveč za barabinsko nasilje in grobo izsiljevanje, za katerega ni opravičila. Početje Anžlovarja je napad na civilizacijska načela, ki jih je slovenska kultura vztrajno branila. Gre za revolucijo v dobesednem pomenu besede, za nasilniško rušenje dogovorjenih norm in pravil odločanja. To nima nobene zveze ne z demokracijo, ne s kulturo, prav tako pa to ni lahkotno komedijantstvo, kar je v tem dogodku videla nacionalna televizija, piše v izjavi LDS. • J. K. Jubilej dr. Ljuba Bavcona Predsednik sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin dr. Ljubo Bavcon je 19. maja praznoval 70-letnico življenja. Okupator ga je leta 1942 obsodil na osem let zapora, Kizpustitvi leta 1945 pa je leta 1951 končal Pravno fakulteto, a 1957 je doktoriral in bil leta 1966 izvoljen za rednega profesorja kazenskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti. Posebej sta ga zanimala kriminalna politika kot veda in kazensko pravo. Dr. Bavcon je priznani mednarodni strokovnjak, doma pa je najbolj znan po zavzemanju za človekove pravice, na kar je opozarjal že leta 1983. "Ni potrebno, da se strinjamo z vsemi stališči in pogledi profesor Bavcona in naj nam bo njegov kritični glas všeč ali ne. Dejstvo je, da so njegove zasluge za uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic pomenile izjemno velik prispevek k postopni demokratizaciji slovenske družbe od sredine osemdesetih let naprej. Pomen njegovega dela bodo znah objektivno in pravično oceniti šele Erihajajoči rodovi, na katere ne bodo vplivale strasti političnega oja, je ob jubileju zapisala dr. Alenka Šelih. OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE REFERENDUMSKIH OBMOČIJ NA PODROČJU OBČINE KRANJ OBVESTILO Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice obveščamo vse občane kranjske občine, da je v zvezi z referendumom za ustanovitev novih občin RAZGRNITEV VOULNIH IMENIKOV od 17. maja 1994 dalje od 7.30 do 15. ura v prostorih Skupščine občine Kranj, Slovenski trg 1, soba 189 -Sekretariat za notranje zadeve. Vse občane obveščamo, da je na omenjenem naslovu možen vpogled v volilne imenike in morebitne spremembe le-teh. Tajnik občinske volilne komisije Kranj, 13. 5. 1994 IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Odločanje o novih občinah se končuje Prihodnjo nedeljo referendumi Kdor 29. maja ne bo doma, bo lahko predčasno glasoval že v torek, sredo in četrtek. Na referendumov, v nedeljo, 29. maja, pa bo v Sloveniji odprtih okrog 4000 volišč. Ljubljana, 20. maja - Referendumskih območij za ustanovitev novih občin ne bomo spreminjah, ker bi to ogrozilo izvedbo jesenskih lokalnih volitev in oblikovanje novih občin do konca leta, ko sedanjim občinbskim skupščinam preteče nedavno podaljšani mandat, so pred dnevi povedala predsednik komisije državnega zbora za lokalno samoupravo dr. Ciril Ribičič in vodja vladne službe za lokalno samoupravo mag. Stane Vlaj.Glasovanie pa bo potekalo na način, da se bodo lahko v "spornih" območjih ah naseljih posebej ugotavl- iali referendumski izidi, 'redlogov, da bi spremenili z odlokom določena referendumska območja, je bilo 20, sproženih pa je bilo deset sporov na Ustavnem sodišču. Komisija državnega zbora za lokalno samoupravo je posredovala Ustavnemu sodišču svoje mnenje. Sicer pa tako v državnem zboru kot v vladni službi za lokalno samoupravo poudarjajo, da referendumska območja še niso nove občine, ampak le območja glasovanja. Kakšne in kje bodo nove občine bo znano po referendumih in po odločitvi državnega zbora, Id bo sprejel zakon o ustanovitvi občin in določil ime in sedež občine. Vlado skrbi visoko število predlaganih novih občin. Pojavlja se ocena, da se utegne po referendumih njihovo Število zmanjšati s sedanjih 340 na okrog 310. Če pa bo ostalo pri 340 novih občinah, bi bilo treba oblikovati pokrajine kot obvezno lokalno skupnost. Da bodo nove občine res odražale željo prebivalcev, je dobrodošla čim višja udeležba na referendumih, sicer bo o novih občinah odločala večina tistih, ki bodo glasovali. Takšna so namreč pravila demokracije. Volišč bo okrog 4000 Za referendumsko glasovanje o novih občinah v nedeljo, 29. maja, bodo veljala pravila državnozborskih vohtev. Volilni imeniki bodo v teh dneh na krajevno običajen način že razgrnjeni in naj so mogoči ugovori. Ker bo glasovalnih mest okrog 4000, je bilo treba za referendumske volilne odbore dobiti blizu 30.000 ljudi. To je bil marsikje problem, saj morajo biti predsedniki odborov pravniki, teh pa po vseh referendumskih območjih ni, zato so jih morali marsikje "uvoziti". Predstavniki političnih strank bodo lahko nadzirah potek glasovanja, vendar se v delo volilnih odborov in v odločitve volivcev ne bodo smeh vtikati. To je pravilo, ki velja za vse splošne volitve. Omogočeno bo glasovanje po pošti, dogovorjeno pa je tudi, da na referendumski dan neb vpoklicev na vojaške vaje in" druge akcije. Tako kot P' drugih volitvah bo tudi2 referendume veljal volih molk 24 ur pred glasovanje" Vladna služba za lokalno^ moupravo je zračunala, da b izvedba referendumov za pf| nki;irA»aMt« ooHoniih 62 0W obhkovanje sedanjih 62 irža* Vsi drtl milijonov tolarjev, vsi « stroški, ki so bili 9°*% reformo lokalne samouprav pa v tej vsoti niso upo»te • J. Košnjek Ekološki forum Liberalne demokracije Slovenije Krška energija je najdražja Forum predlaga ljudsko glasovanje o zaprtju nuklearne elektrarne* njegov izid pa bi pokazal, ali je v elektrarno še smiselno vlaga"* Prav tako je spodletel poskus, da bi v Slovenji* in na Hrvaškem zgradili odlagališče JedI?Tg odpadkov, zato tudi s tega vidika nadaljrv obratovanje elektrarne nima nobenega op vičila. Ljubljana, 20. maja • Prva verižna reakcija je bila v Krškem izvedena decembra leta 1981, leto kasneje pa je začela jedrska elektrarna komercialno obratovati. Mednarodna komisija je nedavno ugotovila na elektrarni 77 pomanjkljivosti, študija dr. Bohna iz Združenih držav Amerike pa je celo ugotovila, da je krški objekt v spodnji tretjine lestvice varnosti in ne na vrhu kot trdijo v jedrskem lobbvju. Italija in Avstrija sta zaprli vse svoje jedrske elektrarne, mi pa smo sprejeli le moratorij na gradnjo novih. Zaprt pa je Rudnik urana Žirovski vrh. Ljudska volja, izražena na referendumu, naj pove, kakšen je odnos Slovencev do jedrske energije. Potem pa bi se odločili, ali bo Slovenija kupila nove parogeneratorje, ali bo financirala odpravo 77 ugotovljenih pomanjkljivosti in kako bo urejevala odnose s Hrvaško. V primeru odločitve za zaprtje b° * Sloveniji bistveno manjše tveganje 6}e°7. morebitne jedrske nesreče, prisiljeni pa bi p*11 spremeniti strukturo proizvodnje energije Slovenske vode so energetsko izkoriščene samo tretjinsko. Krško je žarišče visoki** stroškov energije, kar se skriva in se v cefl* ne prikazujejo tudi stroški obremenitve okolj' in financiranje odlaganja odpadkov. Referefl' dum naj bi torej odgovoril na mnoga vprašanja, ne le glede jedrske energije, ampa* energetske politike in varovanja okolja na«' ploh. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE 'STRANKARSKE NOVICI Liberalna demokracija Slovenije Združitev podmladkov Ljubljana, 20. maja -Liberalna demokracija Slovenije je nastala z združitvenim kongresom štirih strank 12. marca na Bledu. Sedaj se združujejo tudi podmladki strank. Zato bo jutri in v nedeljo v Izoli četrti kongres Mladih liberalnih demokratov in demokratk, na katerem bo opravljena ta združitev. Slovenska nacionalna desnica Zoper oderuške obresti Ljubljana, 20. maja -Sestalo se je predsedstvo Slovenske nacionalne desnice (SND) kot edine desne parlamentarne opozicijske stranke. Na seji so ugotovili, da je večina Slovencev pred petimi leti pričakovala dokončno osamosvojitev, evropsko večstrankarstvo ter pošteno prerazporeditev družbene moči. Današnji položaj je izkrivljena volja ljudstva, ko je zaradi izdaje na zadnjih volitvah "padalec" zbral okrog sebe desničarje in jih takoj po prihodu v parlament skušal prodati levičarjem. V parlamentu SND skupaj z drugimi sredinskimi strankami ne more storiti veliko, zato bo na terenu in tudi v parlamentu zaostrila zahteve glede zakona o reviziji in poravnavi oderuških obresti, zakona o kontroli slovenskega kapitala v tujini, zakona o ugotavljanju večjega premoženja in zakona o ukrepanju proti tospodarskemu kriminalu in korupciji. Nekdanjim in sedanjim omunistom je treba pokazati, da bo narod kmalu spregledal in da jih na prihodnjih volitvah čaka katastrofalen poraz, vendar naj v parlament le pridejo kot vzorec in opomin, kakšne barve naj se v prihodnosti ne množijo. • J. K. Združena lista socialnih demokratov Jesenice Na obtožbe je treba odgovarjati Jesenice, 19. maja -Predsedstvo Združene liste socialnih demokratov Jesenice se je sestalo pred konferenco stranke v Velenju. Izhodišča Združene liste so ohranjanje pozitivnih pridobitev dosedanjega razvoja, lastninjenje v korist Ustih, ki so družbeno lastnino ustvarjali, socialno partnerstvo in aktivni razvoj ob upoštevanju socialne politike. Mnogo tega je bilo uresničenega, vendar javnost tega ne ve ali s temi dosežki kitijo druge stranke, Združeno hsto pa imajo za dežurnega krivca neuspehov. Stranka mora hitreje reagirati na obtožbe, da bodo volilci znali ločiti zrno od plevela. S tem bo stranka dobila simpatije mladih, ki ne želi, da bi laž postala resnica. Glede gospodarstva morajo na Jesenicah več narediti sami, kot je ugotovil tudi minister Tajnikar. Treba je ustvariti pogoje za nastajanje novih podjetij in omogočiti tistim panogam, ki imajo zanj možnosti. Združena lista JcS' $ bo sopokrovitelj 15. tekmovanja paraplegikov v košarki, sp0^, Kredsednik Združene listesocialnih demokratov Jesenic« dih. • J. K. Samostojna poslanska skupina Protest zaradi nameravane ukinitve ^ Ljubljana, 20. maja - Vodja Samostojne poslanske s*£Jp$ Irena Oman, je povedala, da bodo njeno poslansko £ j^jj najverjetneje ukinili. Vsaj tako kaže razprava na ko^J predsednika državnega zbora. Če bo skupina ukinjena, se j njeni poslanci pritožili, vendar imajo malo možnosti za Samostojna poslanska skupina izpolnjuje pogoje za delo | V njej so trije poslanci: Irena Oman, Brane Eržen * p Verzolak. Omanova in Eržen sta že člana SoeialdernoK \$ stranke Slovenije, Verzolak pa naj bi šel k SlovenskiJLJ stranki. Vendar skupina lahko ostane, saj tudi skupina ~*JA - ekološko socialne stranke še deluje, čeprav se je ta s združila v Liberalno demokracijo. Omanova in Eržen st ^ Janševi stranki, vendar ne bosta člana te poslanske skup' bosta še naprej delovala samostojno in neodvisno. Om«Ju iSp tudi zanikala trditve, da želi dobiti s tem Socialdemo*1^ stranka oblast nad dvema poslanskima skupinama. * J" Zeleni Slovenije Trije ministri odgovorni Ljubljana, 20. maja državnega zbora Hermanu Rigelniku in vodjem P° tj skupin poslali zahtevo za interpelacijo o odgovorno ^0 ministrov zaradi nedovoljenih posegov v ledeniško ujP Tamar pred in med marčnim svetovnim prvenstvom v Planici. V Tamarju so namreč zarezali več sto metr°,^,ft <* cesto. Interpelacija se nanaša na ministra za šolstvo in Fj„ f Slavka Gabra, na ministra za kulturo Sergija Pe.'n8p^f ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja. *\0s .j Tamarju je kršitev najmanj treh slovenskih za ^le"1! nekaterih evropskih konvencij o zaščiti Alp. Zahteva gj.jVa,c, ki v državnem zboru nimajo nobenega poslanca, je vPra*J3$ia'1i; bo uvrščena na dnevni red. Tnt*»rru»iariir» vlaeaio P. 5 \t i/v» u»istcnd ud uiicvin icu. Interpelacijo vlagaj- .j zahtevo pa mora podpisati najmanj deset poslancev. Se £ strankah, ali bodo zahtevo Zelenih podprli ali ne GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Ivanjfejak / Direktor ta j^*££p& Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cvei" ^ :tje DELO -TCR, Tisk Ca»opuovUi^ ffltf Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 11 ure /"Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun"mdTv^uaTni'naVoenikTmiaTo 2Sestava vladne koalicije je rdeča nit prvih strani slovenskega časopisja. Kakšne so aktualne razmere na tem področju? "Sam predvsem skušam umirjati nastale razmere po odhodu SDSS iz koalicije in pridobiti čas, da vsaka stran svoja stališča ponovno premisli. Preudarno in umirjeno tudi o morebitnih spremembah bom poskušal peljati razgovore naprej. Že sedaj zame niso bili tohko važni različni spori, ki jih imajo med seboj krščanski demokrati in Združena lista. Ključno pri tem je, da ohrammo stabilno politično situacijo v državi." Nekateri v SlovenUt so prepričani, da sta LDS in SKD pred volitvami podpisali tajen dogovor o povolil-nem sodelovanju? "Takšne tajne pogodbe nikoh ni bilo pa tudi smisla ne bi imela, ker je bilo potrebno počakati na rezultate vohtev in videti ,kakšno koalicijo je možno sestaviti. Sam sem takrat dal prednost povezavi LDS in SKD, ker sem želel umiriti slovenski politični prostor in zmanjšati polarizacijo." Ste za obstoj "mariborskega orofja" vedeli ie pred njegovim spektakularnim odkritjem, del tiska namreč namiguje, da je za 120 ton orožja vedel celoten slovenski politični vrh? "Za omenjeno orožje sem izvedle neposredno od Janše, ki mi je telefoniral z mariborskega letališča in me obvestil o odkritju. Ali je kdo drug v slovenskem vodstvu vedel za orožje, tega zanesljivo ne morem reči, lahko povem samo to, da vlada do takrat o vprašanjih orožja in transakciji z njimi, nikoli ni neposredno raz- firavljala ah zavzemala sta-išč. To je predvsem v neposredni pristojnosti ministrov za obrambo in delno tudi za notranje zadeve." Torej nikjer ne obstaja verodostojen dokument, ki bi vas lahko kompromitiral v zvezi z nedovoljeno trgovino z oroijem? "Da bi jaz vedel, ne. Če bi takšen dokument obstajal, bi ga skoraj zanesljivo že kateri od medijev objavil." Večkrat ste ie poudarili, da podatkom tajnih sluib ne zaupate prav dosti. V parlamentu vas je opozicija večkrat spraševala o tajnih službah, zdi se, da je odgovor obvisel v zraku? "V skladu z zakonom imamo dve tajni službi. Če bi poleg tega obstajala še kakšna tretja tajna služba, se verjetno tudi ne bi javno predstavljala in za njo tudi ne bi vedeli. Pri nas vsekakor delujejo tuje tajne službe, kar pa se naših tiče po zadevi Smolnikar zadeve raziskujemo in skušamo ugotoviti ali ie res, da so poleg teh dveh služb delovale še kakšne druge tajne povezave. Dosedanje preiskave niso potrdile obstoja takšnih tajnih služb." Afera Smolnikar naj bi počasi dobila epilog ali še ne? "Zahteval sem več dodatnih odgovorov, ker z dobljenimi msem bil zadovoljen. V tem je tudi razlog, da zadeva z moje strani še m zaključena, pričakujem pa, da bo v najkrajšem času primer končan." Nekateri vas vidijo med člani Organizacije? "To sem sicer že nekajkrat zanikal - o čem takšnem ne vem nič in seveda tudi nisem član "Organizacije" ali drugačnih tajnih združb." • Vine Bešter frizerski salon BARBARA KIDRIČEVA 47 TEL: 064/217 478 TEL: 064/217 478 ^£ VSAKO ŠESTO STRIŽENJE ZASTONJ Največ razprave o karavanški vodi Julijana v skupščinskih klopeh Jesenice, 19. maja - Na Jesenicah so poslanci vseh treh zborov razpravljali o tistih točkah dnevnega reda, ki jih niso obravnavali na prejšnji redni seji občinskega parlamenta. Največ razprav o poteku projekta karavanška voda, ki še vedno ne zaživi. Skupščina občina bo o vodi Julijam spregovorila na eni izmed prihodnjih sej. O karavanški vodi in o poteku projekta Julijana, ki nikakor ne more zaživeti in se v praksi tudi uveljaviti, bodo po vseh javnih polemikah po časopisih na eni izmed prihodnjih sej zborov občinske skupščine spregovorili tudi jeseniški poslanci, Tako je namreč predlagal predsednik skupščine na nadaljevanju seje zborov občine po razpravi, v kateri so se nekateri poslanci zavzemali za takojšnjo obravnavo o poteku in zastojih pri projektu karavanške vode, drugi spet so bili za to, da se pridobi vsa potrebna dokumentacija, na osnovi katere bi končno prišli do sklepa, kdo je v resnici kriv, da voda Julijana izpod Karavank teče mimo steklenic in da na Jesenicah zaradi tega zastoja ni 90 novih delovnih mest. Čeprav z glasovanjem niso dosegli potrebne večine za sklep, da se karavanška voda uvrsti na dnevni red ene izmed prihodnjih sej občinske skupščine, je predsednik dejal, da bodo Julijano uvrstili na dnevni red. Ponovno so razpravljali še o predlogu programske zasnove za zazidalni načrt Cerkev na Hrušici. in predlog sprejeli kot tudi amandma, ki ga je posredovala krajevna skupnost Hrušica. Leta namreč zahteva, da naj projektant pri pripravi zazidalnega načrta upošteva vso doslej zgrajeno infrastrukturo. Na seji so sprejeli predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine za lani in informacijo o prvi in drugi renominaciji proračuna občine Jesenice za lani, obenem pa tudi predlog izhodišč in usmeritev za izdelavo urbanističnega načrta Planica. Predlog izhodišč in usmeritev za izdelavo urbanističnega načrta Planica je bil sprejet brez pripomb. Upoštevale se bodo tehtne pripombe, ki jih je na ta j>redlog posredovala krajevna skupnost Rateče Planica. • D. Sedej S seje kranjske vlade Denar za krajevne skupnosti S krampi nad robnike ali težave pri gradnji ceste Voklo - Hrastje Kranj, 20. maja - Občinski izvršni svet je v sredo razdelil 29,4 milijona tolarjev, kolikor ie v letošnjem proračunu rezerviranih za redno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih, ter 19,6 milijona tolarjev za gradnjo in obnovo. Zavrnjene vloge krajevnih skupnosti Zlato polje, Žabnica in Voglje. Krajevne skupnosti bodo torej letos dobile skupaj 29,4 milijona tolarjev za vzdrževanje asfaltnih in makadamskih cest ter poti, postajališč, kanalizacije, javne razsvetljave ter zelenih površin in otroških igrišč, malenkost pa tudi za prehode prek železnice. Ob tem so se člani kranjske vlade seznanili tudi s problemi pri gradnji ceste Voklo-Hrastje. Slišali smo, da vsi lastniki ob cesti ne pristajajo na izgubo nekaj kvadratnih metrov svojih zemljišč ob cesti, ki naj bi jih zavzeli pločniki in da so se nekateri celo s krampi lotih že vgrajenih robnikov. V vladi je v zvezi s tem prevladalo stališče, da ceste ni mogoče dokončati brez pločnikov in da je treba na vsak način najti sporazum s prizadetimi lastniki zemljišč. Izvršni svet je zatem sprejel tudi predlog razdelitve 19,6 milijona tolarjev krajevnim skupnostim za gradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav. Na razpis se je prijavilo 34 krajevnih skupnosti s 37 nalogami, med katerimi prevladujejo obnove javnih poti (24). Predračunska vrednost prijavljenih del znaša 116,4 milijona tolarjev, glede na to, da razpisni pogoji za sofinanciranje iz občinskega proračuna najmanj 30-odstotno udeležbo krajevnih skupnosti, pa je bilo zahtevkov za sofinanciranje za 71,7 milijona tolarjev. Tri krajevne skupnosti za tri predlagana dela občinskega denarja ne bodo dobile. Izvršni svet je zavrnil vlogo krajevne skupnosti Zlato polje za sofinanciranje kanalizacije blokov na Kidričevi cesti 32 do 38 in Gosposvetski 17, ker gre za hišne priključke, ki jih morajo financirati lastniki stanovanj oziroma upravljalec kanalizacije, če gre za sekundarno javno kanalizacijo. Izvršni svet krajevni skupnosti predlaga sofinanciranje obnove Vrtne ulice. V krajevni skupnosti Žabnica ne bodo dobili denarja za obnovo zunanje ureditve cerkve, ker so zanjo zbrali premalo točk, pogojev razpisa pa ne izpolnjuje krajevna skupnost Voglje glede načrtovane izdelave lokacijske dokumentacije in projekta za gradnjo kanalizacije. • H. Jelovčan KUHINJE IZ UVOZA Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81 SALON POHIŠTVA A WT-\B< k A A ■ A Kranj, PREDOSUE 34 iH/lJ/% (KULTURNI DOM). TEL: 241 031 + VEIIKAIZBIRA VSE jI VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR - večina v aalogl + UGODNE CENE - prepričajte se + DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure POSEBNO UGODNO - VRTNE GARNITURE Črne gradnje POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Dva krajana ■ tri javne razprave V krajevnih skupnostih Bohinjska Bistrica in Bled se je javne razprave o prostorsko ureditvenih pogojih za območja crnih gradenj udeležil le po en krajan, v Radovljici pa nobeden. Radovljica - Občinski izvršni svet je na ponedeljkovi seji sprejel usklajen predlog prostorsko ureditvenih pogojev za območja črnih gradenj v radovljiški občini. Če bodo s predlogom soglašali tudi delegati občinske skupščine, bodo črnograditelji lahko brez kakršnihkoli posegov legalizirah 23 na črno zgrajenih stavb in drugih objektov, 108 objektov bodo lahko legalizirali le, če bodo prej izvedli sanacijo, dveh objektov pa ne bodo mogli legalizirati. Usklajen predlog prostorsko ureditvenih pogojev za območje črnih gradenj je bil razgrnjen v prostorih krajevnih skupnosti Bohinjska Bistrica in Bled ter v avli občinske skupščine v Radovljici, povsod pa so bile tudi javne razprave, ki so bile zelo slabo obiskane. V Bohinju in na Bledu sta se je udeležila le po en krajan, v Radovljici celo nobeden. Po oceni občinskega zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo je razlog v tem, da so črnograditelji pokazali veliko zanimanje za rešitve že med pripravljanjem predloga in prvih dveh razgrnitev. Na zavodu so v usklajen predlog prostorsko ureditvenih pogojev vključili tudi dva nedo- voljena prostorska posega, ki sta jih investitorja želela legalizirati s spremembo družbenega plana občine; iz predloga pa so izvzeli posega, ki segata v čas pred 1967. letom in ju spremenjeni zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ne zadeva. Ker je bilo pri iskanju rešitev za črne gradnje na območju Triglavskega narodnega parka slišati različne razlage o tem, kateri zakon je "močnejši" - zakon o TNP ali spremenjeni zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je občinski izvršni svet zaprosil za pojasnilo republiško vlado; o tem pa so se pogovarjali tudi na sestanku na minis- trstvu za okolje. Ker v občini dokončnega stališča vlade se niso prejeli, je predvsem za črne gradnje, ki so v parku "zrasle" po 1981. letu in za katere občina predlaga legalizacijo, pričakovati še usklajevanja ali celo obravnavo v državnem zboru. Ko je predlog prostorsko ureditvenih pogojev za območje črnih gradenj v ponedeljek obravnaval občinski izvršni svet, je bilo v razpravi med drugim slišati vprašanje, ah je za objekte, ki jih bo možno legalizirati le po predhodni sanaciji, že znano, kakšna bo sanacija. • C. Z. S prevozi šolskih otrok je veliko težav in stroškov V šolo se vozi že vsak tretji otrok Velika razpršenost poselitve v občini Škofja Loka zahteva veliko prevozov otrok in skoraj 5 odstotkov občinskega proračuna. Starše skrbi predvsem varnost. tega pa je občina Škofja Loka močno prizadeta - uvedel vrsto ukrepov: izbiranje ponudb na razpis na vseh relacijah ter uvajanje prispevka staršev na prevozih pod 4 kilometri z izjemo zimskih mesecev. Prvi ukrep je uvedel med prevoznike kar precej konkurence in s tem znižanje cen (ocenjujejo, da so prihranili približno 15 odstot-ljajo pa tudi, da se je izboljšal - '.«1-11. n/vl- Škofja Loka, 19. maja - Zagotovo ena najpogostejših točk na sejah škofjeloške vlade so prevozi šolskih otrok, kar ob ogromnih stroških, ki ob tem nastajajo, ni nič čudnega. Vedno več je zasebnih prevoznikov, vendar so učenci vozači še vedno za marsikaj prikrajšani. K prevozom pod 4 kilometre morajo prispevati starši. Izvršni svet se je o tej aktualni problematiki odločil obvestiti občinsko skupščino. Čeprav škofjeloška občina ni med največjimi v Sloveniji, pa jo razpršena poselitev tega prostora po obsegu prevozov uvršča v sam republiški vrh. Od skupno 5140 učencev se jih v šolo vozi 1715, ali natanko ena tretjina, prevoze pa opravljata dve prevozni podjetji in kar 29 zasebnikov, ki dnevno prevozijo kar 1763 kilometrov. Lani je bilo za prevoze otrok porabljenih več kot 55 milijonov tolarjev, kar je znašalo 4,2 odstotka občinskega proračuna, letos pa plačajo v ta namen mesečno že dobrih 6 milijonov tolarjev. Najhujši problem je uskladiti prevoze z delom šol, saj ure soupadajo s prometnimi konicami pri prevozu na delo. Tako se pojavlja še vedno prenatrpanost vozil, pozimi pa so še težave s prevoznostjo cest. Med zasebniki se interes sicer povečuje (povečujejo se tudi kapacitete vozil), vendar ugotavljajo, da je izbira najugodnejšega prevoznika v mnogih primerih omejena in rizična. Izvršni svet je za zmanjšanje stroškov -pri tem kaže omeniti, da na ravni države za stroške prevozov ni posebnega posluha za posebne potrebe posameznih občin, zaradi kov), ugotavljaju pa mui, u* j~ ~-poslovni odnos tudi pri prevozniških pod jetij. Drugi ukrep pa utemeljujejo s tem, da so za varnost otrok poleg družbe dolžni poskrbeti tudi starši (prihranek ocenjujejo na 8 odstotkov). Sploh pa ugotavljajo, da bo več pozornosti potrebno urejevanju cest in poti (zlasti urejevanju pločnikov), Pa tudi za prometno vzgojo naj bi več storm-Nikdar pa žal ne bo mogoče izenačiti položaja učencev vozačev z drugimi, saj si večkratnih prevozov, ki bi omogočali obiskovanje interesnih dejavnosti, glasbene šole, zdravniških ambulant in verouka se dolgo ne bomo mogli privoščiti. Žalostno tudi je, da prav ob problematiki prevozov Srihajja do velikih nezadovoljstev (npr. v elcih) in celo do prepirov v posamezni« krajih (Stirpnik - Bukovica), zato si bo izvršni svet prizadeval še naprej, da najde najboljše rešitve. • S. Zargi 20 let TD Šenčur Akcije so bile njihovo delo Čeprav Šenčur ni bil turistični kraj, se je v njem in na območju TD Šenčur marsikaj dogajalo Šenčur, 20. maja - Danes bodo na občnem zboru, ki se bo v Kulturnem domu začel ob 20. uri, člani Turističnega društva Šenčur proslavili tudi 20-letnico uspešnega delovanja. Od vsega začetka, koje pred dvajsetimi leti zbral okrog sebe Ivan Rebemik, prvi predsednik društva, nekaj zanesenjakov, so bile njihovo glavno delo različne akcije. Že na samem začetku so si zadali cilj, da v starem gasilskem domu uredijo svoje prostore. Takrat so tudi organizirali že fantovščine za Kmečke oh-ceti v Ljubljani, nekaj izletov po domovini in še posebno uspele vinske trgatve. "Potem smo se lotih prekrivanja strehe starega gasilskega doma in v nadstropju smo uredili klubsko sobico. Spodnje prostore doma, ki nam ga je uspelo pridobiti, smo oddali v najem z željo, da bi v njej Šenčurjani imeli slaščičarno. Šele lani smo to zamisel uspeli uresničiti, saj s prvim najemnikom nismo imeli sreče," ugotavlja sedanja predsednica društva Marinka Mo-har. Pomemben mejnik, kot ugotavljajo danes v društvu, je bilo leto 1986. Takrat so se lotili gostinske ponudbe na različnih Erireditvah. Začeli so na letals-em mitingu in se potem udeleževali Kranjske noči, dirk po ulicah Kranja, konjeniških dirk na Brdu, Bohinjske noči in nenazadnje tudi Ribarskih večerov v Novigradu. S tovrstnimi nastopi so dobili denar, da so se lahko tudi opremili. "Na osmih razstavah ročnih del, ki smo jih pripravili, smo želeli predstaviti nekdanjo folkloro kraja in okolice. Nas cilj pa je bil vedno, da ne smemo manjkati na nobeni prireditvi na Gorenjskem. Tako smo bih redni gostje na razstavi cetja v Cerkljah in na pustnih povor-kah, ki so postale kar tradicionalni običaj v Šenčurju.V zadnjih letih pa smo se lotili tudi obnavljanja kulturnih spomenikov in znamenj. Ob 20-letnici smo naročili tudi posebno grafiko sv. Jurija, zaščitnika Šenčurja. Želimo jo zaščititi, da bi bila v prihodnje podlaga za naša posebna priznanja." Poleti prireditve, pozimi pa so dolge zimske večere pestrih z različnimi tečaji. Tako so organizirali kar nekaj tečajev vezen- {'a in pletenja, ki jih je vodila Cristina Tušek. Še posebe) obiskani so bili kuharski tečaji ?od vodstvom Zalke Jovanovič udi letos so organizirali tečaj za šivilje v dveh nadaljevanjih-mentorica pa je bila Alma Prestor. "Letos spomladi pa nam Je tudi uspelo, da smo mlade podmladkarice vključili v kr*' tek tečaj za strežbo. In aeo»; zadnje smo uresničil' dolgoletno željo po lastni fo'k* lori. Tečaj pod vodstvom Sa*» Zupana se je že začel in P°. občnem zboru, na kulturi' prireditvi, se bodo med drug'*1 predstavih tudi člani naše boj' Oče folklorne skupine. * Zalar KRATKE GORENJSKE Kritično o skupščinah Radovljica - Izvršni odbor občinske organizacije ZZBU NOB je na zadnji seji aprila ocenil letošnje skupščine v 20 krajevnih organizacijah v občini. Ob tem je ugotovil, da je bilo letošnje praznovanje dneva upora proti okupatorju v Radovljici na osrednji proslavi množičnejše kot v zadnjem času. Udeležili so se je tudi predsednik občinske skupščine, Izvršnega sveta in predstavniki nekaterih občinskih strank. Sicer pa so na večini letnih skupščin obsodili nedavna protikorupcijska zborovanja, ker so po njihovi oceni potekala po zgledu nacističnih in fašističnih uličnih zbiranj in grobih izzivanj. Marsikje so bih začudeni nad pasivnostjo levo in sredinsko usmerjenih poslancev v republiškem parlamentu glede odnosa do NOB in pravic borcev in upokojencev. Pogosta so bila tudi vprašanja, zakaj je bilo v medijih tolikšno razburjenje in kampanja proti odstranitve Janeza Janše, ko pa je on odstavil generala Slaparja z nič manjšimi zaslugami v zadnji vojni, ni bilo nobene javne polemike. Slišati je bilo tudi zamere borcev medijem, ki zavzemajno enaka stališča do problemov borcev in objavljajo članke in pisma, v katerih se grobo blati NOB. Na vseh skupščinah so krajevne organizacije tudi podprle vsebino Spomenice repub-lišlega vodstva ZZBU NOB Slovenije, s katero so seznanjeni vsi najvišji predstavniki oblasti in strank. • (jr) Šaljiva pošta Kranj - Člani komisije za družabne prireditve pri Društvu upokojencev v Kranju, ki jo vodi Justa Rakar, načrtujejo v začetku junija že sedmo prireditev z naslovom Šaljiva pošta z nagradami Kompasa iz Ljubljane, ki bo tudi pokrovitelj letošnje prireditve. Kdaj bo prireditev^ bodo člani izvedeli pred koncem tega meseca v pisarni društva. • (ip) Pridobitev za Bled, Gorje in Bohinj Digitalna telefonska centrala Na novo digitalno vozliščno telefonsko centralo na Bled0 sredo preusmerili 350 obstoječih naročnikov. , 19. maja - Blejsko tedna po digitalnem sistem. so v Bled, IV. maj turistično gospodarstvo, pod jetja in tudi posamezni naročniki z večjim številom impulzov na mesec, so od srede vključeni na novo digitalno vozliščno telefonsko centralo SI 2000, ki jo je pred pogodbenim rokom izdelala in omogočila montažo Iskra Tel. Na ta način je PTT podjetje Slovenije Poslovna enota Kranj lahko med drugim uskladilo vključitev centrale in tako imenovanih "najmočnejših" naročnikov na sestštevilčni sistem z izidom novega telefonskega imenika Slovenije. Z vključitvijo vozliščne digitalne telefonske centrale, ki omogoča kar 540 digitalnih zvez proti drugim centralam naenkrat, je Bled od sredine povezan tudi z glavno te tonsko centralo v Kran • Poleg kvalitetnejšega tei* fonskega prometa nova ce trala omogoča vključeni* naročnikom nanjo tudi datne storitve, kot so preusmeritev poziva, lovljenje zlonamernih pozivov, skrajšano izbiranje in vrsto drug"1-Z delno predelavo tako imenovanih hišnih central v hotelih na Bledu pa bodo fostje dosegljivi v sobi ali pa odo sami klicali (brez re-cepcijskega posredovanja hotelske centrale) iz sobe na podlagi tako imenovane DW funkcije (direktno izbiranje)-. V Poslovni enoti PTT Kra^ so tudi povedali, da zaradi preusmeritve na novo centralo v hotelih ne bodo imeli težav. • A. Žalar Petek, 20. maja 1994 PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Halo, pomoč! Življenjska nit za stare, bolne, invalide tavaudom ta bolnim, Id žirijo doma, in sicer s pomočjo telekomunikacijskih na] Eden takih sistemov je tudi "Lifeline" komunikacijski sistem, povezava tehnike, informativne službe in servisne mreže storitev za pomoč na domu. V Ljubljani je s tem telefonom ie nekaj deset ljudi, zlasti starostnikov in invalidov, povezanih s službo pomoči na domu, ki deluje v okviru Doma upokojencev Tabor • Poljane. Projekt je zanimiv tudi za Gorenjsko, saj tudi pri nas veliko ostarelih in pomoči potrebnih živi doma, s tovrstno komunikacijsko linijo pa bi bila pomoč zdravnika, patronažne sestre ah zgolj družabnika lažje dosegljiva. Mag. Drago Rudel, nosilec projekta Center za pomoč na domu, je projekt v Kranju predstavu ljudem iz ustanov, ki se na Gorenjskem ukvarjajo s starostniki. "Halo, pomoč" s pritiskom na gumb Ostareli, bolniki m invalidi, zlasti če živijo sami ali so zaradi zaposlenosti svojcev večji del dneva sami, se lahko prek telefona povežejo v sistem pomoči "Halo, pomoč". Gre za Kseben telefon, pri katerem Jko človek s pritiskom na rdeči gumb, ki ga ima na obesku okoli vratu, vzpostavi zvezo z dežurno službo. Ta sprejme klic, prek posebne naprave razpozna, kdo je klical >n poskrbi ustrezno pomoč, večja mesta ali regije ustanavljajo posebne informacijsko-ko-munikacijske centre za organizacijo pomoči tem ljudem. Mag. Drago Rudel predlaga, naj se tovrstni centri vključijo v institucije, ki pri nas Že obstajajo, denimo domove za ostarele (tako kot je v Mubljani), centre za socialno delo, zdravstvene ustanove. Trenutno deluje en sam [°vrstni center v Ljubljani, v Katerega je po telefonu povezalo med 60 in 70 ljudi. Njihova {zkušnja je 1500 klicev letno. V Sloveniji naj bi delovalo 15 centrov v večjih regijah. S 24-urnim dežurstvom v njih bi zagotavljali, da noben klic ne 01 ostal brez odziva. Ljudje, ki 80 Že zdaj z odrešilnim rdečim gumbom povezani s centri, pripovedujejo, da se čutijo bolj varne, da ostajajo samostojni, ker nihče proti njihovi volji ne vdira v njihova življenja, hkrati pa vedo, da lahko vsak trenutek pokličejo za pomoč. Del obveznega zdravstvenega zavarovanja? Projekt podpirata tudi Ministrstvo za zdravstvo in Ministrstvo za delo, družino in socielne zadeve, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in nekatere druge zavarovalnice, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nekatere znanstvene ustanove. Zaenkrat je sistem tovrstne pomoči ostarelim, bolnim in invalidom vključen v sistem dodatnega zdravstvenega zavarovanja (nadstandard), prizadevajo pa si, da bi bil vključen v obvezno. Nosilci projekta si še niso na jasnem, po kakšnih merilih naj bi ljudem razdelili "Lifeline" telefone, da bi bili dostopni tudi pomoči potrebnim ljudem plitvejših žepov. Naj bi jim omogočili najem ali nakup, v primeru slednjega bi jim zdravstvena zavarovalnica lahko povrnila večji del stroškov, če so prostovoljno zdravstveno zavarovani. V Ljubljani so te telefone ponudili uporabnikom v najem, kupilo pa jih je mesto Ljubljana. V Sloveniji naj bi delovalo 15 komunikacijskih centrov in za začetek bi vsak zajel 50 ljudi. Vzpostavitev sistema za 750 uporabnikov po vsej Sloveniji bi veljalo 3.240.000 nemških mark, kar je enako ceni enega doma upokojencev. Postavitev takega centra na lokalni ravni, denimo na Gorenjskem, bi stalo 150.000 mark. Za funkcioniranje centra bi potem potrebovali še dodatni denar, saj bi morali zaposliti (spočetka morda v programu javnih del) več operaterjev za stalno dežurstvo. telekomunikacijskih povezav. Če bi imeli v Kranju tedaj posluh za te vrste pomoči starim, bi jo danes lahko le nadgradili s tehnološkimi novostmi. Projekt zanimiv tudi za Gorenjsko Sodeč po odzivu so na Gorenjskem nad projektom navdušeni. Dr. Branimir Čeh, zdravnik z Jesenic, je med prednostmi te vrste telefonske povezave navedel zlasti možnost, da se zmanjša hospitalizacija, saj bo bolnik pomoč dobil tisti hip, ko jo bo potreboval in mu v mnogih primerih ne bo treba ležati v bolnišnici. Mogoča bo tudi neposredna povezava z izbranim zdravnikom. Manj bo tudi pritiska na domove ostarelih, na katere zdaj Čaka veliko (zlasti bolnih) starih ljudi. Iz nekaterih ustanov so spraševali, katere storitve naj bi bile na voljo klicateljem z "Lifeline" telefonom, kdo vse bi jih izvajal in za kakšno ceno. Peter Stare iz Doma upokojencev v Preddvoru je spomnil na projekt Center starejših občanov, ki so ga v Kranju snovali že leta 1989. Imel je podobno zasnovo, kot jo ponuja Center pomoči na domu, le da brez V Sloveniji je po podatkih izpred dveh let 51 domov starostnikov, ki imajo na razpolago 10.570 mest. To pomeni, da lahko zajamejo nekaj več kot 4 odstotke vseh ljudi, starih nad 65 let. V domovih je zaposlenih 4530 delavcev, eden na tri oskrbovance. 96 odstotkov starih ljudi ni zajetih v domsko varstvo, kar ie utemeljuje potrebo po pomoči na domu in povezavo "Lifeline". Ta potreba obstaja tudi glede na teinjo, da bi starostniki v prid večje kakovosti iivljenja in samostojnosti čimalje ostali doma in šli v socialni zavod res šele potem, ko bi ne imeli več druge izbire. Poleg vseh pa je odločilen tudi ekonomski razlog, saj zavodsko varstvo veliko stane. Da tudi sedanji projekt Center za pomoč na domu "Halo, pomoč" ah telefon "Lifeline" ne bi obtičal, so se na kranjskem sekretariatu za družbene dejavnosti obvezali, da o njem seznanijo župane gorenjskih občin in začnejo s konkretnimi aktivnostmi. Ni nujno, da bi bil center, ki bi vse to povezaoval, ravno v Kranju, toda obstoj Centra za obveščanje z vzpostavljenimi vsemi pomembnimi povezavami je ena od prednosti, ki je pri teh načrtih ne kaže zanemariti. • D. Z. Žlebir Čipkaric a Matilda Thaler Umetnica klekljanih planinskih cvetov Železniki, 20. maja - V Železnikih, kjer ie eno večjih središč •Jekljane Čipke v Sloveniji, se je pred tremi desetletji rodila še ena fipkarska posebnost. Matilda Thaler namreč že skoraj trideset let «deluie čipke v obliki planinskih cvetov. Čipka ie od nekdaj pomenila razkošje, romantiko, lepoto... £°'eg dodatkov na oblačilih krasi prte, zavese, posteljnino, perilo, ^ekljana čipka zadnje čase spet pridobiva veljavo. Matilda Thaler ^na svojem "punkeljnu" zna izdelati nekaj prav posebnega Matilda Thaler s svojimi izdelki. . "Pred desetletji se je moja mama domislila, da bi s klekljanjem izdelovala cvetje. Pri tem sem ji pomagala in se tega opravila tudi ?ama hitro naučila in to cvetje tudi sama izdelujem že tndese: leL Je povedala Matilda Thaler. "Za klekljanje potrebujem punkelju, ^kakšno valjasto blazino, in štiri klekeljne za vsako ribico . Jamica se pravi vsakemu posameznemu delu, iz katerega se kasneje sestavijo cvetovi. Dva klekeljna se uporabljata za sukanec "} dva za žico. Postopek klekljanja je sicer enak kot pn ostalih JjPkah, za lažje oblikovanje pa se uporablja tudi bakrena žica. i*« je tako sestavljen iz več "ribic": encijan iz 13, planika iz 24 z dodatkom prašnikov, gerbere pa kar iz 28 "ribic". Pn tem delu je treba veliko potrpljenja, potrebna pa je tudi spretnost.da nastane \V k* ie natančna kopija pravega." Matildino klekljano cvetje je tako podobno pravemu, da ga je ireba pofeati in se prepričati, ali je izviren aH klekljan. Matilda je edina v Železnikih, če ne celo v Sloveniji, znana po klekljanih Planinskem in drugem cvetju. • Lojze Kerštan Plače, plače, plače... Vedno so prenizke Bled, 17. maja - Tema o plačah oziroma osebnih dohodkih je vedno aktualna. S problematiko na tem področju so se nedavno ukvarjali tudi na posvetovanju o plačah, ki ga ie organiziralo Društvo za vrednotenje dela iz Kranja. Tam so se kresala mnenja strokovnjakov, tokrat pa smo krajanom Bleda, naključnim mimoidočim, zastavili kratko anketo o tem, kaj si oni mislijo o višini plač določenih ljudi, ali bi imeli večjo plačo!, ah so razlike med vodilnimi v podjetjih in delavci prevelike? Miran Jakopič, elektrikar: "Plače je v krogu ljudi, s katerimi se pogovarjam, treba povečati, kajti glede na ceno izdelkov in ogromnih stroškov so premajhne. Sicer je odvisno od tovarne - če je v družbeni ah zasebni lasti. Ampak, če je plača dobra, tudi to ni važno, samo da sem zadovoljen s plačo." Dare Ferjan, slikar: "Kolikor poslušam ljudi okrog sebe, vsi tarnajo, da so plače premajhne, ah pa so pač stroški tako ogromni. Vsakdo, tudi jaz, je prepričan, da je plača direktorjev astronomska, drugi pa imajo veliko manj. To razliko bi bilo potrebno zmanjšati. Zgoraj si plače še zvišujejo, kaj pa ostali? Razen tega bi lahko od davkov, ki jih plačujemo vsi, lahko dalo več za kulturo." Mira Sovič, upokojenka: "V tem času moraš biti tako rekoč zadovoljen s tem, kar imaš in dobiš. Na splošno vem, da so plače premajhne, pa tudi pokojnine - glede na polno delovno dobo bi lahko bile večje. Razlike med "ta velikimi" in "ta malimi" so prevelike, prvim bi lahko vzeli, drugim pa dah." Gabi Kristan, ekonomski tehnik: "Glede višine osebnih dohodkov bi se pridružila tisti večini, ki meni, da so plače premajhne. Razlike med delavci in ostalimi v podjetju so pa prevelike, predvsem v tistih, ki niso zasebna. S plačo sem sicer nekako zadovoljna, čeprav denarja ni nikoh preveč." • Špela Vidic, foto: Janez Pelko Napovedi zaposlovanja so obetavnejše Manj odvečnih delavcev, nove zaposlitve Zaposlenost letos ne bo več strmo padala, podjetja so napovedala za četrtino manj presežnih delavcev kot lani, predvidenih je za domala četrtino zaposlitev več kot lani in celo nadomeščanje tistih delavcev, ki se bodo upokojili. Kranj, 20. maja - Tako obetavne so letošnje napovedi zaposlovanja na Gorenjskem, ki jo je na osnovi ankete med gorenjskimi družbenimi in zasebnimi podjetji izdelala območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju. Se vedno Ka pričakujejo, da bo konec leta na Gorenjskem več kot 13.800 rezposelnih. Zaposlenost se bo na Gorenjskem tudi letos še zniževala, napovedujejo strokovnjaki s področja zaposlovanja, vendar se negativna gibanja v primerjavi s prejšnjimi leti precej umirjajo. Na področju gospodarstva je največji upad zaposlenosti pričakovati v gozdarstvu, kar 38 odstotkov, zaposlenost pa se do nižala tudi v industriji, kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, gradbeništvu, obrti... Podjetja so za letos napovedala 2274 trajno presežnih delavcev, kar je četrtina manj kot v preteklem letu, vendar pa več, kot so jih lani v resnici odpustili. Delo je lani namreč izgubilo dve tretjini delavcev, ki so jih v podjetjih napovedali kot odvečne. 1123 odvečnih delavcev bo do odpusta še "na čakanju". Za ostalo polovico odvečnih predvidevajo različne načine reševanja. Pričakovati je, da bodo kakih 30 odstotkov skušali razrešiti prek zavoda za zaposlovanje, kjer bodo deležni nadomestil, nekaterim pa bodo pomagali z različnimi mehanizmi aktivne politike zaposlovanja, ki so jim za to na voljo. Tako jih bo nekaj odstotkov deležnih pomoči pri samozaposhtvi, nekaj pa dokupa zavarovalne dobe. Kar 42 odstotkov odvečnih delavcev pa naj bi rešili s preusposabljan-jem in prezaposlitvijo. Le kake tri odstotke je med presežnimi delavci še tistih, ki so delo izgubili zaradi stečaja. Skoraj polovica vseh, ki naj bi do konca leta 1994 izgubili delo, sodi v najnižjo izobrazbeno skupino (nepriučeni in priučeni delavci), tretjina jih ima poklicno izobrazbo in srednjo nekaj nad 17 odstotkov. Ljudje Še vedno izgubljajo delo in vrste brezposelnih se še kar množijo, vendar podjetja po kapljicah vendarle zaposlujejo tudi na novo. Letos naj bi delo dobilo dva tisoč delavcev in pripravnikov, kar je skoraj za četrtino več kot lani. Podjetja hitro prehajajo na bolj fleksibilne oblike zaposlitve, ki omogočajo hitro prilagajanje potrebam in racionalizacijo delovne sile. Tako do od vseh letošnjih zaposlitev tri četrtine za določen čas, med pripravniki pa še več. Delodajalci največ povprašujejo po nepriučenih in priučenih delavcih ter po onih s poklicno izobrazbo, vendar se neskladje med ponudbo te delovne sile na borzi dela in povpraševanjem kljub temu ne uravna. Letos se bo, sodeč po napovedih, na Gorenjskem upokojilo 390delavccv, za 29 odstotkov manj kot lani. To pomeni, da je val predčasnega upokojevanja v glavnem mimo in da ljudje večinoma odhajajo v pokoj redno ah invalidsko. Ze tretje leto pa podjetja upokojene delavce spet v večji meri nadomeščajo z novimi, letos jih bodo tako predvidoma nadomestih slabo tretjino. • D. Z. Žlebir Domiada 1994 v Celju Ustvarjalno srečanje dijakov Kranj, 20. maja - Lani je bil organizator srečanja slovenskih dijaških domov Dijaški dom v Kranju, letošnje srečanje se začenja danes v Celju. Športna tekmovanja, razne delavnice, kulturni dogodki, kviz, ples, družabnost«. Domiada 1994, ki v Celju poteka danes in jutri, se začenja s finalnimi tekmovanji v košarki, malem nogometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. V treh delavnicah se bodo izkazali dijaki, ki se ukvarjajo z novinarskim delom, gledališčem in likovno ustvarjalnostjo. Vrstniki iz slovenskih dijaških domov se bodo pomerili tudi v šaljivem kvizu. Tudi tisti, ki jim je blizu kulturno udejstvovanje, ne bodo ostali praznih rok: Enpravili bodo kulturni program, razstavo in priložnostni oncert. Izdali bodo tudi literarno glasilo. Prirejajo tudi družabno srečanje s plesom, jutri pa piknik s številnimi Šaljivimi tekmovanji. Srečanja se udeležujejo tudi gorenjski dijaški domovi. Iz kranjskega letos sodeluje 15 udeležencev, za to priložnost pa so pripravili izdelke ročnih del in foto krožka za razstavo, v Celju pa predstavljajo tudi svoje domsko glasilo. • D. Ž. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o., Predilniška cesta 16, Tržič razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Od kandidatov pričakujemo: - visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali tekstilne smeri - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika - poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja - samostojnost in strokovnost pri delu - veselje do dela z ljudmi - nekaj let delovnih izkušenj na področju komercialnih del. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, z mandatno dobo 4 let. Poskusno delo bo določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 15 dni po objavi na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Predilniška cesta 16, 64290 Tržič. Vsi udeleženci razpisa bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 20. maja WM KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomaž Lunder. V Mah galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Franc Bešter. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava slik slikarjev-maturantov jeseniške gimnazije. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja kamnite plastike in akvarele akad. slikar Peter Abram. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo črno bele fotografije člani Foto kluba Janeza Puharja Kranj. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarica Brigita Požegar-Mulej iz Lesc. ŠKOFJA LOKA • V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava risb Simona Mlakarja. V galeriji rara razstavlja fotografije Janez Šifrar. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Dušan Sede} iz Žirov slike na temo Ribe in krajine. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apolonija Simon. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja fotografije na temo Narodopisni motivi Peter Pokom. V Muzeju Železniki je na ogled razstava otroških izdelkov in risb. V Mali galeriji Žigonove hiše se predstavljajo osmošolci OŠ Žiri s portreti sošolcev v tempera tehniki. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec TRŽIČ - V Pavilj onu NOB razstavlja vi traže Lena Šajn, tkanice pa Majda Mrzelj. V Kurnikovi hiši še do 26. maja razstavlja slike Sandro Pečenko. LJUBLJANA - V galeriji PIC Lek razstavlja grafike in slike na temo Odtisi izginulih poljubov akad. slikarka Nataša Pičman. DIAFESTJVAL 94 Kranj - Fotoklub Janez Puhar Kranj, Foto kino klub Anton Ažbe Škofja Loka in Fotografsko društvo Radovljica prirejajo danes, petek, ob 18. uri v avli Skupščine občine Kranj zaključno projekcijo barvnih diapozitivov - prvi dve sta bili v Skofji Loki in Radovljici. Na to odmevno državno razstavo barvne diafotografije vabljeni vsi, ki jih zanima ustvarjalno delo slovenskih fotografov. • J. K. DESETA OBLETNICA DRUGE GODBE Ko je pred desetimi leti skupina entuziastov pripravila prvi program za festival Druga godba, še ni mogla vedeti, da bo ta prireditev postala tradicionalna in se kot taka dobesedno vsidrala v zavest slovenskih glasbenih sladokuscev. Druga godba, ki se bo letos začela 20. maja in bo trajala do 4. junija, je danes festival, na katerem se lahko Slovenci srečujemo z najbolj eksotično glasbo sveta, ob njej pa tudi z našimi etničnimi koreninami. Kot vedno doslej bodo tudi tokrat na festivalu sodelovali glasbeniki iz različnih držav. Tako na primer pevka Sainkho Namchvlak iz Tuve v Rusiji, skupina tridesetih bretonskih glasbenikov Bagad Kemperle iz Francije, ansambel Black Umfolosi iz Zimbabveja, iz ZDA prihajajo Cornell Rochester and The N. P. Boys ter Guy Klucevsek and Ain't Nothin' But A Polka Band, iz Mahja pevka Oumou Sangare, iz Nizozemske pa Trio Clusone. Slovenijo bo letos zastopala nova etno skupina Tolovaj Mataj, v kateri so zbrani glasbeniki, ki so doslej že opravili veliko celo na področju odkrivanja našega narodnega glasbenega bogastva. Pomembna novost pri Drugi godbi je ta, da se letos širi tudi izven Ljubljane. V blejski Okarini bodo namreč člani vokalne skupine Black Umfolosi pripravili še poseben koncert (22. maja) in sicer pred njihovim nastopom v ljubljanskih Križankah, kjer se bo odvijala večina prireditev. • Marko Jenšterle PODSTREŠNA IN ULIČNA BUKVARNA Jesenice - Bukvama na podstrešju stavbe knjižnice in >o novem odprta dvakrat na teden, 3. ure in ne le ob petkih med 15. in gledališča na Jesenicah ie po novem odprta dvakrat na teden, tudi ob sobotah od 10. do 13 18. uro. Čez poletje (od maja do oktobra) bo jeseniška bukvama gostovala tudi v Kranju. Prodajna stojnica z rabljenimi knjigami do stala na Glavnem trgu v starem delu mesta ob petkih popoldne in sobotah dopoldne - odvisno od vremena in odziva kupcev. jeseniška bukvama je pripravila tudi prodajni katalog starejših slovenskih knjig. Pravkar je izšla že tretja dopolnjena izdaja z okoli 700 naslovi slovenskih knjig (tudi prevodov v slovenščino oziroma iz slovenščine) izdanih med leti 1845 in 1945. Katalog je brezplačen, pisati pa je treba na naslov: Bukvama, 64270 Jesenice, p.p. 65. Arheološka izkopavanja v Sp. Bitnjah Osnovna šola Lucijana Seljaka Kranj, Šolska ulica 3, 64000 Kranj razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: - učitelja slovenskega jezika, PRU, P - učitelja glasbene vzgoje, PRU, P - učitelja fizike in matematike, PRU, P Nastop dela 1. 9. 1994. za določen čas, s polnim delovnim časom: - pedagoga, P (od 1. 9. 1994 do 13. 5. 1995) - učitelja angleškega jezika, PRU, P (od 1. 9.1994 do 31. 8. 1995, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - učitelja razrednega pouka, RU, P (od 1. 9. 1994 do 10. 4. 1995, nadom, delavke na por. dopustu) - 3 učiteljev razrednega pouka, RU, P (od 1. 9.1994 do 31. 8. 1995). Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objaiv razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. OSTANKI RIMSKE VILE RUSTICE Bitnje - Pod njivami na bitenjskem polju ležijo ostanki ene večjih rimskih stavb, pri kateri so arheologi naleteli na ostanke centralnega gretja, To je doslej edini tak najden primer rimskega ogrevanja na Gorenjskem. Cerkev sv. Miklavža bo po obnovi vsekakor postala sijajen kulturno zgodovinski spomenik. Poskusna izkopavanja okoli podružnične cerkve sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah so bila že pred več kot desetimi leti. Že takrat so arheologi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj ob sondiranju terena na južni strani cerkve našli ostanke rimskih zidov. Vendar pa se za večje odkrivanje izkopanin takrat niso odločili. Zdaj pa kaže, da bodo cerkvico z imenitnimi gotskimi freskami v notranjosti in na zunajih stenah začeli obnavljati. To pa je vedno tudi priložnost za arheologe, da poprej pregledajo, če so morda v okolici stavbe ali pod njo morebitni ostanki še kakšnih starejših gradenj. Ekipa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj pod vodstvom arheologa Milana Sagadina je v dveh tednih izkopavanj na vzhodni strani cerkve odkrila rimske ostanke. "Vse dosedanje raziskave -nismo pa še zaključili, kažejo, da bo cerkev lahko sijajen umetnostni spomenik. Stavba ima namreč renesančni strop, oltarje iz 17. stoletja, gotske freske v prezbiteriju in na zunanjih stenah. Pri lanskih obnovitenih delih - prebelili so cerkevni zvonik - se je na severni steni cerkvene ladje pokazal portal, za katerega domnevamo, da je romanski. Ko bo cerkvica obnovljena, jo bo lahko primerjati celo s cerkvijo na Bregu pri Preddvoru," je povedal Milan Sa-gadin. To, da so se lotili izkopavanja okoli cerkve, nikakor ni naključje. Po virih se da sklepati, da je poleg cerkve sv. Miklavža v Sp. Bitnjah stala tudi cerkev sv. Vida, ki naj bi bila najstarejša podružnica starološke prafare. V tleh na severozahodu cerkve so se pokazali ostanki rimskega sistema ogrevanja vile rustice. Po tej cerkvi naj bi Bitnje tudi dobilo ime. Nastanek Bitenj sega daleč nazaj, celo v 10. stoletje, zatorej bi morala cerkev, ki je dala kraju ime, biti še starejša, celo predromanska, morda vezana celo na prva pokristjanjevanja v teh krajih. Očitno pa tudi pri tokratnem izkopavanju arheologi niso naleteli na sledi, ki bi kazale na ostanke cerkve sv. Vida, tako kot jih ni bilo najti tudi pri prvem izkopavanju pred enajstimi leti. "Že takrat smo našli ostanke rimskega zidu nekako iz četrtega stoletja. Vendar pa z izkopavanji nismo nadaljevali, ker ni bilo možnosti za celostno obnovo. Ko pa so lani urejali drenažo okoli cerkve, je bil pri izkopavanju prebit maltni tlak, ki bi bil lahko tudi rimski. Ko smo letos začeli izkopavati, se je izkazalo, da maltni tlak ni hodna površina, pač pa le podlaga rimskega hipokausta -centralne kurjave za obsežno V Galeriji Fara v Škofji Loki te dni razstavlja domačin Janez Šifrar, predstavnik mlajše generacije gorenjskih fotografov. Janez Šifrar, sicer absolvent Fakultete za družbene vede se ukvarja predvsem s športno in modno fotografijo, tematika slednje pa ie tudi estetski okvir pričujoče fotografske razstave. Njegove fotografije so interpretacija mondenosti modne fotografije, ki sega po objektih, oblečenih v takšno ali drugačno obleko ali pa so le - in resnično - portreti. Predstavljena dela imajo skupno značilnost beline ozadja, ki se skoraj neopazno staplja z belim detajlom na modelu oziroma portretirancu, kot da bi fotograf s tem hotel pokazati, kako objekt snemanja iz ozadja nezavedno stopa pred gledalca. Foto: Janez P., Igor K. Slikarska in gledališka predstava RAGUA SPET RAGUA Kranj - V Prešernovem gledališču v Kranju bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopila igralka Meta Vranic z monodramo Gilberta Leautierja Raglja spet raglja. Gre za nesrečno in smešno grenko zgodbo, ki jo pripoveduje smešno nesrečna ženska. Pripoveduje pa o smešno grenkem življenju moža in žene, ki sta po nesreči in pomoti prišla skupaj. Vraničeva, članica SNG Drama Ljubljana, je svojo uspešno predstavo že gostovala po Sloveniji, zdaj pa bo priložnost zanimivo igralko spoznati tudi v Kranju. Sploh je Vraničeva zanimiva, ker prihaja v dveh vlogah - tudi kot slikarka. Ob tej priložnosti bodo namreč v kadilnici Prešernovega gledališča na ogled njene shke - portreti, tja so po predstavi na kramljanje z umetnico vabljeni obskovalci gledališča. Jože Hudeček je o njenem slikarstvu zapisal: "Slikarstvo ni zanjo beg iz gledališča, temveč zgolj in samo rešitev pred neusmiljeno minljivostjo njegove čarovnije, je način, kako trenutke napraviti večne..." Razstava bo na ogled do 11. junija, to je do zaključka gledališke sezone v Prešernovem gledališču. • L. M. rimsko vilo. Najdba sodi seveda med pomembnejše najdbe te vrste, saj doslej na Gorenjskem kaj takega še msmo našli," je bil z doslej najdenim zadovoljen Milan Sagadin. Odkrili so vrste še dokaj dobro ohranjenih stebričkov na medsebojni razdaljišestdese-tih centimetrov, ki so jih prekrivale kamnite plošče. V medprostore pod ploščami je prihajal topel zrak iz bližnjega Eraefurniuma - kurišča, zaradi aterega so se potem plošče segrevale. Skratka talno ogrevanje, ki pa je bilo urejeno tudi tako, da se je topel zrak dvigal tudi ob stenah, po navpičnih kanalih iz posebne votle opeke, ostanke so našli med izkopavanj am. "Zgodaj spomladi, še preden so na njivah v okolici zazeleneli posevki, pa smo na posameznih mestih sondirah teren in ugotovili, da rimska stavba, katere sistem ogrevanja smo našli ob cerkvi, sploh ni nekaj miniaturnega, pač pa obsega površino sto metrov v dolžino m kakih šestdeset v širino. Domnevamo lahko, da gre za vilo rustiko, kot so se imenovale stavbe na takšnih rimskih veleposestib. Podobne rimske stavbe - vile rustike smo našli tudi v Čirčab in v Žabnici." Pri sedanjih izkopavanjih pa niso našli nobenih drobnih predmetov, kar seveda pomeni, da je bila plast zemlje že odnesena pri kasnejših gradnjah. Nekaj najdb iz rimskih časov pa je bilo najdenih pri prvem izkopavanju še pred enajstimi leti. Na ruševinah vile rustike je približno v 12. stoletju zrasla sedanja cerkev. Poskusno so odprh tudi tlak v severozahodnem delu cerkve, da bi ugotovili, koliko rimskega tlaka sega še pod cerkveni prostor. Sledovi so, vendar pa se bodo šele po strokovnem poS' vetu odločili, ali bi kazalo najdbo v cerkvenih tleh tudi fjredstaviti na primer pod stek-eno površino. "Zunaj bi bilo kaj takega seveda nemogoče predstaviti. Škoda bi pa bilo, da od tako velikega kompleksa, ki se je zdaj pokazal, ne bi bilo ničesar na ogled." Poskusih bodo tudi odpreti tlak v prezbiteriju, da bi nasu potrditev o romanskem izvoru cerkve - pod površino bi se namreč moral pokazati začetek polkrožne apside. V cerkvi se bodo tudi nadaljevale raziskave fresk v prezbiteriju, obnovila naj bi se tudi ostala oprema v cerkvi. Če bo možnost, borno letos še opravili elekroresis-tenčne meritve površin okoh cerkve, s tem pa bi dobih računalniško sliko ostankov zidov v tleh - če seveda tam obstajajo," ie predstavil dosedanje izsledke izkopavanj Milan Sagadin. • Besedilo in slika: Lea Mencinger LETNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA KRANL Kranj - Danes, v petek, ob 20. uri bo ob prvi obletnici delovanja letni koncert 19-članskega Moškega pevskega zbora Kr3") "ije vodstvom prof. Janeza Forška v avh Zavarovalnice Triglav. od ustanovitve lanskega maja imel osem samostojnih končen ^ devet priložnostnih ter osem božičnih nastopov po Sloveniji. USP*' se je predstavil tudi v Italiji. Pevce v zboru vseskozi povezuje P***^ in ljubezen do petja. Posebnost zbora so tudi solisti, kjer je tr' omeniti nekaj imen, kot so: Janez Plevel, Jože Ogrin in Franc Mi" ^ Posebej lepo zapojejo pesmi, kot so Slovenec sem, Domovini, r ^ sliš in češka narodna Teče voda, teče ter 8e nekatere durge Ijuds* umetne pesmi, ki jih je zbor uvrstil v svoj jutrišnji nastop. ,-6V Program letnega koncerta obsega skladbe slovenskih skladate od Jakoba Aljaža, Marolta, Pavla Kernjaka do Adamiča in . uu janoaa /vijaza, iviaroua, ravia AemjaKa ao /\vaiw~- ,0\ Gustava Ipavca, med tujimi skladatelji pa so na sporedu pe ^ Kamila Maska, Sergeja Jarofa in Orlanda di Lassa. Gost konce na kvartet Jutro z Jezerskega, program pa bo povezoval ^anez^i0\av ■ Glavni sponzorji zbora so Živila Naklo, Zavarovalnica Tng ■ območna enota Kranj in podjetje Marmor Hotavlje, Končen P podprlo še 24 podjetij in obrtnikov. • Janez Kuhar Slovenska umetnost v Ženevi CIUHA, JEMEC, SPACAL „ Kranj • V začetku maja je bil v Ženevi tretji sejem Europ'|A n. se ga je udeležilo okoli osemdeset galerij, največ evropski"^ tudi iz Mehike in Tunisa. Med množico galerij je bila tudi slovenska - galerija Bevisa iz Kranja. ^^^^ V obsežnem katalogu umetniških del, ki so bila predstavljen^ tem sejmu umetnosti, so predstavljene tudi slike J°*et.ahraia # Andreja Jemca in Lojzeta Spacala, ki jih je galerija Bevisa izd ^ predstavitev na tem sejmu. Dela vseh treh slikarjev s ^ predstavljena v različnih slikarskih tehnikah - pri Jožetu ^JH" pri slike na pleksi steklo, gvaši, akril na platnu, akvareli n\.P. |'e$u-Lojzetu Spacalu pa so izbrali le slike v mešani tehniki n.j fla Andreja Jemca pa so predstavljale shke - olje na platnu m 0b platnu. Vse tri umetnike, vsi trije so v zadnjih treh »» ■ u v slovenskem kulturnem prazniku razstavljali v Cankarjevem o Ljubljani, so predstavljale tudi njihove monografije laietni1! Na splošno je bil vtis, ki so ga na obiskovalce sejma un ^ naredile slike slovenskih slikarjev, ugoden, še posebej, ker vejjjjo švicarski obiskovalci, (vsaj nekateri) vedeli tudi za ^danj0 j,^. slikarsko razstavo Jožeta Čiuhe v pariški galeriji Le Monde a .^jj Ne samo slovenski obiskovalci sejma, tudi švicarsKi V"',eZa umetnosti, so predstavnikom galerije Bevisa izrekli same P? o0t v izbor in predstavitev - med njimi tudi dr. Bebler, naš ambas ^ Švici, ki je tudi sicer ob tej priložnosti pripomogel, oa j slovenska predstavitev slikarjev odmevnejša. • L. M. Petek, 20. maja 1994 AKTUALNO 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Po odhodu škofjeloškega župana Bo komu ustrezalo prenehanje dela skupščine? V predsedstvu škofjeloške občinske skupščine želijo nastali položaj čimprej razrešiti, vprašanje pa je, kakšni bodo skriti računi političnih strank. Škofja Loka, 19. maja - Premalo resno jemanje opozoril dosedanjega predsednika občinske skupščine škofja Loka Petra Hawline, da bo z iztekom mandata, za katerega z bil izvoljen, odšel, je škofjeloške občinske organe prisilil, da sedaj iščejo rešitve, kako premostiti preostalih sedem mesecev podaljšanega mandata. O tem smo se pogovarjali s podpredsednikom občinske skupščine Gorazdom Krajnikom. Mislim, da je Peter Hawlina ^orektno in pravočasno obvesti predsedstvo o svojem namenu o odhodu ob izteku mandata in Predsedstvo se je odločilo, da mora njegovo voljo spoštovati. Osebno ocenjujem, da ne gre le za iztek mandata in vprašljivost sklepa Državnega zbora, pač pa za globlje vzroke, ki tičijo v nesporazumih v občinski hiši, predvsem v sporu s predsednikom izvršnega sveta. V predsedstvu smo se odločili, da v kratkem skličemo sejo skupaj s predstavniki strank in se poskušamo dogovoriti, kako zagotoviti delovanje občinske skupščine do konca tega podaljšanega mandata. Predvsem obstaja bojazen, da bo po stopinjah Petra Havvline odšlo še nekaj občinskih poslancev -nekateri so, kot že veste, to že napovedah - ob dejstvu, da naša skupščina dela vedno na robu sklepčnosti, pa bi tako ravnanje utegnilo nadaljevanje sploh onemogočiti. Pred škofjeloško skupščino je do konca leta še nekaj pomembnih odločitev, čeprav so bistveni elementi za delo v tem letu - občinski proračun, že sprejeti. V bistvu sta z vidika strank možni dve taktiki: prizadevati si za nadaljevanje dela skupščine, ki bi morala sprejeti še vrsto pomembnih in zelo občutljivih aktov (npr.: sanacijski PUP-i, kot osnova za legalizacijo črnih gradenj, nadaljevanje postopka iskanja novega odlagališča komunalnih odpadkov, strategija razvoja občine, strategija razvoja turizma, itd), kar bi bilo za iskanje optimalnejših rešitev in sporazumno reševanje teh problemov najbolje, ah pa blokirati skupščino in s tem omogočiti izvršnemu svetu neomejene pristojnosti, delo brez kon- trole, ter prepustiti, da se o nekaterih vprašanjih odloča v Ljubljani v okviru države. Seveda pa sta tudi po morebitni odločitvi za nadaljevanje dela občinske skupščine dve možni rešitvi: da si delo župana za teh sedem mesecev skušamo v okviru predsedstva nekako razdeliti in najnujnejše opraviti, ali pa se začne postopek za izvolitev novega. Obe sta sprejemljivi in uresničljivi. Jasno je, da v primeru odločitve za izvolitev novega župana, za ta čas profesionalizacija ne pride v poštev, utegnejo pa biti predvsem strankarski motivi za tak pristop. Verjetno bi bila najslabša rešitev, če bi se sedaj vneli kakšni prestižni boji, in kaj lahko se zgodi, da tudi zaradi takega pristopa pristanemo v blokadi. Možno je celo, da bi sedaj kdo držal fige v žepu in blokiral skupščino mordacelo samo občasno, ko bi mu ustrezalo." • S. Žargi Dr. Božidar Brudar, predsednik jeseniške skupščine Kdo bo uveljavljal gorenjske interese? Jesenice, 19. maja - Tudi jeseniškemu županu, članu in tudi podpredsedniku Socialdemokratske stranke Slovenije, dr. Božidarju Brudarju je potekel mandat, vendar bo tako kot drugi s spremembo ustavnega zakona 2upan vse do lokalnih volitev. Kako se bo poslej predstavljala Gorenjska? Kako sam ocenjuje odločitev 'škega župana, da nežno prekine mandat in sP|oh oDravlial nujne Mar trni ' sP,on opravljal nujne Jj10?« in sprejemal odločitve, -Jim, da je bilo v času niw'j^a mandata vzpostavlje-'dosti stikov in prijateljskih Hovezav s koroškimi župani na sirani meje kot tudi z oni Nemčijo, kjer so Jesenice podpisale listino o prijateljstvu z mestom Nagold. A sodelujemo in izmenjujemo izkušnje tudi z drugimi kraji in mesti ter orga- nizacijami. Ko se nam bo iztekel mandat in ko bomo na Slovenskem in tudi na Gorenjskem dobili toliko novih občin, me res zanima, kako bo z enotno, recimo, turistično predstavitvijo Gorenjske, ki je vendarle enotna pokrajina in potrebuje skupno predstavitev. Moram reči, da smo se o tem sedanji Sorenjski župani vedno znali ogovoriti in poskrbeti za nekaj akcij in za ugodno predstavitev Gorenjske v svetu. Ko pa bodo nove občine, tako razdeljene in toliko jih bo - vsaka pa s svojim interesom, si pa res ne znam predstavljati, kako bo. Mislim, da bi morali imeti toliko zaupanja v volilce, da bi morali predvideti tudi take zadeve, sploh pa bo velik problem, kako bomo ščitili gospodarske, kulturne in druge interese Gorenjske. Koliko pa ima zdaj pristojnosti sam župan, vam bom povedal zelo odkrito. Nič! Naj navedem le enega izmed primerov: v bližnjem Beljaku je bila neka mladinska akademija za mlade iz desetih držav, ki so preučevali temo Življenje v več kulturah. Bilo jih je 300 in med drugim so se odločili, da se odpravijo na enodnevni izlet tudi k nam, v Kranjsko goro. Kakšni gostitelji bi mi bih, če jim ne bi ponudili vsaj skromnega prigrizka? In računa, Id je prišel za 300 mladih in njihovo večerjo, župan ne more plačati sam, ker je znesek, s katerim razpolaga, v višini le 15 tisoč tolarjev! Zato mora prositi naokoli - občinske službe in izvršni svet Pristojnosti v tem smislu torej nobene!" * D. Sedej Tržiški župan Peter Smuk: Ostaja še dosti dela Predsednik tržiške občinske skupčine Peter Smuk še vedno prihaja vsak drugi dan v svojo pisarno, kjer poskrbi za dogovor z vodilnimi delavci v upravnih organih, reševanje aktualnih problemov ah pogovor s katerim od najavljenih prebivalcev. V teh dneh pa najbrž ni edini od županov, ki sledi predvsem razmišljanjem v medijih o bodoči lokalni upravi. Zdi se mu škoda, da niso prisluhnili nasvetom strokovnjakov, ki vidijo v delitvi občin tudi praktične probleme v vsakdanjem delu m življenju. Seveda župan redno spremlja tudi uresničevanje načrtovanih nalog v občini. Prepričan je, da bodo imeli do konca leta še polne roke dela. V tržiški občini namreč poteka kar nekaj naložb, ki jih financirajo tudi iz občinskega proračuna. Sredi mesta prenavljajo stavbo Delavske univerze, kjer bi lahko ob denarni pomoči iz republike do jeseni dokončno uredili izobraževalni center, v njem bo ob izobraževanju odraslih potekal tudi pouk glasbene šole. Proučiti bodo morah tudi potrebe in možnosti za širjenje osnovne šole Zali Rovt v Tržiču in se dogovarjati o prenovi Mallvjeve hiše. Vsekakor pa bo največ skrbi z dokončanjem največje investicije v Križah, kjer morajo pred posodobitvijo drugega kraka ceste urediti kanalizacijo, sami pa financirajo tudi ureditev pločnikov in razsvetljave. • S. Saje Župan Vitomir Gros ostaja "Da ne bi podtaknili dragega" Kranj, 20. maja - Bo nadaljeval te dni pretečeni mandat, ki so mu ga pred štirimi leti podelili kranjski volivci, ah pa bo, tako kot njegov škofjeloški kolega Peter Havvlina, pospravil pisarno v prvem nadstropju kranjske občinske stavbe in odšel? Kranjski župan Vitomir Gros na vprašanje kratko odgovarja. Pravi, da je Peter Havvlina storil prav. Tudi sam ne priznava odločitve državnega parlamenta o podaljšanju mandata, saj mu ta parlament mandata tudi ni dal. "To je najhujša oblika diktature," trdi Gros, "po tej logiki parlament tudi sam sebi lahko podaljšuje mandat, kakor mu bo ustrezalo, i najbolje kar za vedno." Kljub temu pa kranjski župan I ostaja na svoji funkciji. Zakaj? "Da ne bodo podtaknili koga drugega.-" Očitno se Gros, nasprotno od Havvline, ne namerava umakniti iz političnega življenja Kranja, ampak si v teh kratkih mesecih, ki še manjkajo do oblikovanja novih občin, nabrati še kakšno politično točko zase in za svojo Liberalno stranko. Sicer pa je odločitev državnega zbora o podaljšanju mandata sedanjim skupščinam in s tem tudi županom ne glede na vprašljivo legitimnost v praktičnem pogledu najbolj logična. Tega se najbrž, čeprav ne priznava, zaveda tudi kranjski župan ponedeljkovi zapori krajevne ceste v Kovorju Tovornjaki spet vozijo odpadke na smetišče Dnn^.red ureJanJa cest v tržiški občini je izbil sodu dno v Kovorju. Se bo kaj podobnega ponovilo zaradi sodov s sumljivo vsebino na deponiji? Ko obči01' 19" maJa ' Po nogo™™ domačinov in predstavnikov >C -xZa čimPreJšnjo ureditev dovozne ceste na občinsko *aporo °5'agaliŠče odpadkov' so že v ponedeljek popoldne odstranili Rrad0 v Kovorju. Zaradi nujnih ukrepov za "čimprejšnji začetek koin 6 S° za *elrlek sklicali izredno sejo izvršnega sveta. Tržiški OeznUna,ci zavracaJ° očitke o neurejenosti odlagališča, sodov z 0^locb1° VSeDlno Pa ne morejo sami odstraniti. Inspektor je izdal . Pri hiši Kovor 81 tik ob križišču cest Hudo - Brdo se v klanec odcepi ozka cesta, na kateri nanešen pesek prekriva asfalt. Naprej ob makadamski cesti stoji še več hiš, katerih Prebivalci že več let preklinjajo Prah in hrup ob vsakdanjem dovažanju odpadki ko deponijo skozi naselje, so že m hrup sanju odpadkov na občins-~. Zato °bčin ■ tCr^ali c da *e rov Vf aftiranJe okr°8 380 Svoir? odseka ceste. spreiVm -evo so ponovili ob cun;Hna-njU IetoHega prora-tom i J° P°dkreprli z ultima-',.Qa bodo sredi maja cesto 2aprli, če se stvari ne bodo Premaknile z mrtve točke. Domačine je namreč razburil vrstni red urejanja lokalnih cest v tržiški občini, ki je dovozno °esto na deponijo postavil šele na 5. mesto. Čeprav je predsednik tržiške vlade Frančišek Meglic opravičeval zastoje za prenovo te ceste tudi z zavračanjem nekaterih krajanov za izdajo soglasja, so ga predstavniki KS Kovor s predsednikom Antonom Pušavcem prepričali, da je treba narediti konec zavlačevanju. Izmera ceste in mej s sosedi je potekala prav na dan zapore ceste, s pogovori pa so Kovorjani dosegli pristanek predstavnikov občine, da bodo poskrbeli za čimprejšnji začetek f>renove ceste. To je zadostova-o, da so zaporo odstranili. Nezadovoljstva ne povzroča le cesta Pogajanja za ureditev ceste so Kovorjanom prišla prav, da so opozorili še na nekatere probleme na deponiji in v okolici. Nihče jih namreč ni vprašal, ali dovolijo urediti nad deponijo zasebni odpad starih avtov, ki je po njihovi presoji ekološko vprašljiv. Tudi nad urejenostjo samega odlagališča, kamor vozijo vsemogoče od- fadke, niso ravno navdušeni, rav zato so spraševali, ali namerava občina kot večinski lastnik javnega komunalnega podjetja bolje poskrbeti za urejanje deponije, oziroma, ali bo glede na zakonske možnosti podelila koncesijo za zbiranje in odvoz odpadkov komu drugemu. Da niso vprašanja Kovorja- nov povsem iz trte izvita, smo se prepričali ob skupnem ogledu deponije. Po deponijskem prostoru so bih raztreseni razni odpisani stroji in odpadni materiali. Ko smo se približali desetini sodov, je udaril v nos oster vonj. In naprej je bilo nekaj sodov s trdno vsebino ter še več praznih sodov. Kar precej so jih menda že zasuli, zato domačine skrbi, ali z izpiranjem ne uhajajo v okolje Krajani niso navdušeni nad odpadom avtomobilov nad deponijo. • Foto: S. Saje tudi škodljive snovi. Kot vedo povedati, se studenec na deponiji izliva v potok Lešnico, ki je že dolgo mrtev. Pomirljivi odgovori odgovornih "Tudi potok Kovornik je bil nekdaj poln življenja, danes pa je zbirališče kovorskih odplak, kar domačinov nič ne moti," je ugotovil sanitarni inšpektor Janez Piskar, ki je še pojasnil: "Na deponiji so le industrijski odpadki, ki niso okolju škodljivi. Gre za ostanke poliuretana iz Pekovega obrata PUR, ki jih ni moč reciklirati. Pred več kot dvema letoma je zasebnik pripeljal 13 sodov z odpadno Barvo. Izdali smo odločbo za odstranitev teh sodov, vendar izvršba še ni uresničena, ker je lastnik v zaporu. Glede deponije lahko rečem, da je primerno urejena. Odpad avtomobilov na tej lokacijo pa se mi ne zdi ekološko problematičen." "Zahtevo za ureditev ceste na deponijo razumemo, vendar je že kratka zapora ceste povzročila stroške za odvoz enega tovornjaka odpadkov na kranjsko deponijo in za dodatno delo zaradi zastoja pri odvozu smeti. Zaradi neurejene ceste in nejevolje Kovorjanov tudi ne bi smeh spregledati naših dolgoletnih prizadevanj za organizirano odlaganje odpadkov, ki se je začelo na sedanji lokaciji pred dvema desetletjema. Pre- cej denarja smo v preteklosti namenili za odkupe zemljišč; ker vsa še niso naša, deponije nismo mogli v celoti ograditi. Lotili smo se urejanja varnostnega pasu, dostopnih poti okoli smetišča, odvodnjavanja čistih voda in izkopa jarkov za zbiranje odcednih voda s postavitvijo drenažnih filtrov. O uvajanju sodobne tehnologije pri odlaganju odpadkov pa ni moč razmišljati brez več denarja," je povedal Janez Perko iz Komunalnega podjetja Tržič. Kot smo še izvedeli pri upravl-jalcih deponije, analize izcednih vod v preteklosti niso kazale na onesnaženost okolja, vseeno pa se z inšpekcijo za vodno gospodarstvo dogovarjajo za rednejši nadzor. Na sode z neznano tekočino so sami opozorili inšpekcijo, žal pa so še vedno na deponiji. Prazne sodove zasipajo občasno, ko imajo potreben material. Čeprav tudi sami vozijo kosovne odpadke na deponijo, bi ta morala zadoščati za tržiške potrebe za več desetletij. Skrbi jih bolj bližnja prihodnost in režim odvoza smeti med obnovo ceste. Kljub majhnim količinam odpadkov • s poprečno 3 vožnjami zaprtih tovornjakov in 9 vožnjami zabojnikov prepeljejo od 55 do 65 kubičnih metrov smeti na dan -bi lahko zaradi del na cesti nastali problemi pri odvozu smeti. Upajmo, da vsaj to opozorilo ne bo naletelo na gluha ušesa! * Stojan Saje Deset dni pred referendumom o novih občinah Ljudje bi glasovali za dosedanjo občino O novih občinah ljudje bolj malo vedo, vsi pa se bojijo razraščanja administracije. V občini Škofja Loka bodo resnično izbirali le v Podgori in na Stari Oselici. Škofja Loka, 19. maja - Le dober teden pred referendumskim glasovanjem o novih občinah lahko ugotovimo, da ljudje o tem veliko premalo vedo, pa tudi priprave na to glasovanje potekajo na nenavaden način. V sedanji škofjeloški občini kaže nato, da naj bi se oblikovalo šest občin, pri čemer na Trati čakajo na odločitev ustavnega sodišča. Kot smo že poročali, je po Ervih zborih občanov v škofjeloš-i občini pri določanju referendumskih območij število predlaganih občin od prvotnih štirih (tak je bil tudi občinski predlog") narastlo na osem, po ponovljenih zborih v nekaterih krajevnih skupnostih pa padlo na šest: Žiri, Gorenja vas, Škofja Loka, Trata - Sorsko polje, Selca in Železniki. Premislili so si v Lučinah in v Sorici (s tem je tudi Davča izgubila možnosti), zelo odprto vprašanje pa ostaja predlog za občino Sorsko polje, ki so ga oblikovali in sprejeli na Trati, na Godešiču in v Retečah. Ker v odloku Državnega zbora k temu območju nista upoštevana Hafnerjevo in Frankovo naselje, so se na Trati pritožili na Ustavno sodišče in čakajo na razsodbo. Ker bi pomenila katerakoli sprememba (znano je, da je pritožb iz vse Slovenije več kot deset) le nekaj dni pred referendumom njegovo odložitev, menijo, da je za to zelo malo možnosti, ostaja jim le grenak priokus zmanipulir-anosti, saj v nasprotju z razglašenim načelom o možnosti odločanja ljudi, temu v resnici ni tako. Brez omenjenih naselij -tako je bilo ocenjeno tudi na zadnjem zboru krajanov - predlog za samostojno občino nima posebnega smisla, dodamo lahko le, da so Krajani vasi Suha sklenili zahtevati, da o tem predlogu glasujejo posebej. Ti so namreč trdno odločeni, da se vključijo v občino Škofja Loka, če drugače ne bo šlo, tudi po postopku izločitve. Iz občine Škofja Loka pa je bila na Državni zbor naslovljena še ena pritožba, za katero pa bi lahko ugotovili, da je bila ugodena: krajani vasi Podgore pri Trebiji in dela Stare Oselice se ne strinjajo z večinskim mnenjem svoje krajevne skupnosti o priključitvi v novo občino Žiri, zato so dosegli, da sta ti dve naselji v odloku označeni z zvezdico. To pa pomeni, da se bo volja ljudi o tem, v katero občino naj se vključijo, posebej ugotavljala. Kako bo to konkretno izgledalo na glasovalnih mestih, so razlage različne (dve glasovalni skrinjici, več različnih referendumskih vprašanj...), znano je le to, da naj bi za tiskanje glasovalnih lističev poskrbeli kar sami voliv-ni odbori, kar je novost, ki prav tako vzbuja nezaupanje. Da ljudem nove občine niso blizu pa potrjuje dejstvo, da kogarkoli vprašamo, kot najboljšo odločitev najprej omeni, da bi moralo ostati pri dosedanji občini. • S. Zargi Da bi izvedeli, kako razmišljajo ljudje v krajih, kjer je slišati za različna mnenja, smo na Sovodnju, Trebiji, v Podgori in na obeh delih StareOseltce povprašali naključno Izbrane. Takole so nam odgovarjali: Nevenka Telban, Sovodenj: "Mislim, da bodo nove občine povzročile predrago upravo v naši državi, zlasti pa smo šli pri tem drobljenju predaleč. Za Sovodenj je oblikovan predlog o priključitvi Žirem, kar je v resnici odločila večina ljudi, čeprav sem sama bolj vezana na dolino in Loko. Sploh sem mnenja, da bi bilo najbolje, če bi ostala sedanja občina Škofja Loka. Težko je oceniti, kaj bo pokazal referendum, sama sem skoraj prepričana, da bodo ljudje potrdili v večini predlog za Žiri." Vinko Ušeničnik, Sovodenj: "Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da ostane tako, kot je: cela loška občina, taka delitev Slovenije pa ni dobra. Če pa že drugače ne gre, in se > moramo deliti, pa smo tukaj bolj navdušeni za Žiri, kot za Gorenjo vas. Z Gorenjo vasjo imamo slabe izkušnje, saj smo pod njimi že bili, zato mislim, da, če ne bo ostala Loka, bo večina za Žiri. Večina ljudi hodi v Žiri k zdravniku, upokojenci smo se strašno dobro vzeli vkup, z Gorenjo vasjo pa ni šlo. Celo nekaj kmetov iz Laniš in dela Javorjevega dola, kar spada pod Idrijo, želijo, da bi se priključili Žirem." Mirjana Bašelj, Trebijo: "Ne poznam i pravih razlogov delitev na tako veliko število l občin, ljudje pa se na \ splošno boje, da se bo samo administracija zelo povečala. Kakšni so predlogi za nove občine sedaj niti natančno ne vem, menda naj bi Trebija spadala pod Žiri Tak predlog ni najbolj logičen, saj otroci hodijo v šolo v Gorenjo vas in tja hodimo k zdravniku. Mislim pa, da bodo ljudje prišli na referendum in odločili" Viljem Kokelj, Podgora: "Če bi bilo po moje, bi ostalo tako, kot je. Nove občine bodo prinesle samo nove zaposlene v teh službah, pa jih je že zdaj preveč. S predlogom, da se priključimo Žirem pa se strinjam, saj je to edi-_~ ni kraj, ki ima nekaj industrije, s tem pa I tudi nekaj denarja, Gorenja vas je brez tega. V naši vasi so različni pogledi na to. Mislim da jih kar precej hoče k Gorenji vasi, ker spadamo tudi pod gorenjevaško faro. Tradicija je, da ljudje pridejo volit, in mislim, da bo tako tudi tokrat. Kakšen pa bo rezultat, pa je težko napovedati." Leopold Jereb, Podgora: "V Podgori smo za odločanje za nove občine organizirali zbiranje podpisov, in pokazalo se je, da so od več kot 90 le dva ali trije za to, da se Podgora priključi Žirem, vsi ostali pa so za Gorenjo vas. i Tam imamo cerkev, šolo, zdravnika, skratka vse nas veže na >Gorenjo vas, in ne vidimo razloga, da bi [šli v Žiri. Menda je v 'odloku za Podgoro i neka zvezdica, pri če-\mer niti ne vemo, kaj \ to pomeni. Mi bomo vsekakor vztrajali, da smo za Gorenjo vas. Volja ljudi bi se v tem primeru vsekakor morala upoštevati." Milan Šubic, Stara Oseltca (nad Trebijo): "Mislim, da bi te nove občine morale imeti več pristojnosti, podobno, ~l kot so jih imele stare -takrat bi to imelo kakšen pomen. To pa, kar sedaj nastaja, pa se bojim, da bo eno veliko zapravljanje denarja, ki bo povečalo davke. Tu, na tem koncu Stare Oselice menimo, da so Žiri najboljša izbira, če že moramo loško občinodeliti. Žiri so industrijsko razvit kraj in samo v tem primeru si lahko obetamo razvoj. Mislim, da je takega mnenja večina na tem koncu Stare Oselice, medtem ko tisti del, ki jt vezan na cesto v Kopačnico, hoče v Gorenjo vas." Francka Šptček, Stara Oselica (nad cesto v Kopačnico): "Tudi pri nas smo zbirali podpise za to, da se priključimo V novo občino Gorenja vas, saj nas vse veže na ta kraj. Tam imamo •*t šolo, zdravstveni dom, pa še bližje je. Ne vemo, zakaj bi morali najprej do Hotavelj, nato pa nazaj gor v Žiri Sicer pa menim, da bi bilo najbolje, da bi ostala občina Škofja Loka takšna, kot je, ali pa kvečjemu dve. Če je kaj denarja, se to pozna samo, če je občina dovolj velika. V Stari Oselici so ljudje glede nove občine razdeljeni, in ne vem, kako se bo to končalo. Mi na tem koncu bomo za Gorenjo vas." Iz kranjske občine sedem novih občin Kjer bo župan samo častni naslov, ne bo prida ečina vprašanih proti drobljenju občine. "Nepomembni* pristojnosti in financiranje otežujejo odločanje.) kriteriji za oblikovanje novih občin. Nejasne Kranj, 20. maja - Ko smo te dni spraševali kranjske občane o tem kaj menijo o novih občinah, so zvečine odgovarjali negativno; ne toliko zaradi navajenosti na sedanjo skupno občino in človeku prirojene bojazni pred novim, neznanim njihov glavni argument "proti" Je bu* denar. Ali strokovnjaki priznajo ali ne, bo v 350 novih slovenskih občinah toliko in toliko zaposlenih ljudi, ki jih bo treba plačati, državna uprava pa se že brez tega razrašča, namesto da bi se ustrezno racionalizirala. Razen tega tudi še nihče od snovalcev nove lokalne samouprave \judem nI jasno povedal, čemu je drobljenje občin sploh potrebno. Je glavni cilj res ta, da bo majhnim, nepovezanim kadrovsko in finančno revnejšim in po slovenski tradiciji sprtim lažje vladati iz centra? Kakorkoli že, nove občine so dejstvo in so nam vedno bližje. Sedanja kranjska občina z okrog 73.000 prebivalci, ki je nastala z združitvijo prejšnjih občin (leta 1955 so ji bile priključene občine Besnica, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Predoslje in Šenčur ter leta 1958 še Cerklje) gre na sedem kosov. Iz nje naj bi se porodile: mestna občina Kranj, gorska občina Jezersko ter navadne občine Cerklje, Naklo, Preddvor, Šenčur in Visoko. Tako pač hočejo ljudje (peščica navzočih na zborih občanov), ki jih ie državni zbor ne glede na (ne)izpolnjevanje zakonskih kriterijev, potrebnih za oblikovanje novih občin, v celoti uslišal. Zavrnil je edino Stražišane, ki jih je kot nerazdružljiv del mesta Kranja priključil bodoči mestni občini Kranj. Kaj se bo iz tega izcimilo na referendumu 29. maja, je seveda drugo vprašanje. Bodo "navadni" ljudje pritegnili manjšini krajevnih veljakov, ki se ogrevajo za svoje občine? Odločali bodo glasovi tistih, ki bodo prišli, ne tistih, ki bodo ostali doma. V kranjski občini na referendumskih glasovnicah ne bo alternativnih rešitev. Primer: ste za oblikovanje občine Visoko ali ne? Če ne, nič vprašanja, ali ste morda za občino Šenčur, Kranj ali Preddvor, ki so najbližja alternativa. V takih primerih, če bo seveda do njih prišlo, se postopek začne znova tako v nesojeni občini kot v tisti, v katero večina občanov želi, to pa zna za jesen načrtovane občinske volitve zavleči krepko proti novemu letu. Opuščanje kriterijev Zakon o lokalni samoupravi v svojem 13. členu našteva enajst kriterijev, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju novih občin. Malokatera bodoča občina v sedanji kranjski občini zadošča vsem. Že prvemu, to je najmanj 3000 prebivalcev, ne ustrezajo občine Jezersko s 669 prebivalci, Cerklje z 2245, Naklo z 2700 in Visoko s 1069. Zelo ohlapno so ponekod razumljeni tudi kriteriji glede šol, zdravstva, pošte, banke. S tem, da večina bodočih občin izpolnjuje večino zakonskih kriterijev, se je očitno zadovoljil tudi državni zbor, ko je potrdil meje po volji ljudi, navzočih na zborih občanov. Zakaj ni upošteval republiških strokovnih podlag, ki so občinam na območju kranjske občine začrtale bolj logično zaokrožene meje po zgodovinski, geografski, socialni, komunalni in drugih plateh, ostaja odprto vprašanje. Logično bi bilo, da bi se Podbrezje in Duplje priključile Naklu, Vele-sovo, Brnik, Šenturska gora Cerkljam, Visoko, Voglje, Vok-lo Šenčurju... Očitno gre v teh krajih za stare zamere, Tri so zdaj znova oživele, državni zbor pa jih je (zaradi slabe vesti?) preprosto "požegnal". Nejasne pristojnosti novih občin Čeprav se o novi lokalni samoupravi govori že najmanj pet let - bila je v programih nekaterih strank pred prvimi demokratičnimi volitvami - pa je tik pred "zdajci" še marsikaj nejasnega. Predvsem še niso dorečene pristojnosti novih občin, ki naj bi jim ostalo približno tretjina sedanjih pristojnosti, in to predvsem na področjih urejanja komunale, sociale m okolja. Jasno tudi še ni, kako bo s financiranjem novih občin. Več denarja, kot ga je za občinske potrebe zdaj, gotovo ne bo, prej nasprotno, zato se utegnejo v marsikateri manjši občini, kjer so prepričani, da jim bo šlo samostojnim bolje, ujeti v past. Predvsem zato pa bo tudi zelo pomembno, kakšni ljudje bodo Erevzemali krmila novih občin, dosedanje izkušnje iz krajevnih skupnosti namreč kažejo, da ponekod iz malo denarja znajo narediti veliko, drugje pa obratno. Občine bodo torej morali voditi ambiciozni, sposobni, gospodarni ljudje. Kjer se bodo ponašali samo z županskim naslovom, ne bo pričakovanega razvoja. Kranj celo prevelika občina? Bodoča kranjska (mestna) občina bo od predvidoma sed- Priprave na referendum, ki bo v nedeljo, 29. maja, so že v polnem teku. Volišča bodo ista kot ob zadnjih državnih volitvah 1992. leta, od srede naprej pa bodo v avli kranjske občinske skupščine postavljene skrinjice tudi za predčasne volitve za vse tiste, ki bodo na dan referenduma zadržani. Imenovane so tudi že volilne komisije. Občinskim komisijam bodo predsedovali: v Preddvoru Janja Roblek. v Cerkljah Majda Erzar, na Visokem Marija Bakovnik, v Šenčurju Judita Aljančič, v Naklem Mateja Soklič, v Kranju Alojz Marolt, na Jezerskem Mihael Savnik. mih na območju sedanje občine največja, združevala bo 36 krajevnih skupnosti z 58.511 pre-bivalci. Kakor gre po eni strani verjeti zagovornikom oblikovanja velike, finančno močne občine, ki bo gotovo uspešnejša tudi pri trkanju na vrata posameznih državnih ministrstev (če ne bodo vrata odpirale predvsem strankarske vezi?), p* utegne njena obsežnost in pes; trost problematike koga tudi razočarati. Občinski svet (enodomna skupščina), voljen po strankarskem principu, naj bi bil namreč sestavljali svetniki glede na število prebivalcev posamezne sredine. Potemtakem bodo meščani lahko po vsej črti preglasovali soobčane, denimo, s Senturske Gore ali s Podblice. če bodo slednji sploh priSli dobesede. Koga v mestu bo zanimala želja po asfaltni cesti nekje v hribih, kjer so tako au tako "sami bogati kmetje, ki asfalt, vodovod in še kaj lahko sami plačajo"? Da bi se morebitnim takšnim, zapletom ognili, so zbori kranjske občinske skupščine sprejeli "pismo o dobri name; n", v katerem so poudari'1 potrebo po zastopanosti vsen 36 krajevnih skupnosti v novem občinskem svetu. Razmišljajo 0 oblikovanju treh ali štirih volilnih okrajev, s čimer bi posamez-nim sredinam odprli vec možnosti, da se njihovi glasovi slišijo in uslišijo. H. Jelovcan Borut Krančan s Poženlka pri Cerkljah: "Najpametneje bi bilo, da bi kranjska občina ostala taka, kot je. Navadili smo se hoditi v Kranj po opravkih, tu smo večinoma tudi zaposleni, z delom krajevnega urada, kjer tudi lahko urejamo manjše stvari, dobimo nekatere dokumente, smo zadovoljni. V Cerkljah je svoje čase res bila občina, lani so nam vzeli policijski oddelek, ga bodo, potem ko bomo spet imeli svojo občino, vrnili? Mislim, da bo precej zadreg in špetirov tudi Z razdelitvijo občinskega premoženja. Denar bo še bolj razdrobljen kot je zdaj, državna uprava pa gotovo še dražja." Ivana Humer iz Kranja: "Čeprav berem časopise, poslušam radio in gledam televizijo, povsod je precej govora o novi lokalni samoupravi, ne uspem izluščiti pametnega razloga, ki bi me prepričal, da je drobljenje občin res potrebno, da se bodo nove občine bolje razvijale in predvsem, da bodo cenejše. Za kranjsko občino je gotovo dobro, da ostaja velika, v bistvu zelo malo izgublja. Mislim, da se bodo kmalu pokazale slabe plati razdruževanja in se bodo občine čez leta spet začele združevati." Andrej Toporš iz Dupelj-' "Naj nam Naklanci zamerijo ali ne, v Dupljah se bolj ogrevamo za kranjsko kot za naklansko občino. Zf zdaj iz Kranja nismo dobih zavidanja vrednega denarja, če bi šli pod Naklo, bi g« najbrž še manj, Naklanci bi najprej gledali nase. Razen tega nimajo niti osemletke, niti zdravstvenega doma, p° vseh opravkih moramo V Kranj. Torej bomo še naprej hodili v Kranj." Petek, 20. maja 1994 GOSPODARSTVO UREJ A:MARU A VOLČJAK 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Osmrtnica že - ali tudi pogreb? (nadaljevanje s .1. strani) Kot so povedali člani stavkovnega odbora, v katerem so predstavniki Svobodnega sindikata in sindikata Neodvisnost, so bile glavni povod za stavko plače. Zaposleni so zadnjo plačo (za februar) prejeli 1. aprila letos. Ko tudi z obljubljenim izplačilom bonov ni bilo nič, so se v ponedeljek na tajnem glasovanju odločali o tem, ali začeti s stavko ali nadaljevati z delom. 138 delavcev je glasovalo za stavko, 19 jih je bilo proti, nekaj glasov je bilo neveljavnih, stavkovni odbor, ki ga vodi Branko Tadič, sicer predsednik Svobodnega sindikata, je oblikoval stavkovne zahteve o izplačilu marčevskih in aprilskih plač, o sklenitvi socialnega sporazuma in o sklicu izredne seje upravnega odbora. Zahteve so "opremili" še z obvestilom, da so pripravljeni takoj začeti z delom (tudi v soboto ali v nedeljo) in nadoknaditi izpad proizvodnje, če bo lastnik, republiški sklad za razvoj, ^polnil njihove zahteve. "Mati država" tu prava mati . Stavkovni odbor je v torek ttdal posebno izjavo za javnost, v katero je med drugim zapisal, da "mati država" (republiški sklad za razvoj) zumeli glede stavkovnih zahtev. Upravni odbor in vodstvo podjetja sta sindikatoma predlagala, da bi delavcem razliko marčevske plače izplačali do 26. maja, aprilsko plačo do 20. junija; vse to pa pod pogojem, da bi takoj (včeraj zjutraj) začeli delati in da bi omogočili izpolnitev vseh pogodbenih naročil. Delavci so včeraj o predlogu tajno glasovali in se odločili, da s stavko nadaljujejo. • C. Z., foto: G. Šinik Novo vodstvo Republiški sklad za razvoj je kot lastnik Sukna razrešit dosedanjega direktorja Alojza Ferbežarja in z i2\ majem imenovat na njegovo mesto TomaŽa Gašperlina, ne skrbi za podjetje kot prava mati, ampak bolj kot mačeha. "Vodstvo očitno pričakuje od delavcev, da bodo razumeli in potrpežljivo prenesli vse, celo delo brez minimalnih plač. Ob sicer ničnih pravicah naj bi bili še zastonjkarski mezdni delavci. Povsem upravičeno se sprašujemo, ali ne bi delali zastonj vse do trenutka programiranega stečaja," so zapisali v V proizvodnji od 20 do 23 tisočakov V Suknu je bita februarja povprečna neto plača (za 160 ^dela) 27.916 tolarjev, marca pa (za 184 ur) 33.136 Wtuiev. Delavci v proizvodnji zaslužijo po navedbah stavkovnega odbora od 20 do 23 tisoč tolarjev. izjavo, v kateri zahtevajo tudi razčiščevanje odgovornosti tistih, ki bi morah poskrbeti za delo in plače, a tega niso bili sposobni. Kot so povedali člani stavkovnega odbora, delavci zamerijo skladu kot lastniku, da je tako dolgo zaupal prejšnjemu vodstvu; ne morejo pa tudi razumeti, da bi bilo podjetje, ki večino proizvodnjo proda na tuje trge, zrelo za stečaj. "Z boni ne moremo plačati položnic" V času, ko to poročamo, v družbi Sukno še niso ustregli stavkovnim zahtevam. Zaposleni so že v ponedeljek, po odločitvi za stavko, prejeli bone v vrednosti 60 odstotkov marčevske plače, preostanek pa zahtevajo v gotovini, ker "z Murkinimi boni, žal, ne moremo plačati elektrike, stanarine in ostalih položnic". V sredo je bila v Ljubljani seja upravnega odbora družbe Sukno, na kateri se niso spora- Podjetje ima trg in naročila Kot so povedali v vodstvu družbe Sukno, ima podjetje dober izdelek, trg, naroČita in tudi dobre motnosti, da se ob potrpljenju delavcev izkoplje tz težav. Problemi namreč te niso tako veliki, kot, denimo, v nekaterih drugih podjetjih v Sloveniji, in tudi ne takšni, da Jih ne bi mogli "rešiti« brez stečaja. Velike likvidnostne težave, ki onemogočajo, da bi lahko delavcem pravočasno izplačati plače, so nastale zato, ker so si nekateri njihovi največji upniki v zadnjem času poplačali pretekle dolgove, V vodstvu menijo, da je od tega, kdaj bodo delavci prenehati stavkati in začeli delati, precej odvisna nadaljnja usoda podjetja in zaupanje njegovih poslovnih partnerjev. ^Pet bomo dobili pomočnike in mojstre Stanovanje bomo lahko se belili sami ^državnem zboru je že predlog novega obrtnega ^ona. Stari je bil sprejet leta 1988. j^ubljana, 17. maja - Novi obrtni zakon, ki je po mnenju bra ?ln tako dober, da bi lahko celo združili drugo in tretje Prin *t V ^r^avnem zboru, in ga sprejeli po hitrejšem postopku, neloi f ret* znotraJ obrtništva, obenem pa ga tudi varuje pred Prvo i konkurenco. Tako je v predlogu zakona, ki gre tokrat v ledovr amentarno obravnavo, zapisano, da je nezakonito in njgist •no. °PravlJanje vsake dejavnosti brez vpisa v obrtni °zka Cr m *zc*aJe obrtnega dovoljenja. Ta definicija je dokaj pobelir k00*0 naštete izjeme. Tako bomo sami še vedno lahko °brtn stanovanJe ali popravili svoj avto. Sicer pa predlog deJavr^a za^ona deli to dejavnost v tri temeljne skupine: v obrtne ,,J nosti - dejavnosti klasične obrti, v obrtem podobne javnosti te v dejavnosti domače in umetne obrti. Treba bo f°biti obrtno dovol enje, pa naj gre za fizične ali pravne osebe, ^Polnjeni pa bodo morali izobrazbeni in drugi pogoji. Država bo Jbila Obrtno zbornico in območne zbornice, na stara pota pa se J^a izobraževanje. Obrt obsega okrog 250 poklicev. DobUi J°mo vajence oziroma učence za obrtne dejavnosti, zbornica pa Jo imela register, kjer se bo mogoče učiti za obrtniške poklice. Po Jaključku izobraževanja bo pomočniški izpit pred posebno komisijo obrtne zbornice, predlog zakona pa ponovno uvaja J^jstrske izpite. Izobraževanje bosta uskladila Obrtna zbornica m ^nistrstvo za šolstvo in šport. • J. Košnjek ^ermo izvaža znanje Posel, vreden štiri milijone mark v MieloSkem Termu so v teh dneh predali avstrtfsko-ttetnškemu koncernu Heraklit štiri mihione mark vredno N stroko opremo za izdelavo kamene volne. Posel so preo Pol leta dobili na mednarodnem natečaju. $M}a Loka - Kot poudarjajo v Termu, gre za proizvodno °Premo, ki je rezultat lastnega razvoja in znanja ustreza Y*ern zahtevanim svetovnim normam, tudi ekološkim. Upremo, težko dvesto ton, so po načrtih njihovih tehnologov ? manj kot treh mesecih izdelali v Elektrokovmarju Laško, svetovno priznana družba Heraklit pa bo z njo opremila kvarno za izdelavo kamene volne v vzhodnem delu Nemčije. „ v škofjeloškem Termu so bili še pred desetimi leti Popolnoma odvisni od tuje tehnologije. V začetku osemde-8«Uh let so osnovno dejavnost (proizvodnjo izolacijskega materiala) dopolnili z razvojem lastne tehnologije,, vzadnjih 'ftih pa so izvozili Že za sedem milijonov nemških marlc opreme. To so po besedah Janeza Deželaka, generalnega ^rektorja Terma, šele prvi koraki, saj želijo s svojim znanjem J^prej prodreti tudi na Daljni vzhod. • CZ. Nova strategija Iskre Kako povečati konkurenčnost Iskrina konkurenčna sposobnost upada že od 1981. leta dalje. Ljubljana - Inštitut za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane je pred kratkim na direktorskem forumu Iskre predstavil projekt Nova strategija Iskre, za katerega sta poleg 38 Iskrinih podjetij zagotovila denar še ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za znanost in tehnologijo. Kot ugotavljajo v strategiji, svetovni trg elektronike, vreden kar 730 milijard dolarjev, obvladuje nekaj deset gigantskih proizvajalcev, ki od manjših terjajo specializacijo in nenehno prilagajanje. Iskrina konkurenčna sposobnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, upada že od 1981. leta dalje. Z razpadom jugoslovanskega trga, s spremembami na Vzhodu in v deželah tretjega sveta se je znašla pred problemi, ki jih povečujeta še razdrobljenost znanja in kapitala ter nerešen lastninski model upravljanja. Glavni cilj nove strategije je povečati njeno konkurenčno sposobnost in zagotoviti 40 tisoč ekujev dodane vrednosti na zaposlenega, kar bi jo ponovno približalo evropski produktivnosti v elektronski industriji. Na direktorskem forumu so prvič predstavili novo (dvonivojsko) organiziranost podjetniške mreže in vlogo Iskre holdinga, z ministroma Igorjem Umekom in Mitjem Gasparijem pa so se pogovarjali tudi o modelu lastninjenja v Iskri. • C. Z. Elan bo jutri odprl vrata za obiskovalce Ogled proizvodnje, modna revija - in nižje cene Begunje - Delovni kolektiv Elana bo jutri, v soboto, med 9. in 13. uro sprejel medse ljudi, ki bi si radi ogledah tovarno in prisluhnili predstavnikom podjetja o poslovnih rezultatih, uspehih, načrtih in pričakovanjih. Obiskovalci si bodo lahko v proizvodnih obratih ogledah, kako izdelujejo smuči, telovadno orodje, barke in jadralna letala, na modni reviji pa tudi modele njihove spomladanske kolekcije oblačil. In da ne bi samo gledali, bodo jutri lahko v Elanovi prodajalni kupovali po nekoliko nižjih cenah. Čeprav je Elan zamenjal lastnike, mu je kliub težavam uspelo ohraniti izvozne uspehe. Pa ne le to: še vedno sledi svetovnim razvojnim trendom, uvaja novosti in zaposluje nove delavce. • C. Z. Pritožba največjega upnika Upniki bodo morali še malo potrpeti Kranj - Kot je že znano, se je Gorenjska banka kot največji Tekstilindusov upnik pritožila na sklep stečajnega senata o glavni delitvi stečajne mase. Ker na Višjem sodišču v Ljubljani o pritožbi še niso odločili (pa tudi to ni znano, kdaj bodo), stečajne mase za zdaj še ni mogoče razdeliti. Upnikom, med katerimi so tudi nekdanji delavci, tako ne preostaja ničesar drugega kot to, da še malo potrpijo. Janez Mlakar, stečajni upravitelj Tekstilindusa, zatrjuje, da se sredstva stečajne mase povečujejo, da so varno in dobro naložena in da se morda z njimi celo bolje gospodari, kot bi to ob izplačilu zmogel kateri od upnikov. Ko bo delitev možna, bo denar takoj nakazal upnikom; delavce pa bo o načinu izplačila še posebej obvestil prek sredstev javnega obveščanja. • C. Z. Lastninjenje družbenih podjetij Štirinajstim "Gorenjcem" že sveti zelena Republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je doslej prejela 296 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, od tega jih je 141 že odobrila. Kranj - Agencija je doslej odobrila program lastninskega preoblikovanja štirinajstim gorenjskim podjetjem. Kot vse kaže, s privatizacijskimi postopki najbolj hitijo v škofjeloški občini, kjer je za program lastninjenja dobilo republiški "blagoslov" že osem podjetij. V radovljiški občini imajo odobren program le tri podjetja, v kranjski dve, v jeseniški eno, v tržiški pa še nobeno. Agencija je odobrila program lastninskega preoblikovanja Embalažno grafičnemu podjetju Škofja Loka, Termopolu Sovodenj, Kroju Škofja Loka, Alpini Žiri, Obrtniku Škofja Loka, Obrtno gradbenemu podjetju Grad Bled, Termo Škofja Loka, Etiketi Žiri, Iskri Števci Kranj, Kovinski Bled, Kemični čistilnici in pralnici Jesenice, UKO Kropa, Arhitektnemu biroju Kranj in Alpetourju Bandag Škofja Loka. Med podjetji, ki so s Skladom za razvoj podpisala pogodbo o prenosu in prodaji delnic, sta z Gorenjske Termopol Sovodenj in Kroj Škofja Loka; med podjetji, ki so dobila drugo soglasje agencije, pa je poleg Kroja tudi Ornega Kranj. Med približno sto petdesetimi cenilci, ki jim je republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo podelila certifikate za vrednotenje nepremičnin po ameriški metodi ASA, jih je tudi trinajst na Gorenjskem. To so: Anton Božič (Kranj), Dragica Debeljak (Škofja Loka), Branko Dolenc (Lesce), Janez Fajfar (Kranj), Peter Hafner (Škofja Loka), Igor Klemene (Zgornja Lipnica), Danilo Klinar (Breg pri Žirovnici), Roman Logar (Kranj), Aleš Megušar (Škofja Loka), Gorazd Mravlja (Škofja Loka), Miroslav Pustovrh (Kranj), Franc Remec (Radovljica) in Jože Zidar (Jesenice). Od 296 podjetij, ki so doslej agenciji predložila programe za lastninsko preoblikovanje, se jih 248 zavzema za notranji odkup in za interno razdelitev delnic, dve za prodajo vseh sredstev podjetja, sedem za notranji odkup in dokapitalizacijo, štirinajst pa za preoblikovanje s prodajo delnic. Agencija je doslej odobrila javno prodajo delnic petim podjetjem: Kolinski Ljubljana, Konfekciji Lisca Sevnica, ljubljanskemu Leku, hrastniškemu Sijaju in podjetju Lesnina Emmi Slovenska Bistrica. • C. Z. Kadrovske spremembe Plamen ima (spet) novega direktorja Kropa - Upravni odbor koncerna Slovenske železarne je v petek za novega direktorja podjetja Plamen iz Krope imenoval Saša Jevšnika, ki je na tem mestu nadomestil Jožeta Benedičiča. V zadnjih letih se je v Plamenu zamenjalo že več direktorjev. »CZ. PONUDBA SKB banke NIŽJA OBRESTNA MERA ZA KRATKOROČNA POSOJILA Ker potrebujem posojilo... Ravno včeraj sva se z možem pogovarjala o prihajajočih počitnicah. V katalogu sva že izbrala krasen hotel. Plačati bi morala v gotovini in si tako zagotoviti termin, pa še sin bi rad imel svoj računalnik. Še sreča, da je za vse to, in seveda za številne druge namene, pri SKB banki moč dobiti kratkoročna gotovinska posojila, zdaj celo po nižji obrestni meri. Za nas, ki že sodelujemo z banko, se je obrestna mera za kratkoročna posojila znižala z 18% na 15%. Za ostale, ki z banko poslovno ne sodelujejo, se je obrestna mera za kratkoročna posojila znižala z 22% na 18%. Znižala pa se je tudi obrestna mera za enaka posojila obrtnikom in sicer z 20% na 16%. SKB banka odobrava kratkoročna posojila v gotovini ali na podlagi predračuna. Verjetno se bova odločila za gotovinsko posojilo, tako da nam bo po vseh nakupih in plačilih ostalo tudi kaj gotovine. Posojila se zavarujejo s poroki ali s plačilom zavarovalne premije, potrebna pa je tudi ustrezna kreditna sposobnost posojilojemalca. Doba vračanja posojila je do 12 mesecev, tako da tudi s tem ne bo nobenih težav. SJtlftAJKAlJ, PE GORENJSKE Kranj, Koroška 5 Tel.: 064 212 752 GORENJSKI GLAS • 10. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 20. maja 19» 4^ NA ŠTIRIH KOLESIH Poslovanje z nepremičninami Oltena nadomešča Oltcit Zasebno podjetje Rondel iz Ljubljane je pred kratkim prevzelo generalno zastopništvo romunske avtomobilske tovarne Krajova avtomobile, bolj znane po proizvodnji avtomobilov Oltcit. Tovarna je že nekaj čas brez francoskega (Citroenovega) pokroviteljstva, avtomobili pa se po novem imenujejo Oltena. Oltena club 12 TRS je kombilimuzina s tremi vrati, vanjo pa namesto 1,1- litrskega po novem vgrajujejo 1,3-litrski štirivaljnik, z največjo močjo 44 KW/61 KM, ki je zelo podoben tistemu, ki ga je Citroen vgrajeval v model GS. Vozilo doseže največjo hitrost 157 kilometrov na uro, do hitrosti 100 kilometrov pa pospeši v 13,1 sekunde. Normna poraba goriva se giblje med 5,7 in 8,6 litra goriva. Poleg serijske opreme ie za dodatnih 600 mark doplačila na voljo zavorni sistem ABS, ki ga vgrajuje zastopnik, garancija zanj pa znaša deset let. Vozila imajo sicer enoletno garancijo oziroma 15.000 kilometrov, trenutno pa je v državi šest servisnih in štiri prodajna mesta. Prodajno servisna mreža naj bi bila do konca leta v vseh večjih slovenskih krajih, pri Rondelu pa računajo, da bodo zaradi ugodne cene (približno 9300 mark) na leto prodali okoli 400 avtomobilov. V tovarni imajo v pripravi tudi avtomobile s katalizatorjem, ki naj bi bih pri nas naprodaj vsaj do takrat, ko bo začela veljati uredba o obveznem kataliziranem izpuhu, jeseni pa bo morda homologirana tudi dostavna izvedba. V tovarni so naredili tudi natanko dva kabrioleta, enega je uporabljal diktator Nikolae Ceaucescu, drugega pa so podarili francoskemu predsedniku Francoisu Mitterandu. • M. G. Rekorden obisk na avtosalonu Letošnji 18. Slovenski avtomobilski salon si ie ogledalo rekordno število obiskovalcev. V vseh dneh skupaj si je avtomobile in spremljajočo ponudbo ogledalo 94.582 obiskovalcev, največ pa jih je bilo v nedeljo, 8. maja, kar 19.874. Za primerjavo, lanskoletna številka se je zaključila blizu 70.000. • M. Bled - Stanovanjsko združenje pri Gospodarski zbornici Slovenije in Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI prirejata 25. in 26. maja na Bledu posvet z naslovom Poslovanje z nepremičninami. Po uvodnem razmišljanju ministra za okolje m prostor dr. Pavla Gantarja bodo govorili o pravnih podlagah poslovanja z nepremičninami ter o evidentiranju in statističnem spremljanju nepremičnin v Sloveniji, predstavih pa bodo tudi priročnik "Poslovanje z nepremičninami". Drugi dan bo mag. Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, predaval o socialnem partnerstvu in njegovem pomenu za gospodarski razvoj, govorih pa bodo še o stanovanjskih stroških, 0 izkušnjah stanovanjskih upravnikov v Italiji, o upravljanju s stanovanji v slovenskih razmerah in o prvih ugotovitvah stanovanjske inšpekcije. • C. Z. Nacionalno turistično združenje V proračunu le malo za turizem Kranj - V Sloveniji že od decembra dalje deluje Nacionalno turistično združenje, Id se kot nepolitična in nedobičkarska organizacija zavzema za uveljavitev turizma doma in v svetu. Združenje bo oktobra priredilo v Ljubljani mednarodno konferenco z naslovom "Turizem - osnova za sodelovanje med mesti", v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije bo pripravilo mednarodni natečaj identitete in celostne podobe turistične Slovenije, več let se bo ukvarjalo s programom Investicije v kakovost, s katerim želi pospešiti prehod na višjo kakovostno raven turističnih zmogljivosti, storitev in manage-menta, prikazalo bo vrhunsko turistično ponudbo s področja bivanja, kulinarike, enologije, rekreacije, kulture, trgovine... V združenju so prepričani, da je turizem tista gospodarska dejavnost, ki lahko bistveno pripomore k oživljanju proizvodnje in gospodarski rasti, k manjši brezposelnosti, k hitrejšemu vključevanju v tržno gospodarstvo razvitih držav, k razvoju podjetništva n k uveljavitvi nacionalne identitete Slovenije. Ker državni »roračun namenja le skromna sredstva za pospeševanje razvoja 1 i promocijo turizma, so še pred sprejetjem proračuna pozvali Siovensko vlado, naj se pozitivno opredeli do razvojnih vprašanj slovenskega turizma. V združenje se je do sredine aprila vključilo 64 članov; pogodbo pa imajo še s šestnajstimi podjetji - partnerji- Predsednik združenja je nekdanji minister za turizem mag. Janez Širše, ki je bil tudi pobudnik za njegovo ustanovitev; v organih pa so tudi Gorenjci: direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič je član upravnega odbora, direktor blejske igralnice Vinko Marolt je v nadzornem odboru, direktor blejskega Grand Hotela Toplice Zvone špec pa je predsednik častnega razsodišča. • C. Z. Mercator Preskrba Tržič BLAGOVNICA * 53-180 BELA TEHNIKA IH ŽELEZNIH A Osnovna šola Lucijana Seljaka Kranj, Šolska ulica 3 objavlja JAVNO DRAŽBO dveh počitniških prikolic ADRIA 410/EVR s predprostorom, letnik 1978. Javna dražba bo v torek, 24. maja, od 7. do 14. ure na parkirnem prostoru pred šolo. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Nakup bo po načelu videno-kupljeno. Stroške prepisa in prometni davek plača kupec. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 MUKA B O K Z H O POSREDNIŠKA H I t A d. d. CENTRALA BREŽICE Cesta prvih borcev I 1, 68250 Brežice telefon: 0608 62-236. telefaks: 0608 62-85: POSLOVALNICA LJVRIJANA Slovenska cesta 54, 61000 Ljubljana lelefon:06l 133-11-55. telefaks: 061 133-13-47 'KAM IZLET? I CILJ, ČAS POTOVANJA, i PRIJAVE DATUM ODHODA CENA JPREV0Z GOSTINSKE STORITVE OPIS POTOVANJA S MED U U H - UŽHJAH J PtZZERIJA DARE Tel.:221-051 pomlad poletje 112 DEM | j NA DAN J LASTNI NAROČILU DO PUSI ZA JAHAL«, | TENISAČE, JADRALCE § RABAC j KOMPAS KRANJ. TEL: 218-472 1 KOMPAS SK.10KA, TEL: 620-960 1 4.6. 159 DEM bus 7 polp. ODDIH i RIM SORREHTO 1 0, . i KOMPAS KRANJ, TEL: 218-472 | fij-J-1 KOMPASSK.LOKA, TEL: 620-960 | 30.6. J275DEM bus 3 dni polp. | RIM NEAPEU, CAPRL POMPEJI, M. CASSIN0 MEŠETAR Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo lanski krompir po 30 tolarjev # kilogram, jajca po 13 tolarjev, jabolka pa po 100 do 130 tolarjev-Za čebulo je treba odšteti okrog 150 tolarjev, za česen 500 in z» fižol 250 tolarjev. Zelje je po 120 tolarjev za kilogram, oren°^ jedrca po 800, korenje po 140 in cvetača po ceni od 320 do 33" tolarjev. Cene traktorjev znamka in tip moč (kW/KM) cena (v DEM) Zetor 3320 33,1/45 17.813 Zetor 5213 35/47 13.321 Zetor 5245 35/47 16.705 Zetor 4230 41,8/56,8 18.576 Zetor 4340 41,8/56,8 23.038 Zetor 5320 46/62,6 20.589 Zetor 5340 46/62,6 24.348 Zetor 7211 47/65 17.900 Zetor 6320 50/68 22.429 Zetor 6340 50/68 26.623 Zetor 7711 52/71 19.170 Zetor 8111 59/80 36.513 Zetor 9111 67/90 37.500 Zetor 9245 67/90 45.000 Zetor 9540 68/92 42.042 Zetor 10245 74/100 48.500 Zakupnine za kmetijska zemljišča Kmetje pogosto sprašujejo, kolikšne so zakupnine za kmetijska zemljišča. Cenika, ki bi veljal povsod in za vse primere, ni, k° izhodišče pa lahko vzamemo zakupnine, ki jih je marca v za oddajo kmetijskih zemljišč objavil Sklad kmetijskih zemljišč i gozdov Republike Slovenije. katastrska kultura katastrski razredi letna zakupnina (za hektar) vrt 1-8 300 DEM njiva 1-3 220 DEM njiva 4-6 200 DEM njiva 7-8 170 DEM travnik 1-4 190 DEM travnik 5-8 150 DEM pašnik 1 -4 100 DEM pašnik 5-8 80 DEM sadovnjak 1-4 250 DEM sadovnjak 5-8 200 DEM Vse cene so brez prometnega davka. Najemnine za stroje Zdaj je čas košnje in spravila trave in tudi čas, ko si PJ*fP2f? na manjših kmetijah radi za delo sposodijo kak stroj ali PT^}-n0' Za enourni najem traktorja moči od 35 do 52 konjskih moči je P izračunih kmetijskih ekonomistov treba odšteti 1.300 do tolarjev, za kosilnico 800 tolarjev ter za zgrabljalnik in obračalni po 600 tolarjev. POSLOVALNICA CELJE POSLOVAlMICA MARIBOR Ljubljanska '.i. 63000 Celje Partizanska t 3-5. 620(10 Maribor lelefon 063 28-936.441 -625 telefon: 062 21-460 lelclaks: 063 441 -625 lelefaks: 062 29-460 POSLOVALNICA KRANJ POSLOVALNICA PTC J Koroška c 2. 64000 Kranj Žnidanccvo nabrežje 11. 62250 Pluj lelefon: 064 211 -644 lelefon 062 772-53 I lelefaks: 064 211-644 lelefaks: 062 776-263 \\ HYunoni w ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vojtil na kredit ali leasing Odkupujemo in prodajamo rabljena vozila JANEZ KAD I VE C Plpanova 40, Šenčur Tel.: CN»4/41~B73 *0 KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IIME GOSTINSKEGA lOBJEKTA KRAJ SPECIALITETE MEHU CENA ODPRTO | GOSTILNA, PrPrimužk J lEL: 57-585 j Pristavo pri Tržiču vsak den kovlo tn mtdka nt »rste jedi po nor odi t k«* 1 MM SIT 1 eeMe j 7M.SJT | vsakdan 9-23 I GOSTILNA ZARJA I Tel.: 49-305 | Trboje | domači j»di, jedi po naroČilu, vsak dan kosita i kos* 700 SIT, wqc4mbt I vsak danil 23 pet., sob. 11 01 torek zaprto ICAFE RESTAURANT |YASMINtel.:221 567 ;KRANJ iCankorfeva! : jedi po naroaiu bogat solatni bife i kosilo I samo i 600.00 SIT i vsak dan od 9. do 24 ure | NEDELJA ZAPRTO i PIZZERIJADARE I KRANJ 1 POD 1 JELENOVIM j KLANCEM I PltfE,PlSČANCLODOJKI, PEČENKA IZ KRUŠNE PECI | 550 SIT i VSAKDAN 12-04 P1 BIPDOSTAVA 802 TELEFON: 221-051 TE! INDUSTRIJA TERMIČNIH IZOLACIJ ŠKOFJA LOKA Na podlagi odobrenega programa lastninskega preoblikovanja družbenega podjetja Termo, Industrija termičnih izolacij, p.o. škofja Loka, ki je bil objavljen v časopisu Delo, 9. 4.1994, in časopisu Gorenjski glas, 12.4.1994, TERMO ŠKOFJA LOKA objavij* JAVNI POZIV K VPISU IN VPLAČILU DELNIC IZ NOTRANJEGA ODKUPA 1. NOTRANJI ODKUP «nriVA Termo Industrija termičnih izolacij, p.o., Škofja Loka, Trata 32, 64220 Škofja Loka rW*J^j vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja in podjetij, ki so na pocw y navadnih delnic v lasti podjetja Termo, da v času od 23. 5. do 23. 7. 1994 vflgajo^, vplačajo delnice namenjene notranjemu odkupu s 50 % popustom v skladu s spreje programom. Upravičenci bodo hkrati z vpisom delnic podpisovali tudi pristop k Pravilom notranjega odkupa in soglasje k Aktu o preoblikovanju podjetja ter vsebini Statuta. Navedeni akti so na vpogled v kadrovski službi podjetja. 2. Delnice bodo upravičenci iz notranjega odkupa lahko vpisovali v kadrovski službi na sedežu podjetja Trata 32 od ponedeljka do petka od 13. do 15. ure v okviru zgo' opredeljenih rokov. 3. Dodatne informacije v zvezi s programom in pogoji vpisa in vplačila dobite pri Zvonki Košir (tel. 064/631-151 int. 254). MI SMO NA PRAVI STRANI petek, 20. maja 1994 11. STRAN • GORENJSKI GLAS mm Vremenoslovcf nam za konec tedna napovedujejo zboljšanje vremena. Ponovno bo suho in topleje. LUNINE SPREMEMBE > j« v sredo prvi krajec nastopil ob ^ M*50, bo po Herschlovem vremenskem ključu ^eme spremenljivo. Union fest- nocoj na Jesenicah everjetno - vstopnine ni, na prodajnih stojnicah pa u'«on pivo s popustom in drugi Unionovi izdelki. hS?)fest" novi val zabave nocoj IPetek 20. maja, ob 20. uri v '•oKejski dvorani na Jesenicah): Br»?2mbel 12> nasprotje in Gamsi; 2nr quŠ M°Ped show; harmonikar n£l 2orko _ evropski prvak; jesna skupina Make up Cpselle, ^iberto Gregorič, Rado Časi... ur»'on kviz, degustacije. ________ 8LSD Tel. 064/77-996, fax 064/76-107 j]% standardnih izdelkov, žaluzij, rolet in lamelnih zaves, ^ nudimo tudi: NOVO TENDE - MARKIZE IZ UVOZA j| u konstrukcija, elektrostatično belo barvana [ °'a9o uvoženo TEMPOTEST 2-krat impregnirano "40 različnih vzorcev platen Dobavni rok ©k. 1 o dni V zalogi standardne dimenzije: 300 x 200 80.580 SIT 400 x 200 90.850 SIT 500 x 200 117.700 SIT Uroš in Domen Rakovec imata prvi CD in kaseto V labirintu življenja Škofja Loka, 17. maja - Želja vsakega glasbenika je izdati ploščo, kaseto, se s svojim delom predstaviti pred ljudmi. Tudi brata, 25-letni Domen, študent kibernetike medicine na elektro fakulteti in mlajši, 22-letni Uroš, ki študira glasbo v Celovcu, eno leto pa je bil tudi na študiju kitare v Ameriki, sta te dni dočakala uresničitev ene svojih želja. Prav te dni namreč na police glasbenih trgovin prihajata njuna prva kompaktna plošča in kaseta. Z Urošem, ki igra kitaro in Domnom, ki igra klaviature ter z računalnikom skrbi za polnost njune glasbe, smo so pogovarjali kar v njuni domači sobi za vajo v Stari Loki v Škofji Loki. Kompaktni plošči in kaseti sta dala ime "Labirint". Morda s kakšnim posebnim razlogom? "Ime sva si izmislila sama, razlog je pa glasba, kije na plošči posneta, Tudi naslovi skladb so: Raj, Spočetje, Zgodba, Cirkus, Zmaga, Konec... skratka, labirint življenja od začetka do konca." Kako bi z besedami predstavila svojo glasbo? "Glasba je precej raznovrstna, od ročka, tehna, klasike,... vse skladbe bi sicer lahko dal v en koš, vendar za vse skupaj ne bi vedel, kam. V skladbah je veliko ročk elementov, pa klasike, saj sva to največ poslušala in tudi študirala. Vsekakor glasba ni čisto komercialna, vendar če nisi "vcepljen" samo v tisto svojo zvrst glasbe, samo enostransko, potem mislim, da v najinih skladbah najdeš marsikaj. Misliva pa, da je najina glasba všeč poslušalcem nekje od srednje šole naprej, predvsem za tista "srednja" leta. Za strajše pa so nekateri "komadi" morda malce preveč agresivni. To je pač glasba, ki jo je treba poslušat, ni da bi se zraven pogovarjal ah kaj takega." Nekateri poznajo vajino glasbo izpred dveh let in več, nekateri so vaju slišali tudi v zadnjem času. Kdaj pa bo moč "v živo" doživeti predstavitev CD-ja in kasete? "Promocijski koncert bo 31. maja v Eldoradu v Ljubljani. S tem koncertom se nekako "odpre", kot s prestriženo vrvico odpreš nov prostor, nov most...... Na koncertu bova imela tudi goste: Lado Jakša bo igral na saksofon, pri nekaj skladbah bova imela vokale, Čelistko.... " Bosta nastopala tudi kje na Gorenjskem? "Koncertov misliva pripraviti kar nekaj, saj je prav, da naju poslušalci spoznajo, da spoznajo najino delo. Vendar natančno, kje in kdaj bodo, še ne moreva povedati, saj se prav zdaj dogovarjava za nastop v Kranju, pa v Radovljici,.... Treba pa je nekoliko "premleli", kje pripraviti koncerte, saj vsak kraj in prostor nista primerna za najino glasbo, to ni glasba za disko, za veselice. Koncert je treba narediti kot show... z lučmi, laserskimi reflektorji, močnim ozvočenjem, da poslušalec res glasbo čuti." Snemanje vsake plošče, posebej pa prve, je svojevrstno doži-vetje,zanteva pa tudi veliko truda in denarja. Kako sta se znašla? "Plošča je bila posneta v Cankarjevem domu, snemal ie Silvester Žnideršič, producent je bil Lado Jakša, založnik pa je založba Gallus. Da pa je bila izvedba projekta sploh mogoča ima največ zaslug Tomaž Bole iz te založbe, ki je tudi najin manager. Lahko celo rečeva, da je on človek, ki nama je omogočil, da sva sploh lahko pomislila na snemanje." Ko mlad ali malce manj mlad glasbenik izda ploščo, kaseto, ima navadno že nacrte za novo. Vsaj v mislih, v glavi. Kaj pa vidva? "Seveda. Ob tem, ko bova firedstavljala to ploščo, ob tem e misliva na nove načrte, delava že nove poskuse. Predvsem bi svojim pesmim rada dodala vokal. Na prvi plošči je namreč vokala zelo malo, so le posmena šepetanja, kriki,... Skladbe v naslednjem projektu naj bi dobile tudi besedila in seveda bi tudi takšne skladbe rada kdaj posnela na ploščo in kaseto." • V. Stanovnik, foto: G. Šinik Jloveniji se slovenska "čof, čof" in je minister rahlo zastokal, je pa ie bilo pre- PolinT "'J' se slovenska HSS strpnega dialoga in tfutaijujl" sporazumevattJa" nek"ko bi lahko pisali We7" znancu izven Sl°-vseh J1 Je dobro podučen o sonfnih in mafijaštvu na ^Jtrani Alp. In ki ve, da lanili kraJih Posebej PoŠtah\Zasebna Phma na odD!t!!, kar sama od sebe lin*da $e cnormne koli-beLS03** kar same od sebe tukfff0 po Mariboru, da se n£Lt'J?vk« tako> da se n0 lakotnike videva oikik?ičnih upnicah kor-rokau?nzumov z vrečkami v hap*j in tako dalje in tako tikt '15kloP slovenske poli-vSthaiPtomacije in kulture *od; ^seinosti nedvomno H/m«-. nas se poslancu Ploknr nekaj ba-trelnje °Polnoči gladko brez pozno! Kako intenzivno je bilo to kulturniško prijateljsko prepričevanje, ne poročajo! Ali je dotični razjarjeni slovenski režiser samo rahlo plofnil malo levo in malo desno, ali pa sta bili klofuti tako močni, da so ministru od udarca lica zardela in je nasilje nad lastno glavo minister čutil še kar nekaj časa? kakšen civiliziran pristop do teh reči jalova zadeva. S pestjo v čelo - pa gremo! Kulturni minister se bo pred nadaljnjimi klofutarskimi napadi v prihodnje zavaroval tako, da bo slovenska filmska produkcija imela svoj sklad tn tam odločala, koliko in kateri režiser bo dobil denar za svoje ideje. Režiser- jev, ki bi radi snemali, pa je več desetin - spet bo frka in zbrka, kajti letni plan slo- tyer »A,'aVfl v drevo tam, ni ™kJ Mometrov naokoli ^aJZZS? drevesa - in Plev?* tka iz teh cvetočih p' r*Zh»?an slovenski filmski ihne J* v,uradnih prostorih k"hu^ki vaški ves'lM oli tebi*55H? seansi ***** »t* istra £ dvakrat kl°f»" min-g zo kulturo! ^inlittZ konkr*tna oseba na v«oitf!*?ic' Povedala, ko je 'rQP'l° "daje prišla minis- v*rjen?'epsh" Nakar se je »oJ£°mi?istrsko uradništ- n^inektu ? neJev"*o samo Sv°Ja n« \° toj01*' zatopilo v Ja Posla. Ko pa se ji čulo Tema tedna Zadnji modni krik: klofuta! Pri nas se gladko lahko zaletite v drevo, ki ga nikoli ni bilo, poslancu primorete, da opolnoči izpljuje tri lastne zobke ali pridete ministra pretepst! In ga čof čof tudi oklofutate, minister pa nič! Zgodilo se je, kar seje pač zgodilo in je pač še en dokaz več, da kultura postane mučna zadeva, če je kulturniški ža-kelj brez denarja. Če nič ni -še kulturnik ne more vzeti! Medtem ko se množice borcev vseh vrst bockajo za kakšne fičnike iz državne malhe na povsem miroljuben in kulturen način, ti ravno kulturniki nazorno pokažejo, kako je venske filmske produkcije naj bi bil le pet celovečercev. Če bi mene, ki redno hodim v kino, vprašali, kaj tn kdonaj snema, odkrito povem, da je najbolje, da spet posnamejo Kekca ali Dolino miru ali Ne čakaj na maj. Se bo vsaj dalo gledati in dvorane bodo polne. Ali pa naj se vržejo v Zgoraj našteto konkretno stvarnost slovensko, kt sestoji iz kriminalnih zadev: zaletavanje v drevo, ki ga ni, boksanje voznikov nad kakšnimi globačami, izbijanje poslanskega zobovja ali klofutanje ministrov. Kaj prida zanimivo ravno ne bo in kakšen prijeten image o deželi se tudi ne bo ustvarjal, a kaj češ. Saj že iz vsake zadeve hočemo promovirati to deželo, ki nas je prav zafrknila, ker se sama od sebe nikakor noče. Mi pa tudi nimamo še te volje, da bi gojiti vsaj ene vrste demokracijo in mirno sožitje - pa ti mimogrede uidejo te grozne afere čez meje in si tam v svetu pečen! Neumen in balkanskih manir. Če takole malce pomislite, je klofutanje na ministrstvu še najbolj neprijetno v točki, ko pride minister domov. Vesoljni mediji sporočajo, kaj se mu je dogodilo, on pa na kultur niške klofute niti mrdnil ni. Če bi bil to moj mož, namreč minister za kulturo, bi po tem incidentu še doma dobil kakšni dve frckL Sram bi me bilo, da se mi dedec hodi v službo klofutam nastavljat, namesto da bt vsaj zgrabil klofutarja za lase, če jih ima. Če jih pa nima, se pa da tudi dvakrat brcniti Zdaj pričakujem, da se bo ta oblika strpnega dialoga tn prijateljskega sporazumevanja preselila tudi na nižje nivoje. Recimo: v uredništva. Če vam kaj ni všeč, lepo vabljeni v naše prostore, kjer sedijo šefi. Doslej so kakšnim jezljivcem samo popuščali živci in so tulili nad uredniki, poslej bo pela druga pesem. S klofuto do objave in slave! • D. Sedej Ja, tudi tale Yamaha na sliki in njen lastnik, tistile možakar s črnimi očali, mal čupe in ravno toliko trebuščka, sta se udeležila srečanja motoristov, ki je bilo prejšnji vikend v Hrastju pri Kranju. Okolico, njive, pašnike je sicer zaznamoval značilen domačijski vonj, ki pa na samo prizorišče, polno vsakovrstnih motorjev, tistih "ta težkih", ni imel posebnega vpliva. Bencin, olje in vonj po zažgani gumi so bili močnejši. Razkazovanje lepote, hitrosti, kilovatov, moči? Skratka na kupu so se zbrali podobnomisleči, tisti pravi ljubitelji, ki celo plačo pustijo na motorju, na eni strani in oni, ki ne vedo, kam bi z denarjem, pa si kupijo kawasakija, hondo... na drugi strani Prvo junijsko soboto bomo Glasovci spet rajžali V PRESTOLNICO AVSTRIJSKE KOROŠKE Poletje nezadržno prihaja - celo ledeni možje so bili letos poletno razpoloženi! In s poletjem bo Gorenjski glas tudi letos vsako prvo soboto v mesecu pripravil lep Glasov izlet -prvi bo v soboto« 4. junija. Avtobusni izlet bo celodnevni, odhod ob 7.00 uri iz Kranja in povratek do 20. ure. V programu izleta je turistični sprehod po Celovcu, s sprejemom pri mestni hiši in obiskom koroške deželne hiše / dvorane grbov/. Ker večina celovških trgovin prvo soboto dela ves dan, bo Čas za nakupe, zatem pa Še obisk Minimundusa in izlet z ladjo po Vrbskcm jezeru. In še marsikaj zraven. Prijave: Gorenjski glas (lahko po telefonu 064/223-111 ali v malooglasni službi, Zoisova 1); turistična društva Bohinj, Cerklje, Kranjska Gora, Mojstrana, Radovljica in škofja Loka. Glasovce bodo tokrat peljali na izlet vozniki Integrala Jesenice s sodobnimi turističnimi avtobusi; eden od njih bo zjutraj odpeljal iz Kranjske Gore in boste izletniki lahko počakali na avtobusnih postajah od Kranjske Gore do Kranja, podobno bo po zaključku izleta "dostava do doma". Število udeležencev omejujemo na Štiri avtobuse (če Vam datum 4. junij ne ustreza - podoben Glasov izlet bo spet v začetku julija). Cena: 2.S00 SIT za odrasle oz. 1.700 SIT za otroke. Za naročnike Gorenjskega glasa (In družinske Člane) je cena izleta le 2.100 SIT (za otroke do IS let 1.400 SIT); za naročnike s plačano celoletno naročnino Gorenjskega glasa pa le 1.900 SIT. V ceno so vključeni avtobusni prevoz in malica (dan bo dolg!), vstopnina za Minimundus in ladijska vozovnica. looncJI TELE-TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEERINC KRANJ ■"fe^J GLAS SOBOTNA SREČA Poletna akcija Sobotna sreča, ki jo letos soorganizirajo Turistična agencija Odisej, TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ, Gorenjski glas in Radio Tržič bo drugič stekla pred Turistično agencijo Odisej na Maistrovem trgu v Kranju, v soboto, 28. maja, ob 11. uri. V projektu sodelujejo tudi sponzorji z nagradami, glavno nagrado pa podeljuje Turistična agencija Odisej. Prva nagrada je 7 dni dopustovanja v Španiji, druga nagrada je panoramski polet Adrie Aierways, tretja nagrada pa je zaenkrat še presenečenje. Odgovorite na nagradno vprašanje, ki ga tokrat zastavlja TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ in ga na kuponu pošljite na naslov: Turistična agencija Odisej Maistrov trg 2, 64000 Kranj ali vrzite v stekleno kocko "Sobotna sreča", ki je postavljena pred Odisejem v Kranju. KUPON 2 NAGRADNO VPRAŠANJE: Kje je novi sedež TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ? Odgovor Ime in priimek: Naslov: GORENJSKI GLAS • 12. STRAN Petek, 20. majajo SOBOTA, 21. MAJA TVStMi 8.20 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Lonček, kuhaj; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.45 Maja in vesoljček, slovenski film 13.00 Poročila 13.06 Tednik, ponovitev 13.60 Moški, Ženske 16.05 Drugi človek, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Zaklad na južnem tečaju, angleška poljudnoznanstvena oddaja 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.46 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Tvariete 21.30 Pota slovenskega pokristjanjevanja 22.00 Korenine slovenske lipe: Pretakanja, življenje med Bardom in Trstom, 5. oddaja: Osmice 22.30 TV dnevnik 23.05 Sova: Izredno stanje, angleška nadaljevanka; Jutri nikoli ne pride, kanadsko-angleški film 14.00 Antologija slovenske glasbe za klavirski tno, 3. del 15.20 Sova, ponovitev 16.50 Športna sobota 16.50 Košarka: NBA, posnetek 17.50 Avtomobilizem: Rally Satur-nus, posnetek iz Ljubljane 18.50 Modra divjina, ameriško-angleška foljudnoznanstvena serija 19.30 V dnevnik 20.10 Jezdeci, angleška nadaljevanka 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koproduk-cijska dokumentarna serija 21.30 Sobotna noč 22.45 Sobotna noč: Zlata doba rock'n'rolla; 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Kapitan Zaspan 11.00 Kaj se dogaja z mano? 12.00 Poročila 12.05 Tannis Xena-kis, oddaja resne glasbe 13.05 Prizma 13.50 Narodna glasba 14.05 Poročila 14.10 Kapitan Stir-rick, angleški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Beverlv Hills 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.05 Darilo iz morja, dokumentarna oddaja 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Bratje po orožju, ameriško-francos-ki barvni film 21.55 Film video film 22.40 Poročila 22.45 Športna sobota 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja 17.45 TV koledar 17.55 Jeeves in VVooster, humoristična nanizanka 18.45 Življenjski slog, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Krila na nebu, dokumentarna oddaja 21.30 Cro pop ročk 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; V območju somraka, ameriška nanizanka; Aligatorjeve oči, ameriški barvni film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Teden na borzi 10.15 Kino, kino 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Življenje z očetom, ponovitev ameriškega filma 13.05 S pot tedna 14.30 Borza dela 14.45 Video strani 16.20 S pot tedna 16.25 ITV, oddaja za begunce 16.55 Igre na kotalkah, športna oddaja 17.25 Pravkar umorjeni, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Elvisova zarota, dokumentarni film 20.56 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.30 Igra v obrambi, ameriški barvni film 23.10 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 0.05 Spot tedna 0.10 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Otroški program 10.30 Ogrin-ialo. ameriški film 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Poslednji pešec, nemški film 14.35 Pogled od strani 14.45 Comeddv Capers 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Cornelius pomaga, 3. del 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Kdor reče A, razvedrilna oddaja 22.05 Zlata dekleta 22.30 Robo-cop 2, ameriški akcijski film 0.20 Čas v sliki 0.25 Cartouche, francos-ko-italijanski pustolovski film 2.00 Poročila/Ex libris 8.00 Vremenska panorama 13.20 Mojstri jutrišnjega dne 13.00 Barcelona 13.45 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 Ali imate radi klasiko? 15.00 Oče in sin, 3. del 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Plavolasa skušnjava, ameriška komedija 22.05 Čas v sliki 22.20 Šport 22.50 Mesec je samo gola krogla, nemški TV film 0.40 Round midnight 1.15 Poročila/Ex libris 19.00 Vrtiljak - lutkovna predstava Cveta Severja (1. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (10. oddaja) Kontakne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure TELETV 19.00 Risanka 19.10 Dan odprtih vrat osnovne šole Matija čop 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Prva sobotna sreča '94 (ponovitev poletne akcije TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE.KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Tržič) 20.30 Glasbeni gostje v studiu: Ansambel Štajerskih 7 23.00 Nočni zabavno-erotični program 1.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 foto bobnar 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.20 Plesna prireditev za otroke na Bledu 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 in 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Sobotna raglja 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Pet minut za lepo okolje 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi -čestitke in pozdravi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Minute za dolžino 17.00 Novice 18.00 Alpetourovo turistično okence Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. druž. kom. BEETHOVEN 2 ob 17. in 19. uri, novozel. avstral. erot. drama KLAVIR ob 21. uri STORŽIĆ nora olim. kom. LEDENA STEZA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. ris. MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 18. uri, prem. amer. drame KLUB SREČNIH ŽENSK ob 20. uri DUPLICA amer. ljub. drama ČAS NEDOLŽNOSTI ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, fim WILLY ob 18.30 In 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 18. uri, amer. film ČAS NEDOLŽNOSITob 20. uri NEDELJA, 22. MAJA 9.15 Otroški program: Živ žav 10.05 Uporniki v službi kralja, ponovitev 10.30 Christopher Pokora, angleška oddaja 11.20 Slike iz Sečuana 11.30 Obzorja duha 12.00 Pojemo, zato smo 12.30 Modra divjina, ponovitev ameriš- ko-angleške poljudnoznanstvene serije 13.00 Poročila 13.40 Pleši do zore, ameriški film 15.10 Vas bomo že kako prepričali, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 16.05 Se se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Čudeži narave, nemška poljudnoznanstvena oddaja 22.20 TV dnevnik 22.40 Sova: Tečaj prešuštvovanja po žensko, angleška nadaljevanka; Izredno stanje, angleška nadaljevanka letu družine 22.50 Vizije 22.55 Streljajte na pianista, francoska kriminalka 0.10 Le saga de la chanson: Charles Aznavour 1.00 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Škilasti lev Clarence, ameriški TV film 11.00 Operna matineja 12.15 Dober dan, Koroška 15.46 Vas Tirol v Braziliji 16.30 Odprava severozahodni prehod 17.15 Klub za seniorje 18.00 Vsakdanja kultura 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.15 Sam proti mafiji, nadaljevanka, 4. del 21.55 Čas v sliki/Šport 22.10 Led na ročaju -velika ljubezen, nemško-izraelska komedija 23.35 Plavolasa skušnjava, ponovitev ameriške komedije 1.25 Poročila/1000 mojstrovin radio triglav 96 MHz 10.15 Sova, ponovitev 11.15 Kar-aoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 12.00 Velika glasbena izkušnja, prenos iz templja Todaiji v Nari na Japonskem 15.00 Tvariete 16.00 Schindler, angleški dokumentarnifilm 17.20 Športna nedelja: Avtomobilizem: Rally Saturnus, reportaža 18.05 Kolesarska dirka Giro d'ltalia, posnetek 19.30 TV dnevnik 20.10 Alpe - Donava - Jadran 20.45 Meso in kri, ameriški film 22.45 Športni pregled 8.45 TV koledar 9.00 Poročila 9.05 Poglej me 10.00 Maša, prenos iz Biograda 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10 Zmagovalci 14.55 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Groza na cesti 91, ameriški barvni film 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.46 Poročila 21.50 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.40 šport 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brezmeja V 17.10 TV koledar 17.10 Cro pop ročk, ponovitev 18.05 Športna nedelja: Košarka: NBA liga; Priprave na SP v nogometu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Intermezzo, ameriški čb film; Leteči cirkus Montvja Pvthona 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 Koala, risanka 8.35 Male živali, ponovitev 8.50 20.000 milj pod morjem 9.50 Video igralnica 10.20 Igra v obrambi, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 18.00 CTM 18.45 Spot tedna 18.50 Koala, risanka 19.06 20.000 milj pod morjem, risanka 20.00 Veseli EMŠO 20.10 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.10 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.56 Obsede, ameriški barvni film 23.40 Spot tedna 23.45 CTM 9.00 Čas v sliki 9.06 1000 mojstrovin 9.15 Katoliška binkoštna maša 10.15 Vetrovni nomadi, 1. del 11.00 Tiskovna ura 12.15 Tednik 12.30 Orientacija 1300 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.36 Indijančevo srce, ameriški film 15.06 Hiša v Jeruzalemu 15.10 Otroški program 16.35 Paraker Lewis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 M on te video 18.00 čas v sliki 18.05 X large reportaža 18.30 gozdarska hiša Falkenau 19.30 as v sliki 19.48 šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.15 Praznična družina 22.05 Dolžina med idealom in resničnostjo, ob mednarodnem 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (9. oddaja) 19.00 Tavčarjev dvorec "Visoko" - oddajo posnel B. Polenšek 20.00 Po sveti deželi - dokumentarna oddaja Jožeta Tavčarja (4. del) Kontakne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 10.30 Vse najboljše (glasbene čestitke) 11.00 3 - 2 - 1 gremo (videospoti) 14.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Mavčiče 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program: A. šifrer 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Predstavljamo referendumsko območje Škofje Loke 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 14.00 Študentska tribuna 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. B TRIGLAV JESENIC 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. druž. koro BEETHOVEN 2 ob 17. in 19. uri, prem. amer. ljub. drame ČAS NEDOLŽNOSTI ob 21. uri STORŽIC nora olim. kom. LEDENA STEZA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR predprem. novozeland. avstral. erot. drame KLAVIR ob 18. in 20.15 uri TRŽIČ amer. ris. MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 18. uri, amer. drama KLUB SREČNIH ŽENSK ob 20. uri DUPLICA prem. amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film VVILLVob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film VAŠKI MILIJONARJI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. ljub. film ČAS NEDOLŽNOSTI ob 20. uri PONEDELJEK, 23. MAJA 8.00 Vremenska panorama Počitniški vihar, vzhodnonems* otroški film 10.30 Gladiatorji, arr» 11.16 Huckelberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Zaklad na južnem tečaju, angleška poljudnoznanstvena oddaja 13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.35 Športni pregled 14.56 Obiski, ponovitev 15.55 Vkjeomoda: Za kulisami 16.20 Dober dan. Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji, španska risana serija; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Sedma steza 20.35 Mednarodna obzorja 21.15 Omizje 22.35 TV dnevnik 23.00 Sova: Grda, umazana, zabita, angleška nanizanka; Izredno stanje, angleška nadaljevanka 14.30 Forum 14.45 TV mernik 15.00 Utrip 15.15 Zrcalo tedna 15.30 Nedeljskih 60 16.30 Obzorja duha 17.00 Sova, ponovitev 18.50 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik 20.10 T. vvhitehead: Čigava je krivda, angleška drama 21.05 Studio City 22.50 Brane Rončel izza odra 23.45 Kolesarska dirka Giro d'ltalia, posnetek liub«- ISkl tlim 1Z.OB MOODBrm«" ~|fld ženske muke 12.30 Pofl!«*% strani 13.00 Novosti v kinu i*. Pesem gozda 15.05 Gozdarjev^ avstrijski film 16.46 Opazoval«? okna 17.30 Lipova ulica l«-00.^ v sliki 18.05 Pri Huxtablovih Ig Slika Avstrije 18.50 Kristjan tm 19.00 Avstrija danes 19.30 w» sliki 20.15 Bavarec na otoku gen 21.10 Kraj dejanja, P£2"?"E Čas v sliki - Šport 22.55 Teksas g reko, ameriški film 0.30 Čas v w 0.35 High Chaparral 19.00 Vrtiljak - lutkovnapi«^8^ Cveta Severja (2. del) 20.00 Bug o jezičnem dohtariu -predstava KUD iz Železnikov K del) . .„„ od Kontakne oddaje vsak dan 20. do 21. ure 19.00 Risanka 19.10 šporN.^ nec tedna 19.30 TV dneijikj (prenos TVS) 20.00 Predstavljaj. Keniiafiki klub Kram 21.00 w« 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 TV šola 11.35 Ali ste vedeli? 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Popolna tujca, serija 13.05 Ciklus filmov Buda Spencerja: črno in belo, ameriški barvni film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Govorimo o zdravju 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Planetarij 22.20 Poročila 22.25 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja V 15.45 TV koledar 15.15 Vrnitev domov, ponovitev 16.40 Ali ste vedeli?, ponovitev 17.05 Druga vrsta, ameriški barvni film 18.30 V pričakovanju prihodnosti, dokumentarna serija 18.55 Stan in ONo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Zgodbe Dicka Francisa, koprodukcijska nanizanka 21.00 Vas bomo že kako prepričali, angleška dokumentarna oddaja 22.00 Ciklus filmov Humprevja Bogarta: Zaklad Sierre Madre, ameriški barvni film 0.00 Električni cowboy 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 Helena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.30 Borzadela 16.50 Na velikem platnu 17.05 Poslovni dosje, dokumentarna oddaja 17.30 Obsedeno stanje, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.10 Luč svetlobe 20.00 Popspot 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.20 Umreti je lahko, ameriški barvni film 23.00 Ameriških deset 23.30 Poročila 23.55 Spot tedna 23.56 Na velikem platnu 0.10 CTM 0.46 Borza dela Kegljaški klub Kranj •f-T'^ia gost v studiu (v živo) 23.«" Videostrani ^„.taktNIH SODELUJTE V KONTAKTI^ ODDAJAH - POKLIČITE " TELEFONU: 33 11 56 5.00 Jutranji program - vodi Dejan Kaloper 7.00 Horoskop 7.25 Komentar Boris Dolničar 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne rta RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1-glasbena oddaja 13.15 No-vice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello agam 15.00 Popoldne z B\anko M-Koželj 15.15 RGL komentira H obvešča 15.45 RGL posluiafi študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 Loto 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Speckahla 18.15 Minute za zdravje 19.05 Pravljica EPTE 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballan-tines glasbeni kviz 21.00 Vbqi" 22.00 Sršeniada 1.00 Technomfl-ma - iztok Kurnik 2.00 Satelit 5.30 Dobro jutro 7.40 Prefl' dnevnega tiska 9.00 Gorenfi*' včeraj - danes 10.20 Pred novi"" občinami - Šenčur 10.40 iniorrn* cije - zaposlovanje 12.30 Osrf' " zahvale 13.00 Pesem tedf. 14.00 Gorenjska danes 14£» lopčke, metri,s ekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 &*' oniska danes, jutri 18.20 Juke D" 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa o-** Servisne informacije 6.00 Ag*1}' cijske novice 6.20 Noč ima svoP moč 7.00 Novice in dogodki 8.0" Radijska čestitka 9.00 DanesJ^ občini 10.00 Dopoldanske nov** 12-00 Škofieloških 6 13.00 W% " 1345Osmrtnice I** 15.00 Dogodki dane*' -j RA Slovenija j*g Meda polna skleda 17.00 CW* ko mladinski program 19.00 v° poved programa niste slišali Mali oglasi jutri 16.30 RA 9.00 Čas v sliki 9.05 Binkoštni izlet, nemški film 10.30 Vsakdanje zgodbe 11.15 1000 mojstrovin i1.15 Riccardo Muti dirigira 13.00 as v sliki 1310 Najin novi brat, ameriški TV film 14.40 Otroški program 16.50 Mini čas v sliki 17.00 Mladi Einstein, avstralski film 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.56 šport 20.15 1945, avstrijski TV film 21.40 Po letu 1945, razprava o filmu 22.10 K1 - reportaža iz Cannesa, dan pred podelitvijo zlatih palm 22.40 Sanje Akire Kuro-sawe, japonsko-ameriški film 0.35 Robert Schumann, koncert za klavir in orkester v a-melu 1.10 Poročila/ 1000 mojstrovin Oddajamo vsak dan od 1* l5 afl — ob nedeljah fl{1}A0« na UKV stereo 88,9 in ure ure, na ukv «»f "STkHz ter srednjem valu 1584 Kr« 5.00 Dobro jutro (vr«m*aj c 7.00 Včeraj na tujem. vCJ^ |*g 7.15 Halo, porodnišnica 8£ fl<00 na kronika 8.30 TelJflJ 12.0J Horoskop 10.30 fgjjj,e1jJj BBC novfce 12^10^%, športni pregled 13.3« « cestah 14.00 MelodijaJgjTlfg Obvestila 14.30 ™¥eF&*&m Osrednja poročila 16^ 16.30 Osmrtnice ie.«*« e|odU5 viže 17.00 Zimzelene rn £0 18.00 Čestitke 18.30 BBC Telegraf ^— KINO, PONEDELJEK 18. CENTER amer. druž. kom. BEETHOVEN 2 ob 16> " 0|irrl STORŽIC in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. noro LEDENA STEZA ob 18. in 20. uri in 20^,. 70 Odprte strani- STRAN 14 STRAN 15 Dr. CIRIL RIBIČIČ JOŽE RESMAN Regionalizem je slovenska stvarnost Brez regionalizma bo Slovenija nazadovala Strinjam se, da pokrajin ne gre ustanavljati po interesih ali podobi Prav zaradi spodbujanja različnosti je dosegla Slovenija tako raven sedanjih občinskih funkcionarjev, ne glede na to, kateri stranki razvoja. Brez tega bi postala predmestje velikega centra, kar je za Pripadajo. Toda vprašajte ljudi, iz katere slovenske pokrajine so. majhno državo zelo nevarno, je povedal državni svetnik Jože Resman. ko re Seyeda za ministra, ki je doma z našega rt^0*' iz Gorenje vasi: dr. Pavel Gantar, «w/er za okolje in prostor. Na svoji zadnji vis °lni fconferenci (°- maja) je izjavil, da je ^ °ko število novih občin prava "nočna sain' nJegove8a ministrstva - ker utegne p °UniČevalno vplivati na lokalno samou-p Vo- Rešitev bi po njegovem lahko bila v lQDezovanju v pokrajine. Teh ustava niti ne \>ite°V?duJ? nin ne prepoveduje; njih ustanovnih mo^na ravno rut pobudo občin ln- Postavlja se namreč vprašanje, ali in Prohi ° ^e'te same reševale nekatere brej €™e ' Pr* ^emer sta varstva okolja in Wnje prostora gotovo na prvem mestu. n0vZemimo Primer smetišč: bo imela po liŠc^p/f0^0 °d malih občin svoje odlagala s, Ali se bodo znale in zmogle dogovoriti k n pno? Upajmo, ni pa rečeno. "Skupno" *oviTre^ komunističnipojem in kot tak ta čas v nemilosti. Če bodo rQZLffani ljudje iz "ljudstva" ("ljudski" ljudje), potem bodo nemara °dn tako kot wm ljudstvo. To pa se, ko ga bremenijo kakšni bi £■ ' ravna še po starem: Odpelji "za vodo" in stresi! Potemtakem streslr?Vci v°zih svoje smeti v kakšno grapo blizu Pogare (če bi jih G0r - ^0r V botaveljski jez, bi bila ljudskost" preveč očitna), Ljubr}€* ^' svoJe pošiljali Poljancem, Poljanci Ločanom, ti pa lančanom - kjer bi jih sprejel naš skupni minister. jn * ai Podobnega se nam je v ne tako daljni preteklosti ie (zjgodilo. poto\na,n Se dogaja. Kar stopite za najbližjo reko, hudournik ali migi' Posebno v kakšno bolj zakotno grapo in videli boste, kaj ni Qln%- V Zireh so pred poldrugim desetletjem kupili velik travnik (ki Prede Z° drUg° kot za "konJski futer") tik ob strugi Sore in malo, ln Jee^ ta Priteče v kraj sam, južno od Žirov (se pravi: nad naseljem!) napr domenili, da bodo tja vozili vse krajevne smeti. To je bil sicer že strug V preJ omenJeni mentaliteti: smeti voziti naravnost v glavno vsak n° Cn°' vsem dodeljeno mesto (kar je komunistično) in ne več Zgodi SV?i° Srapo (anarholiberalistično). Toda pomislite, kaj bi se kar bi svoJ° zamisel tudi udejanjili. Leta 1982 so bile v Žireh rQznelr,1 P°Plove, ki bi tam zbrane odpadke dvignile in voda bi jih je „J5 a f° ceH kotlini in po celi dolini, vse do Ljubljane. Hvala bogu odpadi ' da so takratni kraJ evni možje sprejeli ponudbo, da bi Prav? °dvatali na osrednjo občinsko deponijo v Dragi. (Ki je z<*PušfraV tudi sama tirana po ljudski "logiki": tam, kjer Sora dražji d°femlJe škofjeloške občine.) Tak način je kratkoročno seveda ' dolgoročno pa cenejši in predvsem pametnejši. onjeje, kako bo, potem ko bo na tradicionalnem škofjeloškem ozemlju pet ali šest novih občin in ko se bo (kot naročeno!) iztekel rok odlaganja v Dragi. Se bomo nekdanji freisinški podloini-ki brez glavarja v Loki in brez škofa v Freisingu zmogli dogovoriti za novo, skupno deponijo? Bomo zadevo reševali vsegorenjs-ko, regionalno? Nam bo pri tem pomagal ali nas v to po ustreznih zakonskih spremebah prisilil naš minister iz Ljubljane? Ne vem; upati na najboljše bi bilo preveč naivno. Zaustavili smo se samo ob enem od možnih problemov, ki ministru ie zdaj ne pustijo spati. Jih je pa veliko, na gorenjskem jugu in po celi Gorenjski. Omenimo samo še dva. Eden je, denimo, idrijsko smetišče nad grapo Raskovec, za katero je znano, da leii yVI1YI1Vtfflr ozemlju idrijske občine, Raskovec pa je II lil lidll Lit pritok Sore Potjanščice! Kljub vsem pregovarjanjem in dogovorom, ki se vlečejo ie celo desetletje in kljub temu, da se v Idriji radi pohvalijo, kako je njihova nova deponija med najsodobnejšimi v Evropi, svoje smeti še vedno vozijo v Raskovec! Kakor bi se bali, da bi svoje tehnološko čudo umazali? Bomo Žirovci ostali sami s tem problemom, ki se sicer tiče vseh, ki prebivajo ob Sori?! Drugačen, a v bistvu podoben je problem zapiranja RUŽV. Bo to poslej "interna" zadeva občine Gorenja vas? Bo morebitno odškodninsko rento na račun posledic rudarjenja pokasirala le ta? Radon, ki so ga spustili iz jame in še vedno izhaja iz jalovišč, se namreč ne bo oziral na občinske meje... Dr. Zdravko Mlinar, sociolog, doma iz Žirov, ki je bil nekoč tudi profesor našega ministra, je pred dnevi izdal novo knjigo z učenim in pomenljivim naslovom: Individuacija in globalizacija v prostoru. V njej ugotavlja, kako se s tradicionalno druibo, zajeto v okvirih nacionalne driave, očitno in pospešeno dogaja dvoje. Po eni strani se vse bolj globalizira, povezuje in istoveti z mednarodnim, nadnacionalnim in globalnim. Po drugi se individualizira, osamosvaja in razčlenjuje na regionalno, lokalno in individualno. Slovensko se povezuje z evropskim in svetovnim in hkrati individualizira kot gorenjsko, škofjeloško, žirovsko... Stara deviza zelenih pa se glasi: Misli globalno, deluj lokalno! V naslednjih letih bomo morali misliti in delovati tako, da bomo ohranili svojo individualnost v globalnem Vse druge poti vodijo v moro, ki ne bo le nočna. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 13/ Kranj, 20. maja 1994 Slovenija in regionalizem' Razbita ali notranje povezana država Slovenska ustava predpišite lokalno samoupravo kot obvezno. Koliko novih občin bo nadomesti' to sedanjih 62 občinskih skupnosti, še ni znano. Povedali bodo referendumi prihodnjo nedeljo. Zanesljivo jih bo najmanj 300. V državnem zboru sprejeti odlok je Slovenijo razdelil na 340 referendumskih območij. Nekateri pravijo, da smo pri oblikovanju novih občin zganjali pravo evforijo in Slovenijo razbili na črepinje. Kar lep del majhnih občin naj ne bi bil sposoben preživetja. Nastala naj bi politična polomija, slovenska upravno-politična razdelitev pa zmazek, ki v Evropi nima primere. Drugi pa trdijo, da se je pri oblikovanju novih občin izrazila resnična volja ljudi in da je to tisto pravo, kar krasi novo lokalno samoupravo. Šibkejše občine se nimajo bati za preživetje, saj jim bo pomagal državni proračun. Finančno ministrstvo je zračunalo, da bomo morali letno nameniti za pomoč občinam nad poldrugo milijardo tolarjev. Se je Slovenija z ustanovitvijo množice majhnih občin odrekla tradicionalnemu regionalizmu ln pokrajinskemu povezovanju, ki Je na Slovenskem očitno. Ustava in zakon o lokalni samoupravi ustanovitev pokrajin ali regionalnih skupnosti sicer dopušča, vendar v državnem zboru za zdaj ni izrazi" tejše volje, da bi za regionalno povezovanje sprejeli trdnejša pravila. Dr. Ribičič in njegova stranka je sicer s predlogom, da bi pokrajine določneje zapisali v ustavo, še osamljen, vedno več pa je politikov, ki so prepričani, da bo v Sloveniji do tradicionalnega regionalizma prišlo, če ne organizirano, pa stihijsko. Regionalne povezave so slovenska stvarnost, občine se bodo morale prt zahtevnejših projektih in razvoju povezovati, prav tako pa se bodo le pokrajinsko povezane lahko učinkoviteje uprle centralizmu. Tudi vlada podpira pokrajino kot obvezno v lokalni samoupravi. Regionalizem bogati Slovenijo, do nJega bomo prišli, pa hočemo ali ne. Tega nihče od sogovornikov v današnji prilogi ni zanikal. Samo vprašanje je, ali bomo imeli v Sloveniji 12, 15 ali 22 regij. J. Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko Dn CIRIL RIBIČIČ (Združena lista socialnih demokratov), poslanec in predsednik državnozborske komisije za lokalno samoupravo Regionalizem je slovenska stvarnost Strinjam se, da pokrajin ne gre ustanavljati po interesih ali podobi sedanjih občinskih funkcionarjev, ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Toda vprašajte ljudi, iz katere slovenske pokrajine so. Večinoma bo njihovo pripadnost izdala že njihova govorica samb Pokrajine torej v Sloveniji obstajajo, vprašanje je le, ali in v kakšni meri jih bomo priznali, je zapisal v knjigi Centralizem zoper Slovenijo, kije pred kratkim izšla pri Enotnosti, dr. Ciril Ribičič. Nova slovenska ustava iz leta 1991 je dala velik poudarek lokalni samoupravi z določbo 9. člena, ki pravi: V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava. To je priznavanje avtonomije lokalni samoupravi, ki jo mora spoštovati tudi država. Dr. Ciril Ribičič ugotavlja, da je lokalna samouprava omenjena v mnogih členih ustave, občina pa je Centralizacija ni več samo strah "Centralizacija Slovenije ni hipotetična nevarnost, politikantsko geslo ali cenen domislek akademske vrednosti Centralizacija je na pohodu, ne le straši, ampak se tudi uveljavlja. Podržavljenje občinskega premoŽenja v preteklih letih, prenašanje pristojnosti s področno zakonodajo na državo, predlogi, da naj prav vse upravne pristojnosti, upravni delavci, pisarne in oprema preidejo pod okrilje ministrstev, predlogi o razparce-liranju Slovenije prek noči na stotine nemočnih občin, preprečevanje nastajanja pokrajin so primeri centralističnih odločitev oz. načrtovanih sprememb. Lokalna samouprava je najpomembnejša protiutež škodljivi centralizaciji, je temelj takšne notranjepolitične ureditve Slovenije, kije zasnovana na demokraciji in decentralizaciji (Evropska listina lokalne samouprave)." Iz knjige dr. Cirila Ribičiča Centralizem zoper Slovenijo najpomembnejša in temeljna lokalna skupnost, lokalna samouprava pa se lahko uresničuje v širših lokalnih skupnostih (pokrajine) ali ožjih (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti). Glede občin so ustavne definicije dokaj trdne, glede pokrajin kot širših samoupravnih lokalnih skupnosti pa je po oceni dr. Ribičiča ustavna definicija izrazito kompromisna. Nastala je kot posledica soočanja pristašev in nasprotnikov regionalizma. Po eni strani ustavna določba omogoča nastanek pokrajin in drugih širših samoupravnih lokalnih skupnosti, po drugi strani pa je rojevanje takega povezovanja oteženo. Po ustavi se namreč občine samostojno odločajo o povezovanju v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. Dr. Ribičič povzema ustavne razprave o tem, v kolikšni meri vnesti regionalizem v ustavo in naš parlamentarni sistem. Bile so ideje o enodomnem parlamentu, v katerem bi bili zastopani tudi regionalni oziroma lokalni interesi, in o ideji dvodomnega parlamenta, državnega zbora in zbora regij oziroma pokrajin. Takšna rešitev bi uzakonila regionalizem, ki ne bi bil separatizem, ampak prispevek k trdnosti in uspešnosti samostojne Slovenije. Ljudje tako uvajanje lokalne samouprave ne bi razumeli kot izrazite centralizacije. Tako je povezovanje v pokrajine ostalo le izbira, namesto drugega doma pa je ustava uvedla državni svet z bolj svetovalnimi kot zakonodajnimi pristojnostmi. Dr. Ribičič piše, da je že takrat slutil zaostritve med državnim zborom in državnim svetom, kar se je kasneje tudi zgodilo. Ne glede na vlogo, ki jo ima državni svet, ga ni mogoče imeti za pravo predstavništvo lokalnih oziroma regionalnih interesov v državnem parlamentu. Vse stranke so obljubljale regionalizem Dr. Ciril Ribičič posebej omenja Slovensko ljudsko stranko, ki se je jasno postavila na stran lokalne samouprave in policentrizma, in Združenolisto, ki je v enem od gesel zapisala, da je "Slovenija dežela pokrajin in to naj tudi ostane". Vse stranke so napovedovale boj zoper državni centralizem, pokrajinsko oziroma regionalno povezovanje pa naj bi obsegalo zlasti prostorsko planiranje, ekologijo, ceste, srednje šolstvo, kulturo, obmejno sodelovanje in mednarodno regionalno p°ve" zovanje, del svojih funkcij, po dogovori in na osnovi zakona, pa naj bi na pokrajine prenesla tudi državna uprava. Po volitvah se je marsikaj spremenilo. Zagretost nekaterih strank, da bi se okrepil položaj občin in vzpostavile pokrajine kot obvezna sestavina ustavne ureditve in osnova za oblikovanje drugega zbora državnega parlamenta z ustrezno spremembo ustave, je splahnela-Zagovorniki regionalizma, pravi dr. Ribiči*« so deležni najrazličnejših očitkov: da so za anarhijo, za obnovitev Jugoslavije, za vpeljav0 predsedniškega sistema, za kontrarevolucijo« za razbiteje države in podobno. Pokrajine p* v Sloveniji so, pa naj jih priznamo ali ne, piJe dr. Ribičič in navaja, da so pokrajinsko organizirane zbornice, šolstvo, politične stranke, Služba družbenega knjigovodstva, policija, teritorialna obramba, Cerkev, cestna podjetja, iz regionalnih značilnosti pa izhajaj0 tudi strokovnjaki. Slovenija ima pet geograf8' kih regij, štiri klimatske regije, deset prirod' nogospodarskih območij, šest regionalnih tipov hiš, štiri etnološka območja, sedem narečnih območij, osem volilnih enot za državni zbor, 11 volilnih enot za državo« svet, sedem pokrajin v teritorialni obramb«' 11 območnih enot ministrstva za notranje zadeve, osem temeljnih sodišč, tri enote rimskokatoliške Cerkve, 11 avtomobilskih registrskih območij, 12 planskih regij, ki se ujemajo z območji nekdanjih medobčinskih skupnosti itd. Možnih meril, po katerih b' lahko oblikovali pokrajine, je torej dovolj-Slovenija se lahko odloČi za decentralizacij0 kot način svojega življenja, je zapisal dr. Čiri« Ribičič. I N T E R V J U Sli! lili n Dr. DUŠAN PLUT, predsednik komisije za regionalni razvoj državnega sveta Slovenci smo, pa tudi Belokranjci, Gorenjci, Tolminci Regionalizem je zasidran v zavesti ljudi in ga mora država spodbujati, vendar se ne sme spremeniti v zapiranje. Problemi bodo občine prisilili k povezovanju, pa naj bo ti zapisano v ustavi ali ne, je prepričan dr. Dušan Plut. Ali Slovenija potrebuje regionalizem? "Prepričan sem, da je odgovor pozitiven. Slovenija potrebuje regionalizem zaradi dveh razlogov. V svetu se pojavljata tako globali-zacija oziroma združevanje sveta na področju ekonomije, pri ekoloških problemih, ki postajajo planetarni, in regionalizem kot protiutež globalizaciji, ki poudarja kulturne, nacionalne, naravne in fizičnogeografske specifičnosti posameznih regij sveta. Slovenija je zelo pestra država z vrsto specifičnih območij in s pripadnostjo ljudi ne le slovenstvu, ampak tudi posameznim regijam. Jaz se nikakor ne morem "sprijazniti" s tem, da me naslavljajo kot Ljubljančana ali pa celo kot Dolenjca, ampak sem Belokranjec. Regionalizem je v Sloveniji življenjsko zasidran v zavesti ljudi in ga je treba spodbujati. Gre pa za uravnoteženost, ki pa ni kompromis, za dve stvari, ki dajeta celoto. Bilo bi hudo narobe, če bi pomenil regionalizem zapiranje. Slovenija si v tem času, ko si gradi svojo podobo kot država, te enostranskosti ne sme privoščiti. Bila bi huda napaka, če bi regionalizem pojmovali kot ozko zapiranje v lastne okvire in nas ne bi zanimalo, kaj se zunaj naše regije dogaja. Bojim se, da bo do tega prišlo, ker bo v Sloveniji nastalo veliko občin, ki bodo manjše, kot so regije. Vendar nas bodo problemi prisilili k povezovanju, pa naj bo to ustavno ali neustavno, kar se mi ne zdi toliko pomembno kot gospodu Ribičiču. Ljudje bodo enostavno prisiljeni k povezovanju." Tako je bilo tudi po Evropi. Po obdobju nastajanja manjših lokalnih enot je prišel čas povezovanja v večje regionalne enote. "Prav sedaj je v Cankarjevem domu posvetovanje o ravnanju z odpadki v Sloveniji, na katerega so bili povabljeni tudi tuji eksperti. Opozorili so nas, da si bo v primeru predvidenih 300 občin vsaka od njih skušala po svoje urediti odpadke, kar je povsem neracionalno in tudi ekološko nevarno. To je samo en problem. Podobno se bo dogajalo pri vodni oskrbi, cestah, gozdovih, šolski mreži, zdravstvu. To je samo del področij, ki zahtevajo regionalizem, če ga tako imenuje-mo. Koliko možnih regij oziroma pokrajin vi vidite v Sloveniji? "Sodim, da je v Sloveniji več regij kot 12 tako imenovanih planskih regij in da jih je med 20 in 25. Takšna bi morala biti tudi pokrajinska organizacija, vendar bo samo življenje pokazalo, koliko jih je. Bela krajina jesamostojna regija. V zavesti ni novomeško-belokranjske ali dolenjsko-belokranjske regije. Prekmurje je tudi posebna regija. Tolminsko je težko stlačiti v severno-primors-ko regijo. Na Gorenjskem je položaj nekoliko drugačen. Mislim, da se bosta morala na Gorenjskem povezati Kranj in Tržič, če že zaradi drugega ne, pa zaradi preskrbe z vodo. Lahko pa se bodo na Gorenjskem po posameznih vprašanjih ustvarile različne povezave. Ptuj je tudi težko stlačiti k Mariboru. Ptuj z Dravskim poljem ima neko svojo identiteto." Po vaše bodo regije nastale naravno. Zato, če sem vas prav razumel, ne zagovarjate ustrezne spremembe ustave ali sprejema ustreznega zakona. Je po vašem mnenju treba začeti z regionalnim povezovanjem takoj ali čakati, da bodo najprej zaživele občine? GORENJSKI GLAS /14 stran / Kranj, 20. maja 1994 "Mislim, da je naloga države spodbujanj6 tega povezovanja. Takoj po evforiji ustanavl" janja novih občin bi se morali lotiti tega procesa. Jaz nisem proti spreminjanju ustave« vendar bo samo življenje prisililo občine * povezovanju. Takoj, ko bodo občine ustanovi' jene, se bo pokazala cela vrsta stvari, ki j«01 občine same ne bodo kos. Napaka pa je bila storjena, ker regije niso posebej zapisane ustavi. Osebno sem to zagovarjal." Državni svet ie državnemu zboruj^-dlagal ustrezno spremembo^ vendarjS-bili poslanci gluhi za vašo pobudoL "Mi smo to predlagali, vendar so nam očitali, da zagovarjamo stare strukture « hočemo odlašati z reformo lokalne satn°jQ prave. Sedaj se kaže, da smo si za to P^V^j vzeli premalo časa in ga bomo sedaj porab veliko več, da bomo popravili storjen napake." Bo regionalizacija Slovenije dodsS^ podražila stroške delovanja državej "Ne. Če boste določene opravke la*1^ uredili tri ali štiri kilometre od bivališča ne bo treba iti 10 ali 20 kilometrov daleč, J težko govoriti o podražitvi države. & boste prispevali preko davkov, boste P* plačali iz lastnega žepa. Je pa seveda ve«« odgovornost občin, kako se bodo notti?e. organizirale. Veliko malih občin nima no° nega razloga, niti smisla za zaposloval, profesionalcev, ampak bi župani in tisti, k1 sodelovali, dobili neke nagrade. Enako . c za pokrajine. Dodatno kopičenje birokracj po pokrajinah je pa nesmisel." Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta in državni svetnik Brez regionalizma bo Slovenija nazadovala Prav zaradi spodbujanja različnosti je dosegla Slovenija tako raven razvoja. Brez tega bi postala predmestje velikega centra, kar je za Majhno državo zelo nevarno, je povedal državni svetnik Jože Resman. h v Sloveniji regionalizem potreben? "V Sloveniji je regionalizem potreben in takoj rooram reči, da ga je treba urediti tudi normativno, čeprav ustava omogoča neobvezno pove-*oyanje v regionalne in pokrajinske skupnosti občin. Če se regionalizma ne bomo lotili tako, *°t ga predvidevajo standardi v drugih državah, Potem bo prav zaradi posebnosti Slovenije, ki je sicer majhna država, vendar ima toliko različnos-ll> Prišel neorganizirano, sam od sebe. Brez Povezovanja občin v pokrajine, posebej ob tem, kakšne občine bomo imeli in koliko jih bo, se bo ' Sloveniji krepil po eni strani centralizem, ki se b° lahko razcepil na več delov, kar je že Povzročilo določene proteste v državnem svetu. °b oblikovanju programa avtocest se je na Pntner centralizem razcepil na tri dele in se je dvorilo o tako imenovani štajerski, ljubljanski in Pomorski pokrajini. To je neka linija, ki ni istovetna različnostim, ki jih Slovenija ima. Jaz državnem svetu velikokrat povem, da imam Jjfe volilno območje v radovljiški in jeseniški oočini, vendar sem tudi Gorenjec in nastopam uoi iz tega vidika, z vidika neke pokrajine, ki lma določene posebnosti." (ž£g Gorenjska toliko skupnega, da bi bila •Stkopokrajina? ^Gorenjska ima toliko skupnih stvari, da bi * sKoda, če se ne bi povezovala v pokrajino, veljv V ?lovenskem merilu bi lahko pomenila ^ .* i^iv. Posebnosti oziroma skupne stvari pa ^ Jasne. V infrastrukturi smo več ali manj sedaj na naredlli skupno: pri cestnih povezavah, pod .znici> imamo dobro organiziranost na Oročju energetike, mislim predvsem na elek-lc0 \n Plinovod, dobro smo povezani pri n?unikacijah. Tega sedaj ni mogoče deliti ali Prti- Po drugi strani pa bi bila škoda, če bi se JSJ vse scentraliziralo in bi na Gorenjskem "Jali strukture, ki so javnega gospodarskega mena. Tega Gorenjska ni gradila samo zadnjih A f1' ampak je gradila že mnogo prej, v času tr°°grske. Tradicija torej je." „ifeSgLJfc cest in P°doono nas GorenJce '^^Judi drige stvari, recimo kulturne, športne, naravna in kulturna dediščina. Bo vsaka od novih občin pobrala svoj del? "Da. Povezuje nas še kaj drugega. Kultura na primer. Sedanje občine so postale kulturna središča, ki predstavljajo neko jedro. To drži za vse družbene dejavnosti. Vendar s tem nočem reči, da trdnejša povezava v gorenjskem okviru tudi v teh primerih ne bi bila smiselna. Obdržati pa bi bilo treba, vsaj za radovljiško občino to drži, policentrični razvoj, ki je osredotočenna Bohinj, Bled in Radovljico. Tako nismo nikoli negirah Bleda, Bohinja in same Radovljice. Stalno smo iskali neke kompromise in sodelovanje interesov v teh centrih. Občinskega centralizma v tem smislu ni bilo in tudi sam ga nisem nikdar podpiral. Zagovarjal sem in pomagal k razvoju krajevnih skupnosti in tako so počeli tudi moji predhodniki na tej funkciji. Spodbujanje in krepitev različnosti se kažeta kot dobra." Kdo bo po novem financiral sedanje skupne objekte in dejavnosti? "Sistem financiranja bo problematičen. Dolo- čen sistem je vedno obstojal in tako bo tudi v prihodnje. Vedno bo pa premalo denarja. Vendar sedanji sistem gorenjskim, in tudi naši, občinam ni naklonjen. Kakovost tega prostora je bila vedno višja od možnosti za pridobitev pravic iz državnega limitiranja. Tudi to kaže, da je centralizem zelo nevaren. Primer. Radovljiška občina je izjemno razvita v vodnogospodarskem delu. Imamo nad 10 jezer in to se nikjer ne pozna. Varovanje tega bogastva je izjemno zahtevno in je tudi v lokalni in ne samo v državni pristojnosti. Če to zanemariš, zanemariš kakovost, ki je zelo pomembna. Drug primer so te dileme ob Triglavskem narodnem parku. V državnem svetu pokrivam območje, ki je v Triglavskem narodnem parku najbolj zahtevno, znotraj parka pa je edino ohranilo določene gospodarske institucije: turizem, cesto prek Vršiča in dejavnost, ki je v rezervatu vezana na vodne površine. Ohranili smo pomembnost, ki jo ta pokrajina nudi Sloveniji. Jaz v državnem svetu zagovarjam dve pobudi iz tega območja, ki sta sporni: poseg v Vrtaško planino in zakon o lastninjenju v Triglavskem narodnem parku. S tem želim opozoriti na posebnost tega območja, ki ga ni mogoče reševati samo s slovenskega vidika. Če bo država to preprečila, mora na drug način pomagati tem naseljem, z višjim, drugim finančnim limitom. Če smo zaščitili neko območje, potem mora država pri razvoju tega območja vsaj sodelovati." Kako natančneje opredeliti regionalizem? Ali je treba spremeniti ustavo? "Enotnega stališča tudi v državnem svetu ni. So zagovorniki spremembe ustave, smo pa tudi zagovorniki drugačne normativne rešitve, med katerimi sem tudi sam. V Sloveniji so različnosti praktično zelo razvidne. Vendar mora dobiti pokrajina svoj finančni vir. Ustrezen zakon bo zanesljivo moral biti, prav tako pa tudi neka stimulacija za povezovanje znotraj regije. Če bomo želeli uresničiti zahtevne projekte, jim majhna občina ne bo kos. To bo sililo k povezovanju občin. Če Slovenija tega ne bo spodbujala, bo stagnirala. Slovenija je prav na račun različnosti dosegla tako stopnjo razvoja, kot ga danes imamo. Brez tega bi postala predmestje Ljubljane in to je za majhno državo izredno nevarno. Naša stranka, Liberalna demokracija Slovenije, podpira regionalizem. Imeli smo ga v volilnem programu in tudi sam sem ga imel v svojem programu." Kakšno je razmerje sil med strankami glede regionalizma? "V državnem svetu se ne kaže tendenca Ljubljane, da bi obvladovala Slovenijo. V svetu se kažejo problemi in prednosti Ljubljane, ne pa želja, da bi obvladovala druge lokalne interese. Tudi v moji Liberalni demokraciji ni teženj po primatu Ljubljane. Očitnih nasprotovanj regionalizmu tudi drugje ni čutiti, skrita pa so v strankah in pri posameznikih, ki stalno opozarjajo na prostovoljno povezovanje. So pa seveda posamezne tendence, da se recimo Gorenjska razdeli na dva ali celo na tri dele. Razprave o oblikovanju upravnih okrajev so to pokazale. Pokrajina ne sme biti diktat. Mora pa biti z zakonom opredeljena in materialno podkreplje-na. Kdaj bi po vašem kazalo oblikovati pokrajine: sedaj, sočasno z občinami ali kasneje? "Mislim, da nimamo kaj čakati. Z uveljavitvijo občin bi se morale takoj začeti uveljavljati pokrajine. Do lokalnih volitev je dovolj časa, da se osnovna izhodišča za pokrajine oblikujejo in uresničijo. Komisija za regionalni razvoj državnega sveta je tako stališče predlagala državnemu zboru. Tudi pri občinah smo predolgo čakali. Takoj po sprejetju nove ustave bi morali sprejeti zakon o lokalni samoupravi. Čakanje nam samo škoduje. Mi imamo državo. Državo je treba zgraditi in ni razlogov, da bi se morali na koga ozirati. Sploh pa bodo imele nove majhne občine veliko skupnih problemov. Odgovorne bodo tudi za razvoj in bodo zato v težkem položaju, če se ne bodo povezovale. Razvoj je vezan na infrastrukturo in zanjo ne bo mogla skrbeti nobena občina sama. Pa tudi pri stimulaciji podjetništva bo težko postavljati občinske meje. Regionalna povezanost in zaokroženost bosta nujni." Tudi pokrajina je nevarnost centralizacije ^tinto novim občinam, da zaživijo, šele potem pa se bo mogoče pogovarjati o K J .....--.........-j--—-- J , ---- M . _ roJinskih povezavah, če bo zanje interes, meni poslanka Jana Primožič iz Tržiča. i^mtena Usta napoveduje pobudo za ko> samostojnost pri urejanju prostora itd. ^leknnvt^i^ ZZZ___u* "ZŽZZ hi m Mislim, da je naša prva naloga usposobitev občin, šele kasneje, mogoče čez dve ali štiri leta, pa bi se lahko lotih oblikovanja pokrajin. Oba procesa sicer lahko tečeta vzporedno, vendar načelno ne bi smeli hiteti s spreminjanjem ustave, zlasti ne pod geslom centralizacije. Pogosto namreč slišimo: majhne občine, velika centralizacija." To tezo torej zavračate? "Po moje lahko postavimo nasprotno tezo: centralizacija je v bistvu tudi pokrajina, ki si lasti oblast na pokrajinski ravni in jemlje te pristojnosti občinam. Lahko govorimo o različnih centralizmih: o državnem, ko vse obvladuje -postopka spremembe ustave, ki bi ^•ffgfao povezovanje v pokrajine predpisa-°Z>~£L°bvezno. Sedanje ustavno določilo e takšno povezovanje kot prosto-menite o napovedani pobudi '^iSSeJiste vi oziroma vaša stranka? '<-> . tako «? ?ammiva je bila karikatura v Slovencu: občine *|nn? državo imamo in tako majhne treDad' ^a *e vse spreminjamo. Mislim, da je je. p atl možnost novi ustavi, da zaživi taka kot pa je treba najprej vzpostaviti 0ziro ln 5ele kasneje razmišljati o regionalizmu ——------ ~ —---------, — ■— ------- P°kra P°*cxajinah. Če bomo že sedaj ustanovili Ljubljana, in regionalnem, ko bodo imela glavno kot Jlne,.se D°do nove občine znašle v položaju, besedo regionalna središča. Zavedati se je treba niajjj^ bile pred tem krajevne skupnosti, z obeh problemov in naše geslo je, naj se opravi na PreV2elmi Pristojnostmi, medtem ko bi pokrajina nižji ravni vse tisto, za kar je ta raven sposobna. Vsaj tudi nekatere zakonodajne funkcije. Problemi se lažje in učinkoviteje rešujejo na nižji pokr PredJagatelji pokrajin so zapisali, da bi ravni kot pa na višjem. Vendar zame to pomeni J,ne lahko imele samostojno šolsko poUti- prvenstveno reševanje problemov v občinah in Jana Primožič (Sfovenjski krščanski demokrati), poslanka državnega zbora da že sedaj razbijamo slovensko državo, ki je bila komaj ustanovljena." Torej niste za nikakršno regionalno oziroma pokrajinsko povezovanje? "Sčasoma se bodo pokazale potrebe po sodelovanju med občinami, naprimer na Gorenjskem pri urejanju prostora, prometa, pri skupnem nastopanju v turizmu, pa mogoče pri obrti, kaj več pa za zdaj niti ni mogoče. So pa dileme, kaj naj dela uprava in kaj pokrajina. Avstrijci pravijo, naj dela država tisto, kar ne zmore občina. Lokalni samoupravi je treba dati čim več pristojnosti, upoštevati pa je treba višino stroškov, pri katerih pa utegne biti država cenejša od pokrajine. Nemški strokovnjak za to področje nam je med drugim dejal, da bi pokrajine za 10 odstotkov zvišale stroške države in svetoval, naj tega ne počnemo. Ena od rešitev tega pokrajinskega nivoja pa je sosvet pri upravnem okraju oziroma upravni enoti, kjer se sreča lokalna samouprava in predstavi svoje predloge, tudi glede lokalne samouprave. Ta sosvet bi bil lahko zametek bodoče pokrajine, če bi jo ustanovili. Druga oblika pa je lahko zveza mest in občin z glavno nalogo zagotoviti ustrezno finančno osnovo občinam. Skratka, nisem za pokrajino, ki bi bila oblast. Razvoj bo pokazal potrebo po pokrajinskem povezovanju, vendar ne sme biti predrago." pri državnih nalogah na ravni upravne enote. Nesmiselno je na hitro ustanavljati pokrajine, ki bodo prevzele del nalog občin in del nalog, ki jih ima državna uprava. Dr. Pirnat na primer trdi, da Evropa počasi opušča regionalizem, ki je preživet, razen tega pa kvari enotni evropski gospodarski prostor. Mi pa težimo k čim širšemu gospodarskemu prostoru in s tega vidika ni prav, GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA reveč občin in premalo vpliva občanov Gor^n? t?Jcratni temi v prilogi "Gorenjska" smo za mnenje povprašali telef0fJ. fJn G°renjce. Sredi tedna smo zavrteli 300 naključno izbranih satnQ naročnikov - na vprašanja o novi organiziranosti lokalne 253 0Ufrave Je kar 47 (15,6 odstotka) vprašanih odklonilo odgovore. Od Zagot %°y°rov na vprašanje o tem, ali bo z novo lokalno samoupravo res °&to°k in neposrednejli vpliv ljudi na odločanje, jih je 132 (52,2 "lan; ,. "kalnih - oziroma, večina meni, da bo pri odločanju imela še Tgjkot sedaj. ^ooro"/ 'f^0/e Prevladujoč odgovor, da bi bilo za nove gorenjske občine reZultat 6 t ^6 organ*zirane v pokrajino. Vendar je treba poudariti še en 0(igovo a-jteit0 tem vprašanju: dobra petina vprašanih (22,1 odstotka) je Pfe*nalo \Z- ne vem"- Tudi na vprašanje, ali bo po novem preveč ali 0(ktotka p na Gorenjskem, je bil odgovor "ne vem" kar pogost: 26,9 °dstotk ^doval pa je odgovor "preveč", kar je mnenje skoraj 70 ^*W,y,,OV SodeluJ°čih v tokratni Glasovi anketi. Podrobnejši rezultati so *z grafične obdelave. »o j % -da, z mirni manjim obiinmi bom vplivntjii pri odloianj* 5f,f% • ne,pri doloianju bom imel ie manj vpliva kot udaj Predlagana nova organiziranost lokalne samouprave naj bi zagotovila večji in neposrednejši vpliv pri odločanju. Ali bo tako? Ali bi bilo za nove gorenjske občine dobro, če bi bile organizirane v pokrajino? 17* Ali bo po novem na Gorenjskem preveč ali premalo občint 2«,»% NK VEH JElt^L \ ZA GORENJKE. jOuGORENJCfH JLj*M vJ/1------------- GORENJKA IN GORENC MESECA APRILA MOJCA NAS SPAJA, TONE RAZDVAJA Je ie tako, da vam je naša akcija všeč. Najbolj pridno glasujejo sicer poslušalci RADIA TRIGLAV, kjer glasovnice prihajajo v svežnjih. še dober teden je časa, da nam poveste "voljo ljudstva": ali je bila aprila v središču pozornosti polkovnica Mojca Robas iz Krama ali "boksar Tone Omerzel. Trenutno ste bolj za Mojco (sodeč po prispelih glasovnicah) in v zvezi s Tonetom ne manjka kritičnih pripomb, da "propagiramo nasilje': TO PA NI REŠ! Gre preprosto za to, da opozarjamo na ZANIMIVE OSEBNOSTI! Kaj bi lahko rekli MED GORENJCI PO GORENJSKI DAN © 25. JUNIJ o Niki Dolinar, kaj o Nicolasu Omanu, ki je k nam vabil nacionalista Zinnovskega!? Ne, ne: gre preprosto za ljudi, ki jih (sjpoznajo po različnih dejanjih naši bralci! Oni potem odločajo, kdo MO NA si zasluži - nedvomno - laskavi naslov GORENJCA, GORENJKE ETRU! MESECA! Seveda pa smo veseli vsakega odziva, pohvale in kritike. To pa je znak, da so te vrstice brane in iskane v našem časopisu. Nagrade za vaš trud so tu in naša omara z glasovnicami se polni že kar čez mero! Za konec današnjega povabila pa še tole: MOJCA ROBAS očitno "spaja" vsaj moški del našega flasovalnega stroja, saj so očitno raki navdušeni nad nasmehom ali resnobo polkovnice naše vojske, TONE OMERZEL pa razdvaja: eni so z vsem srcem za, drugi energično proti! Ampak, ali ni to tista demokracija, o kateri toliko govorimo!? ČAKA-GLASOVNICE PO POŠTI IN V GORENJSKEM Nagrajenci: EJGA BOŽA IN BODE nov izvozili adut Gorenjsk v Naklem. Nov znak, da kranjski Planiki bo nov niL-niL- Cr.___' 1___ EJGA EJGA J Dušico Jurman so po klasični ljubljanski maniri odstavili s položaja v Slovenski tiskovni agenciji. Bojda je imel odločilno besedo gospod Tadej Labernik. Gorenjka je spoznala "ljubljansko kuhinjo". IDIfjff^ Milan Bajzelj in vsi vodilni v Iskri Ero so zasuti s pismi z vsega sveta. Ko so ženske prebrale novo geslo "Mi vrtamo naprej!", so bile navdušene. Gorenjski vrtalci rii in nodietniki ziriain Pri HJ^ioL-.. EJGA PRAZNIK GORENJCEV Nič ne bomo več skrivali: GORENJSKA VESELICA LETA b° na sam slovenski državni praznik - 25. junija! Kje - no, malce skrivnosti naj ostane. PROSTORA BO ZA VSE GORENJCE DOVOLJ! Prireditve in dogodki naj bi se vrstili ves dan, mi P* prihodnji teden že začenjamo pošiljati VABILA! Ta bodo namenjena tistim, ki ste jih VI IZBRAUl Znanim Gorenjkatfj in Gorenjcem. PEVCI, IGRALCI, ANSAMBLI, HUMORISTU ZNANI LJUDJE, NAŠ GORENJSKI GUVERNER, NAŠI GORENJCI MESECA, PRESENEČENJA.. . Kogar ne bo na DAN GORENJCEV, ta bo napravil hudo napako In škodil vsem prizadevanjem za svobodno, enotno, suvereno, demokratično, šparovno, neodvisno, pokončno, delovno, pošteno, ponosno (itd.) GORENJSKOI Imate še en teden časa za POVABILA, kdo naj sploh pnde-Šifrer, Helenca, Dolinar, Pehta, Gašperji, nešteto povabil ste nam že napisalil Mi bomo vsak teden sproti POROČALI, KDO PRIJf* Prireditev ne bo "zaslužarska , ves zaslužek bo namenjen v pno uveljavitve Gorenjske - v športu au Veseli smo, ker bodo zraven tudi ŽIVILA jih čakali za plačilo GORENJCI PODIRAJO NAJBOLJE NA SVETU! Pet jih pade, kjer porine sin slovenske domovine! Lepa misel, ampak pri Gorenjcih pade - vse. Da pa ne pišemo na pamet, imamo dokaze. Mednarodno priznanje, da podiramo najbolje in najbolj temeljito smo ta teden dobili tudi po zaslugi dveh koreniaških GORENJCEV. Posebej je treba pohvaliti BORISA BENE-DIKA, saj je podiral tako uspešno, da je v tem premagal celo Nemce in to • na njihovem terenu. Sicer pa Nemce smo ja vedno premagovali, a ne!? Iskrene čestitke torej BORISU UR-BANCU in BORISU BENEDIKU za uspešno podiranje kegljev na svetovnem prvenstvu. SLOVENIJA SVETOVNI PRVAK - kako lepo se to sliši! Vsaj v športu se očitno marsikje lahko kosamo z vsakim. Dva naša junaka, dva trmasta GORENJCA pa sta le dolga leta strah in trepet za keglje po vsem svetu. In še pripis: ne mislite, da jima (kegljaški) kruh daje domači KRANJ ali GORENJSKA. Drugam sta morala, s trebuhom za kruhom! Pa imamo doma tradicijo in ugled v kegljaškem športu. Odšla sta - tako kot prvak v balinanju NOVAK, košarkar MILIC, nogometaš PAVLIN, vaterpolist ŠTRO-MAJER, če naštejemo samo nekaj najbolj znanih. POMISLEKA VREDNO IN NAŠI OBLASTI (SICERŠNJI IN ŠPORTNI) ZASTAVLJENO VPRAŠANJE: KAJ STE STORILI, GOSPODJE VELIKIH BESED, DA BI TPSLOVENSKI ASI IN SVETOVNI MOJSTRI PROSLAVILI GORENJSKO!? Odgovor!? 'dooh »#riu, Kar Duao zn*w" ŽIVILA Podjetje, ki raste in cveti m je sposobno vsem Gorenjcem P0' nuditi vsak dan domala vse, *ar --potrebujejol In zato bo skupne , . prireditev verjetno privabila »o katero od znanih GORENJSKIH PODJETIJI Kajti: priredite* GORENJCI-GORENJCEM bo prvi in pravi poskus, da bomo lahko rekli: Štajerci so v redu, Dolenjci tudi, Primorce prenašamo, Ljubljančane malo težje - ampak čez Gorenjce nas ni!__ Prijazna Nika pride in piše Pa res velja tista: lepa beseda lepo mesto najde! Tole je delček pisma, ki nam gaje pisala prijazna NIKA DOLINAR, GORENJKA MARCA. Veseli smo, da bo takrat z nami. Hec bo le v tem, da bo morala dati "svojo" izjavo za javnost na veliki prireditvi in ne -ministrovo! Fejst punca je tale Nika, saj nam piše zares prijazne besede: ^y/f?feso. oMo&tve. Seveda so najtežje tiste, ki Še bodo kegljači - Boris Urbane in žena Tončka Škafar - kegljaški par, kot ga nima sveti FEJST, PUNCE SO, AMPAK KJE??? Čakamo na predloge RAZREDOV, da tekmovanje za FEJST SOŠOLKO ne bo preveč monotona zadeva. Pa je bolj sramežljivo vse skupaj. ALI RES V VASEM LETNIKU NI simpatične deklice, ki bi sebi in vam priborila še nagrado?! No, j a: morda naš natečaj res ni posebej izviren - .» LEPE SOŠOLKE na plan! Pa tudi SIMPATIČNI SOŠOLCI, ')o! čakamo na odz~ ive in obljubljamo, da ne bomo ostali le pri POGUMNO PREDLAGAJTE zdaj lahko smeje vsem! £A LLJrL jI VA.K1. NAŠ RAZRED______,____________________________ PREDLAGA ZA NATEČAJ « FEJST SOŠOLKA - SOŠOLEC"___________________ iz NAŠA ŠOLA JE______________________------------ Na dopisnici se podpišite vsi, ki želite, da vaša sošolka ah sošolec zmagata! NAJLEPŠA NARCISA Iskali smo jih in našli, lepotice nar-ctsnih pol- i'an. Kdo jih •o pa utrgal - vedo samo one. Mlade so in lepe in naše in s p l o h l Iskrene čestitke in POVABILO! Če imate v svojem razredu aH letniku kakšno LEPO ROŽICO, nam sporočite. Trdimo, da najlepše rože rastejo prav na Gorenjskem! Čakamo vaše povabilo, fejst punce so okras Gorenjske. STUDIO M A, TEL- 218-785 IZŽREBALI SMO IVANKO Draga IVANKA VELIKOVRH, zdaj ste pa na vrsti. IZJ jfl BALI SMO VAS, DA BOSTE HUJŠALI! Na moderen, z°^Ci počutju prijazen način! Čaka vas Studio Ma in gospa -jj Zaplotnik, ki vam bo svetovala. EJGA bo zraven, ko tos™sfa\ na tehtnico, in zraven, ko boste to ponovili KONEy Rezultat bomo vestno zabeležili, vi pa potem VES41 ,.jatic, KOPALKE! Za hujšanje se je sicer prijavilo čez 20 kanoj NITI EN GORENJC pa ni zmogel korajže! Mojca Zapi" je STUDIO M A je doma v 4. nadstropju nebotičnika v Kranj^j povedala: "Želim uspeha vsem, ki se odločajo za hujšanje 1 ^jj^ počno na zdrav način ter po potrebi upoštevajo 1°?&Q nasvet. Vsem, ki niso bili izžrebani pa sporočam, da J STUDIO MA odprt za vse vse leto!" __ NASVET ZA DOBRO FOČVTJj^ Mojca Zaplotnik vam bo vsak petek ponudila tudi nasvet za ,jq počutje. Tokrat pravi takole: "Masaža se prinos vse bol] u J kot ena od oblik skrbi za dobro počutje. Če vam v t0P*: v kjerkoli to ponujajo kot del programa, vas vabimo v ^z^glo *! kranjski nebotičnik na klasično preventivno masažo, ma^^v0i terapevtske namene ali relaksacijsko masažo, ^očem ^ vnaprej - pridite in preizkusite. Potreba sodobnega "ove\70L 0 se sprosti oziroma ob stresih in drugih tegobah skuša za s J sve(H preventivno skrbeti. Ena od oblik je tudi masaža, ki )e mnogo bolj znana kot pri nas." 17. STRAN • GORENJSKI GLAS RADIO KRANJ 97,3 GREMO V PRIMADONO oddajo pripravlja in vodi: NATAŠA BEŠTER sreda, 25. maja, od 17. do 18. ure DOMAČA LESTVICA: 1. Vlado Kreslin - Satisfaction 2. Avia bend - Pandorina skrinjica 3. Košir rap team - Včasih smučam hit'. 4. Jan Plestenjak - Ne, ne, ne 5. Čudežna polja - Techno boom planet Novi predlog: Abrakadabra - Abrakadabra TUJA LESTVICA: 1 • Mamah Carry - VVithout you 2. Severina - Paloma blanka 3. FGTH - Two tribes 4. Cappella - Move on baby 5. Melodie MC -1 wanna dance Novi predlog: Jam & Spoon - Right in the night NAGRAJENCI: - Kavbojke BLUE MOON Jeans duba PETRIČ v Kranju dobi Tončka Božnar iz Škofje Loke;- Bon za 3.000 tolarjev bomo poslali Stanki Zupan v Kranj,- 2 PIZZI in pivi v PIZZERIJI IN SLAŠČIČARNI POD JENKOVO LIPO v Cerkljah dobi Tilka Likar iz Gorenje vasi, - Vstopnici s konsumacijo 2.000 SIT pa sta tokrat za Alenko Gradišar iz Križ in Tanjo Vodopivec z Jesenic. ČESTITAM! KUPON Glasujem za: Moj naslov: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ VASOVANJE S PODOKNIČARJEM NA RADIU KRANJ 97,3 FM 1. KORL-GAMSI 2. NE RECI ZBOGOM Ml - MESEČNIKI 3. DIVJI LOVEC - NIKO ZAJC 4. SIERRA MADRE - VIKI 5. OSTAL JE LE SPOMIN - FRANC MIHEUČ 6. MAMICAM - VOKALNI KVINTET AJDA 7. BILA JE LEPA KOT ANGEL - BRENDI 8. HLADEN TUŠ - ROM POM POM 9. ČOKOLADICA - MAUBU 10. KOVAŠKA POLKA - ŠTIRJE KOVAČI 11. PET POLJUBOV - SIMONA VVEISS 12. SLOVENIJA MOJA DEŽELA 13. ONA ME LJUBI KOT TI - VETER 14. NI TI MAR - LOJZE SLAK 15. BOHINJ, BOHINJ - TONI ISKRA Oddaja je bila na sporedu 29. aprila v nočnem programu Radia Kranj. Nagrade dobijo: Andreja Kočevar, Trboje 2, 64000 Kranj Katarina Nagode, Tomšičeva 106, 64270 Jesenice Robi Pogačar, Bohinjska bela 47, 64263 Bohinjska Bela Kupone pošljite na naslov: Radio Kranj, 64000 Kranj -Vasovanje s Podokničajrem do 26. maja. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu prihodnji petek, 27. maja, ob 19.30 uri. Ker mi veliko poslušalcev tarna, da ne dobijo telefonske zveze, vam predlagam, da mi pišite za svoje glasbene želje. Rad vam bom ustregel. KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: morda še ne veste izj*tyenski izvajalci zabavne glasbe ne izdajajo svojih glasbenih En- v miuJonskih nakladah, zato jih danes ne bom omenjala. * »jr »f | s^Jtojuspešnejših skupin vseh časov pa so nedvomno Beatlesi, saj J fl, MdJKl ™0segli kar nekaj super uspehov v zgodovini pop glasbe. - ■ Mpva velika plošča z naslovom Abbey Road je šla kar 15 l$°nkrat čez prodajni pult. Liv^rav ie s^uPma The Beatles začela svojo kariero v Ko T*'00'"' Pa ie °U P™* muzej v spomin na njih postavljen v ' e}nu. Vrata muzeja so se odprla junija leta / kJODJL nio*',U' Yram muzeJa so se odprla junija leta 1989. V dveh sobah je lutktVideti Vse: odP™" njihovih malih plošč, pa vse do voščenih J s frizurami, kakršne so bile moderne v tistem času. kajti ?' SO prdv 8otovo najuspešnejša skupina vseh časov, le ' zaslutek od prodanih plošč se ne bo nikoli več ponovil. John iz p?n> poul Mc Carmey, Georg Harrison in Ringo Star, vsi doma prnJV%poola' so imeu na začetku kariere, v šestdesetih letih, lE* Več kot 1000 milii°nov malih in velikih plošč. bomo°Z°bite iutri Posluiati oddaje Glasba je livljenje! Gostili Pivnv Zammivo osebo, izžrebali nekaj sodelujočih v nagradni igri ob 11 ne. Union> vrteli dobro glasbo... Na slišanje! Čav, čav, točno J- uri na Radiu Triglav, 96 MHz. • Simona H20 /Gt+V ~ ŠKODA Volksvvagep Group Njck Cave & The Bad Seeds Do You Love Me? Uke I Love You... se Nlck Cave, eden največjih rockersklh poetov ^[P^uje v naslovnem komadu njegovega zadnjega albuma, ki je Izšel aprite in ga dobite tudi v naših krajih, "to je njegova najboljša Ptasča," se vam zdi, ko nekajkrat prevrtite omenjeni CD in ugotovite, da tako menili ob vsakem njegovem izdelku. Njegovi poeziji enostavno ni konca, melodične ljubezenske balade, mračne, temne zgodbe, pesmi Jl^bite s cinizmom... Skratka Nick Cave bo s svojimi Bad Seedsi nastopil i« četrtič v Sloveniji) v nedeljo 29. maja v ljubljanskih Križankah, vstopnice pa v predpfodaji dobite tudi v Aligator Muslc Shopu v Kranju. L K. »0 Michael Jackson je član stalne spremljevalne skupine na Eurosongu. Poje ženski back vokal skupaj z Dunajskimi fantki, je bil eden od odgovorov. No, a vidite? Dobro to je bilo pač eno jezno mnenje, sicer pa šala, hec. Recimo Never and never will be, bo pa še držalo. Janez mi ekipo za Eurosong že imamo, bobnar je Aligator, tekstopisec in pevec je tudi tle, hmmm... a se kaj manjka? Ker je mal placa, bomo kar žrebal'. Tokrat je to garaško delo opravil, kar urednik radia Krš - no, ko je bil pa glih pri roki. Po nagrado bo prišla Agnes Brezovnik, The Soupman street 8, Kran. Nagrada je tvoja, dobiš dopis, pol pa le u napad. NOVOSTI A kva je nov'ga? Torej MC Hammer, pa Infectious Grooves, pa Rollins Band, pa Sheena Easton tokrat kot jazz pevka, pa soundtrack filma Schindier's List pa kasete Drago Mlinarec -A nalog, pa Miran Rudan - 1994 in seveda Techno Alfi - ma, saj veste kateri Alfi. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 137: Techno Alfi, ja tisti Nipič, ki je včasih pel pri Avsenikih in tako hecno migal z glavo. Kva pravite, kako se mu poda techno? No, vprašanje je sledeče, Alfi v svoji veliki uspešnici poje Ostal bom ......., no, kva bo torej ostal Alfi. Katarina s Texas-i je pa tako: očitno je uvoznik uvozil le cedejke in ne kaset, zatorej ti ostane le skok v tujino, al' pa Če se z Aligatorjem zmeniš za presnet', kar se pa tiče "nedeljskih 59", a hočeš reči, d' ti te zadeve ne gledaš (misl'm a veš, to je iz tistega vica , zakaj se oddaji reče "Nedeljskih 60"), Matjaž, žal ni zadev niti pod ena niti pod dve, je pa za vprašat vsake toliko časa, Tanja, tvoja dopisnica ie sicer prišla z majhno zamudo, vsekakor pa hvala za pohvalo.kar se tiče dua Yello (to sta dva Švicarja , ki sta "zlato dobo" doživljala v 80 - tih letih, pa še sedaj vsake toliko časa izdata kakšen album, sicer pa obvladata računalnike in sintetizatorje...), tudi o Leonardu Cohenu, Kanadčanu francoskega porekla in njegovi odlični poeziji bi se dalo, a zato na tem mestu ni dost' placa, mogoče v prihodnje v kakšni drugi rubriki. Mojca, kaj pa, če je frizer že opravil svoje, kar pa se tiče maja Beti, če ti po pravici povem, meni so vsi meseci všeč, če tisti, ki jih sploh ni, a bluzim? No, dober pol pa "Živel maj", pa čav... 0000 AJCENEJE V SLOVENIJI-REKLAMNE CENE TIP01.4S MAQ CAT. LETNIK 94, KATALIZATOR, tL STEKLA, CENT. ZAKLEPANJE UNO 1.1 IE CAT 15.500 DEM uNO TURBO RACING 19.900 DEM KIDRIČEVA 26/C, JESENICE TEL. 064/861 -204 NA ZALOGI - PLAČAJ - ODPELJI GAULOISES BLONDES TOREK, 24. MAJA T V 10.45 Tedenski izbor Christopher Pokora.angleška oddaja; T. VVhite- head: Čigava je krivda, angleška krivda „ 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Lonček, kuhaj! 17.20 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 17.45 Oscar Junior: Mati 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.20 Strta srca, francoska nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Izredno stanje, angleška nadaljevanka 15.20 Zgodbe iz školjke 16.20 Sedma steza 16.40 Mednarodna obzorja 17.15 V avtobusu, angleška nanizanka 17.45 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 20.10 Družinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 21.00 Svet na zaslonu 22.00 Zelena ura 22.30 Videošpon 23.30 Kolesarska dirka Giro d'ltalia, posnetek v 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.35 Ali ste vedeli? 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Popolna tujca, ameriška humoristična serija 13.10 Ciklus filmov Buda Spencerja: Jo-jo, ameriški barvni film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Morje 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.45 TV parlament 22.45 Poročila 22.60 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 9.00 Zasedanje hrvaškega sabora, prenos 15.10 Ali ste vedeli? 15.35 Zgodbe Dicka Francisa, koproduk-cijska nanizanka 16.20 Texasville, ameriški barvni film 18.20 Vas bomo že kako prepričali, angleška dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TVdnevnik 20.15 Alo, alo, angleška humoristična nadaljevanka 20.45 Zgodbe Dicka Francisa, koprodukcijska nanizanka 21.30 Od pola do pola, dokumentarna serija 22.25 Poirot, angleška nanizanka 23.20 Top DJ mag 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 Popspot 13.35 Video igralnica 14.05 Spot tedna 16.45 Na velikem platnu 17.00 Brlog 17.30 Umreti je lahko, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Ro-deo, glasbena oddaja 20.30 Državnik novega kova 21.00 Poročila 21.20 Morilska sla, angleški barvni film 23.10 Dan po jutrišnjem, poljudnoznanstvena serija 23.40 Poročila 0.00 Spot tedna 0.05 Na velikem platnu 0.20 CTM 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Borza dela 9.50 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Zlati glas, ameriški glasbeni film 16.40 Izlet v preteklost 16.45 človek - čudoviti stroj 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Evropski forum 22.00 čas v sliki - večerni studio 19.00 Tavčarjev dvorec "Visoko" -oddajo posnel B. Polenšek iz Gorenje vasi (2.) 20.00 Boutiqe MS v Cerknem (1. del) Kontakne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure 18.00 Otroški program: Melje, melje Mojčin mlinček 19.00 Risanka 19.05 Portret Kranjčana 19.15 Utrip Kranja 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Kanadski Slovenec Miro Rak: Ribič in lovec med nami (ob predstavitvi knjige Nanook in druge dogodivščine) 21.00 Tema: Referendumska območja za nove občine - Kranj, Naklo, Šenčur, Visoko, Preddvor, Jezersko, Cerklje (ponovitev) 23.00 Videostrani 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - ?lasbena oddaja 13.15 Novice 4.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 B' ene informacije LB 17.15 Novice . 7.55 špeckahta 18.15 Okrogla miza - tema tedna 18.06 Pravtjica EPTE 10.15 Novic« 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Ta nori torek 1.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vrag 0.20 Satelit 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.20 Pred novimi občinami - Cerklje 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku za Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 9.30 Glasboizbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Koristni nasveti 17.00 Novice -šport 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 9.00 čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovth 9.30 Klub za seniorje 10.15 Angleška poroka, nemška komedija 11.45 Zgodovina stekla 12.00 Poročila iz parlameta, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Sedmi kontinent 1335 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 Risanke 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vetrovni nomadi 21.00 Pogledi od strani 21.15 VViesenthaier 21.50 Ambo terno, svet številk 21.56 Veliki posli, angleški film 23.25 Čas v sliki 23.30 Sam proti mafiji, ponovitev 4. dela nadaljevanke 1.00 Poročila/1000 mojstrovin Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. pLAV JESENIC 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. druž. kom. BEETHOVENI 2 ob.16., 18. mi 2CL url STORŽIC in ŽELEZAR Danes zaprtol KOMENDA nora. *°m; LEDENA STEZA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama SCHINDLE-RJEV SEZNAM ob 19. uri PROIZVODA/O, TRGOVSKO iJI/ GOST//V SKO PO D JE TJ E Š ko f/0 L o k a p.o. K idrič e v a c. 54 V prodajalnah z živili * 1.414 SIT za zaboj piva Union '2.158 SIT za zaboj olja Cekin * 588 SIT za zaboj Radenske V prodajalnah in na oddelkih s tekstilom * 15% popust za izdelke iz tekstila pri gotovinskem plačilu v mesecu maju (J& 0D£fU A/A /C i/P JE P&f 10 Ki A/A KUP /BLED Podjetje za davčno svetovanje, finance in trgovino d.o.o. Rožna dolina 40; 64284 Lesce tel.: +386(0)64 718-283, fax:+386(0)64 718-521 ŽR; 51540-601-63384 VVECO BIRO BLED, podjetje za davčno svetovanje, finance in trgovino d.o.o., Rožna dolina 40, 64248 LESCE skupaj s poslovnim partnerjem I. R. C. A. spa, Tecnologia e innovazione, SAN VENDEMIANO, ITALIJA organizira novo podjetje za proizvodnjo in montažo v Lescah. ZA ZAČETEK DELA POTREBUJEMO: 1. dva diplomirana mehanika ali diplomirana elektromehanika in 2. inženirja mehanike, elektromehanike ali elektronike, starih od 25 do 30 let, ki imajo izkušnje s kontrolo kvalitete dela, in ki aktivno obvladajo angleški jezik. Kandidati morajo biti sposobni samostojno organizirati in voditi delo pri srednjih in velikih serijah. 3. delavca s srednješolsko Izobrazbo elektromehanlčne ali elektrotehnične smeri, starega od 20 do 25 let, ki je sposoben organizirati in samostojno voditi dela pri srednjih in velikih serijah. 4. večje število vzdrževalcev strojev, starih okoli 25 let s triletno prakso in poznavanjem elektronskih sistemov za vodenje avtomatskih naprav Vsi delavci se bodo dodatno usposabljali v Italiji, zato od njih pričakujemo pogovorno znanje italijanskega jezika. 5. večje število delavk in delavcev s srednješolsko in poklicno izobrazbo Vabimo vas, da se nam oglasite na naslov: VVECO BIRO BLED, d.o.o., Rožna dolina 40,64248 Lesce, tel.: 064/718-283, fax: 064/ 718-521, kjer boste lahko dobili dodatna pojasnila in tudi termin za osebni razgovor. NAGRADNA KRIŽANKA AMD KRANJ AMD Kranj v sodobnih učilnicah usposablja voznike za motorje, osebna vozila in traktorje. Doslej smo usposobili že več kot 40.000 voznikov. Imamo 4.400 članov, po šolah pa izvajamo tudi preventivno dejavnost. imajo poleg skupnih članskih ugodnosti še Člani AMD Kranj naslednje: - popust pri popravilu osebnega vozila na servisu Alpetoura na Laborah (popust na stroške dela); - popust pri pranju vozila v avto pralnici na Laborah; - vsako prvo soboto v mesecu med 9. in 11. uro v servisu na Laborah brezplačno ocenitev vašega vozila pred nameravano prodajo; - popust pri storitvah v delavnici za menjavo gum pri Antonu Potočniku na dvorišču AMD Kranj. Sponzor današnje nagradne križanke vam je pripravil tri nagrade: 1. nagrada brezplačni tečaj CPP in 10 ur vožnje 2. nagrada brezplačni tečaj CPP in 5 ur vožnje 3. nagrada brezplačni tečaj CPP Gorenjski glas podarja tri nagrade po 1.000 SIT. Geslo vpisano na kuponu pošljite do 25. maja 1994 na naslov: AMD Kranj, Koroška cesta 53D, 64000 Kranj. Vabljeni na javno žrebanje NAGRADNE KRIŽANKE, ki bo 25. 5. 1994 ob 18. uri v domu AMD Kranj! Sladke nagrade za Majdo. Mirni in Cilko Celostranska nagradna kri tanka v Panorami prejšnji petek - pripravili smo jo v sodelovanju s podjetjem Žito GORENJKA Lesce, je bila očitno kar trd oreh za reševalce. Komisija, ki je včeraj ob 8. uri pregledala prispele rešitve in z bobnom za žrebanje delila srečo, je našla kup nepravilnih rešitev. Pravilna je bila DOBRE STVARI IMAJO TRADICIJO - GORENJKA, NAŠA ČOKOLADA. Nekaterim reševalcem se je rešitev izšla z "nada čokolada", "lady čokolada", "moja čokolada", "nova čokolada", "Žito čokolada" , itd. - vse našteto sicer za odlične izdelke Gorenjke Lesce drži, ampak takih rešitev komisija ni priznala v žrebanju. Nagrade prejmejo: 1. Majda ERŽEN, Križnarjeva 4, Kranj (bon Gorenjke za lepe in sladke izdelke v Trgovini Hlebček v Lescah za 15.000 SIT); 2. Mirni ROBLEK, Bašeli 61 (bon Gorenjke za 10.000 SIT); 3. Cilka TRPIN, Racovnik 41, Železniki (bon Gorenjke za 5.000 SIT); 4. - 6. Ana KRANJEC, Srednja vas v Bohinju 37; Helena KOŠNIK, Za Mošenikom 2, Tržič in Tatjana PFEIFER, Vopovlje 28 (prejmejo nagrado Gorenjskega glasa v vrednosti 2.000 SIT). Vseh rešitev v bobnu je bilo kar 2131. JEZERO MED ZDA IN KANADO ROMAN NABOKOVA SEMfTSKO LJUDSTVO V JORDANIJI PIS. PEROCI OKVIR 12 LINDA EVANS ILOVICA IGRALKA GARDNER ST JAP. PRESTOLNICA 4& KAMNITA GMOTA SUKNO ZA SP OBLEKE IT PESNIK ALIGHIERI 14 INDIJANSKI ŠOTOR KNJIGA GESEL HUDE SANJE EGIPĆ. bOGSONCAl SESTAVIL F. KALAN 12 22 13 23" 14 15 16 24 25" 26 17 iT 18 Ž8" 19 20 29" 10 50" MESTO NA MEJI MED SLOVAŠKO IN MADŽ KMEČKO ORODJE DNA IGRA MEDN M ON SKLAD ORIG KRAT 24 KRAU IZ SHAKESPE AR0VE TRAGEDIJE NEKD IT RODOVI VRSTA IGRALNIH KART PESNICA NEGRI 10 INDIJSKI KRALJ POBUDNIK BUDIZMA 28 15 POLJSKI SATIRIK iKORDIUERf STANISLAV RIMSKA BOGINJA JEZE 26 TRAVNAT MOČVIREN SVET 25 PODROČJE MUSLIM KNEZOV SREDIŠČE M0LDAVIJE IME ANGELA VELIK OGENJ 23 4 IN 5 VOKAL UGASEL CENTRALNI VULKAN KEMIJSKI ELEMENT ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV RT NA J ŠPANIJE AM COUNT-RY PEVEC GUTHRIE 27 2GAN SLADKOR PROGE SOPRA-NISTKA ZINKA 29 KRAT SL. AKADEMIJE ZNAN IN UMFTNOSTI IVAN KORf- TROPSKA PAPIGA 20 št Zid. KRALJ MIRNO S02ITJE JAPONSKI DROBIŽ ZA P0LT0N ZVIŠANI A SLIKAR ŠUBIC STOLPI PRI DŽAMIJAH 22 TANTAL SKUPNO IME ZA SLOVENCE PO SVETU SLIKARJI KRAJINARJI 13 V JUD MIT SIN IZAKA IN REBEKE IVAN I.EV AR ARABSKI 2BEBEC FR IGA GABIN 30 SL PO6^ INZG* LOJZE POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Bodoči magistri v evropskih ustanovah Ljubljana - Dvaindvajset študentov podiplomskega študija mednarodne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom profesorja dr. Andreja Kumarja bo predvidoma od 29. ")aja do 6. junija letos obiskalo nekatere ustanove Evropske unije, QATT in Organizacije združenih narodov. Bodoči magistri Mednarodne ekonomije prihajajo iz različnih slovenskih državnih "stanov, iz univerzitetnih in raziskovalnih institucij ter iz podjetij >n združenj. V Bruslju, kjer bodo obiskali ustanove Evropske "Nje, se bodo pogovarjali predvsem o možnosti Slovenije za vUjuČitev v unijo. V Luksemburgu, kjer se bodo mudili v Evropski investicijski banki, bodo poskušali zvedeti, kakšne so možnosti, da države nečlanice Evropske unije, pridobijo posojilo EIB. V Mrasbourghu se bodo seznanili z delovanjem in načeli odločanja gromkega parlamenta, v Ženevi pa bodo obiskali ustanove ^ATT in Organizacije združenih narodov. • C. Z. Devizni tečaji »fodnji tečaj Banke Slovenije z dne 18. maja znaša 79.29 ''» kar je 0.09 stotinov več kot pretekli teden. V "vnjalnicah pa ste lahko marko prodali po ceni do 78.50 or t Tfpilipa ie od 7860 SIT d"1^ Marka se ie tako od p Veklega v menjalnicah pocenila za 0.10 - 0.15 stotinov. ^.log za to je predvsem večja ponudba deviz, kot pa je ^vpraševanje po njih. Za tako veliko ponudbo deviz s kJjH občanov sta predvsem dva razloga: dokapitalizacija km ,n pa sPondadanski nakupi avtomobilov in QT£tl)ske mehanizacije. Do večjih prodaj deviz s strani SejOV ie Prišlo predvsem v času trajanja ljubljanskega ]tna avtomobilov, saj so prodajalci avtomobilov v času s^}a zagotovili še dodatne dopuste. Ti trendi so običajni, tet\ a tua%* v lanskem letu ponudba deviz v prvi polovici tre j?^a kot povpraševanje, v drugi polovici leta pa so se dvhi °Prndi- Vendar pa je treba pripomniti, da v zadnjih en letih prodajni tečaj marke v menjalnicah nikoli ni tako 0 . n° odstopal od uradnega tečaja Banke Slovenije in tudi Pod°Stalih teialev> sal ie razlika ie 0.70 SIT, od JLjfi?bdškega tečaja pa je prodajni tečaj marke v tuJr n*can za ce^ to^ar- Kot zanimivost naj omenimo J to, da poslovne banke nemško marko podjetjem )eoJ$° po 7950 SITobčanom pa prodajo po 78.90, kar rahl ceneje. V prihodnjih dneh lahko pričakujemo vred rast teiaia italijanske lire in švicarskega franka, PritL51. ameriškega dolarja pa bo še naprej precej nihala. zn-*,uiemo> da se bo vrednost marke v menjalnicah pre . *e za OM stotinov, tečaji v menjalnicah pa bodo dev'C] razučrii, odvisni predvsem od razmerja tolarjev in v blagajni. • Ivo J. VVilfan, direktor menjalnic BORZNI KOMENTAR Zatišje pred soncem ali zatišje pred nevihto, tako nekako bi lahko opredelili stopicanje tečajev delnic na mestu v tem tednu na borzi. Bistvenih sprememb oziroma korekcij tečajev ni, razponi se gibljejo med +3 % in -3 % okoli ie doseiene ravni Promet v tem tednu glede na nekatere rekorde v času bikovskega trenda na segmentu delnic tudi ni pretresljiv, saj se dnevni promet z vsemi vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi, giblje med štiri in šest milijoni mark, treba pa se je spomniti, da je bd še pred dobrega pol leta tak obseg trgovanja hvalevreden, iz česar lahko sklepamo, da so vrednostni papirji čedalje manjši tabu za povprečnega slovenskega investitorja in predstavljajo pomembno alternativo klasičnim naloibenim oblikam. Povečan promet trgovanja na borzi izhaja tudi iz precejšnjega zanimanja za naloibe v vzajemne sklade, ki jih je na slovenskem trgu kapitala čedalje več, povečano zanimanje investitorjev pa gre pripisati na eni strani dobrim donosom teh skladov in razpršitvi rizika med celo paleto vrednostnih papirjev in s tem zmanjšanjem tveganja posameznega investitorja, ki vstopa na trg vrednostnih papirjev brez potrebnih informacij in znanja. Tečaji večine delnic so se tako gibali na ie doseienih nivojih, njihovo poskakovanje pa gre tako pripisovati negotovosti, ki se je v splošnem pojavila med investitorji Tečaji delnic Dadasa so se tako gibali v okvirih med 292.000 in 289.000 SIT za delnico, tečaj Nike se drii nivoja okoli 150.000 SIT, delnici UBK banke in Komercialne banke Triglav se tudi ne moreta odlepiti od nivojev okoli 40.000 SIT za delnico UBK in okoli 49.500 SIT za delnico KBTR Tudi teiko pričakovano izplačilo dividend in skupščine delničarjev, ki potekajo te dni, ne morejo oživiti tečajev. Podobno se godi tudi z delnico Rogaške, medtem ko Terme Čatež, navkljub ustvarjenemu dobičku v letu 1993 in obljubljeni dividendi, le te ne morejo izplačati, dokler je podjetje v fazi lastninjenja in se le-to ne zaključi z vpisom nove družbe v sodni register. Enako velja tudi za vsa ostala družbena podjetja, ki so v postopku lastninskega preoblikovanja. Pozitivna pričakovanja z rastjo tečaja delnice Probanke se spet niso uresničila, saj se ta delnica vedno kot začarana spusti na nivoje pod 24.000 SIT za delnico vsakokrat, ko preseže ta nivo. Od tečajev okoli 17.200 SIT za delnico lansko pomlad, je to ravno toliko, da ta cena ohranja vrednost kapitala in prinese investitorju še realen letni donos, to je v višini okoli 15 odstotkov. Dinamično trgovanje se je po skokoviti rasti tečaja delnice Salus nadaljevalo tudi te dni, vendar v obratni smeri. Medtem ko je delnica svoj vrh dosegla 10. maja 1994, kjer se je z delnico trgovalo po tečaju 26.211 SIT in je bilo trgovanje zaradi 30-odstotne komulativne rasti ponovno zadržano, pa se je trend nato ob sprostitvi trgovanja dne 13. maja obrnil navzdol. Močno povečana ponudba delnic je tečaj obrnila navzdol, tečaj je zaključil na ravni 25.315 SIT za delnico, nato pa je sledilo upadanje tečaja po 10 odstotkov na dan. Že v torek na borznem sestanku pa je bilo možno zaslediti, da se bo trend padanja delnice umiril in da je doseženi nivo okoli tečaja 20.000 SIT mogoče že pravi Četrtkovo trgovanje, kjer je delnica Salusa ponovno porastla in dosegla nivo 21.556 SIT, v določeni meri potrjuje utrditev tečaja delnice na tem nivoju. Drugače pa lahko ugotovimo, da tako na segmentu delnic kot tudi na segmentu obveznic Ljubljanske borze trenutno pustoši medved, kdo in kaj ga bo pregnalo iz teh logov, pa bomo mogoče vedeli že ob tradicionalnem govoru finančnega ministra na borznem srečanju v Portorožu, kjer vsako leto udeleiencem postreie z neko bistveno informacijo, ki nato kroji usodo tega razvijajočega se trga v naslednjih mesecih. • Borzni posrednik: Hermina Krt -%t-i\i'TVT''€\ TI? \7Dl?T,tT?'iVr T/VI AT> JVVJJJuVvJ J11» VKJCrfJUllrli llJJLrtiv NAKUFNI/JSODATNl NAKUTNI/ntODAlNI J NAKUFNI/HtODAMI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1 100 ITL A BANKA (MK, Jesenice) 78,30 78,85 11,83 11,20 8,03 8,19 AVAL Bled, Kranjska 90« 78.35 78,75 11,11 11.22 8,10 8.25 COPIA, Kranj 78,40 79.00 11,10 11,25 8,15 8.30 CREDrfANSTALT Ubanka g. 78,40 79,10 11,10 11,26 8,10 8.30 £ROS(Stari ilavr), Kranj 78,40 78,70 11.11 11,20 8.10 8,25 F-AIR Tržič (Deteljica) 78.35 78.70 11,10 11,22 8,18 8,25 GEOSS Medvode 78,40 78,80 11,11 11,18 8,18 8.26 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj 78,30 78,69 11.09 11,21 8.18 8,29 MDA-Mnlca LJubljani 78,40 78,85 11,11 11,17 8,18 8,25 HIPOTEKAMA BANKA, Jesenice ni podatkov INVEST Škofje Loka 78,48 78,80 11,88 11,18 8,05 8.27 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 78,00 78,89 10,87 11,22 8.00 8,36 LENA, Kranj 78,50 78,90 11,10 11,22 8,10 8,30 MERKUR-Žel. postaja Kranj 78,30 78,85 11,00 11,30 8,00 8,33 WIK£L Stražišč« 78,40 78,80 11,11 11,20 8,15 8.30 POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 77,35 78,80 10,84 11.15 7.92 8.20 SHP-Stov. hran. In nos. Kranj 78.55 78.69 11.09 11.15 8,15 6.25 SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) 78,30 78.85 11,00 11,30 8.00 8.33 SLOGA Kranj 78,45 79,00 11,80 11,25 8.05 8.28 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 78,00 10,87 8,00 SLO VDUATURCT Jesenke 78,30 78.85 11.84 11,18 8.05 8.20 ŠUM Kranj 78.40 78,60 11,11 11,18 8,18 8.26 TALON Žal. postaja Trata, Šk. Loka 78,50 78,70 11.13 11,18 8.15 8.25 TALONZg. Bitnje 78,50 79,70 11,13 11,18 8,15 8,25 UKBŠkLoka 78,30 78.35 11.85 11,28 8,13 8,88 VVILFAN Kranj 78,40 78,60 11,12 11,19 8,18 8,32 MFAN Radovljica, Grajski dvor 78.40 78,60 11.11 11,18 8,17 8.25 POVPREČNI TEČAJ 78,33 78,81 11,06 11,21 8.11 8,28 Prt Šparovcu v Avstriji Ja ATS ob nakupu blaga po 1 1,20 tolarjev. I Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. 1 Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, U si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalnSIdh tečajev gleda na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ. Delavski dom tol.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel: 064/714-013 ŠPEDICIJA IN PREVOZI KOLODVORSKA 2, KRANJ TEL: 222-021 INT64 FAX: 222 - 306 POSEBNA PONUDBA: vsako carinjenje SAMO 2.000 SIT Mercator Preskrba Tržič BLAGOVNICA-TEKSTIL 53-202 "Vemo, da na nastajajočem slovens vrednostnih papirjev iščete varno in Zato z zadovoljstvom objavljam namero Nacionalne bančne družbe za upravljanje z investicijskimi skladi d.o.o.. da bo po pridobitvi potrebnih dovoljenj Agencije za trg vrednostnih papirjev ustanovila 5 pooblaščenih investicijskih družb, kamor boste lahko vložili svoje certifikate. Prospekt o javni ponudbi delnic bo objavljen ob začetku javne ponudbe in bo na voljo na vseh vpisnih mestih. Nadzorni svet Nacionalne bančne družbe bodo sestavljali direktorji štirih pomembnih slovenskih bank in zavarovalnice. Vsi skupaj bomo garant za uspešno upravljanje z vašo naložbo." fo&*4~—" nislav Vala nt, direktor družbe Nacionalna Bančna Družba Ustanovitelji: .% jf ' B*nk* % banka celje /O ljubljanska banka Attriatic flw*aCsl/»dd, Cetfe Dolenjska banka d.d , Novo mesto ^^f,"1?J J ^ B V** A okolju prijazno kmetovanje in izboljšanje kakovosti pridelkov. Da bi l° dosegli, bi morali ukiniti subvencije w izvoz pridelkov po cenah, ki bi bile nizj6 od cen na domačem trgu, omejit denarna nadomestila za pokrivanje cenovnih razlik, uvesti posebne dajatve z» pridelke iz intenzivne pridelave ,n primerno obdavčiti mineralna gnoji13' pesticide in dizelska goriva. • C. Z. Kmetijski nasvet Prikrite bolezni pri dobrih molznicah (nadaljevanje iz prejšnje številke) Beljakovinsko oskrbo pri govedu zagotavljajo v glavnem razkrojki mikroflore v črevesju Celje V sejemsko mesto 12. POMLADANSKI OBRTNI SEJEM 94 NA CELJSKEM SEJMU OD 23. DO 29.5. SEDEM SEJMOV NAENKRAT VSE ZA OTROKA IDEJE, INVENCIJE, INOVACIJE GOSTINSKA, HOTELIRSKA, TRGOVINSKA OPREMA IN GASTRONOMIJA 810 LJUDSKA BANKA nc za pravilno delovanje jajftukJJ ter njih razvoj in norniaJ« luščenje posteljice po porodoma koncu poudarjamo # enkrat, da samo analiza se m I ne rešuje, potrebno jo je F nesti v prakso, kar upoštevati njene izsledke Pf sestavi obroka, gnojenju tra*Jj kov in njiv ter povezati rezali analize z bolezenskimi in rep'J dukcijskimi problemi yr^e (konec) Mag. Boštjan G* lin, dr. vet med., mag« Sajovic, dr. vet med. 00' Dobrodošla novost za kmete Nasvet po telefonu Kmetijski nasveti so na številki (061) 98-23. raVijo J Kranj - Ni boljšega, kot dober in pravočasen nasvet, P uVCdli republiški upravi za pospeševanje kmetijstva, kjer „0 s" kmetovalce. V sodelovanju s_ P^atf upravi za dobrodošlo novost za pripravili nasvete, ki jih poljedelci, živinorejci, sadjarji m ^tsw$ lahko neprekinjeno, 24 ur na dan, poslušajo na ^-^jist^ telefonskem odzivniku. Nasvet po telefonu je še P°?e ^{Jnjivce111; če gre za vprašanja o tem, kdaj škropiti proti boleznim in skoo j ^ s čim škropiti - in tako dalje. Ker je Slovenija velika in *J raali*^ posameznimi območji precejšnje razlike, ki zahtevajo tuca nje v nasvete, je republiška uprava doslej uvedla tovrstno svei ^efi petih PTT omrežnih skupinah - v Ljubljani, Mariboru, Za'cu- zara ni treba posebej pisati. Zdrut1 VZrok za *evo usmeritev ktn ve ^te ie v tem> da se ^kratijo v državah nekdan- \)td*nos,rankarskih sistemov pren*iV utrjuje in da so se v bi kateri državi v najhujši Marko Jenšttrle obliki pokazale negativne strani komunizma. Zmaga levice v sosednji Madžarski nedvomno vliva poguma tudi slovenskim levičarjem, ki imajo vseh drugih za svoj optimizem razlog tudi v tem,da so se na zadnjih volitvah odrezali s spodobnim rezultatom, zaradi česar so prišli v vlado. Poleg tega se sedanja evropska levica razlikuje od nekdanjih komunistov, kar je bilo še posebej vidno na Madžarskem, ko je tamkajšnji vodja socialistov Gyul Hom po zmagi takoj izjavil, da njegova stranica nima nikakršne zveze z nekdanjo ureditvijo in se proglasi za socialdemokrata. Volilna baza slovenski Združeni listi omogoča, da vztraja v vladi, od koder mirno opazuje krščanskodemokratski spopad z mlini na veter. Niti premier Drnovšek niti Liberalna demokracija Slovenije, namreč javno ne omenjata možnosti, da bi morala Združena lista zapustiti oblast, kar sicer še vedno zahtevajo v SKD. Tudi padec ministrice Jožice Puhar je bil zaradi vseh teh razlogov v zadnjem trenutku zaustavljen, na nedavni konferenci ZL v Velenju pa je bila Puharjeva celo med tistimi levičarskimi ministri, ki so poželi največ aplavza. Komentatorji na desnici sicer poteze Združene liste iz Velenja označujejo za pripravo stranke na odhod v opozicijo, saj naj bi po podpori državnega proračuna svojo izločitev iz koalicije skušala prikazati kot neliberal-no-konservativno zaroto. Toda vprašanje je, če je Drnovšek nekdanje komuniste res potreboval samo do sprejema proračuna. Z njimi ima verjemo dolgoročnejši interes. Če komu, potem brez dvoma LDS najbolj ustreza vlada v kateri sta tudi SKD in ZL. Tudi liberalci namreč znajo potegniti svoje koristi iz napetosti, ki jo je čutiti med tema dvema političnima poloma. Čeprav imajo s tem na videz prvo opozicijo že kar v vladi sami, v resnici lahko na ta način še posebej učinkovito vladajo. Združena lista in Slovenski krščanski demokrati bosta v nedogled izgubljali svojo energijo v medsebojnem spopadanju, hkrati pa izražali lojalnost do največje vladne stranke, ki pa bo seveda trajala le do tedaj, ko bi volivci odločili drugače. Od nekdaj velja, da so izredne volitve le v interesu opozicije in tako je tudi sedaj. Vse tri največje slovenske stranke so že na oblasti in zaradi tega verjetno ne bodo tvegale ponovnega preverjanja svoje priljubljenosti. ELI SMO pozdravljeni! vPr /"«n/u me je spodbudilo PlcvS? «• Kersnika na radiu >e*Jfco ate predlog za Gor- ]Ktč% £xor*nj™ mesicxa H Znz Tržiča?" Pa ga nihče %i^,anih ni imel, zato se K°8laSam. "iejec le ravno mesec maj, h* ,mtadosti, vam predla-Waye dekleti, Matejo iz k' tn Martn ir Cerlreti In te* ta' Marto iz Cerkelj. In ravno ti dve? To sta pridni in skromni ki ves čas lito*? Kl ves čas vojne na i po g*?» neustrašeno študira-mtu* razrner v Zagrebu. Po f^fnt11 srednji šoli v Ljubl-IS"«/* &ne&' rnožnosti na-Mfleu* Studija v svojem r'nac xV Sl°veniji, ker teh šol 'Vnif \edno nL Kliub v°ini So ?*ločili in odšli. Rezervir- |W2?Vte morali °ddati Tekali "ružini, sprva sta se '■Siji v enoposteljni sobici. ]kUkiLPpte£a ves v hrvaškem XfQ(ne^reJcinili.nista niti v času in po aiteo nista nui v ct maji t ^Pada na Zagreb \Sl0;Zp.lt opravil nekaj dni mn?}i skladišča, z orožjem v fttiestr^peba. Torej sta pet ■-lux:,.trov $t»j;;„_____x___-t.i NSfSS študiJa t^Pešno zakl PjH kornaj dveh letih in pol - ea. njima • --------JT ~ ...m je le še diploma. \'*>£Clte' če nista vredni pozor-IkvH prav Pa Je, da se tudi seznani, v kakšnih raz-Wn iiviJ° in delajo mladi, da ^ °KV" udeleženi le v kriminalu \TzdelJu. In nazadnje, kdo M dve dekleti? To sta Mateja C "» Marta Zorman, sta pa ^aistfci Gorenjskega tiska. ji, 0 sedaj niti ne vesta, da sem l>o , kgaJa, kajti ne vem, ali Ll? v, ""te še kakšno informa-Wrta §hko obrnete na naslov: *Plk. Kovorska c. 23, *£LP°Šdrav! t)]h 8 špUt "$AGI MIRAN kjGA" ŠUBIC S?/n*°6ro sem Prebrala vašo y£SPrl}ev za GORENJCA nt°naTr» ln tudi to> da ste u*nerzela izbrali zato, ker je s svojim dejanjem, torej s pretepom, opozoril nase. Kaj je v sporu Omerzel -Anderlič kdo komu rekel, bo ugotovilo sodišče, o tem, kaj je kdo komu naredil, pa obstajajo, ne boste verjeli, fizični dokazi. In ti fizični dokazi so pri obeh osebah, Tone Anderlič je bil, glede na policijski zapisnik, poškodovan od udarcev, medtem ko je bil Anton Omerzel poškodovan od udarjanja. Torej ne drži vaša ugotovitev, da ni nič uradno znanega. Glede tega, da ste Omerzela "vzeli za svojega", ker je opozoril nase, pa se ie bati, da morda po isti logiki ne boste predlagali, da Gorenjski glas podeli nagrado za življenjsko delo Metodu Trobcu, ki je opozoril nase pred več kot desetimi leti. Petra Škofic vodja službe za stike z javnostjo pri LDS Nekaj misli o večvrednih in manj vrednih prebivalcih Nakla Dolgo sem se odločal in premišljeval, ali naj napišem ta prispevek v Naklanca, ali pa molčim in s tem "devetim odgovorim". V meni je prevladala iskrenost in kot tak se moram izpovedati, pa tudi obljubil sem nekaterim, da bom to storil. Od same izvolitve novega sveta KS Naklq^ sem se zavedal, da se na sejah sveta ne bi politiziralo, temveč čim bolj gospodarilo. S tem sem hotel poudariti, da svet KS ni politična ustanova, zato bi morali strankarski interesi ostati v strankah samih. Mogoče bom enkrat pozneje to tematiko obdelal v Naklancu bolj dosledno, danes a se bom omejil le na neljube dogodke okrog zbora krajanov in njih posledice. Vsi, ki ste se udeležili ponovnega zbora krajanov, ste bili prisotni neljubemu dogodku ob razpravi gospoda Gre-gorača iz Cegelnice. Vsak, ki se je udeležil tega sestanka, je imel pravico razpravljati in izraziti PTT PTT PODJETJE SLOVENIJE PE PTT KRANJ INFORMACIJSKA DRUŽBA Tehnološka revolucija ob vstopanju v informacijsko družbo zahteva hitrejše uvajanje novih tehničnih dosežkov in storitev. Telefonskemu priključku se pridružuje informacijski priključek, telekomunikacijsko omrežje pa prerašča iz posredovanja sporočil v teleinformacijski sistem, ki omogoča celo vrsto novih sodobnih storitev. PRIDRUŽITE SE JIM TUDI VI ! Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri uvajanju sodobnih globalnih in lokalnih telekomun ikacijskih sistemov! Vabimo vas, da se zglasite v PE PTT KRANJ ■ Pričakujemo vas! Informacije po telefonu 262 - 228 svoje mišljenje. Na tem zboru se je pokazalo, da temu ni tako. Predsednik delovnega predsedstva gospod Tone Zevnik je razpravo gospoda Gregorača zaustavil na izredno grob način Z besedami: "Vi ste pa komaj prišli v Naklo, in če vam ni kaj všeč, se lahko tudi odselite". V dvorani je zašumelo. S tem besedami je prizadel veliko prisotnih in po izjavah so se nekateri težko vzdržali, da niso zbora zapustili. Jaz osebno Tonetu niti nisem tako zameril, saj poznam njegov nekoliko eksplozivni značaj in prepričan sem bil, da mu je bilo takoj po izrečenih besedah žal. Tako je tudi bilo. Po končani seji, še v dvorani, je gospod Zelnik pristopil k gospodu Gregoraču in v moji prisotoosti sta si podala roki. Vse levo in prav, samo že naslednji dan se je pri meni ustavilo nekaj "Gregoračev", ki so bili v dvorani in so se počutili prizadete. Zaradi tega sem na zadnji seji sveta KS Naklo pod točko razno čisto na koncu hotel, da bi v tem našem časopisu gospod Zevnik napisal članek in povedal tudi ostalim, da s to izjavo ni mislil tako hudo, kot je izzvenelo. Tone je bil na to že pripravljen, ko sem doživel "ploho" tudi sam. prvi se je oglasil gospod Vinko Orehar in mi ognjevito povedal o večvrednosti avtohtonih Naklancev. Nikoli ne bom pozabil njegovih razžarjenih oči. Dokazoval mi je, koliko so več vredni domači (po njegovo avtohtoni krajani) od nas prišlekov. Prepričan sem bil, da je to izliv le enega od prisomih, in da ga bo gospod predsednik pri teh žalitvah ustavil. Doživel sem pa nasprotoo. Za Orehar jem mi je enako predavanje ponovil še gospod Viktor Poličar, od katerega bi kaj takega najmanj pričakoval. Tako se ie ponavljala razprava in uvidel sem, da sem ostal sam. Kaj res mislite tako, drage avtohtone eminence Nakla, ki vodite politiko v tem kraju? Naj vas spomnim samo na nekaj neavtohtoncev, ki so temu kraju dali svoj neizbrisni pečat. Ne dolgo tega smo pokopali Janeza Moharja, ki je za ta kraj napravil toliko, da smo na njega lahko vsi ponosni, pa pokojni Milan Pagon, ki je bil do svojega zadnjega diha zvest načelom humanosti in poštenosti, pa gospa Pagono-va, ki še danes skrbi zato, da se v tem kraju kaj dogaja, pokojni Janko Troha, ki je vrsto let vodil KS Naklo in še veliko takih, ki niso nikdar delali temu kraju sramote, temveč le korist in so ga predstavljali na vseh področjih. Tudi zaradi takih "neavtohtoncev" danes vas Naklo pozna cela Evropa in še kdo. Koliko ustvarjalnih in pridnih obrmikov neavtohtoncev je v Naklem, pa jih poznajo po vsej domovini in še bi lahko našteval. Pa še to: Ne precenjujem in ne podcenjujem nikogar, za mene so vsi ljudje vredni spoštovanja, reči pa moram, da se v Naklo ni naselila sodrga ljudi, temveč ustvarjalni ljudje, ki so si v tem kraju ustanovili svoje domove in s tem v kraj tudi prinesli svoj prihranjeni kapital. Do danes še nobenega "neavtohtonca" nisem našel med vaškimi klošarji, saj so vsi ustvarjalni in pridni ljudje. Tudi zaradi takih se danes lahko pogovarjamo o ustvarjalnosti samostojne občine NAKLO. Naj bo dovolj. Na koncu naj povem, da to ni polemika, temveč dobronamerno razmišljanje po mnogih neprespanih nočeh. Vedno pa je bilo tako, kot pravi slovenski pregovor: "Lastna hvala - cena mala". Neavtohtonklanez Bartol TRGOVSKO PODJETJE TINEX Cesta Staneta Žagarja 53, Kranj Tel. 242-493,241-169, fax 242-493 Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Trgovina GRADITELJ Trgovina KERAMIKA Jezerska cesta 22, Kranj Telefon 241-493 Velika izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, tuš kabine in kadi, masažne kad, kopalniško pohištvo, ogledala, mešalne baterije vseh vrst, toaletne omarice in mize... Ugodni plačilni pogoji Gotovinski popusti, plačilo na več čekov aH kreditno kartico Brezplačna dostava na dom Staneta Žagarja 53, Kranj Tel. 242-493,241-169 Nudimo vam vodovodne inštalacije, opremo za centralno ogrevanje, barve in lake, ležaje vseh vrst, PVC kanalizacijske cevi... tirOKUtl1E223"lll §) »OBISKALI C S VAS BOMO I Skupščina občine Jesenice Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti Skupščina občine Radovljica Komisija za reševanje problematike grobišč OBVESTILO V času po drugi svetovni vojni so oblasti žrtve razdelile na tiste, ki so vredne spomina, in tiste, ki naj bodo pozabljene. Posledica tega je, da nekatere žrtve v matičnih dokumentih še niso uradno razglašene za mrtve. Svojci so tisti, ki predlagajo sodišču, da izginule razglasi za mrtve. Zato pozivamo vse svojce žrtev, ki še niso razglašene za mrtve, naj izpeljejo te postopke. Pri tem so vam lahko v pomoč zbrani podatki. Zbrali smo podatke o domačinih, ki so jih med vojno in po njej usmrtili partizani in za moške, ki so bili med vojno mobilizirani v nemško vojsko in so tam padli in sicer za Bohinj, Blejski kot, Deželo in Dolino, vsi, ki bi radi te podatke preverili ali jih dopolnili, jih lahko dobite na vpogled na SO Jesenice, Titova, naMatičnem uradu (tel. 810-140 int. 258 in 259) in na SO Radovljica, Gorenjska 18, pri g. Vlasti Loncnar (tel. 714-222, int. 60). Predsednika komisij: Franc Avsenik Jože Dežman GORENJSKI GLAS • 22. STRAN RALLY SATURNUS '94 OKLEŠČEN, TODA ZANIMIV Z današnjim startom pred hotelom Jama v Postojni se začenja letošnji tradicionalni Rally Saturn us in tretji rally za državno prvenstvo. Letos se ga udeležuje več kot 100 posadk iz Slovenije in tujine, organizatorji pa so ga morali zaradi finančnih in tehničnih težav krepko skrajšati. Od celotne dolžine, 367 kilometrov, je skupna dolžina 16 hitrostnih preizkušenj samo 158 kilometrov in še potekajo po asfaltu. To bo sicer nekoliko zmanjšalo atraktivnost tega rallyja, ki tudi letos šteje za evropski pokal, vendar lahko pričakujemo hude obračune tako v domačem prvenstvu kot tudi med tujci. Tudi letos se rallvja udeležuje lanska zmagovita posadka Wittman - Paterman s toyoto celico, med tovarniškimi ekipami pa je treba še posebej omeniti posadke Škode Motorsporta Stolfa - Fanta in in Berger -Stamc. Obe posadki tudi letos vozita s škodami favorit v razredu A5, prav takšen avtomobil pa je pred kratkim dobil tudi ljubljanski Avtoimpex, ki bo na rallvju sodeloval kot predvozilo. Posadke kranjskega Mazda Y.C.C raliy teama na zadnjem rallyju v Opatiji, kjer je zmagal Roman Jerneje z renaultom cliom, niso imele sreče, saj sta Jemc in Strikovič odstopila, Turk pa se ga sploh ni udeležil. Na startu Rallvja Saturnus so seveda vse tri posadke, največ pa seveda pričakujemo od Tomaža Jemca, ki bo imel najhujšega konkurenta v lanskem državnem prvaku Darku Pelihanu. Start prvega vozila na letošnjem Saturnusu je ob trinajstih, danes je na sporedu sedem hitrostnih preizkušenj, jutri pa bo start pred hotelom Jama v Postojni ob 8. uri in cilj prav tam ob 15. uri. • M. G. 2. DRŽAVNO PRVENSTVO V TRIATLONU MOČI LOČANI SO NAJMOČNEJŠI Škofja Loka, 17. maja - Minulo soboto je bilo v Postojni organizirano drugo državno prvenstvo v triatlonu moči. Tekmovanje, ki poteka v treh športnih panogah: počepu, tezno leže ter vleka od tal, je nastopilo več kot trideset tekmovalcev, najbolje pa so se izkazali Škofjeločani (48 točk), ki so zmagali pred Postojno (40 točk) in Panterjem iz Ljubljane (36 točkV V posameznih kategorijah pa so bih najboljši: - kategorija do 60 kilogramov - Peter Kalan, Škofja Loka (300 kg) - kategorija do 67,5 kilogramov - Darko Polajnar, Škofja Loka (440 kg) -kategorija do 75 kilogramov - Aleš Fonda, Panter Ljubljana (470 kg) - kategorija do 82,5 kilogramov - Slavko Fojkar, Škofja Loka (590 kg) - kategorija do 100 kilogramov - Andrej Perico, Škofja Loka (540 kg) - kategorija do 110 kilogramov - Artur Fischbacher, Panter (660 kg) - kategorija do 125 kg - Vinko Raimond, Postojna (420 kg) in kategorija dan 125 kilogramov - Oskar Cergoi Postojna (675 kg). Skupno je bilo na tekmovanju doseženih kar 10 novih državnih rekordov v različnih kategorijah, da je ta šport v Sloveniji vse bolj popularen pa je bila dokaz tudi polna dvorana gledalcev. • V. S. SREČANJE ŠPORTNIH PEDAGOGOV Bled, 20. maja - Zveza društev pedagogov športne vzgoje Slovenije in aktiv športnih pedagogov Gorenjske sta organizatorja dvodnevnega srečanja učiteljev in profesorjev športne vzgoje, ki bo danes in jutn na Bledu. Osrednji del srečanja bodo tako imenovane pedagoške delavnice, v okviru katerih se bodo udeleženci srečanja pogovarjali o nekaterih zelo pomembnih temah. Ena od njih je izpolnjevanje zahtev, naj imajo vsi šolarji enak standard. Tega pa ni mogoče zahtevati vse do takrat, dokler ne bodo prostorske potrebe realizirane za vse šole. Športni pedagogi se zavedajo, da je športna vzgoja pomembni preventivni dejavnik pravilnega razvoja otrok in mladostnikov, zato se bodo pogovarjali tudi o vplivu fibanja na psihosocialni razvoj otrok. V pedagoških delavnicah odo govonli tudi o pravilnosti sedanjega ocenjevanja športne vzgoje, pa tudi o tem, kaj je o otrocih treba vedeti, ko jim svetujemo izbiro poklica. Tema posveta bo tudi odgovornost v kazenski zakonodaji pri poškodbah učencev, pa tudi o tem, kje lahko učitelj dobi pravni nasvet. Današnji posvet bodo športni pedagogi zaključili s skupščino ZDŠPS v blejski Festivalni dvorani, nato pa si bodo ogledah Alpski letalski center v Lescah in Elan v Begunjah, ki je tudi generalni sponzor letošnjega, že sedmega srečanja športnih pedagogov Slovenije. Jutri se bodo v Ribnem pri Bledu udeleženci srečanja pomerili v športnih igrah. • V. S. W(iTERPOlJO KONČAN REDNI DEL DP KRANJ 90 : MICOM KOPER 7:11 (0:3, 23, (k3, 5:2) Za konec rednega dela DP sta moštvi Kranja 90 in Micoma iz Kopra prikazali zanimiv vaterpolo. Koprčani so začeli agresivno v obrambi in povedli s 3:0 že v prvi četrtini. Šele v drugi pa so Kranjčani prvič zadeli, nato pa zamudili nekaj priložnosti z igralcem več v bazenu, kar je Micom izkoristil in zadržal razliko. Micom ie bil boljši tudi v tretji četrtini, kar je domačine spodbudilo, da so zadnjo četrtino odigrali resno in jo tudi dobili. Zopet se je z lepimi zadetki izkazal Štromajer, pri Kranju 90 pa je bil tokrat s tremi zadetki zelo učinkovit Kociper. • G. Košir S prisotnostjo prvega, drugega, šestega in devetega igralca z jakostne lestvice Slovenije v tenisu v kategoriji moških nad 35 let je Tenis klub Gorenja vas na odlično pripravljenem igrišču izvedel Kim D turnir. Po maratonskem poljinalnem srečanju med Tonetom Jerasom in Tomom Baldermanom ter drugim pol finalnim parom med Izidorjem Selakom in Radom Vengustom sta se v finalu pomerila Jeras in Vengust (na sliki) Utrujeni Jeras je v tretjem delu igre predal srečanje Vengustu, ki je tako zmagal z rezultatom 7:5, 4:6 in 2:1 (predaja). Ob društvu Partizan so tekmovanje z nagradami omogočili Marmor s HotavelL Termo-pol Sovodenj ln gostilna Filipič Hotavlje. • Foto: A. Zalar Petek, 20. maja UREJA: Vilm« Stanovnik ELANOVA SMUČARSKA EKIPA SE BO V NOVI SEZONI MOČNO OKREPILAy WACHTERJEVA BO DVIGOVALA ELANOVE SMUČI To je seveda ena izmed želja begunjske tovarne, ki je v prestopnem roku pridobila nekaj slavnih smučarski imen, glavna "okrepitev" pa so avstrijske smučarke in smučarji - Naše v Elanovo ekipo postopoma Begunje, 17. maja - "Potem ko se je po izteku prestopnega roka za smučarje in smučarke izvedelo, da bo kar nekaj avstrijskih reprezentantov prestopilo v Elanovo smučarsko ekipo, je naš avstrijski distributer za 40 odstotkov povečal naročilo. S tem je znova potrjeno, da pridobivanje dobrih tekmovalcev v ekipe ni stvar, ki bi jo lahko prepustili naključju, ampak dolgoročna naložba, ki je kljub kriznim letom v Elanu nikoli nismo opustili," je na torkovi novinarski konferenci dejal vodja trženja Miran Tepeš. Pri Elanu so se na novo olimpijsko obdobje in na tako imenovani prestopni rok začeli pripravljati že med letošnjo sezono. "Zaradi težav pred štirimi leti a t smo morali našo 3t tekmovalno ekipo « precej zmanjšati, vendar pa smo s ✓ petimi tekmovalci 'JijL v minuli sezoni na I & tekmah svetovne-ga pokala kar desetkrat posegli na prva tri mesta. Zato je bila naša želja, ekipo obdržati, hkrati pa pridobiti tudi nove tekmovale in tekmovalce. To nam je tudi uspelo, saj smo uspeli priti v avstrijski ski pool, ki je bil do pred kratkim praktično zaprt za vse tuje proizvajalce. Sami tekmovalci pa so izražali željo preizkusiti tudi druge materiale in z našo smučko nam je uspelo pridobiti močno ekipo. Resno smo se lotili testiranja, za katerega smo skupaj s trenerji in tekmovalci porabili 18 dni in sedaj imamo ekipo praktično znano. Ne ve se še zagotovo, kako se bo odločila Urška Hrovat, ki ji je pretekla pogodba z Rossignolom in je bila na testih naših smuči zadovoljna, žal pa je teste zaradi smrti prijateljice Lee Ribarič prekinila Špela Pretnar," je o pridobivanju nove ekipe povedalBoštjan Gasar, vodja tekmovalne ekipe Elana. Od naših smučark bodo tako za Elanovo alpsko ekipo zagotovo nastopale le Nataša Bokal, Špela Bračun in Lidija Bijol, poleg njih pa še Norvežanki Merete Fjeldavile in Ane Berge ter ekipa Avstrijk: Anita Wachter, Barbara Raggl , Veronica Kap-paurer in Karin Koellerer. Močnejša zasedba Slovencev bo v moški konkurenci, saj bodo za Elan vozili: Mitja Kune, Matej Jovan. Miran Ravter, Jernej Koblar in Janez Slivnik, poleg njih pa še Švedi Thomas Fogdoe, Johan Wallner in Freder-ik Nvberc, Norvežani O. K. Furuseth, Diedrick Markstein in Toerbjorn Soegard ter Avstrijci Thomas Sycora, Rainer Sal/ge-ber, Michael Tritcher, Patric Wirth in Mario Raitner. V Elanovi ekipi pa ne bo Armina Bittnerja, ki se je odločil, da bo prenehal ssmučarsko kariero. Tako se je Elan tudi odločil, da izstopi iz nemškega smučarskega sklada. "Elan je na VŠ jem do četrtej mestu po kom prodanih smuči svetu inprav^ voje, da so pn »J pomembne tu° naše aktivnosti v tekmovalnem PJjl dročju. Tako ijj lani v svojo tekni valno ekipo fflV* tirali 2,6 mili^ s nemških marK« tej sezoni pa bomo porabili predvidoj 2,8 do 3 milijone mark. Za ostalo pr°P? gando porabimo še okoli 2 milijona tam to pa je skupaj okoli 10 odstotkov m prodaje," je povedal direktor Elana m Primož Finžgar. Kot so na predstavitvi nove eKjK tekmovalcev Elana še povedali predstavili ki begunjske tovarne, so vsote, k» J tekmovalci dobijo za prestope v smuč8' kem svetu poslovna skrivnost, se P gibljejo nekje med 50 in 200 tisoč netom mark in so seveda odvisne tudi od uspe". med sezono. "Kljub temu da je jasno, brez denarja ni pogodbe, pa je za " izredno pomembno dejstvo, da g* denarja, ki bi tekmovalca prepričal, tekmuje na slabih smučeh. Smučarji naše "okroge" smuči preizkusih, ^ "J11"' J zadovoljni in to je pri pridobivanju no;J ekipe najpomembneje," so tudi zatrdi« | Elanu. • V. Stanovnik, foto: G. Sini* j 10 MET ŽIVILA V GOSTE, TRIGLAV CREINA DOMA Kranj, 20. maja - V nedeljskem 27. krogu slovenske nogometne lige gostujejo Živila iz Nakla v Mariboru pri Mariboru Braniku. V drugi ligi igra v nedeljo ob 16.30 Triglav Creina doma z Zagorjem, kadeti in mladinci Gorenjskega glasa pa gostujejo jutri pri Štajerski pivovarni v Mariboru. V tretji hgi gostuje Visoko jutri v Renčah, Jelovica pa igra v soboto ob 16.30 doma s Taborjem 69. V območni mladinbski hgi gostuje Zarica jutri pri Cosmosu, Domel Železniki pa igra ob 16. uri doma s Solinarjem. • J. K. TRIGLAV - CREINA BREZ KONKURENCE Kranj - Končujejo se prvenstva v nogometu. Mladinci Triglava -Creine so zmagali v Kopru (kadeti pa proti bodočim prvakom izgubili), "tekma leta" pa bo prihodnjo sredo, ko bo v Kranju pol finalno srečanje z SCT Olimpijo. Zmagovalec se bo pomeril v velikem finalu v Mariboru (predtekma finalne pokalne tekme med Mariborom in Muro). To bi bil največji uspeh nadarjene kranjske generacije, ki pa ima odlične naslednike. Kadeti trenerja Danila Novaka so odlični šesti v slovenski prvi ligi, pionirji pa prepričljivo vodijo na Gorenjskem. Tako so mlajši pionirji doslej zmagah vse tekme in prejeli le en sam gol! Tudi za te mlade fante trenerja Jožeta Križaja (so že prvaki Gorenjske) velja polfinalni turnir in seveda obračun za prvaka Slovenije. Pri starejših pionirjih vodita dve klubski moštvi v najmočnejši ligi, finalni turnir za prvaka Gorenjske pa bo koncem maja. To je podlaga vsemu kranjskemu nogometu, saj je v klubu precej reprezentantov: Andrej Tasič, Oliver Bogatinov, Jalen Pokom, Dejan Marke tj, Srečko Sabljak, Boris Verbič. V klubu ocenjujejo, da tri za delo z mladimi nogometaši kranjska Športna zveza morala še letos uresničiti obljubo -profesionalnega trenerja. Nogomet je namreč najbolj množičen kolektivni šport in že leta nima trenerja, ki bi se posvečal predvsem mladim. SURSTVO V NEDELJO START GIRA Kranj, 19. maja - S prvo etapo po Bologni se bo v nedeljo začela letošnja kolesarska dirka Giro d'ltalia. Dirka, ki bo imela 22 etap, bo v četrtek, 2., in petek, 3. junija, gostovala tudi v Sloveniji, zato je naš etapni odbor te dni še enkrat preveril, ali je za sprejem kolesarjev vse pripravljeno. Člani sekretariata etapnega odbora, televizijska ekipa in odgovorni za varnost na dirki so določili še zadnje podrobnosti, ki bodo zagotavljale brezhibno izvedeno. • V. S. VABILA, PRIREDITVE Tek po Dolianovi soteski - ŠD Jelendol prireja v nedeljo, 22. maja, četrti tek po Dolžanovi soteski. Začetek teka bo ob 17. uri izpred gostilne Krvin, proga pa bo za moške dolga 13 za ženske pa 6 kilometrov. Boljši jutri našega teka - Odbor za tek pri SZ bo danes na Bledu organiziral enodnevni posvet strokovnih delavcev s področja teka na smučeh. Začel se bo ob 9. uri v hotelu Astoriia. 10. tek ob Krki - V okviru akcije "Brazde vzdržljivosti" do Športna unija to nedeljo organizirala 10. tek ob Krki, s startom ob 9.30 uri . Rokometni spored - V II. državni ligi za ženske bo v nedeljo ob 10.30 srečanje med Savo Kranj in Lokastarom, Planina Kranj gostuje pri Mlinotestu, Kranj B pa pri Olimpiji. V III. ligi za moške pa so pari: Besnica B - Dom Žabnica (nedelja ob 10\45), Sava Kranj - Herbalife Storžič (sobota ob 18. uri), Prule - Gorjanc (sobota ob 18. uri) in Pegaz Jezersko - Šešir B (sobota ob 18. uri). Balinarski spored - V super ligi ekipa Trate tokrat eostuje pri Polju v Ljubljani, v 1. ligi pa radovljiški Feroles gosti Šiško, Tržič Jesenice, Huje Transport, ekipa Primskovega pa igra pri Topolcu. V 2. ligi igTata Loka 1000 in Svoboda, Trata mladi gostuje pri Slaviji, v Kranju pa bo srečanje med Rogovilo in Zarjo (ob 9. uri). • V. S. MLADIH NE DAJO PREPOCENI Jesenice, 18. maja - Prejšnji teden se je zaključil prestopni rok za domače hokejiste. Na Jesenicah so pričakovali, da M iz kluba odšlo nekaj mladih igralcev, vendar pa ni«° zadovoljni z načinom dogovarjanja z Olimpijo, pa tudi i odškodninami. V Podmežaklji so tudi letos razočarani, ker se Z8 ?JeV:&?tTaciie treb svojih mladih igralcev, Klemena Mohorji (xže./am Je z dvoJ'no registracijo branil za Ljubljančane), ter odličnih mladih hokejistov Elvisa Bešlagiča in Iva Jana j? Olimpijo niso pogovorih, če že ne sporazumeli, pa tudi skupna odškodnina za igralce (30 tisoč nemških mark za vse tn) se. Jin? °e zdi ustrezna, saj je po pravilniku HZS # najboljše hokejiste treba plačati tudi po 40 tisoč nem*}" — -v Ton A. *1 mark za enega. Tako bo na prestop Bešlagiča in Ja.n^j;a, imata pogodbi z državnimi prvaki podpisani še do 31. Ju» J najbrž treba počakati še vsaj do takrat. Na Jesenicah, ^ imajo mladih igralcev sicer dovolj, so pripravljeni na odstopiti tudi Enesa Crnoviča, ki je že lani z registracijo igral za Bled, prav tako pa bo na Bledu Zvone Suvak. ^ Žal se Jeseničanom ni uresničila želja, da se v ^u^b0 % branilec Tom Jug, ki je ponovno podpisal pogooo Olimpijo Hertz. $\ Sicer pa je kapetan ekipe Murajica Pajič povedal, dJ^s0v trenirajo le enkrat dnevno, saj je trener Sergej t$0..- g3 trenutno na počitnicah v svoji domovini. V Podmeža*-L Q pričakujejo spet 6. junija, takrat pa bo morda tudi ve..hntujCeV novih ruskih okrepitvah v taboru prvakov. Od letošnji« J 6j naj bi se na Jesenice vrnili Rahmatuljin, Beljajevskii in p ^ verjetnosti tudi Kadikov. V Rusiji pa bodo Jeseničani tudi vratarja in morebiti še enega napadalca. keiist0* Minulo sredo pa so na tiskovni konferenci .noAJv0dil Olimpije Hertz predstavih tudi letošnjo ekipo, ki J° v^jeu* Pavle Kavčič, novi predsednik kluba pa je Janez Zelja Ljubljančanov je seveda predvsem zmaga na drz ^ prvenstvu, to pa si bodo skušali priboriti tudi z n ^ domaČimi okrepitvami: Tomažem Vnukom, Bojanom ^ ter Bešlagičem in Janom. • V. Stanovnik ^->1 ničaM kol« 0LIMPIJCI PREMAGALI JESE Kokošnje pri Moravčah, maja - Konec tedna so se na SS^Z~ jsffl* srečanju zbrali navijači hokejistov Olimpije Hertz i ^ „0 Jesenic z domžalsko - mengeškega konca. Na ig" .Jjvrna!^ gostilni Soklič v Kokošnjah pri Moravčah so se P^.^ijinpij^' t nogometu in kegljanju. V obeh srečanjih so bili boljši ~j JJj f malem nogometu so zmagali z rezultatom 1:0, v kegij rezultatom 2:1. . ^ d8 \ Jeseniški navijači so se po tekmah tolažili z dejstv ^ag^ boljši kot pri ign pri "navijanju", saj na ledu izdatno PjoVe# svojim ljubljencem. Tudi po njihovi zaslugi so vse tn hokejske zvezdice pristale na Jesenicah. • V. S. NAŠI KEGLJAČI SO ZLATI Kranj, 18. maja -Na 20. svetovnem prvenstvu v Lud^daljo ® je moška reprezentanca Slovenije osvojila zlato m obranila naslov svetovnih prvakov iz Bratislave, -^ov^i Slovenski kegljačj so si tokrat naslov pivakoy;awJ ^Mh zadnjimi lučaji, saj je Boris Benedik, ki je nastopu * pifm metal odlično in dosegel izid 1018. Dobro je Sali tf. i Bizjak, ki je podrl 983 kegljev, nato pa so ^.rr^to^i ostali: Harry SterŽaj, Albin Juvančič in Boris Urbai*' 5m slabše je Šlo le Francu Kirbišu. Vendar pa j* J?*™ do**i kegljev zadoščal, da so naši ugnali Nemce ,(u y $. .1 rezultat 5880), ter tako postali svetovni prvaki. GLASOV KAŽIPOT M Skupščina kranjskih Planincev Kranj - Planinsko društvo ^anj vabi svoje člane, da se ^ležijo redne letne skupščine, Jbo v ponedeljek, 23. maja '»94, ob 18. uri v sejni sobi Št. i [p kranjsko občinske skupščine. 2a srečanju bodo pregledali J* v preteklem obdobju in se govorili za naloge v letošnjem ln Prihodnjem letu. • S. S. »»»»»: *J«nicaTD Šenčur l ««nčur - — m »»»»»»»» Danes, 20. maja, se i *hJ?,na1rednem letnem občnem i m zbrali člani TD Šenčur in ^prosiavjij 20-letnico društ- - Občni zbor v Kulturnem 86 00 začel ob 20- uril . zboru pa bo kulturni program .družabno srečanje. • (az) ] !*»»»»»»»»»»» ^ica Krvavec i. "vanj - rtc Krvavec obveš-i Ejta od 16. maja do 10. junija ^inSka žičnica zaradi rednih Sevalnih del na žičniških . u9Jravah ob delavnikih obratuje u ^akrat dnevno, in sicer ob 7. "S 15. uri. Od 11. junija do 18. 'JrJJembra pa bo obratovala sak dan vsako polno uro- 06 (M°17.ure. Pmt mladih ^•skovalcev * Prijateljev mladine Slo-viti8LV Komisija za delo zgodo-tniacj krožkov, vabi učence -rnentQrjra^iskovalce zgodovine, Žanje [Jm in 9°ste na 25- sre~ d°vine i raziskovalcev zgo-Srečam Lna Podelitev priznanj. ^obrrj19 00 v petek, 27. maja, v $^:;***»»»»»»» Kri" e ^gnancev GorQr.j?J " Društva izgnancev SobQt'Ke obveščajo, da bodo v L im »tt.f?- maja, na Gorenjs- 28. ^ar??mu v Kranju priredili "•ne At z,a vse Izgnance, ukra-Ww oke In internirance ter fbm^. Svojce (1941 - 1945) z ^eiari GorQnjske. Srečanje s % kulturnim in zabav- io, grj^^mom se bo začelo ob Sj* Pohod K°McT V*" Turistično društvo ^ačenJa v nedeljo, 22. S- S u 0no družinskih poho-NtaSl . tsi ^o ob 14. uri ^na CAPoh°dov krenili izpred 5 v uoriSKa Draa Kranj - Avto-moto društvo Kranj organizira v soboto, 4. junija, izlet v Goriška brda. Preko Vršiča se boste peljali na ogled muzeja soške fronte v Kobaridu, nato v Kozarno na češnje ter kosilo v bližnjem kmečkem turizmu, preko Postojne pa se boste vrnili v večernih urah. Cena je 1.000 SIT, odhod pa ob 6. uri izpred AMD. Prijavite se v pisarni društva najpozneje do 31. maja. »»»»»»»»»»»»» Planinski izlet Kranj - Društvo upokojencev je izlet na vrhova Kajnar in Možic nad Soriško planino, ki je bil napovedan za četrtek, 19. maja, zaradi slabega vremena preložilo na četrtek, 26. maja. Odhod udeležencev bo ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. »»»»»»»»»»»»» Avtobusni izlet Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na celodnevni izlet od Škofje Loke do Goriških brd. Na poti si boste lahko ogledali številne naravne in kulturne znamenitosti. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. »»»»»»»»»»»»» Kolesarska izleta Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira v torek, 24. maja, svoj letošnji četrti izlet. Kolesarili boste skozi Žabnico in Škofjo Loko v Poljansko dolino., po želji pa skupina z večjo kondicijo lahko pot nadaljevala do Žirov. V sredo, 25. maja, pa bo DU Kranj organiziralo kolesarski izlet k Lovski koči na na Križu pri Komendi. Za oba izleta bosta odhoda ob 8. uri izpred stavbe DU Kranj, Tomšičeva 4. »»»»»»»»»»»»» V Strunjan Kranj - DU Kranj vabi na kopalni izlet v Klimatsko zdravilišče Strunjan. Izlet bo 3. junija, odhod pa ob 6. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj. »»»»»»»»»»»»» V Pomurje Kranj - DU Kranj vabi v ponedeljek, 6. junija z odhodom ob 6. uri izpred kina Center v Kranju, na izlet po vinorodnih goricah Pomuria. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. »»»»»»»»»»»»» Na Stol Kranj - Planinsko društvo Kranj v okviru tradicionalnega pohoda organizira planinski izlet na 2236 m visoki Stol. Izlet bo v Sp°dnio cr bukovi jami do na "oo m visom 0101. iziei uu v r*kovAii 1 ,e- skozi Hraše do soboto, 26. maja, zbor pohodni-takai- " in nazai m^h nn*\n uh kov pa ob 6. uri na avtobusni postaji v Kranju. Cena izleta je 550 SIT, prijavite pa se lahko do E^o raiiU?^- Med P°ti0 jih ^ • tSJPna Presenečenja in petka, 27. maja, v pisarni PD Kranj, Koroška 27, tel.: 212-823. »»»»»»»»»»»»» V španske gore in Maroko Kranj - Planinska sekcija Alpetour Kranj bo tudi letos organizirala turistično potovanje, in sicer bo tokratno od 1. do 17. julija v Španijo in Maroko. Ker je na udobnem avtobusu še nekaj prostora, ne oklevajte, in se prijavite po tel.: 064/46-400 -Jože Skorc. Rekreacija It Tek na Osolnik Godešič - Športno društvo Kondor bo v nedeljo, 22. maja, organiziralo že tretji tek na Osolnik. Start teka bo ob 10. uri sredi vasi na Godešiču, cilj pa bo na Osolniku pri cerkvi svetega Mohorja in Fortunata. Prireditve Gasilsko tekmovanje Naklo - V soboto, 21. maja 1994, ob 7.30 se bo začelo na Merkurjevem parkirišču v Naklem izbirno tekmovanje gasilskih enot iz občine Kranj. Zanj je prijavljenih skupno 150 desetin, od najmlajših do najstarejših kategorij. Finalno tekmovanje bo 4. junija na istem kraju. • S. S. »»»»»»»»»»»»» Pesem nas druži Jesenice - V okviru akcije Pomoč gimnaziji bo jutri, vsobo-to, 21. maja, ob 20. uri v Gledališču Tone Čufar na Jesenicah prireditev z naslovom Pesem nas druži. Ob ponovno, prav za to priložnost oživljenem pevskem zboru srednjih šol Jesenice pod vodstvom Janka Pribošiča in Stanke Mencinger, bodo zapeli še gostje oktet LIP Bled, oktet Vasovalci iz Žirovnice in moški komorni zbor Kropa. Predstavili pa se bodo tudi gledališki in filmski igralci ter novinarji - nekdanji gimnazijci. Kinološki dan Jesenice - Kinološko društvo Jesenice prireja jutri, v soboto, z začetkom ob 10. uri v športnem parku v Podmežaklji kinološki dan. Ob 18. uri se bo po nastopu tečajnikov, reviji ter izboru najlepših psov začel družabni večer z bogatim srečelo-vom. Vstopnina je 300 SIT. »»»»»»»»»»»»» Srečanje med narcisami Jesenice - Združena lista Socialnih demokratov organizira jutri, v soboto, ob 11. uri na Pristavi v Javorniškem Rovtu srečanje članov in simpatizerjev stranke. Srečanje bodo popestrili s kulturnim programom. na za oojavo sprejemamo po t pogosti HALO, HALO - GORENJSKI GLAS teieionu UM/žia-iii, raKsu um/ćzć-^ i an oseDno na Zoisovi i v rvanju oz. do 12. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasal na oglasov in ponudba v rubriki: Izredno ugodna. ZADETEK V PETEK -NOVA SERIJA NA RADIU ŽIRI V nočnem petkovem programu med 19.30 in 22. uro bo na Radiu Žiri spet oddaja "Zadetek v petek". Nova serija družinskih kvizov in zabavne igrice za poslušalce se začne 3. junija - o vsem pa v torkovem Gorenjskem glasu. VESELI VEČER V sredo, 25. maja, ob 20. uri bo v dvorani Podmežakla na ■ n* ia Jesenicah veseli večer v sklopu prireditev "V srcu nosimo NA JESENICAH 25. MAJA gimnazijo - pomoč gimnaziji". Vstopnice prodajajo: Meridian Jesenice, Kompas Bled, maiooglasna služba Gorenjskega glasa, TD Radovljica, TD Kranjska Gora, TD Dovje - Mojstrana. TRGOVSKI CENTER nad KRONO 2. nadstropje MADŽARSKA - ŠPANIJA - Budimpešta F0T0 AKI ŠKOFJA LOKA TRGOVINA LIPA ZAKAJ NA IZLETE Z LENO ŽIRI (tel.: 691-624) IŠČETE PRIJATELJA ALI PARTNERJA? KOLESA SCOTT USA Nudimo vam oblačila in obutev za vso družino: oblačila za bodoče mamice in opremo za dojenčke, otroško obutev in oblačila, jeans in športna oblačila, oblačila za močnejše postave. Mestni trg 32, Škofja Loka, tel. (064) 620-286. 6. - 8. junija. 3.200 SIT + 80 DEM. Uoret de Mar. 1.-10. julij, 450 DEM. Jereb, tel. (064) 621-773, 682-562. Slikanje za dokumente, izdelava slik po naročilu, izposoja fotoaparatov, slikanje za vse priložnosti. Tel. (064) 621 -278. Vidmarjeva 8 in L Hrovata 4/b v Kranju z živili in tekstilom se veselijo vašega obiska. Prepričajte se o založenosti in konkurenčnosti. VIDIMO SE! Po konkurenčni ceni vam nudimo prevoze skupin in organizacijo izletov. Tudi posamezniki greste lahko z nami po nakupih v Italijo, na kopanje ali pa na sončno Sicilijo, v Rim, pa tja do Neaplja, v zabaviščni park Gardaland, Mirabilandijo, v Aqualand itd. Prepričajte se, zakaj mnogi so navdušeni nad našimi izleti! Oglasite se v Afroditi, Planina 3, Kranj, tel.: 324-258, ki Vas vabi tudi na zabavo v soboto, 21. maja, v Transturist škofja Loka. Gorska, trekking (rekreacijska), dirkalna, Trgovina - Servis: Valy -Žagar, Betonova 16/a, Kranj - Kokrica, tel.: 215-750. Sestavljalnica in servis koles Tine Zupan Mošnje 24/a, Radovljica, tel.: 738-224 Koncerti )t Indijska glasba škofja Loka - V soboto, 28. maja, bo ob 20. uri na dvorišču Loškega gradu glasbena skupina Transcendente koncert indijske meditativne in ročk glasbe. »»»»IrlrlrlrlrlrlrMM Mladi pojejo Jesenice - V Gledališču Tone čufar bo danes, v petek, ob 18. uri gorenjsko pevsko srečanje, na katerem se bo predstavilo sedem otroških in mladinskih pevskih zborov z Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in Kamnika. »»»»»»»»»»»»» Letni koncert škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja bo danes, v petek, ob 20. uri letni koncert Ženskega komornega pevskega zbora Vzojnovarstvenega zavoda Škofja Loka pod vodstvom Pavle Grahek. Na prireditvi bodo nastopili še Nonet Blegoš pod vodstvom Janeza Cadeža in kitarska komorna skupina Glasbene šole Škofja Loka, mentor je Uroš Lovšin. Prireditev povezuje Jože Drabik. »»»»»»»»»»»»» Koncert KZ PEKO Tržič - V prostorih osnovne šole Bistrica pri Tržiču bo jutri, v soboto, ob 20.15 letni koncert Komornega zbora PEKO Tržič pod vodstvom Jožefa Močnika. Program koncerta obsega slovenske ljudske in umetne pesmi. Razstave Mladi risarji Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol občine Jesenice. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do vključno 8. junija. »»»»»»»»»»»»It Mladi fotografi razstavljajo Škofja Loka - V galeriji Loškega gradu bodo danes, v petek, ob 16. uri odprli slovensko fotografsko razstavo za foto- grafe do 19. leta in podelili nagrade najboljšim. Na razpis je več kot sto avtorjev poslalo nad petsto fotografij in diapozitivov. Gledališče M Igrajo komedijo škofja Loka - V dvorani Loškega odra bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopila gledališka skupina Scena iz Železnikov s komedijo GOSPOSKA NA KMETIJI. »»»»»»»»»»»»» Musica aetema Kamnik - V cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom bo v nedeljo, 22. maja, ob 15. uri koncert v okviru prireditev Musica aetema. Nastopila bosta baritonist Samo Vremšak, na orglah bo igral Hubert Bergant. Program koncerta obsega dela Frescobaldija, Zipole, Bacha, Haendla, Premrla in drugih. I Kaj se dogaja v 1 i Kakš r yni so naši načrti, naše vizije? Kako sledimo svetovnim smernicam? aJ vse izdelujemo? Odgovore na vsa vprašanja boste dobili iz prve roke v soboto, • maja 1994, med 9. in 12. uro v tovarni Elan v Begunjah. Tja prisrčno vabimo vse, ki bi S^ra^i Pobliže spoznali z nami. Predstavili vam bomo proizvodnjo in našo novo kolekcijo v acp- Zabaval vas bo ansambel Victory z voditeljico Natašo Bolčina - Žgavec, čaka pa vas II »ec Presenečenj! Poleg tega bodo izdelki v naši trgovini samo ob tej priložnosti VOLJO PO PROMOCIJSKIH CENAH. Torej: v soboto, 2 L maja, med 9. in 12. uro v Elanu v Begunjah! i i PIVOVARNA UNION OB 130-LETNICI VABI NA novi vat zaBave ansambel 12. NASPROTJE, Boutique Moped show/ Simona H20, Martin Ž. in Tof, plesna skupina Make up, harmonikar Zoran Zorko, Rado Časi Spremljevalne dejavnosti: modna revija UNI, KVIZ, nagradna tekmovanja, ples, degustacija bogate palete proizvodov PIVOVARNE UNION Gosti prireditve: Andrej Šifier • ansambel Gamsi UNION 130 let Dvorana pod Mežaklo JESENICE Kraj 20h. ura VSTOP PROST! Prireditev W 20.5.1994 UNION! Datum UNION, OKUS SLOVENIJE! 130 LET PIVOVARNE UNIONe400 LET RVOVARSTVA V LJUBLJANI SOLAG UNI GORENJSKI GLAS • 24. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 20. maja DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15 do 19 ure sobota od 9 do 12 ure TV~ HI - n •VIDEO TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT MALI OGLASI ® 223-444~ APARATI STROJI Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK 2 plin, 4 elek. «632-265 11937 Prodam MIZARSKO KOMBINIRKO -italijansko šir. 32 cm, malo rabljeno. »061/612-851,064/43-081 n«7 Prodam HIDRAVUIČNO STRUŽNICO za les (Hempel). 0403-191, zvečer nesa Prodam TRAKTOR TV 18 z deli in kultivator. «713-225 11689 Trgovina ln storitve d.0.0., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-212367,211142 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Zaposlim prodajalko živilske stroke. m 631-327_ Prodam novo enodružinsko hišo v Selški dolini - Praprotno. ■ 64-233 po 20. url_ Šnavcerji, srednji, vrhunsko leglo, prodam. • 83-115 EfI I uitoknkn! SATTMDE tel: 064/422-585,421-108 TRAKTOR IMT 549, 300 del. ur, štedilnik 2 plin Gorenje, ugodno prodam. «45-209_iimo prodam. «401-404 nege Prodam nov TELEFAKS s telefonom ŠTEDILNIK, hladilnik, skrinjo, poml- in tajnico Panasonic KX S 50. «242- valni stroj, poceni prodam. 0214- 108 11694 072 11702 NOVO V KRANJU FILATELIJA MURII11S Tavčarjeva 19., tel.: 328-113 Prodam SLAMOREZNICO. Stiska vas 12, Cerklje 1174« Ugodno prodam še nerabljen kombiniran ŠTEDILNIK gorenje. »46- 573__11752 Prodam slamoreznico, Sipov pajek in kosilnico. «061/841-318, zvečer 11772_ Prodam nerabljen šivalni STROJ BAGAT VIŠNJA S elektronic. »422-554 11840 Zelo ugodno prodam malo rabljen starejši litoželezni kuppersbusch. «623-114 11723 Mizarski kombiniran stroj Harald Burkert 41 cm širine, 5 operacij, ugodno prodam. 9891-084 11727 HIDROFOR v okvari prodam in ku|lm rabljen pisalni stroj. «50-423 Prodam BOČNO KOSILNICO za traktor T.V. Sp. Brnik 37, Cerkljen743 Mmm «0.0. CESTA NA KLANEC 9 64000 K RAN J,TE L.: 064/331 375 POPRAVILA KMETIJSKE MEHANIZACIJE POPRAVILO IN SERVIS KARDANOV REZERVNI DELI ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO IN KARDANE PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. «632-595 oess COMMODORE 64 s kaset nikom, jovstlcom In več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam. «623-175 10322_ Prodam 200 I BAZEN za mleko. Bašelj, «45-337 H364 Poceni prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elek. «241-472 11599 Prodam nemško rotacijsko KOSIL-NICO. «802-521_11605 Nov štedilnik kuppersbusch v rjavi barvni, širina 40 cm, prodam. »41- 027 11623 Prodam LTH HLADILNI pult - šank. «216-208 nese Prodam ELEKTROMOTOR 3-fazni moč 4 KW in mizarsko TRAČNO ŽAGO ter smrekovo oblogo debeline 13 mm. «64-286, popoldan 11645_ Prodam tehtnico decimalko 150 kg in šivalni stroj Singer in šrotar brez motorja. «211-668 ima Prodam ročno KOSILNICO alpina za rezervne dele, cena simbolična. «714-779 11853 COMMODORE 64 z opremo, čez 200 iger za 10.000 SIT. Kos, c. revolucije 1b, Jesenice nase Prodam kombinacijo /v enem kosu/ COLOR TV, kasetofon, radio. Cena 500 DEM. «81-827_iiaai Prodam 2 termoakumulacijski peči, trajno žarečo peč, 80 I bojler, Iskra sesalec, zamrzovalno skrinjo. ©46- 710 11866 EUFtpPIZZA N0V0*N0V0 *** DRUŽINSKA PIZZA DOSTAVA PIZZ ZA 3 DO 4 OSEBE del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^s^ftCA/OH C1 1 ob nedeljah od 12. do 22. ure LA UOt/OO I 911 Trgovina *L£NAV'Carikarieva7, r: Kranj, t&U222 572 Vam nudi široko izbiro KOPALK po zelo ugodnih cenah, s tem oglasom imate še dodatni 10% popust. Prodam MOTORNO ŽAGO TOMOS v garanciji cena 45000 SIT. «620-117 od ponedeljka vsak dan od 16. ure dalje 11S75 Prodam stroj za varenje PVC folij in nekaj materijala. «66-797 ness MIZARSKI kombiniran stroj širine 31 cm, 5 operacij, ugodno prodam. «65-069 11891 Prodam MOTOR za BCS kosilnico. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica nase Starejši PISALNI STROJ prodam za 5000 SIT. «324-922 11905 KOSA STIHL 220 z dvojno glavo, prodam za 700 DEM. « 214-072 Prodam novo MOTORNO ZAGO STIHL 038 in nov ELEKTRIČNI MOTOR 2 kW. « 50-390 11915 MIZARSKO KOMBINIRKO 40 novo, prodam 9000 DEM. Bevk, Davča 27 11969 Prodam zamrzovalno skrinjo LTH 300 I in hladiiec mleka. «620-259 11976 Prodam plinsko PEČ Korona Škofja Loka. «720-171 H9ss Prodam manjši lesen stolpni silos in puhalnik Tajfun, brez motorja. »64-010, zvečer 11990 Prodam TRAKTOR TORPEDO 75 in poljski izruvač krompirja. Orehovlje 13, Kranj 12007 GLASBILA Ugodno prodam FREJTONARICO primerno za učenje manjših otrok. »45-379 11361 Prodam KITARO. »326-270 mu Prodam SYNTHESIZER Roland N 36 in SEKVENCER KAVVAI Q55. »872- 029 11672 Ovation KITARO s kovčkom prodam za 1000 DEM. »881-590 naaa Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basov, cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 12036 Jaka Platiše 13 KRANJ TEL.: 326-991 GR. MATERIAL Gradbeno barako, kovinsko, de-montažno prodam. »70-211 neo4 Prodam železno CEV, dolžine 4m , premer 1 m, debelina 7 - 8mm, primerna za cisterno za olje. »710-063, od 16. ure dalje nem Prodam 1600 kosov rabljene STRESNE OPEKE - folc. O 312-390 11662 Po 220 DEM prodam 5 m3 suhih smrekovih plohov 5 cm. »66-748 11666 Prodam smrekove PRIZME 10 cm in DRVA Zalog 11, Cerklje_11744 Prodam suhe bukove plohe. Pre-dosiie 21 11745 Suhe smrekove deske, prodam. Sp. Brnik 37, Cerklje 11747 Cementni izdelki DRAŠLER Kranj, tel. 064/211-317 VEUK IZBOR CEMENTNIH IZDELKOV •Lepila in tesnilne mase KEMAPuconci •Samotni dimniki •Izdelava in montaža Prodam strešno opeko 500 kom in lesonitke. »061/841-318, zvečer 11773_ OPAŽ smrekov šir. 9 cm, 80 m2, prodam po 600 SIT/m2. »58-162 ri779__ Kupim 1 m3 HRASTOVIH DESK. » 241-723 _11804 Prodam kovinske police za kleti ali skladišča, zelo ugodno. »324-126 11836 DESKE colarice za opaž (šotngo) prodam. »64-114 ns84 Prodam LATE 4x5 in deske 25 mm. »422-750_ 11894 Prodam opazne deske za betoniranje. »65-542 11901 Ugodno prodam 150 m2 STIRO-PORA 30 m in dva OKNA 140x140 z dvižnim steklom. »41-036, Kranjska c. 6, Šenčur 11904 Prodam 57 m2 "COKELNA" (umetni kamen). »713-216 11907 Prodam suhe hrastove in jesenove plohe, debeline 50. »65-698 11930 Ugodno prodam vezano OKNO KLI Logatec 140 v x 120 š, z žaluzijo ali brez in kuhinjsko enoročno ARMA-LOVO BATERIJO s tušem (trocevno). » 311-182 ali 48-090 12053 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole in fakultete. »50-501 11418 Instruiram nemščino »217-426 uspešno. 11434 Instruiram angleščino za osn.šolo in srednjo šolo. »82-210 um Uspešno, z večletnimi izkušnjami, inštaliram MATEMATIKO za srednje in osnovne šole. »81-947 ness MARK, d.o.o., intenzivni jezikovni tečaji, konverzacija, individualni pouk in pomoč pri učenju. » 213-983 12019_ IZGUBLJENO Najditelja nahrbtnika v Gozdu Kriška prosim, da vrne samo dokumente. FOTOMODELI AGENCIJA "DOBER GLAS" V POVEZAVI Z BERNARDO MAROVT, VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANI". TELEFON: « 061/125-82-12 fr |L INTJ208.VSAK f~7 DAN OD 10. DO «Jk>L 14. URE ~ KUPIM Odkupujemo smrekovo hlodovino. EXIM TRAPE, »56-742 10303 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 48-545 10642 Kupim 12 m3 lepih SMREKOVIH HLODOV, denar na roko. »065/808- 093 11669 Kupim ohranjene 89 dalje. »695-£ ia Jugota 55, od I. J9 11703 Kupim RADIATORJA 60x80 in 80x40. »622-418_11724 Kupimo jedilni KROMPIR desire 1000 - 2000 kg In JABOLKA. »331-814_117» Kupim suhe lepe HRASTOVE PLOHE. »65-069_ii»2 Kupim zazidljivo parcelo za poslovno gradnjo v Kranju. TRGOAGENT, d.o.o, »061/15-99-686, 15-99-729 11942 Kupimo starejšo hišo ali nadomestno gradnjo na večji parceli v Kranju. TRGOAGENT, d.o.o., »061/15-99686, 15-99-729 od 9. do 17. ure 11943 _ Potopni HLADILNIK za mleko kupim. »64-298 11992 LOKALI V najem oddam lokal primeren za trgovino ali kakršnokoli dejavnost v centru mesta Tržiča (odkup inventarja). »52-164, do 19. ure ii«4e Opremljamo poslovne prostore in prodajamo pisarniško pohištvo po ugodnih cenah. Brezplačno svetovanje arhitektal JAKOB, d.o.o., »221-781 11675 Oddam v najem poslovni prostor v Stražišču. »0609/614-627 11900 Oddamo lokal na Jesenicah 35 m2, z odkupom inventarja. »061/185-1480, od 9. do 19. ure 11924 V centru Kranja oddam prostor 21 m2 primeren za pisarno, skladišče, mirno obrt. »223-440 12013 Pri Prešernovem gaju oddamo v najem pisarne ali za stanovanje novo ENODRUŽINSKO HIŠO. APRON, 0 331-292, 331-366_12032 KRANJ v bližini nebotičnika prodamo pritlični objekt 100 m2, primeren za pisarne ali obrt. APRON, 0 331-292, 331-366 12033 KOLESA Prodam APN 6 S, star eno leto in pol. 0332-706_ 11440 Prodam APN 6 in moped TORI, lepo ohranjena, cena po dogovoru. Vele-sovo 76, Cerklje neeo Prodam MOTOR APN 6, letnik 1987, cena 28000 SIT. Zminec 7, Škofja Loka 11708 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov /• mobltol KUPILA prt YANNI d.o.o. PALMANOVA - PORTOGRUA^ GORICA 2.6. in 16.6. « Lena Žiri OBLAČILA J RIA - izposojevalnica poroJJ oblek, vam nudi bogato aHro r, očnih oblek, okrasketv-za m Odprto vsak dan od 16. do ^3 v soboto od 9. do 13. ure, u*i'",[ Praprotnik 14, Naklo, »48-Jf^J, Obhajilno obleko, dolgo, belo ^ lepo za deklico, rabljeno trjB kupljeno letos v Avstrijiig00" polovično ceno. 0620-636_^ Poceni ženska konfekcija - 2°° št. 42-46. 0212-089 ii« Ugodno prodam BT 50 ima 200 km. 0218-243 11733 VAMAHA 125 SR, nov, prodam. 0331-618 11769 Prodam odlično ohranjen MOTOR BT 50 S, letnik 1989, modre barve. 070-440 11799 Ugodno prodam registriran BT 50 S, letnik 1988, z dodatno opremo. 0 70-758 11801 Prodam DIRKALNO KOLO Pinerelo, z opremo. 0 876-136 zvečer 11807 Prodam motorno kolo TORY. 0633- 016 11820 BELMATIK TIP 150/80 zelo ugodno prodma. 076-200, 76-269 11849 KOLESA nova Rog moško in žensko ugodno prodam. 078-936 uaaa Prodam motor JAWA 350, letnik 1986. 078-294_ 11970 Prodam dirkalno KOLO maraton in fantovsko kolo na 5 prestav. 0620- 259 11974 Prodam dva malovožena Italijanska dirkalna kolesa. 0620-259 11975 Prodam maraton KOLO 12 prestav, Rog 10 prestav. Cena po dogovoru. 0422-008 nosa Prodam motorno KOLO APN 6, letnik 1988 in čelado. 0328-014 OBVESTILA PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, 0221-051 POKLIČITE. Primerno za upokoj-ence, šolarje, bolne In zdrave ljudi. PIZZE, PIŠČANCI. PEČENKA IZ KRUŠNE PEČI; PI-BIP DOSTAVA HRANE 0221-051 POKLIČITE! 10276 Prodam poročno dolgo 0BU= štev. 42. 0401-354 OTR. OPREMA^ Prodam dve otroški ČEŠ** simbolično ceno. 0241-igi^ Pozor bodoče mamice! 0t^, kombinirane italijanske vu glazina, lahko nabavite "HEH torbico in košarico, cenfJ^0 2# in plačilo na 3 čeke. 0217-«» ,214-2'! Prodam nov otroški jogi. 11846 _. BABY ALARM omogoča brtfJJ kontrolo otroka v hiši in 057-081 ••mo 1.650.00|n - trgovina ANA^ mil t«i.:*7-4gl^ Cenjene stranke obveščamo, da se je SERVIS ŠIVALNIH STROJEV preselil v Poslovni center Zlato polje, Koroška 26,tel.: 211-286. OdpHi smo tudi trgovino s šivalnimi stroji in rezervnimi deli! IT 0Y OSTALO Prodam OKRASNE SAMOKOLJ. -Sajtrge, za sajenje rož- Prodam STOJEČI oken, v dobrem stanju. A Strahinj 38, Naklo __A Prodam AŽ PANJE In točilo za ij Reteče 82, Loka Ustrojene KOŽE ^3 prašiča, prodam. Cena uy . 0329-113 ___*g| Prodam novo otroško kolo 4* 1 gajblce. 065-154 -^jfr Vrtne klopi ugodno prodam. Jj ZAPRAVUIVČEK, lepo °n M predam. 0068/27-976^^ TAPISERIJO Zadnja ^|f0fe jam za motocikel. Mož«*i j* ga doplačila. g^S---*^ Prodam LESENO BARAKO % » 422-610 __--- Sprejemam rezervacijeitfijg, i nTotoku Krku primerne g ,1 narava in mir. «061/813-*^J MAISTROV TRG KRANJ Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 21.5.94. »49-442 10487_ TUPPERVVARE: Gospodinje PO-ZORI Prirejam predstavitev posode Tupperware na svojem ali našem domu. Nagrada za gospodinjo nad 10.000,00 SIT. 0 403-125 zvečer 11524 "RIBIŠKA BRUNARICA - Breg ob Savi, zopet ODPRTA. Pridite na ribe! SICILIJA od 27.6. do 4.7. 630 DEM RIM-CAPRI-VEZUV 24.6. do 29. 6. 310 DEM. »691-624, Lena Žiri 11925 GARDALAND in AOALAND 2 dni 2. in 3.7.120 DEM, ČATEŽ - enodnevno kopanje 15.6. 0691-624_11926 MIRABILANDIJA - zabaviščni park v Italiji 4.6. 55 DEM z vstopnino, GARDALAND 28.5. 55 DEM. 0691- 624 11927 PREKLIC___> Podpisani Bašelj Peteri „c Kranju izjavljam, * *3& ±Z Velesovega 22 pri J^&ulg} sorodnik, zato upravičen uporabljatL/mun«! ka. Opozarjam vsejdjn , m . pri tem njegovem t poravnavalnobenih oDWf nastale iz zgoraj navjJJJJ ^ gj Z uporabo mojega pnjg; dofi roča sramotojia mgg\&,B, Imenu. Bašelj Peter, Kranju bivšega lastn»gan^ ar ples _ jg. Gori ii'rfen]em neresnic c. m»j- sr«= uporabil pravna inoru^ m zoper njega. Jekovec w 62, Jesenice Opozarjam bivšega racije Vintgar Braneta izZg. 9°^%^^ ZASTAVLJALNIC « ČISTEGA ZLA TA iN NAKITA *w£DNmmmpm?iJBV * ČEKOV IN TUJIN VALUT 0 mABMBB^mmm zmerni Petek, 20. maja 1994 PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR. Forme H Žabnica 11449 Prodam sadike hibridnega ZELJA, g^ovec, Strahinj 38, Naklo h&e .Prodam jedilni in krmilni krompir, konica 45 11674 Poceni prodam sadike paprike, cena ^0 35 SIT. «45-532 11814 PARADIŽNIK sadike izredne sorte °°oito vsako popoldne v Sr. vasi 6 -«oriče, O46-009 12°°» Panasonic ^tirane centraie, teiefeni in ' lzai MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS ^ZORJGJKALNIMIDBJ T^BtASČENI ZASTOPNIK ZA slovenuo ELEFON n^OVINA - SERVIS "p^vital ■ 064 222 868 ftx: 064 222 667 UUBUANA. tel/fa*: 061 159 0 232 KRANJ. t»l/fox.:064 222 160 Posesti ljJHl^°bravi pri Kropi prodam l^t'dljivo parcfio <534 m2). 10841 PARCEL° <534 n^am HIŠO z nekaj zemlje in Wn= leP' 'opciji v bližini avt°-■^aj^a Kolpi, B 57-332 11424 I tiiS?Hm PARCELO v okolici Kranja s prve k|etn« plošče. «061/ 1 ^^JjOd 13. do 14. ure 11559 $'toRctkidolinl ugodno prodam 1 ha ^•^OVEGA GOZDA «66-590 gSEJ* zazidljivo PARCELO na 062 1 kem- okoli 1000 m2. B 41- —11635 ^nter!lK 18°00 m2 na Povijah nad 3l4-5rJl' "godno prodam. « 061/ •^^P^Poldan _11654 ^Bri«? Udarno v najem manjšo °o> sf» 6rno za mirno obrt, trgovi-S$4 kovanje ali apartma. «422- _____ 11673 NlŠijv? družina kupi ali najame Ru5 vikend- Begunje, Radovl-Srečo, «47-425 V RADOVLJICI na lepi lokaciji prodamo na večji parceli novejšo atrijsko hišo 332 m2. APRON, « 331-292, 331-366_12034 Na MOŽJANCI prodamo obnovljeno hišo na manjši parceli ZA 110.000 DEM. APRON, « 331-292, 331-366 12035 KOVOR pri TRŽIČU v urejenem naselju prodamo novo hišo za 240.000 DEM, tudi menjamo za stanovanje. APRON, « 331-292, 331-366 12037 NA GORENJSKEM KUPIMO STAREJŠE HIŠE Z VRTOM ALI ZAMENJAMO ZA STANOVANJA V KRANJU. APRON, O 331-292, 331-366 12038 Zazidljivo PARCELO 358 m2 v Šenčurju, ugodno prodam. « 631-979 12051 PRIREDITVE TRIO PRAPROTNIK - Metod vam igra za ohceti, v lokalih ali avtobusih in na izletih. «70-015 11455 Verziran TRIO igra na porokah, zabavah, itd. «311-050 neoe DUO KARINA, glasba za ohceti in zabave. «46-137 11709 Ansambel Zarja s pevko vam igra na ohcetih in zabavah. Primožič, Lom 1, Tržič, «51-759 11741 Gasilsko društvo Duplje prireja v soboto, 21.5.94 SOBOTNO NOČ z ansamblom POP DISIGN s pričet-kom ob 20. uri, v nedeljo 22.5.94 ob 16. uri pa VRTNO VESELICO z 1 ansamblom Nageljl Vabljeni! 11755 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT B 324-122 Nujno prodam dva CERTIFIKATA v vrednosti 450.000,00 SIT. O 56-122 11659_ Ugodno prodam CERTIFIKATE. «78-255 11734 Prodam CERTIFIKATE 450.000 SIT za 200.000 SIT. «329-550 nase Prodam CERTIFIKAT zelo, zelo ugodno. «213-712_11672 Ugodno prodam FIRMO D.O.O. v mirovanju. « 43-444 12021 RAZNO PRODAM Prodam bukova DRVA in BUTARE. «421-345 9190 Prodamo lepa bukova drva. «64-254, po 20. uri 11473 Suha mešana DRVA ugodno pro- " dam. Oman, Zminec 12, Šk.Loka, Ugodno prodam domači univerzalni fitness - fassi - Italija, primeren za 14 vaj. «76-027 11713 JADRALNO PADALO Aero 24 m2, dobro ohranjeno, prodam. «871-043, zvečer 11732 Prodam motorni čoln Maestral T 4,5 s prtljažnikom in vso opremo 800 DEM. «241-242_11762 JADRALNO PADALO CX in sedež prodam 1100 DEM. «43-293 1178i STROJNO IZDELOVANJE ESTRIHOV KLEMENC, 7747-813 STORITVE J&J SERVIS TV-VIDEO in HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, Smled-niška 80, «329-886 8274 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. «45- 346 10388 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič, hitro in poceni. « 57-214 zvečer 11447 SATELITSKI SISTEMI od 400 DEM z montažo, dekoderji, kartice. 0719- 014 11507 Obnova in izdelava transporta za odstranjevanje gnoja iz hleva, a 061/ 59-239 11585 Nova TENIS IGRIŠČA na lepem kraju! Delamo tudi žeblje in cinkane SMETNJAKE. Prebačevo 32a, B326-426 11612 Montaža vseh vrst streh - s Trimo pločevino. B325-276 11638 DIMNIKI - če imate problem z dotrajanim dimnikom in je potreben obnove, vam hitro in kvalitetno vstavimo tuljave iz nerjaveče pločevine (rostfrai). a 063/701-709, zvečer 11653_ SERVIS, prodaja starih in novih rezervnih delov vseh pralnih strojev. 8329-102 11680 PLESKAM fabjon. B310-096, po 17. uri 11700 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi....Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. a46-369,11720 TRISOBNO STANOVANJE v Kranju oddam v najem - telefon - CATV -dvigalo - 2. nadst.0 41-582 11655 TRISOBNO STANOVANJE 80 m2 v najožjem centru Kranja, prodam ali zamenjam za manjše na Bledu, v Ljubljani ali na obali. 0 066/63-666 11661 Prodam novo 1-sobno STANOVANJE v Šenčurju s 54 m2 (CK, tel, TVp), takoj vseljivo z možnostjo predelave po 1100 DEM/m2. 0801-015 11668 V Kranjski gori prodam 2-sobno STANOVANJE 46,5 m2 najboljšemu ponudniku. 0882-206, od 13. do 21. ure nese Najamem skromno STANOVANJE ali staro stanovanjsko hišo za mlado družino. 0223-444 11746 Stanovanje ali hišo najame 4-članska družina med Preddvorom in Loko. 0241-352 nm TRGOVINA S PREMOGOM vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom vse vrste domačega in uvoženega premoga, bukova drva in brikete. Brezplačna dostava, možnost plačila s čeki z zamikom. lA-MitouTi TuTMOSNIrUtUOZI ^RAN J organizira izlet v MIRABILANDIO z dvonadstropnim avtobusom'v soboto, 28.5. in H.junija. Cena izleta je 55 DEM. Informacije dobite po tel.213-160 ali 328-602 LEDO SERVIS: servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0214-780 ali 242-766 8313 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0325-815_9623 ROLETARSTVO BERČAN nudi žalu-zije, rolete, ter lamelne zavese, telefon in fax 061/324-464, 0061/342-703 (stanov.) 10332 ^dam v ajem 2 ha TRAVNIKA, inačica 6, Brezje_<1W pod tržnico na Jesenicah a£?am ali oddam v najem. 0871- ^___ 11735 fca*> zazidljivo VIKEND PARCE-v^SKofji Loki.B311-312 11780 ^idljivo parcelo v Kranju ali *%*t^IDLJIV0 PARCELO -iL°ke inn3. Sadnja 28 km iz Škofje *«9l cX?° ™2 za 20,000 DEM. ^■^ijena Žiri_119» m?|liprt)damo polovico dvojčka rt?8 Darceli 400 m2. TRGOA-^72ga°°- »061/15-99-686, 15- —i___H^l ^ Prcdamo PARCELO 500 l°o P'oSco. TRGOAGENT, >šJlgg1/15-99-686, 15-99-729 S°s|ov^ Padamo hišo primerno za & 'n irv?" b°nno dejavnost 300 £&fr '<*> m2 delavnice. TRGOA-^729 °'' »061/15-99-686, 15- w—■---— l?rj rajsko končno hišo v IV. fazi E?- TR(skS?5*0 v Drulovki, proda-5^86 i?^ENT- do°-. «061/15- 8 ^^anju prodamo samostojno hišo lota m2 in 54m2 poslovnega pros-^EkIt"8 Parcell 00 m2. trčoa-%7^00' «061/15-99-686, 15- N^^s 11938 hišo v centru Kranja 180 m2 i»ai*»ta"ovanjske ali poslovne a^ne. prodamo. TRGOAGENT, «061/15-99-686, 15-99-729 O^Janovanjsko hišo 130 m2 na Ori S 830 m2 z garažo v Stražišču »•o« Prodamo. TRGOAGENT, 1^»061/15-99-729. 15-99-729 UbiT""* C6rV?,° zazidljivo parcelo 3000 m2 pri Tt^fN^^a Gorenjskem, prodamo. f^OAGENT, d.o.o, «061/15-99-«^jS-99-729 iiwi — —— ^n'^0 dvostanovanjsko hišo 200 9a.ra* Parceli 540 m2 z dvema bron ma v Naklem pri Kranju, TRGOAGENT, d.o.o, ^»'15-99-686, 15-99-729 11944 Prodam gumenjak ČOLN z motor-[em, 10001 cisterno za olje, midi stolp pingel,. «57-977 11822 Prodam OKNA 140x140 - nerjaveče korito, mešana drva, strešno kritino Splčak. «242-433_11824 Ugodno prodam tri sončne KOLEK-TORJE, nerabljene. «77-969 ns4i Prodam bukove in jesenove drva. «64-032 11857 Prodam kavč, 2 fotelja, okroglo kletko za ptice ugodno. «326-589 11953 Prodam bukova in mešana drva z dostavo. «65-518 nase STAN. OPREMA Prodam KAVČ in otroško posteljico, šturm, Begunjska ul. 9, Kranj neis Zamenjam ali prodam kotno sedežno garnituro za dvosed, trosed ali kavč, dim. do 190. «216-903 ime Prodam dva dobro ohranjena KAVČA «620-046 11777 Prodam raztegljiv TROSED in dva FOTELJA. B 328-263 po 14. uri 11802 Kuhinjo Marles komplet z aparati, mizo in stoli prodam. «78-936 11899 00 SEDAJ TUDI V KRANJU! IZPIS RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANIH STRANI NA FILM Ste grafični oblikovalec, stavec,... in pri svojem delu uporabljate računalnik? Nudimo vam izpis dokumentov (strani) na film. TRAJANUS Grafična priprava, Kranj Zgornje Bitnje 115 tel.:310-590 Rolete, žaluzije, lamelne zavese -izdelujemo, montiramo in popravljamo, tudi na obroke. «213-218 10478 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. AJK, d.o.o., B216- 706 10590 Izvajam vsa elektroinstalaterska dela z vašim ali našim materialom, kvalitetno in z dostopnimi cenami. Izdelujemo tudi električne omarice. »061/751-432 11064 Izdelujem kovinska vrata, stopnice, vetrolove, ograje, zasteklujem balkone, itd. «631-537 11248 SATELITSKE ANTENE, montaža klasičnih anten, dograditev A KANALA M MTV KANALA. O310-223ii323 KOMBI PREVOZI tovora, selitve, vleka camp prikolic. «215-211 11739 Ugodno - vrtni betonski kamini! Zbiram naročila, cena 11000 SIT. Dostava na dom. «82-520 11740 Počakajte poletje brez nezaželjenih dlačic. DEPILACIJA «46-369 11757 Izvajam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, tudi vse vrste fasad, imam svoj grušt. «718-331 11775 OKNA - vrata, polkna vseh vrst, po meri izdelujemo. «691 -676 1182s Nudim PEDIKURO na vašem ali našem domu. «324-126 11835 TIK-TAK trgovina- urarska popravila, modne ure. Radovljica, Gorenjska 33 11854 Nudim prevoze do 16 oseb. B65- 461 11855 Izdelujem pocinkane SMETNJAKE in cesterne 1500 I in 1800 I. «324-457 11660 Instalacije centralnih kurjav in vodovodov. Saje Milan, «327-323 11671 Montaža in popravilo TV ANTEN (A kanal, MMTV, EURO 3. «57-420 11879 Express popravila gospodinjskih strojev. «211-140 in 0609/615-616 11951 Računovodske, knjigovodske in administrativne storitve za obrtnike In podjetnike. Opravljamo kvalitetno In ažurno. «217-905 in 56-101 11964 Montiram okna in vrata. «242-558 11971 STANOVANJA Prodam 2-sobno STANOVANJE v Kranju, cena 1100 DEM m2, 53 m2. «215-232 11003 2-sobno komfortno STANOVANJE v Kranju pritličje ali 1. nad. kupim. «061/348-595 niše Prodam 3-sobno stanovanje 75 m2 v Kranju Valjavčeva, «213-817 11363 Prodam lepo 2-sobno STANOVANJE na Planini, opremljena kuhinja, telefon. »331-533, od 8. do 14. ure 11493 Dvosobno komfortno STANOVANJE pritlično ali 1. nad. v Kranju kupim. »061/348-595 11863 Prodam 2,5 sobno STANOVANJE 8>rez/z garažo) vseljivo junija. »714-36 11895 Imate večje stanovanje kupljeno na odplačevanje in bi radi zamenjali za odkupljeno enosobno. »332-652, popoldan 11902 Najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v Kranju. »324-181, dopoldan 11911 V KRANJU KUPIMO IN NAJAMEMO garsonjero, enosobno ali manjše dvosobno stanovanje. APRON, » 331-292,331-366 12039 Pri CERKLJAH oddamo neopremljeno in v ŠENČURJU polovico opremljene hiše. APRON, « 331-292, 331-366_12040 Na Planini I v nizkem bloku zamenjamo 1-s stanovovanje 37 m2 s CK za dvosobno. APRON, « 331-292, 331-366 12041 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v šorlijevem naselju, velikost 51,5 m2, cena 1100 DEM/m2. O 218-495 po 16. uri 12054 VOZILA DELI CITROEN rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov za av-toodpad. «064/692-194 11125 Prodam LADO 2105 po delih. «622-561, Franci 117« Prodam dele za Z 101 in za Jugo 45, motor z menjalnikom, celega ali po delih. «52-205, popoldan 11722 Za JUGO prodam novi GUMI s platišči, kljuko, prevleke, 8000 SIT. «78-879 11829 Prodam JUGO 45 po delih in dele za Z 101 in Z 750. Jabriško, Cirilova 9, Kranj, Orehek 12001 ySe priporočamo! J ^331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAM GOLF JXD, 12/87, reg. do 1/95. dobro ohranjen, prodam. 053-224 11618 Prodam Z 101, letnik 1979, obnovljen. 041-825 11619 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1991.0242-480 11521 Prodam OPEL MANTA 16 S, letnik 76/77, reg. do 3.5.95. 0331-260 11624 Prodam 126 PGL, letnik 1987, 36000 km, modre barve, cena po dogovoru. 0242-146 11625 ŠKODA FAVORIT 135 L, letnik 12/ 1990, prva reg. 2/1991, bele barve, ohranjen, prodam za 7.000 DEM. a 401-557 in 57-996 11626 Prodam YUGO 45, letnik 1987. 0 78-915 11628 Ugodno prodam Z 101, letnik 1989. 0 721-678 11639 Prodam FIAT 850, letnik 1985. 0 214-513_11640 ALFA 33 1,5, letnik 1986, reg. 4/95, ALU radio, 59.000 km, prodam za 7400 DEM. 0733-038 11643 JUGO 45, letnik 9/1990 prodam za 3900 DEM. B401-136_11m8 Prodam izredno ohranjeno Z 750. B324-683 11649 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1988, reg. do avgusta 94, ohranjen. 051-540, dopoldan 11652 lada samara 1500 5V, motalik, modra, menjam za BT diesel. a 45- 263 11657 Ugodno prodam GOLF, letnik 1981, cena po dogovoru. 056-506 u664 Avto alarmi, centralna zaklepanja, ele. pomik stekel. Prodaja, montaža, B421-481_rja« Ohranjen OPEL KADETT prodam, registriran do maja 1995, vreden ogleda. B 46-735 11670 Prodam BMvV 316, letnik 1986 z dodatno opremo. 0725-604, popoldan 11671 Ugodno prodam SAMARO 1500, letnik 1990, reg. celo leto. 0325-050 11676_ Prodam BMW R 100 T, delovni popoldan, Gorše, Lipce 24, 0874- 038 11684 Prodam R 5, letnik 1988, bela barva, cena 7500 DEM. 058-111 11692 Prodam R 4 GTL, letnik 1989 za 4400 DEM. 051-030 11695 VOZILA Krovstvo, kleparstvo, montaža žlebov, obrob, prekrivanje streh, barvanje žlebov in napušča z garancijo. B 061/322-935 11 «7 Prodam lepo komfortno 1-sobno stanovanje 45 m2 predelano v eno in pol sobno. Vse ostalo po dogovoru. B326-652 hsbb ŠPORT PADI šola potapljanja in prodaja opreme. B066/74-489 9516 Novo mizo za namizni tenis z bočnimi stranicami, ugodno prodam. B332-464 11 soa PRIKOLICO ADRIA dajem v najem v Slovenskem primorju. B 58-20311641 JADRNICO ELAN 375, ugodno prodam. 058-203 11642 JADRALNO PADALO z vso opremo ugodno prodam. 083-841 11662 Prodam NOV ŠOTOR za 2 osebi. 0324-612, zvečer 11707 POHIŠTVO V MAJI! ŠE CENEJŠE SALON Mik Ž A Titov trg 7 (na avtobusni postaji) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064-623-276 VAS PRIČAKUJE Z AKCIJSKIM POPUSTOM do 40% 3 m KUHINJE SAMO 88.000 SIT Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva) 0325-981 4734 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko dne 21.5.94. 049-442 10577_ SUZUKI MARUTI, letnik 9/91, reg. do 9/94, prevoženih 52000 km, metalic modre barve, prodam. B061/485-378 10597 Prodam Z 101, letnik 1982, registriran, cena 40.000,00 SIT. B 41-256 11426 Prodam AUDI 80 CC. B332-706 11439 Prodam VVARTBURG 1.3, golf motor, letnik 1990, cena ugodna. B 57-867 od 15.30. do 22. ure 11523 MERCEDES 1113 ugodno prodam. Možen kredit. B70-747_iism KADETT 1.6 D GLS prodam možen kredit. 070-747 11600 GOLF JGL 1. lastnik nekarambolir-an, reg. do 4/95, prodam. 070-747 11601 Odkup, prodaja, krediti za vozila, uvoz vozil. 070-747 11602 Prodam VVARTBURG turist, celega ali po delih in tri komplet vrata. Sp. Bitnje 21, 0311-964_iiera BX 1.6 TRS z dodatno opremo, prodam. 0218-320 11607 Prodam R 12 TL, letniki 975, cena 1200 DEM. 0213-854 int. 201, Urša delavnik dopoldan ne»8 Prodam FIČOTA 10/85, 47000 km, 10/94. 058-136, popoldan 11701 SPAČEK, lepo obnovljen išče novega lastnika. 0725-315 11704 Zastavo 101 skala, letnik 1989, prodam. 0633-631 11706 Prodam R 4 GTL, letnik 1982, prvi lastnik, garažirana , zel.barve. 085-508 11711 vw JETA 1.6 CL, rdeča, 5 prestav, letnik 1986, ohranjena, prodam. Cencelj, Kidričeva 6, Kranj 11714 Za 3500 DEM prodam rdeči OLD CIT CITOREN, prevoženih 19.000 km. B881-934, po 18. url 11715 Z 101 GTL 55, v odličnem stanju, letnik 1986, prodam. B713-235n7i6 Prodam karambolirano SAMARO, letnik 1989, 37000 km. B327-347 SATELITSKI sistemi" Amstrad 1*>S> KANAIX3V tv in radijski programi nastavljeni kanali za astro id GARANCIJA, OBROKI COOnFM Z MONTAŽO SAMO OO # * sistemi za več strank* »vrtljivi sistemi* SAT-VRHOVNIK AK.I.OKA. CODKSlC 123 tel: 064 633-425 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA KRANJ. PTIKA KRANJ, Bleivveisova 18 nasproti porodnišnice tel.: 212-196 VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN MODNIH SONČNIH OČAL in še povečevalne lupe, foto filmi, baterije -tudi za slušne aparate, tekočine za kontaktne leče... Odprto od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Že 12 let Vaša optika ART OPTIKA KRANJ Prodam JUGO 45, letnik 1986, 73000 km, cena po dogovoru. Po-har, Poljče 25, Begunje 11719 Prodam JUGO 45, I. 88, PEUGEOT 106, I. 94, DAIHATSU CHARADE turbo diesel, I. 90, OPEL KADETT, I. 87, GOLF GTI 16V, I. 87, GOLF GTI 16V, I. 89, GOLF DIESEL, I. 86, 2 GOLFA, I. 86 - MOŽNOST KREDITA, a 325-981 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU TVtR m mi JE MANJ ;' KOT 2.500 SIT '-VKT7T Z 101 M, letnik 1981, prvi lastnik, registrirana do 4/95, cena po dogovoru. 382-345 11726 Prodam tovorni avto Zastava 35.8, letnik 1986. Drinovec, Okroglo 1, Naklo 11728 AUDI 80 einspritz 11/81, rdeč 4500 DEM. Mirko, Trg Preš.brig. 6/2, Planina III 11736 Prodam R 5, letnik 1991, 5 vrat. a736-511 11750 JUGO SKALA 55, letnik 11/88, reg. do 2/95, ugodno prodam. Zadravec, Posavec 9, Podnart, od petka do pon. od 15. ure dalje 11751 Prodam odlično ohranjen JUGO 45 KORAL, letnik 12/1988, 39.000 km. a77-287 11754 Prodam JUGO, letnik 11/1988, cena 2800 DEM. a215-235 1176O Nujno zelo ugodno prodam GOLF JGL. Žeškova ul. 4, kranj 11761 VW BUS, 7+1, letnik 12/83, prodam, a622-165 11763 Prodam GOLF JXD, letnik 1988, dobro ohranjen. 845-435 H764 R 4 GTL, letnik 1988, 25000 km, prodam za 4000 DEM. a216-215 11765 Prodam dobro ohrianjeno Z 750, letnik 1983, reg. do februarja 95. a70-735 11770 Prodam karamboliran JUGO 55, letnik 1988. 0061/841-318. zvečer Prodam Z 101, letnik 1978, v voznem stanju, neregistriran, cena 300 DEM. B328-825_11778 UNIKATNO KOLEKCIJO 28-it tapiserij (15000 DEM), prodam- menjam (avtomobil, motocikel). B310-588 11783_ Prodam TOYOTO COROLO, letnik 1987, reg. celo leto, dobro ohranjena. B 802-627 11787 Prodam ohranjen JUGO 45, letnik 1989, cena 3100 DEM. 045-532 11788_ Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. B323-651 dopoldne, 222-418 popoldan 11789 Prodam LADA SAMARA 1300 S, letnik 1993. B 695-070_11790 Prodam Z 850, obnovljeno, reg. do 5/95. »70-301_11793 Prodam R 4, letnik 1990/91, rdeče barve, reg. do 15.11.94, cena ugodna, B331-852, dopoldan_11795 LADA RIVA 1300 S, letnik 1983, z plinsko napravo, reg. do 9/1994, prodam za 1000 DEM. B 802-049 PO 16. Uri_11806 Prodam HONDA CMC, letnik 1985, dobro ohranjena. B 49-521 118O8 Prodam R 4 GTL, letnik 1991. • 681-695_11810 Prodam OPEL KADETT, letnik 1983, reg. do 8.4.1995. B 41-516 11812 Prodam R 18, neregistriran, letnik 1978. Hartman, Lipica 4, Škofja Loka Prodam R 9, letnik 1982. B620-249 11815_ Ugodno prodam VISO SUPER RE, bele barve, reg. do 11/94, z dodatno opremo, cena po dogovoru. 077- 137 11816 Prodam 126 P, letnik 1988, cena 1800 DEM. Eržen Vili, Ribno Izletniška 20, Bled 11817 Ugodno prodam dobro ohranjeno Škodo 120 Is, 50.000 km, reg. do 5/ 95. B53-504 11818 Prodam ŠKODO FORMAN, 7/92, izredno lepo ohranjeno, garažirano, opremljeno. B212-110 11821 Prodam ohranjeno ŠKODO SL, letnik 1991, cena 7500 DEM. B312-255 11823 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1988, oktober. Kunčič, Lancovo 11, Radovljica 11830 Prodam AX 11 TRE, letnik 1988. B332-257 11833 Prodam R 4 letnik 1986. B82-708 nir TV - video - hi-fi SOiNfY f*9)19'>08>099lm AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.990 SONY 55 TTX 99.900 SONV E - 180 630 SONY UX-60 240 ODPflTO OD 9.h DO 12.H ttt OD 15.h do 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva S, Kranj tet.: 222-055 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990. B633-255, po 20. uri n842 Prodam 126 P, letnik 1985, reg. do konec septembra, izredno ohranjen, zaščiten. B58-009 ns44 Prodam dobro ohranjen GOLF diesel, letnik 1988. B801-387 11847 GOLF III. 1.4 GL, letnik 1992, prodam. Sv. Duh 20, (pri cerkvi), Šk. Loka našo ASTRO 2.0 GSI 16 V, letnik 1993, prodam za 38000 DEM. Sv. Duh 20, škofja Loka naši R 12, letnik 74, reg. do 5/95, ohranjen, prodam za 800 DEM. »802-116_lis« Prodam JETTO, rumene barve, reg. do 5/95, letnik 5/81. »422-317 11862 Prodam JUGO 45, letnik 1982, reg. do 23.7.B326-455, dopoldan 11B64 Prodam JUGO KORAL 45, letnik december 89, garažiran. B682-588 11873_ Prodam JUGO 55, letnik 1985. Godešič 34, šk. LOka 11874 Prodam Z JUGO 1.1 GX, letnik feb. 88 za 2900 DEM. »218-402 11877 Prodam LADO CARAVAN, letnik 1988, pravkar registrirano. »50-553 11880__ Prodam Z 101, letnik 1987, reg. celo leto. »56-564 11881 Prodam Z 101 skala, rdeča, letnik 1988, lepo ohranjena. »631-656 11886 Prodam R 18, letnik 1982, prvi lastnik. 0633-678 11B87 R 9 GTL, odlično ohranjen, letnik 8/ 89, prodam. 0324-313 useo Prodam JUGO 45, letnik 1982 za 1000 DEM. MLakarjeva 3, Kranj, »211-817_11890 Prodam Z 101, letnik 1979, reg. do novembra 1994 za 900 DEM. 0736- 256 11893 GOLF diesel 87/88. ogled petek po 17. uri. Globočnik, Šempeterska 35, Kranj 11897 Prodam lepo ohranjen FIAT 126, letnik 1986, reg. do 1.4.95. 0214- 910 11906 Prodam FIAT 126, letnik 1987, 53000 km, registriran. »422-603, zvečer 11909 Prodam JUGO KORAL 60, temno rdeče barve, letnik 20.12.89, vlita platišča, nove gume. »50-953 11912 DIANO, solidno ohranjeno, reg. do konca leta, prodam za 800 DEM. 0 328-656 11913 Prodam YUGO 55. 0 57-679 po 19. Uri 11918 Prodam GOLF diesel, letnik 1990, 50.000 km. 0401-122 11920 Prodam Z 101, letnik 1982, cena 1000 DEM. 067-286 11923 Prodam VISA CITROEN SUPER E, letnik 1983. 045-557 11931 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. celo leto za 1500 DEM. 083-291, od 17. do 20. ure 11932 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, obnovljen, registriran celo leto. 0212-524 ali 331-564 11945 VISA 11 RE, letnik 1983, reg. do 5/ 95, ugodno prodma. 077-710 11946 Auto - Krainer CaOVEC, ROSENTALERSTRASSE iN, !•) 0043-449-21415 JUGO 55 A, letnik 1986, reg. do 20.9.94, 68000 km, cena 2600 DEM. 085-123 11948 Prodam OPEL KADETT 1300, letnik 1982, dobro ohranjen, reg. do 10/94. 046-327 11949 odno prodam ŠKODO FAVORIT LS, letnik 9/91. 0218-949 11954 Ugodno prodam R 4, letnik 1990, ogled sobota popoldan 0310-367, Ješe, Šempeterska 17, Stražišče 11980 R 18, letnik 1983, reg. do 11/94, 5 prestav, ugodno prodam. 0212-787 Prodam ŠKODO, letnik 1991, 28000 km. 051-002 11963 Prodam dobro ohranjen VW 1200, reg. do septembra 1994, prevoženih 115.000 km, letnik 1968, cena po dogovoru. 0221-510 H96s GOLF, letnik 1981 in VISA, letnik 1984, oba ohranjena, PRODAM. 0310-537 11966 Prodam OPEL REKORD 1.0 S, letnik 1978 in OPEL KADETT, letnik 1976. 0310-537 11967 Prodam Z 750, letnik 1985, reg. do3/ 95, cena 800 DEM. škofjeloška 3, Labore 11968 VW BUS 1.6 D in VOLVO 240 GLD KARAVAN, prodam. 0622-165 11973 Prodam GOLF, letnik 1989, reg. do maja 1995 z dodatno opremo za 11500 DEM. 0218-753. od 12. do 18. ure 11977 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Trobec, Gorice 55, Golnik 11979 Prodam 4 TL, letnik 1983, registriran, cena 800 DEM. 0217-066 11981 mmOMM AVTOMOBILI: Audi VB Ouatro, 1990 Audi 80, 2.0. ABS, 1992 Audi IOO V6. 1991 Alfa 155 T. Spark. 2.0. 93 BMW325i. 1993 BMW525i. 1989 BMW750iL. 1989 BMW32Six, 1987 Ford Cosworth. 1992 Citroen BX. 4x4. break. 1993 Citroen BX diesel. 1991 Land Rover Discovery. 1992 Opel Ornega Caravan, 1989 Opel Kadeti GSI. 16 V, 1991 Opel Vedra 4x4. 2.0. 1991 OpelCorsa 1.4, 1992 VVVPolo, 1989 VVVGolf. 70KS, 1989 (2kom) VVVJetta, 1989 VVV Golf G TI, 1988 VVVGoltGTI G60. 1990 VVVGolf GTI VR6. 1993 Passat Variant TD, 1992 Passat Variant, 1988 Passat Variant ATM. 1990 Peugeot205 GTI, 1986 Porsche 911 Turbo 4. 1991 Kawasaki KLX 650. 1993 Masey Ferguson MF50HX/S 1990, 2900 obratovalnih ur Podleti« OOTTFRIED BUGAJSKI Avstrija - V« I d on Obarlaaarz 39 Xm\.: 0043-4274-41 11 GOLF diesel, bel, 3 vrata, prav reg. 1989, 87.500 KM, garažiran, prodam za 11.100 DEM, reg. do 10/94. 0061/481-713_mre Prodam dobro ohranjeno VISA CLUB, letnik 1982. Markun, Kovaška ul. 5, Tržič 11987 Prodam HROŠČA 1.200 J, cena 800 DEM, letnik 1974, reg. konec julija. 0710-060 11989 Prodam JUGO 45, 1986, 87000 km. 0403-026 11994 Prodam 126 P, letnik 1989, 23.000 km, dobro ohranjen. 0312-30211996 Prodam neregistrirano Z 101, letnik 1982 in moško kolo. Dolenčeva ul. 4, Orehek 11997 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena 3000 DEM. AVTOPRIS, d.o.o, 0312-255 _12002 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, cena 1600 DEM. 0312-255 12003 Prodam R 4 GTL, letnik 1989, cena 4000 DEM. AVTOPRIS, d.o.o, 0312-255 12004 Prodam Z 128, letnik 1987, cena 1700 DEM. 0312-255_12005 Prodaja, odkup, rabljenih vozil in prenos lastništva. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 12006 Prodam Z 850, letnik 1984, reg. do 1/95. Valjavec, Kovorska 31, Tržič, popoldan 12006 Prodam MERCEDES 190 D za 22500 DEM, MERCEDES 250 D za 33000 DEM in nov VVV KOMBI BUS za 41500 DEM, možne menjave. »622-708 ali 76-006 12010 Jugo 45, letnik 1989/9, 75000 km, cena 2900 DEM. »631-674 12014 Ugodno prodam R 4 TL v voznem stanju. »242-284 12016 Prodam HYUNDAI PONY, letnik 10/ 1990. Križnar, Hafnarjeva 1, Kranj 12018 GOLF JX diesel, letnik 1987, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. O 696-012 12022 Prodam KADETT C, letnik 1978, reg. do 25.12.1994. Đ 47-596 12023 UNO 60 S, letnik 1986, prodam. Podnart 64 12024 Prodam R5 FIVE, letnik 1988, reg. do 6/1995, cena 7.300 DEM. O 45-252 12025 Prodam VW HROŠČ, letnik 1976, kleparsko obnovljen. 0 70-04712026 TAM 170 T 19, gozdarski, letnik 1983, z dvigalom Liv 6, dobro ohranjen, prodam. 0 696-012 12028 Prodam odlično ohranjenega VW 1302, garantiram pločevino in motor, cena 4.000 DEM. 0 061/825-768 12030 Prodam R 5, letnik 1986. cena po dogovoru. 0 218-914 12031 Prodam CORADO G 60, 71000 km, uvoz iz Nemčije, za 29.000 DEM, letnik 1990. 0 718-505 Andrej 12042 KARAMBOLIRANA VOZI \ NOVEJŠIH LETNIKOV \ -53*242-364 S__r SAMARA 1.3, letnik 1987, 84000 km, 4.000 DEM, prodam. 0 718-505 Andrej 12043 YUGO 44, letnik 1990, reg. do 12/ 1994, 57000 km, 4.800 DEM, prodam, 0 718-505 Andrej 12044 YUGO 55, letnik 1989, 57000 km, 3.900 DEM, prodam. 0 718-505, Andrej 12045 UNO 60 S FIRE, letnik 1990, 55000 km, uvoz iz Belgije, 11.000 DEM, prodam. 0718-505 Andrej 12046 OPEL KADETT Karavan 1.3 S, uvoz Iz Nemčije, letnik 1988, 71000 km, cena 11.000 DEM, prodam, tt 718-505 Andrej 12047 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1988, 140000 km, uvoz iz Belgije, 11.000 DEM, prodam. » 718-505 Andrej 12048_ Prodam OPEL OMEGA 1.8 GL karavan, letnik 1989, 148000 km, uvoz iz Nemčije, za 11.900 DEM. » 718-505 Andrej 12049 Prodam OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1990, 47.000 km, uvoz iz Belgije za 13.500 DEM. » 718-505 Andrej 12050 YUGO 45, reg. do 3/1995, pro-dam.045-292 12052 ZAPOSLITVE Za promocijo novih šolskih pripomočkov, na terenu redno ali honorarno zaposlimo več zastopnikov. Informacije vsak petek od 18. do 20. ure 0213-340 10157 Profesionalnega kuharja in več KV natakaric iščemo, za redno delo v gostišču v Bohinju. 0720-017, od 8. do 12. ure 11572 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO KOMERCIALISTKO-STA NA TERENU,ZA PRODAJO UVOŽENEGA SPODNJEGA PERILA. POGOJ: LASTEN PREVOZ DELOVNE IZKUŠNJE INFORMACIJE: ALTA d.o.o. RADOVLJICA TEL. 064/715 585, INT 216 Mojca Križnar «ap38 Iščem pripravniško delo ekonomista v okolici Kranja. Pavlic, Zg. Bitnje 172, Žabnica 11102 Okrepčevalnica "FILAVER" v Škofji Loki zaposli mlado gostinko ali gostinca. Pokličite po 0623-036 T1329 Dejstvo je, da je zastopništvo za Mladinsko knjigo trenutno najbolje plačano delo. Ker je še nekaj prostih delovnih mest vabimo predvsem ljudi z delovnimi navadami, da pokličejo 0632-330 in mobitel 0609/620-475, 56-105 11359 Zaposlim MESARJA. 0213-441, zvečer 11451 Iščemo pridno in pošteno trgovko za trgovino z živili. Šifra: TRGOVKA V trgovini z ortopedskimi pripor^ zaposlimo VIŠJO MEDICINSK SESTRO ali FARMACEVTA, lahK tudi upokojenka. 0 78-433 zvece' 11630 ^ Redno zaposlimo pripravnico a*' dokončano trgovsko šolo dekle» dela v trgovini! B 49-411 J]| V gostinskem lokalu zaposli" kuhinjsko pomočnico h čistili«; jutranjih urah). B41-700 J^, Iščem pripravniško delo za orga* zatorja dela, aktivno znanje nams^ ga jezika. B217-121 Delo dobi fant, vajen strojev** kmetiji. Šolar, Peračica 6, Brezje^" GRAFIČNO PODJETJE REDNO ZAPOSLI: 1. OFFSET TISKARJE Plača 1.500 DEM 2. STROJNEGA TEHNIKA, FINOMEHANIKA za delo na grafičnem področju. Plača po dogovoru. 3. VEČ AMBICIOZNIH ZASTOPNIKOV za terensko prodajo po Sloveniji. Plača: s prodajnim uspehom zagotovljeno hitro uresničevanje Vaših ciljevi Pisne ponudbe pod "GRAFIČNO PODJETJE 95" Zaradi razširitve progarama zaposlimo več prodajalcev tehnične stroke. Ponudbe z lastnoročno napisano vlogo pošljite na naslov: Železnina Zaplotnik, Škofjeloška 56, 64000 Kranj 11610 Zaposlitev v poslu katerega lahko opravljate redno ali pogodbeno. Enote so povsod po Sloveniji. B061/ 614-582 11611 Zaposlim kuharja ali kuharico, lahko tudi pripravnika. Stanovanje, oskrba po možnosti zagotovljena, OD po dogovoru. B691-215 11620 TISKARJA-OFFSET -samostojnega-z najmanj 5 let delovnih izkušenj, takoj zaposlimo za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili pošljite pod šifro ,"1300 DEM". X___s Zaposlimo delavce za priučitev v kamnoseški stroki. Kamen Udovč, d.o.o., Kranjska c. 11, Naklo, 047- 845 11622 Zobotehnik vzame za pomoč pri delu ZOBOTEHNIKA, možna tudi redna zaposlitev. 0 691-086 11627 Takoj zaposlim KV KUHARJA 0 49-220 11829 Zaposlimo več novih delavcev na območju Kran\a, Škofje Ide® Ra6otij\ce.£e imate ekonomi komercialno ali nomarsko izobrazbo pošlje pisne ponudbe na naslov. SflFu\p.p.48,64000 KrW —■----— Iščemo simpatično dekle za strežb 0241-326, po 14. uri ^5 Nudimo honorarno delo, doW plačano, pozitiven odnos do strani 057- 008 ^ „Honorarno zaposlimo l^iet ŠIVILJO. 0332-377___ Iščem čistilko iz okoiice Trži#: 058- 458 Za prodajo na terenu išfifj' potnika. Prevoz zaželeni »78-81» Honorarno zaposlim dekle za deloj kava baru, zaželjene delovne q -20. uri ^ kušnje. 078-969, P° Nudim doper zaslužek, lahko zaf$ slitev, zaželjeno znanje prve ormK 0 311-476______J>, Honorarno iščem prijazno In iHjf dekle za delo v tekstilni trot**"? Delo je izmensko. 0 217-561 00 ' ure dalje JJf V Pizzeriji zaposlim prikupno dfljjf za strežbo. 0 43-502___]3 Modna oblikovalka z dokonoj pripravništvom in z znanjem wm in krojenja, išče zaposlitev. « j 438 Zaposlim KV PKV ZIDARJt gradbene delavce. STRAfOl d.o.o., 0736-435, po 20. uri J$ Iščemo dekleta za delo v sW 050-267 in 422-185 Zaposlimo prodajalko v ndfrš trgovini na Jesenicah. a06v]°2 1480, od 9. do 19. ure /-—--- 1 Za območje Gorenjske nuli" \potebulmo5mtopnlWt* prodajo pomnih j m\om,r\)Qol:\amp^l Mor.poti\MI55M&wl toVM>lfypopo\ti&J v*"" " "f!^j Hotel restavracija KEKEC v Kj»J gori išče dve natakarici z deio*.. Iščem zidarsko InJSjJSVj Delam poceni in kvalitetno- j. lost - Slovenec. — ■—z----7n|K.. V gostišču ZVON Brezje flJ zaposliti NATAKARJA 82 gostinsko šoto- «?g£fX--^> Iščemo žensko za komerciali. r^SJ in «9 datke z znanjem anfljg ^ jJU čine. Prijave na njj^ (Ć*f£| Staneta Žagarja ggS^gj Redno ali honorarno *J> akviziterja. Zaželjen las«* ^ 058-491 J TUDI TO PREBERITE! Naročilo obfave malih oglasov, c>smrtnic In zahval; Fgjl'v I izlete; plačilo naročnine - vse te storitve vam ^Z^\ turističnih pisarnah TD Cerklje, Radovljica, Kranjska ^ Mojstrana, Škofja Loka, Bohinj, Tržič in seveda v ^ malooglasni službi na Zoisovi 1 v Kranju, vsak delavn«^ 7. in 15. uro, ob sredah do 17, ure. Telefonski odB^Jfo 223-444 neprekinjeno deluje 24 ur na dan, z*XoJt$\ izkonstite tudi to možnost, vendar pa vas prosimo, najvqa vaša sporočila jasna in naj vsebujejo tudi številko va*£ telefona, da vas ob morebitnih nejasnostih lahko pokBce" Potrudili se bomo, da boste z našimi storitvami zadovoljn« | Malooglasna služba Petek, 20. maja 1994 MALI OGLASI, ZAHVALE 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Narodonozabavni ansambel Išče resnega pevca. »212-725, Alenka Zaposlim dekle v bifeju - redno. Honorar zelo dober. B43-583 12012 Ova odrasla fanta iščeta natančno gospo, ki bi enkrat tedensko posesala, pobrisala prah, pomila kar je Potrebno in zlikala nekaj srajc in perila. P223-444 12015 'Za delo v prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo dekle z izkušnjami. » 214-369______ NATAKARJA in NATAKARICO za strežbo v bistroju v Kranju sprejmejo v redno delovno razmerje. ■»324-001, od 12. do 14. ure 12017 ŽIVALI Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. «46-282 11050 Menjam KRAVO za zakol, po prvem iiiuUl za breJo- Zg Brnik 61 Cerkl'e M lepe, lepše, najlepše MAČKE! ^aka vas presenečenje. Pokličite ^218-087 ušes frodam 12 tednov starega TELETA simentalca. Grašič, Gorice 53, Golnik KOKER ŠPANUELE, stare 8 tednov, PJOdam. 18403-097_ n6is gredam domače KOKOŠI. «45-738 .Leglo odličnih NEMŠKIH OVČAR-2 rodovnikom, naprodaj konec 5la)a. rezervacije mladičev na « ^202 _11831 gredam bele PIŠČANCE, pitance za ^aljno rejo. Drinovec, Strahin) 38, J^Kk) 11633 KKOKOŠI za zakol ali za nadaljno rejo đ»m. Oman, Zminec 12, Šk. «621-475 no« gredam TELIČKO SIMENTALKO, S_? 9 tednov. « 311-900 nese predam KRAVO simentalko s tele-2_.aH brez. Sp. Gorje 38 116B3 .Janjam dve telički simentalkl po kiT180 kg za bikce. Strahinj 65, [^akto * _11687 JJKCA simentalca težkega 160-180 *9 Predam. Frelih Julka, Brezje 55 Prodam KOZO z mlekom. «403- 131 11710 Prodam NEMŠKO OVČARKO odličnih staršev z rodovnikom, ter cepljeno. «52-323 11725 Kupim BIKCA simentalca, starega do 3 tednov. «802-726 11738 Prodam BIKCA simentalca 8 tednov starega. Zalog 11, Cerklje 11742 Prodam KOZO staro 3 leta z mladičem, cena 300 DEM. Poljšica 49, Zg. Gorje 11758 Prodam 2 delovni KOBILI, stari 8 in 14 let. Milje 26, Visoko 11766 Pašno telico staro 1 leto, prodam. «45-855 11774 Poceni prodam 2 meseca stare PUDEUČKE - mešance. «733-449 Prodam 14 dni starega BIKCA. «44-063 11786 Prodam KOZLIČKA ali menjam za kozico z doplačilom. «49-452 11798 Prodam 10 tednov stare rjave JARKICE. Popovo 2, Tržič, « 51- 010 11806 Prodam mladiče NEMŠKIH OVČARJEV, stare 7 tednov z rodovnikom, cepljene, odličnih staršev. «633-493 11819 Prodam rodovniško ŽREBICO, staro 6 mesecev. «66-118 11827 Kupim bikca starega do 6 tednov. «733-369 11831 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Dobre Helena, Loka 4, Tržič 11832 Prodam brejo kravo ali telico, menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka 11837 Prodam mladiča škotskega OVČARJA (lassle) z rodovnikom, odličnih staršev. «217-148_11843 Prodam PUJSKE stare 7 tednov. «681-071 11866 Prodam KRAVO simentalko s tele-tom ali brez teleta. «682-178 nae? Prodam PIŠČANCE brojlerje -pitance stare od 14-21 dni in kletko za hrčka. «312-080_11870 Prodam 10 tednov starega simen-talca. Ljubno 130_11882 Kupim simentalca težkega do 70 kg. «70-593 11683 Prodam KRAVO s teletom in 100 butar. Ravne 32, Cerklje 11 w» Prodam 7 tednov stare PSIČKE, mešane med labradorjem in volčja-kom. Kuralt, Trboje 114, «49-385 11910_ Prodam TELIČKO za zakol ali nadaljno rejo. Kem, Jezerškova 5, Komenda 11916 Prodam BIKCA simentalca za rejo. «061/621-207 11955 PASTI za muhe ameriške proizvodnje, izvrstno za hleve in skladišča krme, popolnoma neškodljive za ljudi in domače živalil «48-72911956 PIŠČANCE graha in PURANE za nadaljno rejo prodam, dostava na dom. «48-729 11957 Prodam kodraste MORSKE PRAŠIČKE. «421-821 11958 6.. AKRIS, d.o.o. GORENJSKO POGREBNO PODJETJE IN TRGOVINA KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, POKOPI, PREKOPI, POGREBNI OBREDI POSEBNO UGODNO - UPEPELTTVE PRODAJA POGREBNE OPREME IN SVEČ NAROČILA PO TELEFONU IN OSEBNO 24 UR NA DAN Nova vas 17,64240 RADOVLJICA, TEL064/733-365 in 328-373 ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, sestre, tete in dobre prijateljice MARIJE PIPAN in navaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, podjetjem Iskra Tec, Iskra Števci "tanika Kranj, za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim Se enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Kranj, 17. maja 1994 ZAHVALA Ob nenadni smrti očeta, starega očeta, brata, strica in tasta „.. PAVLA GLAVANA treniitit-k0iZa''lv^Uilemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih Lesce kak(?rkoli pomagali. Hvala sodelavcem Sukna Zapuže, UKO Kropa in Žita Gorenjka zapet 28 cvetje in denarno pomoč, govorniku g. Gabrijelu Koseliu in pevcem iz Naklega za po' l ž.a'ostinke. Hvala g. dekanu Andreju Glavanu in g. župniku Jožetu Drolcu za ganljiv s coni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Sp. Lipnica, Radovljica, 8. maja 1994 Kupim bikca simentalca do 250 kg težkega. «061/841-108_11978 Resnično dobrim ljudem podarimo dva mlada PSIČKA mešanca, stara 6 tednov. Sta kratkodlaka in majhne rasti. «48-234 ali 47-001 11963 BIKCA simentalca starega 9 tednov, prodam. «64-298 11991 Prodam KRAVO po izbiri. «64-081 11998 Mladiče velikega ŠNAVCERJA, odličnih staršev, prodam. «310-731 11999_ Prodam jalovo KRAVO, težko 450 kg. Sušnik, Zg. Besnica 14, «403-106 _12000 Oddam mlade MUCKE, zdrave in vajene čistoče. O 65-326 zvečer 12020 Prodam 10 dni starega TELETA -BIKEC, čmo-beli. « 49-001 12027 Prodam TELIČKO, staro 8 tednov. Cankarjeva 7, Tržič 12029 ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare in prastare mame ter sestre FRANČIŠKE ARHAR iz Zg. Bitenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Lepo se zahvaljujemo gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI Zg. Bitnje, 11. maja 1994 ZAHVALA Ob smrti moje drage žene, naše mame, stare mame, sestre in tete LJUDMILE ČIMŽAR roj. Omers se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom za vso izkazano pomoč, za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter denarno pomoč. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za pomoč in zdravljenje v času njene bolezni, g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter podjetju Navček za organizacijo pogreba. Posebej se tudi zahvaljujemo sodelavcem hotela Creina iz Kranja, Planike Kranj in Potovalne agencije Alpetour Kranj. Hvala vsem, ki ste naSo mamo v času njene bolezni obiskovali ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Zg. Bela, 16. maja 1994 V SPOMIN Če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. 21. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta FRANCKA KORBAR Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu. VSI NJENI Cerklje, Ljubljana, 2L maja 1994 V SPOMIN Sreča, radost in veselje, s tabo so odšli, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni. V mislih in srcu še vedno ti liviš, čeprav le eno leto v tihem grobu spiš. 20. maja mineva eno leto, odkar je legel k večnemu počitku naš dragi mož, oče, ded in praded FRANC OKORN Mcžnarjev ata iz Sp. Besnice Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete grob in prinašate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sp. Besnica, Kranj, 20. maja 1994 ZAHVALA \ Ob izgubi FRANCA KRIŽNARJA iz Naklega se najtopleje zahvaljujemo za dragoceno pomoč, izraženo sočutje in podarjeno cvetje, vsem sorodnikom in sosedom, občinski in krajevni organizaciji ZZB, dachauskim tovarišem. Turističnemu društvu Naklo, Društvu upokojencev Naklo, vsem sodelujočim v pogrebnih svečanostih, govornikom, nosačem in pevcem. Naj nam bo spoštovani še naprej v pomoč. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata, strica in tasta JOŽETA SNEDICA iz Gorenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom iz Gorenj, ZB Primskovo, GD Primskovo ter vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje, sveče, maSe in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala gre tudi g. župniku iz Primskovega, g. Razdrhu za poslovilne besede, pevcem bratom Zupan in g. Janežiču za zaigrano Tišino. Posebna zahvala pa gre Pogrebnemu zavodu Kranj za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Gorenje, Gorice, Kranj, 10. maja 1994 Direktorji in sindikalisti o plačah Socialni sporazum in pogodbena ureditev plač Predstavniki treh pogajalskih partnerjev, Dagmar Šuster iz Gospodarske zbornice Slovenije, Meta Stoka - Debevc iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Slobodan Radujko iz Konfederacije sindikatov 90 so direktorjem in sindikalistom iz kranjskih podjetij pojasnjevali najnovejše dokumente o plačah. Brdo, 19. maja - V bruto domačem proizvodu je delež javne porabe in plač lani dosegel kar 78 odstotkov, kar ie veliko preveč, saj gre na škodo investicij in najeda premoženje te države, je dejal Dagmar Suster. Ekonomska nuja torej narekuje omejitev plač m javne porabe, vendar se država tokrat ni zatekla k nepriljubljenemu administrativnemu brzdanju plač, temveč se je ogrela za skupni dogovor socialnih partnerjev o letošnji politiki plač. Dogovor je podpisan, tako tudi tarifna priloga h kolektivni pogodbi za gospodarstvo, vlada pa državnemu zboru predlaga zakon, s katerim bo zagotovila izvajanje dogovora, je razložila Meta Stoka - Debevc Dogovor predvideva faktorje možne rasti plač (eskalacjsko lestvico), ki se smejo vsake tri mesece povečevati glede na rast droonopro-dajnin cen. Delodajalci, ki bodo izplačevali višje plače, kot je dogovorjeno, bodo morali za delež preseganja plačati določen znesek v proračun, ki bo ta denar namenil za zaposlovanje. Zaradi tega se bo sorazmerno znižal sedanji prispevek za zaposlovanje in zavarovanje za (>nmer brezposelnosti. Plače se ahko povečujejo, če je delodajalec povečal izvoz ah število zaposlenih. Glede plač menedžerjev dogovor predvideva pri izhodiščih za razmerje do njihovih plač v podejtjih namesto bruto namesto neta. Slobodan Radujko iz Konfederacije sindikatov 90 je dejal, da so dogovori o letošnji politiki plač kompromis. Cena dela je še vedno na nizki ravni, vendar je panogam omogočeno do 15-odstotno povečevanje zneskov iz tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Dobljena je tudi bitka, da plače ne smejo dlje kot 10 odstotkov pod kolektivno pogodbo. Zaenkrat pa ni uspela opredelitev dobička (kar bo šele poizvedbi lastninjenja), regresa kot 13. plače in stroškov za službena potovanja, ki jih gospodarstvu priznajo v nižjih zneskih kot v negospodarstvu. • D. Z. Žlebir Mladeniča na "havbi" Kranj - Poročila o vrsti hudih prometnih nezgod s konca preteklega tedna, v katerih so bile žrtve mladi ljudje, in številna opozorila policistov očitno ne pomagajo k večji varnosti. V torek zjutraj je tri dvajsetletnike iz Naklega objestnost drago stala. Bilo je četrt ure pred četrto zjutraj, ko so se Dušan Ažman, Borut Kavčič in Uroš Kašper peljali iz Kranja proti domu. Dušan Ažman je vozil lado 1500 S, prijatelja pa sta se peljala na pokrovu motorja. Pri gradbišču Petrolovega bencinskega servisa na Zlatem polju je Dušan zapeljal v desno prek roba ceste in trčil v železni drog. Po 15 metrih je trčil v kup peska, po dobrih petih metrih še v drugi železni drog, avto se je ustavil šele, ko je zapeljal prek zabetoniranega robnika. Med trkanjem sta s "havbe" padla Borut Kavčič in Uroš Kašper, Uroš je padel v jašek, prek katerega je nato zapeljala lada Zaradi zelo hudih poškodb, predvsem po glavi, se zdravi v Kliničnem centru. • H. J. Darilo kranjskega SPV za opravljen kolesarski izpit Tisoč čelad za najmlajše kolesarje Kranj, 20. maja - Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki mu predseduje Matej Herlec, se je letos odločil za obsežno varnostno akcijo v prid mladim, vse prepogostim žrtvam najmanj zaščitenim udeležencem prometa. Učencem tretjih in četrtih razredov osnovne šole bo za kolesarski izpit, ki so ga v tem Šolskem letu že opravili oziroma ga še bodo, podaril varnostne čelade scott. Gre za približno 1100 čelad, s katerimi bodo otroci na cesti varnejši. Svetu za preventivo in MERKUR Moč narave, pestrost barv, bogastvo domišljije poiščite v kombinaciji sadik cvetočih enoletnic. SOBOTA, 21. maja, v tednu CVETOČIH ENOLETNIC od 16. do 21. maja TC DOM IM /V K L O V tem tednu po POSEBNO UGODNIH CENAH za oživljanje vaših gredic, za vaš vrt: ■ trinajst vrst sadik cvetočih enoletnic, dnevna dobava, ■ begonije po najnižji ceni: SAMO 46,00 SIT ■ PVC stol za 845,60 SIT in LEŽALNIK za 3.721,10 SIT Tudi dnevna dobava balkonskega cvetja in zelenjavnih sadik. Za pestro in koristno sobotno popoldne, od 13. do 18. ure: mbrezplačno klepanje kos ■ brezplačno strojno brušenje verig za motorne žage mstrokovno svetovanje: nega in prehrana psov, nastop šolanih psov Kinološkega društva Naklo vzgojo v cestnem prometu so pn velikem denarnem zalogaju pomagali sponzorji, zavarovalnici Adriatic in Triglav ter podjetji Merkur in Sava. Tako oo prispevek staršev pri nakupu varnostnih čelad za otroke zgolj simboličen: 300 tolarjev. Za osnovnošolce oziroma njihove šole bo svet razen tega kupil še 200 L oznak za kolesarje, deset kompletov po sto številk (za tekmovanja), 500 učbenikov S kolesom v promet, 30 kompletov plakatov prometnih znakov in 30 folij oprema kolesa v skupini vrednosti 1,5 milijona tolarjev. Tudi pri tem nakupu bodo svetu pomagali nekateri sponzorji. Kranjski vrtci bodo od občinskega sveta dobili 352 živo-barvnih pelerin, v katerih bodo malčki vidnejši in varnejši na svojih sprehodih, ter štiri kolesa kekec, medtem ko bo tistim srednjim šolam, ki imajo pouk prometne varnosti, svet podaril video opremo. • H. Jelovčan Srečna številka: Godešič 111 Srečo so odkrili sosedje Godešič pri Škojji Loki - V naši akciji "Vsak teden ena srečna družina več" je bila v torkovi številki objavljena hišna številka s tremi enicami na Godešiču pri Škojji Loki Praktično nagrado, tapete v vrednosti 20 tisočakov, bo tokrat dobila družina Križnarjcvih. Prav hitro v torek dopoldne je v našem uredništvu zazvonil telefon. Oglasili so se Križnarjevi iz GodešiČa. "Veste pri naši hiši nimamo naročenih časopisov, sem in tja jih kupujemo. Včasih Delo, včasih Gorenjski glas.... včasih več hkrati, posebno proti koncu tedna, ko je več časa za branje. Da smo izbrani za srečno družino so nas obvestili sosedje. Najprej je klicala ena soseda, pa še kar nismo verjeli, saj akcije niti nismo dobro poznali.... Nato je bilo klicev po telefonu vse več, soseda je prišla k nam s časopisom, nato pa smo takoj poklicali v uredništvo," je v sredo pripovedovala Matilda Krajnik, ko smo Križnarjeve obiskali na Godešiču. Janez in Matilda Krajnik s 23 in 24 let starima sinovoma Janezom in Štefanom, ki študirata v Ljubljani, živita v svoji hiši na Godešiču. Janez je zaposlen v Litostroju, Matilda pa se je lani upokojila, prej pa je bila zaposlena? škofjeloškem Kroju. Doma sicer radi rešujejo križanke in nagradne igre, vendar pa jih navadno potem nikamor ne pošljejo in tako do sedaj tudi niso dobivali nagrad. Zato so bili tokrat še bolj presenečeni. • V. S. INDIGO PISALNI TRAKOVI IGOR MAVER UL FRANCA MLAKARJA 3 LJUBLJANA TEL./FAX: (061) 572-473 UTROŠENIH TRAKOV ZA TISKALNIKE, REGISTRSKE BLAGAJNE NE VRZITE V SMETI I Trakov ne barvamo, zamenjamo jih z novimi po ugodnih cenah I NOVO! Obnavljamo tonerje za laserske tiskalnike in fotokopirne stroje! Na zalogi vse vrata novih trakovi UGODNE CENE Umrlo je sodišče združenega dela, živelo delovno in social"" sodišče! Table na stavbi pravice v Kranju se menjajo, vsebuj" —-----—-~ — wtV. pravice v Kranju se menjajo, —. . bistveno ne. Za sodiščem združenega dela bo tabli zamenja10 tudi temeljno sodišče v Kranju, k? dobiva status okrožnega sodišča, zadnje pa bo na vrsti temeljno javno tožilstvo, ki "° postalo državno tožilstvo. • H. J., foto: G. Šinik Požar v Prapročah Ljubno - V sredo ob enih zjutraj Je zagorelo »no* gospodarskem poslopju Marije Jeglič v Praprocan; prvih ocenah je škode za najmanj štiri milijone tolarje V gospodarskem poslopju, velikem 22-krat 9 metr^j delno zidanem in delno lesenem, je bilo med ^^.j spravljenega okrog 20 kubikov suhega sena. Dan P požarom so domači spravljali seno s puhalnikom. . je, da je bil v senu tujek, ki je povzročil iskro in ^"Je požar, kot domnevni vzrok pa v uradu kriminalisti službe UNZ Kranj ne izključujejo niti električne nap<^ jave. Na srečo je bilo poslopje zavarovano, iz njega p med požarom pravočasno umaknili vse, kar je bilo v nj vrednejšega. • H. J. KAKŠNE, NOVE, KRANJSKE OBČINE? VSAK DAN OB 10.20 =»api