Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, ra pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk* 20 st. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. -- Dopisijnaj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se tačunajo v širokosti ene kolon« 67 mm Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ======== V TRSTU, v petek 12. novembra 1920. DELO GliASILtO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JtiMdSKI BENEČIJI Kapitalizem je spravil narode tekom volne na rob propadli. Proletamat Ima težko nalogo, da te narode resi. In reSII lih bul Leto I. - Štev. 71. PREDPRIPRAVE ZB STRRMKIM KONGRES Prostran in manifest Komunistične stroje o sodlolistični stranki Sodragom in strankinim sekcijam! Kriza, v kateri se nahaja naša stranka in na katero se čimbolj obrača vaša pozornost, toliko radi zadnjih dogodkov v Italiji kakor tudi radi sklepov drugega kongresa Tretje Internacijonale zahteva, — v očigled bliža« joče ga se strankinega kongresa, — da nas pnejo vsi ekstremistični elementi vse svoje sile v to, da se končno rešimo iz mučne situ* acije, to je iz one situacije, ki rezko naspro= tuje zahtevam revolucijonarnega boja, ki ga mora voditi italijanski proletarijat. Vse te okolnosti so nas prisilile, da pri« enemo gibanje, ki ima nalogo pripravljati kongres, razporediti mnenja in sile vseh onih sodrugov, ki si resnično želijo, da bi bil s tem kongresom končno rešen omenjeni težki pro* blem. Ne bomo nikakor tratili časa in besed za to, da vas opozorimo na situacijo v naši de= Želi. Razmere v katerih se je naša dežela udeležila svetovne vojne, kakor tudi one, v katerih je izšla iz nje in epizode tega ne= mirnega povojnega časa, vse to dokazuje celo našim nasprotnikom mnogoštevilne simptone nepopravljive jdesorganizacije da* pr. k sindikalistom in k anarhistom, koji vo= dijo docela upravičeno kritiko proti stališču strankinih voditeljev, koje je v tako rezkem kontrastu z revolucijonamimi zahtevami kas kor tudi z revolucijonarnim tonom .njihovega govorjenja. Zaradi teh razlogov, kakor tudi radi onih razlogov, ki so jih tako široko orisali ob raz* nih prilikah levičarski elementi, se je izka= zala italijanska socijalistična stranka, da ni sposobna vršiti svoje naloge. Baš radi tega je mednarodni kongres v Moskvi, — sprejemši zahteve italijanskih sodrugov leve tendence, določil, da se z vso jasnostjo in gotovostjo določi zadeva glede obnovitve naše stranke. Pri tej priliki jc začrtal temelje, po katerih bo moral naš prihodnji strankini kongres de= lati v to, da se ta cilj doseže. Kakšne so torej naloge prihodnjega kon= gresa? Kakšni so cilji, ki jih moramo doseči ako hočemo, da ne bo končal ta kongres s praznimi bombastičnimi govori, s spretnimi zakulisnimi manevri, marveč da bo šel po= gumno bolezni nasproti, ter našel najprimernejša in najradikalnejša sredstva v to, da jo ozdravi? .Menimo, da morajo biti ti cilji in našnjega režima, kakor tudi to, da je ne=, amožen se boriti proti revolucijonarnim pobiti nameni lastni vsem onim, ki poleg tega, sledicam, ki jih poraja njegovo lastno nozjda so si edini v priznavanju temeljnih načel tranje razkrajanje. komunizma, imajo tudi resen namen in trdno Na drugi strani pa naraščajo dan za dnem:Vf>lj°- da vrše toliko glede ustrojstva kolikor srd, spoznanje in želje upora v delavskih glede'delovanja stranke, sklepe Moskovske masah in to v vseh plasteh proletarijata- Iz= konference- li sklepi bodo podlaga skupne ražajo se te stvari v neštevilnih in nepretrgan akcije za vse one ekstremistične struje, ki, če* nih agitacijah, v gorečnosti, s katero se vo»iPrav si niso_ edine v naziranjih f.flcde neka* dijo razredni boji in v nejasnem stremljenju, i terih teoretičnih in taktičnih problemov, se ki gre za tem, da se ti boji zaključijo s kon*|Pa kljub temu strinjajo s kritiko, ki se je čno zmago proletarske revolucije. razvila z revolucionarnega vidika in, ki je Akoravno čuti buržuazija prav dobro svojo naperjena proti pomanjkljivosti stran nesposobnost boriti se zoper one težkoče v kine akcije katerih se nahaja njen lastni družabni red, ! Program skupne akcije, o katerem govori zbira kljub temu svoje poslednje sile, ki jih mo z ozirom na bližajoči se strankin kongres hoče poslati proti naskakujočim revolucijo* jse resumira po našem mnenju v naslednji namim masam. Na eni strani organiziraj temeljnih točkah: redne in neredne vojske, ki imajo namen 1- Ime stranke naj se glasi: »Italijanska ko udušiti z oboroženo silo delavska gibanja, munistična stranka« (Sekcija Komunistične Na drugi strani razvija zvito politiko do* zdevnih koncesij lin lažniivih dobrohotnosti aapram zahtevam ljudskih mas. Organizmi, ki vodijo proletarsko akcijo, in katerim bi Internacijonale). 2. Preosnova v Bologni sprejetega stran kinega programa. — Nekatere posebne točke tega programa se morajo natančnejše očrtati pristojala naloga razvijati krepko in uspešno j zato, da bodo bolj v skladu s principi Tretje opozicijo proti tej politiki buržuaznega kon; i Interncijonale, kakor tudi za to, da se postavi servatizma, so že sto in stokrat očitno poka* jProgram še enkrat proti socijaldemokra zali svojo nesposobnost. Res je. da zbirajo j ličnemu, katerega se drži desno strankino strokovne organizacije dan za dnem vedno| bolj široke delavske čete. Toda medtem, ko čutijo te poslednje potrebo, da razširijo v agitacijah in štrajkih svoje bojno polje in prodirati revolucijonarnim pridobitvam na* proti, daj a birokracija pri vodstvu teh or* ganizacij celi akciji tradicijonelni značaj korporativističnih bojev s tem, da omejuje ta gibanja le na brezuspešne mezdne bo.ie, imajoče kot cilj stopnjevalno zboljšanje de? Javčevih živijenskih pogojev. Kar se pa tiče politične stranke delavskega razreda, to je socijalistične stranke, naloga katere bi bila, da zbere v sebi vse revolucijo* narne eneržije delavske predstraže, dati novi značaj in novo smer bojnim metodam v dosego najvišjih ciljev komunizma, smo mnenja, da se je ta stranka izkazala kot ne* sposobna vršiti svojo nalogo. S tem, da je večina v stranki na kongresu v sklenila, da sprejme novi maksi* malistični program in s tem, da je naznanila svoj pristop k Tretji Jntemacijonali, je mi* slila, da je že izpolnila svojo dolžnost na= pram zahtevam zgodovinskega problema, ki se je povsod vsiljeval po zaključenju velike vojne. Ta problem je postavil v ospredje povsod svoja nasprotujoča si pojmovanja o proletarskem boju namreč: soeijaldemokra* tično, ki je postalo protivno po polomu Dru* ge Internacijonale, vsled njenega paktiranja z buržuazijo; in komunistično, ki črpa svoje sile v Marxističnih kardinalnih točkah in, ki se čimbolj utrjuje po izkušnjah zmagovite ruske revolucije, ki, organizirana v novi In= temacijonali, je pošiljala v svet, proletari* jatu nove besede: poživljajoče ga na revo* lucijo, v nasilni boj za strmoglavljenje bur* žuazne oblasti, za proletarsko diktaturo in za režim delavskih svetov! V resnici pa je ta stranka, ki se je varala samo sebe in je zadovoljna s tem. da je tekom vojne zavzela stališče čisto drugačno od drugih strank II- Internacijonale, pozabila na to, da mora slediti formalni premembi programa tudi globokosegaioča obnovitev njene strukture in njene akcije. Dogodki, ki so se potem vrstili, so pokazali potom okolnosti, ki bi jih bilo odveč tukaj navajati koliko je še stranka daleč od tega da bi bila kos revolucijonarni nalogi ki jei je izročila zgodovinska situacija. Bistveno ni izpremenila stranka prav nič kriterijev svoie politike m vsa njena akcija — posebno še parlamentarna — je, opirajoč se na tradici* joneme metode iz predvojnega časa, prav cesto pospesevala igro meščanskih vlad. — V onih momentih, ko je bilo treba zavzeti od* ločno stahsce, so bili na krmilu stranke Iju* dje s preživetimi pojmi, katerim stranka ni zmogla vzeti i z rok vajeti strokovne in par* v?ta2ampCtniC,Je--|Na 5 način se ie obredlo PrSrI prilagoditve in popustljivosti. Proletarske mase, razočarane vsled tega so se obrnile deloma k drugim revolucijonSnim strujam, ki operirajo izven stranke kak ™ n 3. Dejanska in formalna izključitev vseh onih članov in onih organizmov, ki so se iz* javili ali ki se bodo še izjavili nasprotni ko* munističnemu programu, bodisi potom gla* sovanja v sekcijah, na kongresu ali pa ki se bodo izkazali na katerikoli način nasprotni temu programu. 4. Preosnova notranjih strankinih pravil. In to z namenom, da se uvede v stranko kri* terije skupnosti, centralizacije in discipline, kar je neobhodno potrebno in kar mora po* stati naravnost temelj strukture Komunistične stranke. Med drugim naj se uvede .tudi peri* jodo kandidature za navopristopajoče, kakor tudi perijodične revizije vseh članov- ________ Prvo revizijo se mora izvršiti takoj po pred* stoječem kongresu. 5. Dolžnost vseh članov stranke je, da se drze stroge discipline — ne samo z besedo marveč tudi z dejanjem — napram vsem tak* ticnim sklepom mednarodnega in narodnega kongresa. — Polnomoč za nadziranje o iz* polnjevanju teh določil se da osrednjemu odboru, ki se izvoli na kongresu. 6. Direktive strankine akcije bodo šle za tem, da se qpseže one smotre, ki jih je določil kongres v Moskvi in bodo v prvi vrsti nas slednje: a) Pripraviti se mora uporno akcijo prole* tanjata, poslužujoč se v to vseh sredstev le* galne propagande, a organizujoč istodobno sistematično nelegalno delo, zato da se ustvari tako vse potrebne pogoje imenovani akcijr,zagotoviti je treba tej akciii tudi amn, tna sredstva. tej akciji tudi gmo* b) organizirati se mora v vseh strokovnih zvezah, zadrugah, tovarnah, podjetjih itd komunistične skupine, ki naj bodo združene s stranko z namenom, da se pridobi potom propagande vse te organizme in za to, da se sbM z* stranke. — Izdati se mora poziv proletarskim revolucijonarnim organizacijam stoječim iz-ven splosne delavske zveze, da vstopijo vanjo da podprejo tako komunistične elemente v njih boju proti direktivam in voditeljem te zveze. Razveljaviti se mora pogodbo med stranko in splošno delavsko zvezo. Ta pogodba te* melji na socijatdemokratičnem pojmovanju ravnopravnosti med Splošno Delavsko Zve-zo in stranko- — Zato je potrebno, da se jo nadomesti s političnim vodstvom komuni* stične stranke nad temi organizacijami in to potom discipline komunistov, ki delajo v strokovnih zvezah. Takoj na to, ko se je Strokovna Zveza podvrgla direktivam Komu* stranke, se mora ločiti od žoltesia Sphjsnega Strokovnega Tajništva v Amster* S se- ™0ra . priključiti k strokovni K i1h rfcU"l ,Cne-.lnternaCij0na,e S POgOji, ki nh določajo pravila te poslednje. d) Vršti se mora boj, da dobi Komunistična stranka v svoje roke vodstvo zadružniškega gibanja, ki se ga mora osvoboditi od sedanjih meščanskih in malomeščanskih vplivov in ga napraviti solidarnega z revolucij onamo* razrednim gibanjem proletarijata. e) Udeležba pri občinskih in državnozbor* skih volitvah, ki naj imajo popolnoma na* sproten značaj od onega, ki ga je imela stara socijaledmokratična taktika. Cilj volilne bor* be naj bo, da razvije revolucijonarno pro* pagando in agitacijo in da povspeši razpad buržuazno * demokratičnih reprezentativnih organizmov. Revizija o sestavu vseh zastop* stev, ki morajo biti izvoljeni, kakor tudi res vizija občinskih in parlamentarnih zastop* stev s pravico razpustitve. To revizijo morajo vršiti strankini organi, pod vodstvom stran* kinega odbora. Centralni odbor mora voditi in kontrolirati delovanje poslancev. Parla* mentama skupina st mora smatrati kot or gan, ki mora vršiti specifično taktično funk cijo po navodilih osrednjega strankinega vodstva. Nima moči izreči se — kot odluču* joča skupina —- v zadevah tičočih se splošne strankine politike. f) Kontrola propagandističnega dela, po sebno pa: discipliniianje vsega strankinega tiska. Direkcije in uredništva listov se mo rajo imenovati ali ootrditi od strani stranki nega vodstva, ki mora kontrolirati njih de* lovanje na podlagi političnih direktiv, danih .-ia strankinih kongresih- g) Tesni stik z mladeniškim gibanjem po smernicah, danih v pravilih Komunistične Internacijonale; intenzivna propaganda med ženami. Prepričani smo, da se bodo vsi komunisti strinjali s temi občimi črtami programa sku pne akcije, ter da bodo v široki meri pripo* mogli za zmago te tendence na zasedanjih strankinega kongresa. In to potom široke agitacije in organizacije vseh sil, ki se bodo postavile na ta teren. Na delo torej sodrugi! Zato da bo zmagala nad napačnimi idejami edinstva in nad ma* lenkostnimi osebnostmi naša stvar, komuni* stična revolucija! V MILANU, meseca oktobra 1920. Podpisani: Nikolaj Bombacci, Amadej Bordiga, Bruno Fortichiari, Anton Gramsci, Franc Misiano, Alojz Polano, H. Terracini. Sodrugi, skupine in sekcije, ki pristajajo na ta program, se naprošajo, da upošljejo svoj pristop pripravljalnemu odboru, na na* slov sodruga Nikolaja Bombaccisja, Camera del Lavoro Confederale, Bologna. Pravice manjšin v Jugoslaviji BELGRAD, 10. Z ozdncm im defačito sit. germalin-ske miVmrne pegedibe je mtaiisitrsilivo notranjih zadtev izdelijo nažrt o opciji narodnih manjšam'. Po -tem naičrtu se umrlp Nemcu, Maidžiarj iin ostale itlujie na-rccJnfosft,. 'katarie »o preji jp>n;|padlaAe .avisbtio-iogrski aucnanhivS, iiaii&vflte, afli hočejo :piositia|Jž dfrždvfliian« kraljestva Jugosiaiviije, -ali pa 'hosčejq ostati podsiniiki Avsta^e cizi:Je šel) k oirngosfovansl«' d&llegiucitfl in se je posvetoval ž ni;lo 'precej’ dioligo. — ((Sfefaiffli'.) BELGRAD, 9. V Jugoslavijo je pri'šlo preko Soluna 9000 miHiikiiih beguncev. NaseLjlii se bodo -v Bi-i!o3;.u in Skcpl^u. Rusko ofenziva m Krimu UTRJENE POSTOJANKE ZAVZETE V NASKOKU DUNAJ, 11. (L. W.) PoriKolo oz Moskve z dne 10. if. m. pnvi: Na Krfmu smo zlcmait šrdtlji sovražni icc‘prr. Zavze’"' smo tfjrpene pcjLCjainke ib z:).edli ArmramkibazaT jn U.karad1. ZaOeCi smo 600 rnlož Trostov® ve duvvzi|’e -ja štiiri težke topove. RUSI UDRLI NA KRIM. DUNAJ, 10. (L. W.) ■Rfdilobrz.ciiav.kr; ijz Moskve z dne 9. t. m. prunaša siedleiče: V pokrajini Per-elkcpa se ibicirjmio okelu -tntr$en3h sovražnih poslojank. Bo*) preji: vizihicdiu .so naše čete uidrie po srdiiitiih ibojih na po.iVduak Krim in so dicisegle ičnto Krirad—Šianala. Umil vestnik ŽELEZNIŠKA NESREČA NA PROGI RIM—FIUGGI RIM, 11. (L.) V b.žinij Ccfve rja ic!vr(ln' progi Rim-F'/ugg.' j-e d?.nes »predpoldne ob 8 uinii iskioičil vdak s tiira; en •va&on se je iprievirul. Dve oseibi iste bi-Jl ufcv'.'., 40 iVh je b'0o 'ran.lenPh, cdl Ikaiter^h šest oseb ležko. Km-afitt na- to je atišel jz Rima vtetk z vofaiki rdečega kr;ža na pccncič. Ko so prenašali, ranjence v fccirjfeiiDo v Gaive, «|a medi pogonna umr:la dva težko .ranjena. KRŠČANSKI SOCIJALCI NA KRMILU NEMŠKO AVSTRIJSKE NARODNE SKUPŠČINE. DUNAJ, 10. Neva' na.relSna £lkupšČLi.:ia se /e .kom isitiTlunriak« 'n iizvoM« za avol.'eiga predlsedni>ka knšoan Sik ega 'iOc' alea Wef’ssikir!Chneira iiin za svoja pod predsednifca scidijfei!ineig’< deniiokinaila Elidlersoha zdiružen.ju z Nemčijo nalkilonijenega Dtnghoferja. IZ SOVJETSKE MISIJE SVOBODNA CERKEV. »Izveska« parooajo .sledieče: Nadšk-of iz Penze VlBidinjir je predle®! iavriševatnemu odlbeiru Sovjet s,ke Rusije ntatčrt svobodbie ljudske cerkve. V tem naorltn praviš n a dškcf, diai je 'b:Ja s/fera cerikev sred stvo za poneumnenje iin jzkortiiščevamije ‘ljudski miais. Nova cerkev mora «t*e*M neflzpnosnč beg proti sži i'n izkoKščevatojiU. KrSčatastvo hoče večnii mi brez prelivanja kjivS, iicdfa .raizil'ol6u|je 'otbenem tudi razireilile cm s (‘.tem 'tudi Taznedbi Ibojj. Svobodna oer-■kev pozna te eno .sredstvo, da .se. pieipreoi' /bodoč vojne: (o je združenje vseli dletottncev pcld enfo stevo. In to ho: tvorilo poldliaigo sviobodmii Jjiudislk)! cerkvi1. PROPAGANDA ZA DELAVNO DISCIPLINO. Li;t spraivdia« .razpravlSja v svojem članku o važnj upoiraitu' 'gJeidiailf.šča1 v ®v>A*o propagande ea detavno dl isc)p'j mn. Poskiusi, tki; so se narediliil v teim ozka, so 'dbirodCSli. lepe uspehe. ice za ZNANOST. »P.KIVcf/« Italijanska zbornica RIM, 10. (T.) Prva seijia -je brila lolfvioirjjiena datiea .pod) predsedsitvicm De iN'ieoie. Vsa pojzomnost :je Ma obrnjena na pnjčaiktK isifflo diiislkusitjo isodiij»ili.Ts(tOv’ a notranji vHadni; poJiJlilfloj. Toala vtsffled 'cdhoda mtniia'te G-jolibttija -v iRsjpaJfo se \sari;ev. 'Nc^alie zahteva ■socifa&sCičma p-EiAcmier.iDar^a slkuipini*, da se .takoj reši vpnašnje Re5te, ki je cgnliišče nemfrov ta so-vraižnOjilii, na' na/čjn, n o nie-nem znalusitvenent žiivfCienju, V .prvii viisitj se hioiče icbvioi:-;'',3 .talke zavoite v Lcndran«, Bertilnu!, Parizu Južni AfirOko, IndiTr,, Avlsflratti'; oddie'ik.cm v Tokiiiju ii;i Jn v Pekingu z enim PRESKRBOVANJE Z GORIVOM. Po 'Otnicvutv-i mioreke ptovibe v Kaspijskem moriu 'i& cospeur' v Afitfraiban 16 mi'/kijionlctv pudioiv petno-teia i;n 142 mij iicnov pudjev prodiuktov nafte. 15 mifCrtciacv pu,tJctvi petned^a in 93 milujonjov pudlov nat!« se j;e spravilo že po VioHgiii .v nodrainftolst dežele. Pom vestnih Wr( finančni OT Proračun. Glasom podatkov Bernardskega i 3 minis^ra generala Wraagela, znaša deficit Wran,gelove vlade za leto 1920. čez 250 milijard rubljev. Krim šteje 2 milijona prebivalcev in tako odpade na posameznega krimskega prebivalca 125.000 rubljev. Ruska kontrorerolucijonarna gnezda. General Wran-gel ima svojo agenturo v Pragi kot v Beogradu. Obe a-genturi stojita v stalni medsebojni zvezi s Francijo Praško agenturo vodi general Leontjev. češka vlada kjer so imeli večino socijalni demokratje, je dala tej a-genturi na razpolago kasarne in' stoji pod posebno zaščito zunanjega ministrstva. Dočim morajo prebivati češki delavci v kletih in gosto natrpani, imajo ruski proti' i-evolucijonarii na razpolago najbolj razkošna stanova' nja. Kakor slišimo, je imel tudi Masaryk stalne stike s Kolčakom in je bil celo nek Slovenec njegov kurir Da ima pri ustanovitvi male antante roke vmes tudi ta ru ska protirevolucijonarna agentura, je skoro gotovo Pro tirevolucijah je na pohodu, skriva se za malo antanto za sokolstvom in vseslovanstvom. Citateljem Vsliedi nastaSiih nepriliilk v 'tiskarni &ide današnja števi lka na diveh .straneh. Ako ne ibo nepričaikovamiih (tležkc/č nziide tet prtfoodh|jii teden dvakrat na šitffipih stracieih (iv ponedeljek čin petek), čiltiaitelji naj' fbla-goviotie cipro-sititir ;t:a nedosilatek. X---------------- Zborovanje predllniških delavce« v Ajdovščini Pretečenii torek, 2. t. m. se ije vršifo pw nas abo-rovan,e v veliki dviorami predii'!n:išikega pofelioipija. —■ Dvorania .;,e 'b.fa nalb-IJo poin«l, kar ni. čuda, /ker je :bi'k> to prvo ziborovianie, na /katereim so ‘čruliii die-lavci omenifene tovarne paroičiilo o svaiem .prvem gmetnem čn mori akne ni usipehu. Pmii', ki ®o se v-tovarni origS:nii(Ziiralii šele >23. sept. ,so čul/i ta dan odtaev svoijie .sile, to ‘je uklon svtoijilh gospodarjev. Na zbaroviainiju -sla b$kt navzoča pakraljinski tednik iN. Zaccar.a in sodiriiig ,M. Lovko, 'kot poročevalec. SJedmj'1 .je coasal v ,'krakkih, a krepkih potezah pomen in namen strokoivne organiiziaciije. Obrazložili je v popularno Ibesedii' inačin, po kdterem- zamoire p:io'Jetri: ij^t, K«6čQ(|i .veiekaipi^ai,. »ter Ipokazall! psše srcnu^e kov.nairije v Itafciš !'n ii^ih ateiprest^nf in do tf.lk-rai.tejsili is-rd''iiii ibfctj |p,r.c{t|:i "iz.kjoriiišče.vaSoem, d;elov-neiJ nareda. Razjolmiflčiil- .jm ijic diolkiaj umevno, da je priodtikciii.ia istega, ki proiiizvaja, a ne iidtega'' ki ž njo kupču..e, -te-r s tern nabavlja velekapitali sebi, a delavcem žtul-j.e in sk-romno, meraidiostno življenje. V ikiriallkem času naše origicini-za.clnie smo doisegli tludti mii dricibtjnljco -iz tidgato obložene miize .za naš mo-me.nila.n. pobcil-jšek. »iNiismo ipa dosegli še prav nič v primeru s tem, tefr proletiainiijat zabileva za svojo pnostcr-it, ;n needvosnest od sedialnjfh izsesalcevi«, je vskl knil gioivorni.ik. Naše stroko vne oirgamizaoiijie morajo pcdfpJra-A 'n -e zavzemat« .z;« ipoMčnii napredek, da se boni« magli enačiti z našima sodiritgi na vzhodu. In kio bom« to storili, tbcimo: znaiH tludi sf.mi uslAiar ii. za delovno ljudstvo ifo, kar ono zahteva in potrebuje (»burmlo/ edojbra^amje). Sodirug Lovko je preči taji pogodbo, podpišemo od tvirdk« in strokov-negia 'tia.n.jka, k-ii določa da se delavcem izplača1 ipo-v.:!Šek za miesiec 'julij .-t . L 2’35, avgust 2’70, september 2 35 m lotktoi ■ ožkini, ženskam pa zia jul];. 1 '55, avgust 1’80, .ser' "nsber 1*55 iin oktober 1 70. Vrhu lega še pevišek oi-;27. septembra možklim pod 18. iletom L 3'— dnevni^ uir_ dnikoni!, mojsitrom ttd. pa L 4— dnevno. Vsem drugim« pa po- viška? odi prvotne pijaiče. iPcik-,, tega poiviitška .izpUača tvindka še po vrhu do 15. ut im ožonjentmi delavoem aLi \d«ivam z otirocj kot enfkratno nagradio' L 100' , poročenim delavcem L 70'—- to neomoženim de.lav-katm L 40'—. Piclrcičevalec je na to vse navzoče vspodlbiudGH, ma|) se kreplko oklienejO vseh- naiših or-gansz-aioij, ne s-aimio strok-Oivnlith, v katerih eidiimiih ,bodo zapopadli', kafj pomienjiai geslo: »PnodeltftncS vseh dežela, zd.nužiie se!« Pred!siedin':k Babiilč je na ito pozval navzoče, naj pri- oibrs/ounu dairUJe vsak član 10 ilor za »Laivoiraitoire« nn »Delo«, kiar je ibilto' enoglasno sprejeto. Natoi jih je 'tuidii on pavalbiil nai ‘kirepko skupno -delovanje v nadi, da postane Ajdovščina v kraflkem času močnai trdnjava neustrašene ermadie. •rdeč« Poljske finance. >Kurjer Poznanski« se peča v daljšem članku s pol)skimi financami zlasti z naraščaniem števila bankovcev ki ga naziva naravnost katastrofalnim. Od oktobra 1918. do konca 1^19. je narasel promet bankovcev od 880 milijonov na 5 milijard mark. V prvi polovici 1920. je dosegel vsoto 26 milijard in stoji danes že na 78 milijard. V isti meri narašča proračun, ki znaša letos 50 milifard. , Podrav romunskih sodrugov. Progli maj so naše proiJet.arske organizacije ustavilSe v Tirsl-Ju za. nekiaj ^n,. -štliin’. rumunsik-e 'liaid(ie-ivi1a!čiiljke, 'ker ije ibiila do-m-nisvai, da i-o viktčiJik.e ido.laoelnie za ,bo|j proti1 Sov-jielirlki' R,u-Eil;a V.lai&illke -ao mogle 'oldiiitii' šele takrat, kio /e i 'umuniskc' /Icomzuili lifzjjjavtd, 'da pripadiaijO Lidije rum-umski tvrdikl:- in dla so diotočene le v trgoivske sv.ihe. Kicinz.u.liat .ie dovciM,, da spiremlja ladje izislup-niik prol-ela.rskflh 'organizacij, da se .tfoizridevno .pogovori 13 seUnuja numunslkih otigani-zairtK — .Naš zaiuip-niik se j« set*f)r vrnili in pnmeseH seboj, (pfflsanta .rtumun-skiih sodir-ugiciv na naše orgiatalizaoije. .R.umiunskiii sio-drugi. ®e zahvialjiuOerici Im pc®Jjajo vroče poizd/ria-vie tržrVjkimi sodir-ugom., pcxsjJav'!')aijoči veliko Interna'-cifonalo delliavtcev. Zborovanje železničarjev. P.iiedVioeinaljšniiem je Mo sikliicano vi Del’avsko zlbornSco z.botrovantie že-•lezniičisirjev v -ilucl.s. Enako je ibiila -oidicibrena tresioluciija, v ikaitenJ se kiaip: \a gotiDivj fdkmBeaa®, .kS so .dbrekoviail nekatere s^kcivfeke ®v«:tavalce. — Zborovanlje se je -olbeniem -spomnijo na -delovanfie miladiih sadirugov poklScaniiiH! pod o.ria;žje, zaprtega predlboijevniiikai ananhiiste. Er-r,ca Malaitesrtie lin driugfh ar©tij;rancev ma-jnovejšega o-Ga1 v ItaJiiji. — Po knaiiki d.jskusijii, v katero so posegli razm; sctdrugj, je zmagali načrt seiktoiljikega sveta o dopioln-irniih voBtvah to sprejeta jie bila tisto imlen, ikariena jie prnedltožiiil odhiaijagočil tajnik. Težek položa jebčinskih uslužbencev. Med oib-čiiniskiimii uslu-žibencš vi:Ida živahno gj|banljie v*Jed zakasnelega odgovora izrednega komiisiarija grofa! Noriisa nal spcmienicio, predloženo dime 23. p. m. Zveza' občinskih uislužibenieev, ikii sie zaveda' nepri-ffik, ki: bi niaistaDe za miestn-o ipirebiivafetvo, ako bi sfe-miOir.rfti' uisfuzbenci- poslluiži.ti isknajnieiga orožja, fe po-sfeJa :z,redlrtemu komisarfin poitom svojega podpned:-sedtniika Ubmeriia Furlan ipasmio, v IkaJtlerii ga prosi zri nayh!:'.trejši odgovor na spomenico. Najdeno truplo v morju. Včeraj v jutranjih urah so po* tegnili barkovljanski ribiči moško truplo iz morja pri Čedazu in so obenem obvestili o tem dogodku karabinjerje v Barkovljah. V teku pol ure je prišla na lico mesta sodnijska komisija, obstoječa iz sodnika dr. Jan-kija, njegovega avskultanta in dr. Franceschija, zdravnika reSilne postaje. Ista je dognala, da je povzročilo smrt u. topljenje in da se je nahajalo truplo že več ur v morju. Iz nekaterih listin, katere se je našlo pri mrtvecu, se j« spoznalo v utopljencu pogrešanega 351etnega Štefana Babana, bivajočega v Trstu, ulica Alessandro Manzoni 3. Svojci so pogrešali Ba-bana od preteklega tedna. Komisija ni mogla še dognati, ali je nesrečnež sam izvršil samomor, ali pa sc gre za zavratni samomor. IZ STRANKE Soclitilistlčna sekcijo v itfrllf Izredni občni zbor politične sekcije t Idriji, se vrii dne 14. t. m. ob 1 uri popoldne v društvenih prostorih.. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Pristop imajo le tisti, ki se bodo lahko g j rdečo izkaznico. 4€>S~ s ljudski oder Višji kulturni svet, sklicuje sejo za dne 16. t. m. ob 20-ih v Delavskem domu v sobi št. 28. Naproša se, da nihče ne manjka. V nedeljo, dne 14. t. m. se vrši ustanovni občni zbor v Saležu. Vabijo se vsi prijatelji kultur-negB društva, da se zbora polnoštevilno udeleže. Kot poročevalec bo govoril lajnik V. K. S., M. Lovko iz Trsta. Delavske prireditve Javna ljudska knjižnica v Nabrežini vabij člane iii piO|j'aiteltjie dinuštva, da se udeleže »Martinovega \ 08era«, & se Ibo vrštt v nedeljo, dne 14. t, m. v dviOframj g. F. Grtfdnia -v Naforet&ni. Na sporedu so >ck>'ipevi, 'kom'.'črni spevi, deklamacije in burka.' eno-clcjjainika. Med zajbavo šaljiva picšta. Zadetek tfb 18 v.i. Podružnica »Ljudskega odra« v Sežani priredi v ne- doljo, 14. t. m., v Šmucovi dvorani veselico s sodelovali jem pevskega zbora. Spored vsebuje pevske točke moškega in mešanega zbora ter enodejanko »Same zapreke«. Začetek predstave točno ob 17.30. Po predstavi ples. Svira orkester godbenega društva »Kraška vila« iz Sežane. . Odbor. Podružnica* »Ljudskega odra« v St. Ivanu — Sovra-nišču priredi v nedeljo, 14. t. m. ob 16-uri, veselico v korist tiskovnega sklada »Dela«. Na dnevnem redu je dramatika, petje in druga zabava. K prireditvi sc va bijo vsi člani ostalih podružnic »Ljudskega odra«. Odbor. Tuja valuta na tržoSRem trsu Trst, 11. novembra 1020 Neprepečatene krone . . . avstrijsko-nemške krone . . češko-slovaške krone . . dinarji........................ leji marke.......................... dolarji........................ francoski franki . . • . . švicarski franki............... angleški funti’ papirnati . . angleški funti, zlati .... rublji......................... 6-50 — T— 5-75 — 6 — 31- 32-- 74-25 — 75-— 42* 43-— 35* 36-- 28-50 — 28-60 170- 171*— 445' 450*— 97-50 — 98*— 118- 120‘— 21- 22-— MmM pregled Minskim delavcem na Gorita! V zima-lu libram 12. -naše kiciliekitiivtrae delavne poti »d,b e z: sisvibienicl cndbs'tiril}o na Goriškem se jte iMfeincvSa fc.rezipcse'in>a itfagajna, katere namen je potdpii:© brezposelne stavbinske deklvice. V {ia ma.mien se je dcgicivornio čizdietat oprfivitailk, poltam ‘kaljenega se začasno doktorjev pravflce čin dofencsti triezpicseiimjh idiellavtcev. Aiko feo pokazalo, da je -ia oprav'finik po .'lirmfStfrjiv, se ga bode svOJe-časE'C ipreuiredflto. p Na vsak mia’diin -je i‘Ja Ikomak velevsižen za starv:b::ii-skle delavce, kaifertlm f‘;iiipoTW6am|o, d'a skrbe, dai se ibcdo dcfocTiHa maše kolek tnivMe pcigodbe povsod *u-rve&ia,v.ile, da bedo de!icdia|j.sllo! ipovsiod pridržati de-Hiaivcem dotočen prispevek, 'ker Je Ikdloir plača ku tega meseca icifrvoirfa naša posredovalnica za delo, katere prmivf'2ln*'lk sunio že clbjrivil4. Danes Tlbnavi^aimo cipiravillmilk brezposelne blagaj-»e, da ga blodto ntišš deHavdi poartii. OPRAVILNIK brezposelne blagajne stavbinskih delavcev Člen I. V zmislu kolektivne delovne pogodbe za stavbeno in-Bustrijo na Goriškem člen 12, se je ustanovila med Zvezo izvršujočih obrtnikov in industrijalcev v goriški deželi m Zvezo stavbinskih delavcev v Italiji — Sindakat za Julijsko Benečijo — blagajna (sklad) za neprostovoljno brezposelnost stavbinskih delavcev na Goriškem, katera se bo svoječasno zjednačila s tozadevnimi zakonskimi določbami. Blagajna ima svoj osrednji sedež v Gorici in svoje podružnice v vseh večjih centrih dežele. Člen II. e Člani blagajne smejo biti vsi v stavbeni industriji zaposleni delavci. Sprejme se lahko tudi delavce drugih strok. Člen III. Blagajniški sklad je sestavljen iz prispevkov delavcev in delodajalcev, določenih v členu 12. kolektivne delavne pogodba, ter raznih drugih prijemkov. Člen IV. Blagajno upravlja osrednja upravna komisija, ki je sestavljena iz šestih članov in dveh namestnikov, imenovanih od strani zveze delodajalcev in zveze stavbinskih delavcev, (vsaka Zveza imenuje po tri člane in enega namestnika), ter dveh tajnikov'izven komisije — to je e-dan od strani delodajalcev in eden od strani delojemalcev. Tajnika, ki imata samo posvetovalni glas; sklicujeta in predsedujeta vsporedno sejam komisije ter sta njena organa. Ravnotako se imenuje od vsake strani po enega člana v nadzorstvo z namenom, da isto nadzoruje bla- gajno in v»o upravo t«r vsako leto i*da poročilo o reviziji, katero je predložiti goriomenjonima nvmffla. člen V. V kompetenco osrednje upravne komiiije spada: a) Določitev prispevkov v imislu kolektivne pogodbe; b) skrb za iiika«o določenih prispevkov, ter za razdelitev istih v kolektivni pogodbi določene sklade; c) uprava sklada za neprostovoljno brezposelnost, kakor tudi sklada za garancijo kolektivne pogodbe po načinu, ki ga komisija določi; d) določitev načina za podpiranje brezposelnih in za izvrševanje kontrole; komisija moia stati v stiku z deželno posredovalnico dela za stavbeno industrijo, kakor tudi pripraviti poslovni red, v kolikor ni že določen v tem pravilniku; e) sprejetje upravnega osobja, ter istemu določiti službene razmere; f) določitev renumeracije tajnikom komisije, kakor tudi odškodnine članom komisije; g) urediti in nadzorovati poslovanje irprave okrajnih komisij. Člen VI. Osrednja komisija sestavi vsako leto podrobno bilanco 'dohodkov in izdatkov, kakor tudi natančno statistiko razdeljenih podpor in gibanja brezposelnih, od blagajne podpiranih delavcev: ta bilanca, kakor tudi Statistika se izroči zvezi industrijalcev in zvezi stavbinskih delavcev. Člen VII, Osrednja upravna komisija je imenovana za dobo dveh let; njeni člani se smejo ponovno imenovati. V slučaju, da en član komisije odstopi, sc pokliče na njegovo mesto namestnika istega razreda. Upravna komisija se sestane redno enkrat na mesec; samo v izrednih in nujnih slučajih se napravi izjemo. Člen VIII. Vsaka seja upravne komisije je veljavna le tedaj, ako je navzoča absolutna večina zastopanih strank (to je dva od treh članov). K sejam so vabljeni tudi namestniki, kateri imajo le posvetovalni glas. V slučaju nesklepčnega števila navzočih članov se vrši ista ob drugem sklicanju pri vsakem številu navzočih članov. Na seji se sklepa le z večino navzočih glasov. V slučaju enakega števila glasov — se predlog odloži na prihodnjo sejo; ako je tudi na drugi seji enako število glasov, odloči glas tistega, ki seji predseduje. Za vsako sejo se napravi zapisnik razprav, katerega se prečita in odobri; zapinik podpišeta oba tajnika in najmanj en član komisije, ter se ga hrani med upravnimi akti. Člen IX. V vsakem, važnem središču in tam, kjer zahtevajo interesi 'blagajne, se lahko ustanove podružnice, katerih nadzorstvo vrši okrajna komisija štirih članov, imenovanih od strani interesiranih zvez (od' vsake po dva člana) za dobo enega leta, in katere se lahko ponovno imenuje. Ti si imenujejo med seboj predsednika-tajnika, ki bo iz-vrševalni organ komisije. Okrajna komisija ima nalogo, da pomaga osrednji pri izvrševanju nalog, določenih v členu V. teh pravil, vko-likor se iste tičejo dotičnega okraja. Skrbeti mora za redni inkaso prispevkov v svojem okraju; del istih, ki je določen za brezposelno blagajno in za garancijski sklad, mora odposlati osrednji komisiji, a ostali del izročiti organizaciji stavbinskih delavcev, kakor je določeno v kolektivni pogodbi. Stroške okrajne komisije vzdržuje osrednja komisija. Zraven teh se lahko ustanove občinske in medobčinske poslovalince v svrho olajšanja kontrole kakor tudi za nadziranje okrajnih uradov, kakor tudi osrednjega urada. e Člen X. Brezposelna podpora se bo delila potom osrednjega u-rada, okrajnih občinskih in med občinskih uradov. Vsi oni, ki so vpisani v brezposelni blagajni in ki imajo pravico do podpore, se morajo v zmislu tozadevnih določil zglasiti pri psredovalnici dela za stavbeno industrijo na Goriškem. Kdor ima pravico do podpore, se ne sme izogibati kontroli, katero bodo izvrševalni organi smatrali za potrebno, da se natančno prepričajo, ali je član, ki ima pravico do podpore, res brez posla. Tisti, ki se ne podvrže kontroli ali ki na drug način škoduje inštituciji, zgubi vsako pravico do pomoči od strani brezposelne blagajne — za čas, katerega določi osrednja komisija. Pravica do brezposelne podpore prične po sedmih dneh brezposelnosti; na vsak način mora dotični biti priglašen pri posredovalnici dela za stavbeno industrijo najmanj pet dni. Člen XI. Pravico do podpore (in to do novega sklepa) imajo tisti, ki so v preteklem letu plačali najmanj: 26 tedenskih prispevkov do 45 dni v letu 39 tedenskih prispevkov do 45 dni v letu 52 tedenskih prispevkov do 75 dni v letu 65 tedenskih prispevkov do 90 dni v letu. Ako delavec ostane brezposeln v teku osmih tednov, se bo to smatralo pri računanju kot nadaljevanje prejšnje podpore. Pretrganje podpore za manj kot dva tedna ne zahteva ponovnega, sedemdnevnega čakanja za dosego zopetne pravice do podpore. Dej^ivci, kateri pridejo iz drugih dežel kraljestva, kjer obstoje enake blagajne, bodo lahko uživali brezposelno podporo le v slučaju, da brezposelna blagajna njihove dežele se obveže to povrniti. Za »leto« se smatra čas 12 mesecev. Dobo brezposelnosti se računa z mesecem, v katerem je postal delaveo brez posla. Brezposelni, ki nima pravice do brezposelne podpore, lahko opusti za ta čas plačevanje tedenskih prispevkov, ne da bi izgubil že pridobljene članske pravice. Nima pa pravice do podpore, ako ni tudi v daljši dobi plačal 26 tedenskih prispevkov. Naprej plačan« prispevke se ne računa; radi tega se Jih tudi nae sprejemat Podpora se izplačuje tedensko 2a šest dni nazaj; za nedelje se podpore n eizplača. Brezposelni, ki so prejeli vso določeno podpor, imajo ponovno pravico do podpore le po preteku enega leta od zadnje prejete podpore in ako so v tem času plačali najmanj 26 tedenskih prispevkov. Brezposelni, ki brez pravega vzroka odklonijo ponujeno jim delo, katero odgovarja njihovi stroki in osebni časti, izgube pravico do nadaljne podpore v isti peri-jodi. XII. Pravico do podpore daje samo neprostovoljna brezposelnost — to je pomankanje dela. Podpore se ne izplačuje v času od 15. decembra do 28. februarja. Samo v slučajih, ki so priznanja vredni, za-more osrednja komisija dovoliti podporo tudi v tem času. Brezposelna podpora je določena, kakor sledi: a) za. delavce I. razreda L 6.— na dan b) zadelavce II. razreda L 4.50 na dan c) za delavce Ilf. razreda L 2.50 na dan V nobenem slučaju ne sme podpora presegati polovice dnevnega zaslužka. Upravna komisija sme mesto brezposelne podpore izplačati tistim, ki žele iti v druge kraje, kjer mislijo dobiti delo, ali pa tistim, ki žele odpotovati na svoj dom, potno odškodnino, katera pa ne sme v nobenem slučaju presegati 50% določene brezposelne podpore, Ta potna odškodnina se v npbenem slučaju ne izplača v času od 15. decembra do 28. februarja. Pravico do podpore zgubi' takoj tisti, ki je že dobil ali ki je skušal dobiti podporo na nepošten način (kakor n. pr. z netočnimi podatki, s ponarejenim .imenom itd.). Osrednja komisija bo za iste določila še posebno globo po višini pregreška in bo po potrebi tudi dotične izročila sedišču. Podporo se lahko odkloni tistim, ki so priznani alkoholiki in lenuhi in ki se vedno potepajo po alkoholnih prodajalnah. Člen XIII. Eventuelne reklamacije proti uradovanju' brezposelne blagajne je vložiti na osrednjo upravno komisijo kot prvo instanco ter na razsodišče zveze industrijalcev v j Gorici in Zveze stavbinskih delavcev v Italiji. (Sindakat za Julijsko Benečijo v Trstu) ko tdrugo in zadnjo in-šatneo. Člen XIV. Ta pravila so sestaven del kolektivne delavne pogodbe za stavbeno industrijo na Goriškem. Eventuelne spremembe teh pravil so veljavne le po odobritvi Zveze izvršujočih obrtnikov in industrijalcev v Gorici in Zveze stavbinskih delavcev v Italiji — Sindakat za Julijsko Benečijo, kateri garantirate za veljavo istih. Izvenredni kongres cestarskega sindikata Sindikat cestarjev Julijske Benečije javlja, da se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. ob 9 uri predpoldne, izvanredni kongres s sledečim dnevnim redom: 1. Ostavke vodilnega sveta; 2. Poročilo o moralnem in financijelnem položaju \ sindikata; 3. Diskusija o zahtevi, da izenači vlada tukajšnje cestarje s sodrugi cestarji v kraljestvu; 4. Čitanje in odobrenje društvenega štatuta; 5. Ustanovitev sindikalnih sekcij v okrajih in propaganda; 6. Volitev osrednjega pokrajinskega odbora in vodalnega sveta; 7. Raznoterosti. Na predlog vodilnega sveta se je sklenilo, da se udeležijo kongresa zaupniki in vodilni pokrajinski svet. Zastopnikom se priporoča, da se pripravijo za kongres, da zamore isti ugodno rešiti svojo nalogo. Predsednik: Ivan Versa. Mi flamci smo tudi srečni ljudje. Naša fantovska hiša je še dosti modema, kar se tiče sten, in naše pohištvo je res zadovoljivo. Vsak ima posteljo iz železa, slamnjačo iz papirja in konjsko in še slabšo odejo, to je vse. Vrata teh sobic so večinoma razbita, in skoraj vsa brez ključavnic. Sobe so umazane in ostudne, da vse smrdi. Mraz nam je, da se ponoči tresemo. Poletni čas je bilo toliko golazni, da nas je 4 petinke spalo zunaj pod milim nebom, pod hrastovo senco. Jednaka je naša mala kopel, katera je brez vrat in tam razpolagamo v tem mrazu le z mrzlo vodo. Umivalnika nima kopel nobenega. Naša kolonija razpolaga z lepimi stezami in prehodi, posutimi s kamenjem. Te poti so pometene le takrat, ko dospe kakšna gospoda iz Trsta. Po naši koloniji imamo tudi razsvetljavo ali žal, da le od mesečnega svita, ker w-lektrike je škoda. Res je, da še zadosti zadovoljni smo z našim »kantinerjem«, kateri je prevzel to službo pred nekaj tedni. Priporočamo mu pa že danes, da ako je sliš, da si moderna, ako so tvoji prsti polni zlata, tvoje zapestnice okovane s srebrnimi in zlatimi obročki in tvoje ročice gladke in nežne. Le takrat boš moderna, ko bodo tvoje roke od dela razpokane in polne žuljev. Rodica. BOVEC. Klic iz ljudstva za ljudstvo! Naš trg se je oblekel v bolj žalostno oblačilo. Žalostno je hoditi po naših ulicah. Vse mrtvo! Ljudstvo je pobralo zadnje poljske pridelke. Sedaj dela le še po lo-gih, kjer napravlja drva. — V naših barakah potrebujemo, polovico več drv, kot prej v hišah. Res ne vemo, kdaj se naše pristojne oblasti vendar iz brezdelja zbude in nam povrnejo, naše hiše, katere so znali prej tako hitro porušiti. Zato ,nrso imeli nobenega pomisleka! Ce bi se prej toliko časa pomišljali da hiše porušijo, kot se sedaj pomišljajo iste popraviti in odškodnino izplačati, bi nam iste gotovo ostale. Kruha že več kot deset prišel na Štermac z namenom, da si bode tisoče nagra-; popolnoma primanjkuje. Kaj bode spomladi, ko te bil, sc prokleto vara. Smo za to, da dela z delavstvom : ^ 2*>tvi nimamo več kruha?! Ljudstvo naj pomrje gladu, v sporazuma in tudi m? bomo delali na to, da bo prfteli vaj re?i x0 je itak vaša najljubša želja! Kaj mari nismo do poštenega zaslužka. Ako bi pa delavstvo mislilo izko-: uganiii? Poreče se zakaj ljudstvo ne pridela več! Vpra-riščati in igrati ulogo nepoštenega moža, mu povedamo . šamo slavno sito gospodo: Kje naj se pa pridelki shra-že danes, da je bolje, -ako pobere šila in kopita in gre; nujcj0> Baraka v kateri človek biva svoje cigansko živ-od koder je prišel. I ijenje, je še za malo dnižino premajhna. Kam torej a Vi sodrugi, brati, vidite in sami čutite bedo, katera i pridelki! Pod posteljo se ne more istih shraniti za celo nas tlači, čutite bol, ali nočete da jo zdravite, nego do-j ietc! Preskrbite nam hiše, ker to je vaša prokieta dolž-puščate, da nam srka mozeg in nas grize do kosti, do j nost. in mi bomo že vedeli pridelati, ko bomo imeli kam pogina. Ali še danes ne veste, da ako mi prosimo naše shraniti! — Torej vlada, če niši piškava preskrbi nam gospodarje pomoči, oni se nam smejejo. Tupatam nam bele krušne moke. Mi je ravno tako potrebujemo kot vržejo drobtinico naših zahtev kot psem. i vaši fini želodci. Pokusite pa še vi enkrat polento, bomo In zakaj vse to? Oni dobro vidijo naše maldf obiskane! videli koliko časa vam bode ista teknila! Če se ima belo shode, oni slišijo naše kričanje in prepire v zatohfih smradljivih gostilnah, oni zasledujejo vse naše sovraštvo in mržnjo, katero imamo mi med seboj. Oni imajo listino, in tam so vbeleženi vsi delavci, organizirani in neorganizirani. Oni dobro znajo, da mi posamezniki stikamo okolu njihovih pisarn, tožimo druge in prosimo jih pomoči, ko naše pisarne stoje prazne, in mi ne slišimo gla- moko za torte naj se poskrbi še za revne ljudi. — Tu smo dobili v 2 mesecih — 2 kg bele moke in 2 kg črne! To je škandal! Ali mislite da Bovčan živi od zraku! Ali kaj mislite? Ljudstvo noče takrat poginiti lakote; prej se bo vam kaj zgodilo, na kar vi ie mislite ne! Le tako napr.j ljubi magnati in vlada; s tem kopljete sami sebi grob! Vi ste v resnici pravcati slepci, to se vam pozna! iv *>Uv| Ali sij * Uv s e» • ■ su naših voditeljev, ki pravijo pridite sodrugi, in povejte ; Če mislite da bode ljudstvo še plesalo, kot vi g e e. svoje krivice. Zaslepljeni smo in v naši glavi je slama, v Moje ljudstvo, moj delavni narod, ki si rojen v ^ orni naših prsih kamen, in do samo raditega, ker naš dnevni i kočah, ti si moj narod! Ne, tisti narod, i se začne pri red je alkobel, karte in ženske. Sovražimo časopise, mr-1 sitih želodcih! Tebi kličem, poglej. In ce nisi s ep cs zimo naše socijalistične knjige, ne obiskujemo shodov, spregledal! Ali skrbi zate v teh stiskah magna , a i se nočemo poslušati naše inteligence in posnemamo le to, kar je grdo brezobrazno. ne gledamo pa ono, kar je prav, nego hodimo tja, kjer jih je več. brigajo kaj za tvoje pravice uboga revna para! Tebe ne poznajo kakor takrat, kadar je treba delati! Kličejo ti, drži za narodnost, čeravno pogineš; delaj zastonj slo- govoris deželah raobraženih narodov. Da«, bi „„ »o,., *dl .^”0.Tt kot učitelj, kot temelj, za vzor moža. In jaz, bedak, ce te “"“'s1 . -j i_ _i- „ vprašam kar ne vem, če rečem, kar ni za reči, ti me ponižuješ, zasramuješ in prezirno me pogleduješ. A moral bi me poučiti! Vsi neizobraženci gledamo na tebe, ker mislimo, da si človek, ki res kaj veš. Gremo za teboj, ali ti s svojo izobrazbo podiraš, kar so drugi zgradili in vedež nas do prepada, ker misliš, da si izobražen, nimaš svoj sključeni hrbet in pokaži pest! Bodeš videla ali se te ne bodo bab! Ampak edinost mora biti! Prebudi se revno ljudstvo in spoznaj svojo moč. To ti kliče s teboj čuteči in trpeči sodrug. KOMEN. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas gospodarski shod. pa še skoraj pojma o'socijalizmu - o delavski veri! Če, kateri je bil kljub slabemu vremenu naravnost impo Iz dežele Rudarska kolonija ftermae (Glas starega delavca.) Le redko kedaj, ali nikdar se ne sliši glas iz naše rudarske kolonije »Štermac«, katera stoji na malem gričku, obdana s trnjem in kamenito okolico, oddaljena kakih 5 km od Labina in prebližno toliko od morja in mesteca Plomin. Zadosti smo srečni in zadovoljstvo vlada pri nas To bodete sami sprevidli, ako Vam napišem par vrstic, kako se nam godi v našem raju, v naši obljubljeni deželi. Naša naselbina j"fe moderna. Sezidana je približno od 20ih pritličnih hišic, razdeljenih v več družinskih stanovanj, katera obstoje iz spalne sobe in kuhinje. Spalna soba obsega približno 45 m3 (kubičnih metrov), katera odgovarja za nočni počitek treh največ štirih oseb. Ali mi smo bolj modemi! Pri večjih družinah spi celo 6 do 8 oseb; stariši, malčki in od radii fantje in dekleta. Vsi v eni in isti sobi. Kuhinja nam je velika ali trikrat premajhna, če pomislimo da nam služi, prvič kot kuhinja, drugič kot klet, tretjič kot jedilna soba, četrtič kot pralnica, in dostikrat še kot spalna soba. Sem prihajajoče družine čakajo cele mesece na stanovanje, ker za njih stanovanj ni. — Prava resnica pa je, da je v naši moderni koloniji več družinskih stanovanj, katere služijo upravi za skladišča in delavnice. Tudi hleve za svinje imamo, in kurnike. Ali žali Bog, kdor hoče imeti par kokoši in prešička, more tem živalim dati stanovanje v drvarnici ali v stranišču, ker polovica družinskih stanovanj je, katera nimajo niti drvarnice. — Mi smo rudarji in damo na dan približno 400 do 500 ton premoga. Pri vsem tem je pa neverjetno, toda resnično, da naše žene in malčki in vsi skupaj trpimo mraza. Ker količina premoga, katero dobivamo, je tako mala, da zadostuje komaj za dvakrat na dan, da se skuha »maneštron«. Kopel, katera je za rudarje nad vse potrebna, se zida že 20 let, ali samo z besedo. Mi revčki smo prisiljeni, da se slačemo, oblečemo, kopamo in umivamo v navzočnosti svoje žene in svojih nedolžnih otročičkov. In ti gospoda, ali res misliš, da smo mi delavci brez srca, brez pameti in brez sramote, da tako malo, strašno malo gledaš na nas. se držiš, da si košček inteligence: pojdi in izkaži se de jansko, bodi prvi na shodih, bodi prvi v knjižnici, bodi prvi,v agitaciji. Vse povsod bodi vzor drugim in namesto nespametne kritike delaj za organizacijo in za blagor človeštva. In šele potem boš lahko rekel, da si nJLoliko izobražen. — In ti oče, ali se ne spominjaš, da si prisegel postati zakonski mož, vzgojitelj otrok in vsega dobrega. Ali si danes na vse to pozabil? Družina ti je deveta briga? Prideš z dnine, dete ti skoči na kolena, objame rte in obljublja, ali ti njemu ne vidiš v srce in njegova ljubezen ti je mrzka, ker ti si zaljubljen v strupeno žganje in ne v svojega lastnega otroka. Žena ti je ves čas delala, vs» napravila, vse uredila, da bi te osrečila. Ali za vse to, ji ti ne posvetiš niti enega samega pogleda, ker jtvoja sreča je v alkoholu in pri tem misliš, da ti je žena samo suženj in orodje tvoje. zanten. Velika Žigonova dvorana je bila natlačena ne samo komenskega občinstva, temveč tudi iz daljnjih vasi; prisotnih je bilo tudi več županov. Na shodu se je razpravljalo o obnovi Krasa, o vojnih odškodninah, o zdravstvenih, o aprovizacijskih razmerah. Debata je bila obširna in zelo resna in je pokazala politično zrelost kraškega ljudstva. O shodu, kateremu je predsedoval sodr. Vrabec in na katerem je poročal sodr. Petejan, bodemo vsled njegove važnosti prinesli obširno poročilo v eni prihodnjih številk. PO SVETU V 36 urah iz Berlina v Ameriko. Družba Zep-pel -i »e iizdelaia ogromen zrakoplov, ki bo Saihko Opusti malovredne gostilne, pozabi pijačo, ostajaj Wete4 pot Berfe—New-Yor(k v 36 t,raii. ^a^o-doma med svojimi dragimi in boš videl, da boš v resni- plov ie tel zgrrjjen v mesttecu Staaden pn BerlJnu ci srečen. In ti mati, ki čutiš in nosiš breme svojega moža pijanca, poznaš gorje in zlo takih nesrečnih družin, pri vsem tem pa siliš in »trežiš svoje otroke z vinom, in tako zastrupljaš s tem svoj lastni zarod, ustvarjaš pijan- ki m:,’ cflrftco ve!:,k>ske tr.be. V.kafbin; je prapora za 18 pcralkc v; v «>: tirlA* kr-e1’ svioj oddešek tudi dva .plota Ga dva .skefeflea. Apnnat fcna 4 motorje s.!3leT.'i Maybach, kakršne so npcb5:'£: Zev-peVai za m't: ffvsuo siuifto. Za vsafclm mC-jcrjMn se a?fe'.‘;a ce, potepuhe, zločince, kateri te na svoja stara leta pre- kafcna, iki s’užj aneccCfcom ra £ Otovci st«)j- tepajo, namerto da bi ti pomagak. - Na, -ti^bode pove-; ^ y h «, 'z « Zadano enkrat za vedno in zapiši si v srce, da alkoholne „ pijače so za otroke strup Vedi ti draga mati. da danes K?« *aJcg« - X-- ječe in trpe po ječah 33% zločincev, kateri so bili stra-1 ZrakOp-tv more .prejela!f 250 m.^;, ^ o - -1'. j ,rno stni alkoholisti, ki so izvrSili umore in rope, samo da so 400 kilomejrcv u.a uro. N še c DiCčetio, kdaj se prišli do denarja, da so ž njim gasili strast do pijače. In pcskusl iprie’etet3 pet Berlot—New-Yc .t, tcd'< ci>-ti sama si ustvarila največ teh nesrečnežev, ki danes npaofe, da se ''o zged v najkrajšem i~isn. proklinjajo tebe, celi svet in trhle kosti svojih že davno j 2idcvSko univerzo bedo odprli v Budimpešti, umrlih starišev. In ti dvajsetletni. mladenič, katen nos.š p . ^ ^ todb delno og-k;, delno ameriški rdečo ovratnico m polno socijalističmh znakov, praviš, da si socijalist in moderen mladenič, pri tem pa se bri- Z-CC«- gaš le ia podivjane in pijane družbe, za valčke, tango in I Predor pod reko Hudson v Ameriki. V državi umazano in grdo govorjenje v družbi in praviš da si New Ycrk im New Jersey sc pričeH z grada.'o ve- moderen? Znak modernosti nosil boš le takrat, ko boš ti predora ped reko Hudson. To bo naivca'« varjenje s čitanjem in govorjenejm naših najboljših pri-. kujamo dek> te vrs*e n,» sveta, jateljev, ko boi nosil v žepih časopise in knjige, ne pa smodke in svilnate rute. Le takrat boš moderen, ko bodeš nadomestil svoje neumnosti z možgani, in svoje o-kuženo oskčrunjeno srce z novim. In vi mlade deklice, katere mislite, da ste vzor drugim, se jako varate, če mislite, da je prav to, ako vam reče mladenič, grd m umazan izraz, da vi nastavite še drugo uho in rečete »kaj«? Če te naleti tak slučaj, obrni mu hrbet, pobegni od njega in ne poglej ga več, dokler te ne prosi oproščenja; šele tako bilo bi prav. Če dobiš groš, vrzi ga v hranilnik in pozneje v hranilnico, da se naučiš s tem postati dobra gospodinja. Če dobiš liro, kupi* si svilnati trak za lase, ker misliš, da je moderno, če je tvoja frizura polna črnih trakov, pod katerimi je skrit prah in razna nesnaga. In če se le-potičiš, mislil, da si moderna; vedi, da lepši od solnca je zagoreli obraz, nego pa nežno lice, s pomado namazano in raznim praikom potreseno. Oh kako se varaš, če mi- Izdaja za socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna . Lavoratore* v Trstu. m] ll i •< Telefon 3 —23 m I Zalaga ur 1» zlaiaalae ter delavnica ALOJZIJ POVH = sodni izvedenec Trst, Piazza G. Garibaldi 3 (ex Borriera) I NASTJA: lili ie Onek res vzvišeno bitje? i V svojem članku »Možgani-sedež mili« sem poudarjala, da je človek vzvišeno bitje. Rekla sem, da je človeški sestav nekaj veličastnega, vzvišenega, kar dokazuje, da je človek vzvišeno in veličastno bitje. Oglejmo si torej človeka, da li je res tak, kakor bi moral biti po svojem sestavu? Ni treba iti bogve kako daleč, da se prepričamo, da je človek zgrešil svoj cilj. Odgovarja nam ta grozna svetovna vojna. — Je li bilo to človeško klanje, katero se je vršilo tekom celih 5 let pred našimi očmi, delo vzvišenega veličastnega bitja? Nikakor ne! Izrodek je človeške propalosti! Zverinskih strasti! Da, da! Iz vzvišenega veličastnega bitja je človek postal zver — krvoločna zver. Da še hujši, ker zver išče plena, da nasiti svojo zversko lakot, ker si ne zna drugače pomagati, nego da u-mori svojo žrtev, da nasiti svoj želodec. Človeku tega ni treba! Človek zna misliti, zna si pridobiti kruha, oziroma živeža drugačnim potom. Ni mu traba moriti in ropati, da se preživi. O tem ni treba nikake razlage! Pač pa nam je treba razlage zato kako da človek, razumno bitje — mori n anajgroznejši način, huje nego krvoločna zver, svojega soplemenjaka, sočloveka, kateri mu ni nikdar žalega napravil, kate rega do'usodnega dne niti poznal ni, ga lahkodušno u-bije in mrcvari na najgroznejši način. Razlage zato nam je treba. Posebno nam je treba, delavcu, da si popolnoma ogledamo to človeško zver,, ter vemo, zakaj srfto morali tudi mi.prisostvovati pri svetovnem klanju da si proti volji. Vedeti moramo, zaka) je iz plemenitega bitja postal oni, ki ga je poslal v svetovno klanje, krvoločna zver. Ve naj naš delavec čisto in jasno vse to, ker revež Su sedaj ne ve, zakaj je služil, taki krvoločni zveri, pokorno, ter njej na ljubo pobijal nedolžne sobrate svoje. One sobrate, katere bi bil moral po svojem vzvišenem poklicu ljubiti in podpirati kot sočloveka. Je li mogoče kriva temu pojavu naša globoko misleča duša? Nikakor nel Oni, kateri so imeli pred izbruhom vojne usodo narodov v svojih rokah, niso se ozirali na človeško dušo. Niso jo upoštevali, da celo delali so proti njej. Igrali so se z življenjem milijonov ljudi, kateri, z malimi izjemami, so imeli globoko čutečo dušo. Zavedali so se svojega človeškega dostojanstva. S solzami v očeh in z gnjevom v srcu proti svojim priganjačem) morali so v medsebojno klanje. Tisoče in tisoče bilo je onih, kateri bi se bili pustili raje postreliti in od konjev pomandrati, nego dvigniti smrtonosno orožje napram svojemu sočloveku, svojemu sobratu. Dirjati so morali naprej, ker jih je podila krvoločna zver, katera se niti ni zadovolila ubiti in umoriti svojo žrtev; pač pa je hotela, da ta njena izmučena in nesrečna žrtev kolje, pobija, mori, ter pušča za seboj grozo in smrt, strah in grozo. Žrtve so bile, ali zmagala je duša, ona plemenita vzvišena človeška duša. Maščevala je vse one, kateri so jo prezirali, ter zanikali njeno veličastno vzvišenost. One pa, katere še ni doletelo njeno maščevanje, doseže prav gotovo. Njenemu maščevanju ne utečejo! Kazen bode doletela vsakega posameznika, ki se je pregrešil nad dostojanstvom in vzvišenostjo človečanstva. Oglejmo si, zakaj so oni, ki imajo usodo narodov v svojih rokah, tako zlorabili to od narodov podeljeno mč? Vzgojili so jih tako! Danzadnem so jim zabičevali, da so od Boga izvoljeni, ter da lahko razpolagajo z imetjem in življenjem svojih državljanov. Danzadnem so jim peli slavo, da so oni vzvišeni nad svojimi podložniki, kateri so v njih rokah le mrtvo orodje. Ako je bil kdo, da se je povzpel do smelosti, da jim je povedal resnico bil je izdajalec, upornih. Čakala ga je dosmrtna ječa, ali smrt, v starih časih celo grmada. Kako je prišla do tega, da jim je v prsih zamrl vsak čut človečanstva? Kdo je bil kriv temu? Kriva vzgoja! Taki samosilneži se niso niti zavedali, da delajo krivico. Zavedali se niso, da niso duševno nič več od navadnega človeka. Zavedali se niso, da jih mogoče, v plemenitosti nadkriljuje kak reven delavec, ali priprosti kmetič. Da mogoče, ta dva prezirana člana človeške družbe ga celo lahko učita ljubezni in sam o zatajevan j a. katerih čednsti on, tako visoko nad njima jih niti ne lozna. Na tako vzvišenem mestu stoječa oseba ni imela pojma, da državljan, tudi najnižji, je njegov sobrat njegov sočlovek, ter je člen države in in član človeške družbe. Oglejmo si. Kdo je kriv, da so tako zaverovani vase, ter se ne zavedajo svojih dolžnosti kot sodržavljani, ter da ako uživajo časti, ni to nikaka njihova zasluga, pač pa le slučaj, ali pa dobrota ljudstev. Ali tudi te visoke glave niso vsega same krive, pač pa je kriva njih napačna in povsem zgrešena vzgoja in odgoja. Kronani glavi se rodi dete, komaj zagleda luč sveta, ga zdravniki izroče že zato najeti mastno plačani dojilkl, katera postane njegova prava mati do onega časa, ko jo nadomesti druga oseba; tem slede druga za drugo mastno plačani vzgojitelji in vzgojiteljice, ter se vrste dokler iz deteta postane otrok iz otroka mladenič, ali mladenka, iz mladeniča ali mladenke mož ali žena. Ali kakšen mož je to? Ne pozna sveta, ne ljudi. Igračka je v rokah svojih vzgojiteljev, pri katerih se ne vpraša, kakih čustev so, Zadošča le, da so učeni in ti vtiskajo V nežno otroško dušo, svoje nazore o človeštvu. Svojo okostenelost! Ali to še ne zadošča, da se ga odtuji svojemu poklicu, h temu pripomore ona bedasta zastarela aristokratična vzgoja, ki iz človeka napravi stroj, brez samostojnega mišljenja, ter mu kot bodočemu vladarju zastrupi vsako nežnost človečanstva, ter vodi to srečno bitje bodočega človeka — bodočega vladarja, le po zvočnih gradovih. Temu bodočemu vladarju in človeku se ne pokaže prehoda, pač pa se ga umetno prikriva, ker ne sme ga videti iz zračnih višav, da se mu ne zavrti v glavi. Oglejmo si te zračne višave na dvoru rojenega sočloveka. Komaj črviček, V o prvič zajoka, je že nadvojvoda, ter tudi mogoče že kak poveljnik vojaškega regimenta. Obsipajo ga s častnimi naslovi, o katerih nima niti pojma, ker ne zna jecljati niti prvih besedi, n;ti stopiti na nofce. In vendar je že visokost, svetli nadvojvoda. Krasijo ga redovi kot zmagovalca kake važne fcitke. Vse mogoče je, le otrok ne sme biti! Ne sme igrati s svojimi tovariši, ker jih imeti ne sme. On je vzvišen nad drugimi otroci! On ni otrok, je visočanstvo, visokost. Tako ga mora na-zivati ie dojilj«, ko žnjim brblja ter ga uči izgovarjati prve besede. Tako ga nazivljejo učitelji vzgojitelji. N im* dobre mamice, da ga čuva, da ga miluje, da ga uspava. Tuja žena nadomešča mu mamico, plačena žena mu je mati. Tuji ljudje ga obkrožajo. On nima svoje družine. Visoka gospa, mama njegova, ne čuti tiste nežne ljubezni do svojega otroka, ker njeno dostojanstvo jej* ne dopušča, da bi se bavila z malim sinčkom ali s hčerkico. Ubogo bitje ne uživa nikake ljubezni. Koliko srečnejši jc sinček delavca, ali kmetiča, ali srednjega stanu? Neguje ga lastna mati, ter čuva nad njim kot nad punčico svojega očesa. Prepeva mu, ga poljubuje. Oče o prostem času zapleše z nežnim otrokom. Vse to je zabranjeno dvornemu otroku. Zabranjeno je njemu vsako zbližanje s svetom. Nadzornik vzgojitelj je za vsakim njegovim korakom. Niti ko doraste, se ne sme prosto kretati; pač pa le po dvornih predpisih. Sploh tako vzgojeno bitje dela in misli le s tujo glavo. Natrpali so mu v glavo toliko gradiva, da ga ne more premleti, vse so mota v njegovi glavi nejasno. Ali na nekaj so pozabili, pozabili so na ono, kar je vsakemu človeku neobhodno potrebno, ker drugače ne more izhajati niti kot človek, tem manj pa vladar. Pozabili so na vzgojo srca! Na vzgojo človekoljubja! Smatra se za vzvišenega nad ljudmi, katere smatra za svoje služabnike oziroma hlapce. Priprosto ljudstvo, pa je tako vzgojenemu vladarju le živa tvorba, s katero sme razpolagati, kakor se mu poljubi. Ljubezni ne pozna. Pozna ne človekoljubja. Svojih dolžnosti se ne zaveda. Ko postane vladar, je orodje ministrov. Ministri delajo zanj. Ministri mislijo za njega. Ministri ukrenejo, kar se jim zljubi. Zadošča da je vladar. Vse drugo pripušča mini srom. Ministri so po večini le grofje in baroni ali zagrizen! velika*!, kateri so skoraj ravno tako vzgojeni le nekat lestvic nižje. Taki ljudje nimajo čuta za potrebe naroda. Ne poznajo britkosti življenja. Ne poznajo bede, ne pomankanja, ker so vzgojeni v izobilju. Njih miilenje je omejeno le na njih udobnost, ugodaost. Srednji in nižji sloj jim mora služiti slepo m pokorno. Taki slasti in obilnosti prožecf ljudje morajo vendar izmisliti koj, da se ne dolgočasijo. Rimljanom so služili v zabavo ubogi sužnji, pozneje nesrečni kristjani, ko so spuščali na nje divje zveri, ter se naslajali ob razmesarjenih žrtvah, katere so divje •zveri trgale. To jim je bila 6last — zabava. Tudi v našem stoletju jim je bilo treba take zabave. Vzrok za tako »Areno« se že dobi. Naročeni umor, premalo zemlje, strategične meje, hribovje kot obrambo za prihodnje boje. Kaj jih briga vse drugo? Za napoved vojne se že najde vzrok, bodisi kateri-koli. Evo vam divje zveri v rimskih arenah. Človeka naženejo proti človeku. Podijo ga čez goro in dol, v mrazu in vročini pode ga kot gladnega volka, da mori, kolje. Tu ni več človeško dostojanstvo. Člvek je postal zver. Njegova duševnost je mržnja divje zveri — človeka. Ubogi človek! Ti vzvišeno, veličastno bitje., katero sl rojeno, da blažiš, da spopolnjuješ človeški rod, se valjaš v krvi, piješ kri brata sočloveka, ker so ti ukazali drugi. Kje je tvoje dostojanstvo? Kje tvoje božanstvo? Kje tvoj vzvišen poklic? Zavedaj se, kaj si! Po rojstvu Si enak največjemu plemenitašu! Po duhu in čustvu ga lahko nadkriljuješ! Tvoje orožje ne sme biti: top, puška, meč, bodala, strelni prah, strupeni plin, bomba in granata, strasti in sovraštva, ki podžidajo duhove na zopetno klanje. Tvoje orožje, o — človek: bodi: človekoljubje in ljubezen! Žnjim si bistri duh in blaži srce. Tako orožje je naj-dostojnejše bitja, katero je krona stvarjenja. Delavec dragi! Doseči ne moreš bogataša v bogastvu, ne plemenitaša po rojstvu. Ali dosežeš lahko veliko več da jih duševno in človekoljubno nadkriljuješ., Zmago nad oržjem dsežeš le potom duha. Duh zmaguje vselej. Delavec dragi, zahtevaj šole, zahtevaj vsa ona sredstva, katera služijo za izobrazbo duha in srca. Edino ta pot pelje do zmage; drži se je, ter je nikdar ne pusti ii vidika. Dvigal se bodeš visoko! Le tam je tvoj cilj, ker tudi ti si vzvišeno in plemenito bitje. Tudi ti dosežeš ono srečo, katera ti pristoja v človeški družba. Ni treba, da si plemenitaš, ali bogataš. Pač P* lahko nadkrilinjeS z umom.