F£5=££n (^T AC NABftDA	JTS5SH1
» Velja za vse leto... $3.00 f VJ JuljL ^k^ -1. ^ #L A. JL WjLJ A. jL	W t „» " " 7 (E
1 -: Ima 10.000 naročnikov:- ffl '	f ^»«1 every day except f _List slovenskih delavcev v Ameriki.	ffl Sundays and Holiday
TOMTOM FMA«M= MOT COBTLAHDT. toto^ M ».cnJ-OU« «*»« M. HM. rt «» Oftfa. rt T«ck. T. th. Act ot Oongr- of Mmrd, I. 1871.	TMLBFOH PlgABCT: «87 OOKTi.^
NO. 200. - ŠTEV. 200._NEW YORK, TUESDAY, APCTOST 26, 1913. — TOREK. 26. AVGUSTA, 1913.	TOT.nMl ttt _ r.MTWig Yn
Zastopnik predsednika Wilsona zapustil Mehiko.
BIVfil GOVERNEE JOHN UN D ODPOTUJE DANES PROTI DOMU. — O ZOPETNEM PRIČETKU POGAJANJ AU O KAKI POPUSTITVI OD STRANI ME HIKE NE MORE BITI GOVORA — PREDSEDNIK WILSON BO DANES PREČITAL V KONGRESU NAZNANJENO POSLANICO. — FRANCIJA PODPIRA PREDLOGE WASHINGTONSKE VLADE. — TAJNO POSVETOVANJE V BELI HIŠI.
Mcjico Ciudad, Mehika, 23. av-fj gusta. — Ameriški špefijalni o<l- >■ poslani*«' »John Lind ho odpotoval > jutri /j nt raj k svojo soprogo v t Vera I'm/., Glasilo se je sicer, da i uainfiuvu odpotovati le /.a par i dni, vendar Nt* splošno domneva, tla j«* nj«'g<»\«- misije konec* t«*r tla t je le malo ali nič upanja, da bi se t za (le v« Kreelio rešila.
General C!t-tinliiuo Trevino Imi / prišel v kratkem s<mii i/. Los An- i g«*i«>s. < »n j« h* «'d«'U iz lin'ti m no- i jrih mehiških rastni ko v, ki so Uiti I /ojm'1 poklicani |R>d zastave. Pri- t čakujejo <*«'lo Porfiria Diaza. No- j b< n« ga vzroka ni za domnevanj**, -s ■ la hi I Inert a reMtguiral ali na •/. spi*«'je I katerekoli nasvete Z din- i /.»•li ill dr/a v.
Washington, I). ('., 25. a v g. — 1, Kongres soglaša v polnem obsegu i /. zahtevami, katere je stavil pred- ti sendik Wilson predsedniku Huer-li. Wilson je predložil obema od- j sekoma za zunanje zadeve posla- n nieo, katero namerava prečit at i t jutri, kakor tudi zahteve, kater** r je bil stavil po Linda ter odgovor 1. Iluerte.
Predsednik je priznal, da se je S misija Linda ponesrečila, da ho k pa ostal posebni odposlani k za- z časno v Mehiki, da opazuje raz- I voj stvari. V poslanici se bo na- s rodu nasvetovalo, naj čaka, ker j \ je Ne vedno tipanja, da se ho dalo ti zadevo mirnim potom poravnati. ž
Odgovor Iluerte sicnr ne bo ob- t javi jen. a oni, kateri so ga čitali. .pravijo, da je kaj spretno in pre- f1 mišljeno sestavljen. Podrobno se. z peč« z ugovori Wilsona ter se r konča z zagotovilom, da obstaja IA sedaj v Mehiki močna, stabilna i n vlada ki je kos «tuaeiji ter v sta- ti nn. napraviti v deželi mir in red. j v
l>;dj	t rajajoča konferenca. I t<
k a t »* rn je iiuei predsednik Wilson H z državnim tajnikom I Jryanom in h« (MiM'kowi za zunanje zadeve o po-; io/.iju \ M« inki, j»- t»ila <»dgode»i«i , 11. uri /.v«-č«-r. Po»lani«-a |*r»-d- j Miliiika jutri pr«tiloi« na ktNhj gre»n	h
IV«flviliiik<n tajnik je najbrž sj |m» naroči lit predsednika s»i«M*ga j< s|««»ročil zastopnikom časopisov. da lwt poslanica preti«« dni ka W»|- n M»na zadaja, v kolikor pride vj»o-|lt šte\ llela hiša. Nadaije «»«• je oti-tn t'ijdiHt naznanilo, da hi odgovor s' Iluerte ter >prej«'iu predlogov ka-'n kor jih j«- bil stavil Lind. lahko h napravila |H»slailieo brvzpredmet -1 u no. —
1'ričeikoiii konference, katero "«t!f imela predsednik in Bryan s ; člani iMlv kov za zunanje zadev«-, t, ni bilo besedilu poslanice Se dolo- n čeno. I liliji vo je to rad i tega. ker d dobi lahko predsednik vsako uro V od Linda odgovor, ki bi vplival na Inst dilo.	K
Predsednik in Bryan upata na tihem, da s«- bo Hucrta morda luorda vendarle udal, ker se nm S je zagrozilo, da se bo celo zadevo li izročilo kongresu.	k
Ker do pričetka konference ni jj do>lo nikako poročilo otl Iluerte,'h
iKrisnl In brzl parnik (Avstro*American proge)
I Kaiser Franz Josef L
f •dplaje v sreda doe 3. septembra
i' važnja do Trata samo 13 daL
do Trsta ali Rek« - - $37.00 Csns voznih listkov: do Ljubljane . . . $38.18 j	do Zagreba - - • - $38.08
tm potabM kabine (oddelak mad II. ia III. razredom) vtaae vrtala
j iu»» <<.	r aala, aa otroke polovica. Ta oddelek pooabaa
Vataja lirtkc Je dablti pri F«. BAKSER, 81 Cortlandt St., Haw York.
I je jasno, da hoče vst rajati pri svojem stališču ter tlu zavrača Mavljerie mu preti loge. Konferen-<-i ni preostajalo nič drugega kot istotako vst raja t i pri svojih zahtevah. Le-te so: Odreditev u-Istavnih volitev; resignacija Iluerte; odstop slednjega otl kandidature ter premirje pred volitvijo.
Cradniki v Beli hiši so odločno zatrjevali, tla s<- ne bo lluerti poti nobenim pogojem dovolilo, da bi igral pri volitvah kakršnokoli u-logo Od druge strani pa si' za-trSevalo, da bi bila taka zahteva problematične vrednosti, ako bi se lluerti posrečilo pripomoči do zmage kakemu svojemu pripadniku.
Poročila iz poslaništva v .Mehiki pripovedujejo zopet o napadih na življenje in imetje ameriških državljanov.
Ameriški konzul v Chihualiui je dobil od državnega tajništva navodilo, naj energično zahteva kaznovanje 2:{ vstašev. ki so umorili pri Madero ameriškega državljana Pen ( Jriffina.
San Francisco, ('al., 25. avg. — Semkaj je dospel R. F. del Vale, ki je obiskal Mehiko kot osebni zastopnik predsedniku. Wilsona. Izjavil je, da imajo v Mehiki vsi stanovi brezmejno zaupanje v Wilsona. Vsi so baje prepričani, da bo predsednik Združenih držav razrešil zamotano mehiško situacijo.
Paiiz, Francija, 25, avgusta. — Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je brzojavnim potom naročilo francoskemu poslaniku v Mehiki, naj podpira pri predsedniku lluerti politiko Združenih držav napram Mehiki. Francoska vlada je namreč prepričana o len«, d;« žele Združene države mirnim potom poravnati sedanje težkoe«*.
Pc manjka nje torpedov.
Washington, D. < . 25. avjr K»-r j.- mornariški department Kpr.-\i«h l. da s«- torpedi ne morejo ah nobeno ceno kupiti v iini-/• itiKlvu. namerava povečati vladno tovarno ah tor|»ede v Newport, li 1. Kongres bo dovolil v ta nameni gotovo svot«« denarja. Znana s* var je. «la •»«» ameriški torpedi najtrpežnejši na svetu. Njihova hit rost znaša 27 in pol vozlja na uro.
Črnec kot državni knjižničar.
Charleston, \V. Va., 25. avg. — Ouverner Hatfield je objavil dams imenovanje črnca W. \V. San-d«*rsa za državnega knjižničarja West Virginije.
Kaznjenci debijo boljšo nedeljsko hrano.
Albany, N. V.. 25. avgusta. — Superintendent državnih jetniš-liie, liiley. je naročil ravnatelju kaznilnice v Auburn, da mora dajati kaznjencem ob nedeljah boljšo hrano.
/
Iz delavskega sveta. 1 . Policija in štrajkarji.
Državni konštablerji so napravili s krepclci "red" po mestu. Razburjenje med delavstvom,
VEČ JE RANJENIH.
Pogajanja med delavci in posestniki so se začela. V bakrenih rud-j	nikih se zopet dela.
Erie, Pa., 25. avg. — Cesar so t s<* ljudje že dolgo časa bali, se je . da nes zgodilo. Sem sta dospela j . dva oddelka pennsvlvauske dr-. žavne policije iu v varstvu teh . "črnih koza kov " so šli stavkoka-na delo.
> Nek newyorski list j»- dobil j>o-I ročilo, na kak način je delala po~ ijlicija red po mestu. Poročilo se . glasi takole:
— Sem sta dosp«-li dve stotui-I Ji dr žavne policije, in že okoli!1 i	"i*« popoldan smo imeli j>ri-
, liko videti, na kak način znajo . konštablerji napraviti red. Jahali so po Parade St. in tolkli s svo-. .]imi krepelci vsakega, kdor jim je prišel na pot. Kar ni moglo pravočasno pobegniti, je padlo s krvjo oblito na tla. Ranjenci so morali dolgo časa brez pomoči le-žati, p redno so jih ambulance odvedle v bolnišnico. Delavci so do skrajnosti razburjeni, in bati se je izbruha generalne stavke. i
Farmington, Mo, 25. avg. — Danes je državna posredovalna oblast zaslišala zastopnike Western Federation of Miners in gospodarje svinčenih rudnikov.
Zastopnik linijskih' <MilVcet W. D. Davidson se je izrazil, da je pripravljen sprejeti pogoje razsodišča, ee bodo delodajalci i pripoznali organizacijo.
Calumet, Mich, 25. avg. _ V
dvanajstih rovih so deLavei zopet začeli delati. Štrajkarji so se izjavili, da stavka še nikakor ni končana, in je množina bakra, ki se je dobila v omenjenih dvanaj- i stih rovih, zelo neznatna. V prej- ' šnji noči se je slišalo v okolici več j strelov. Ranjen ni nikdo. One , štrajkarje, ki so se zbrali danes zjutraj v bližini rova št v. 15., je vojaštvo ra/gnalo.
Preiskava o umoru ameriškega ] misijonarja.
Carigrad, Turčija. 25. avg. _ i
Tiikajšno poslaništvi Združenih držav j.- naročilo poslujočemu JkhI konzul u i?i tolmaču general- 1 uega konzulata Združenih držav, « naj uvede j.reiskavo o okoJiŠči- ] »ah. ki so d o vedle do umora ameriškega misijonarja. ( bas. 11. -Holbrooka iz Lynn, Mass. Hol- < brook je bil umorjen v Soushehir, i Mali Aziji, in gotova dejstva ka ^*'jo, da se gre za nameravan u-mor. 1 j lasom uradnega turškega i jioročila je sjial Uolbrook na vr- i tu nekega Armenca. Ta Armence j -i j" pa nakopal srd Turkov iii tiva Turka sta ustrelila Holbrooka, ker sta mislila, da je Armenec.	,
Ljubica princa Sulikowskija. « Washington, Tj. C., 25. avg. — Na zahtev« justičnega depart- ' men ta je odredil generalni našel- ] niški komisar Caminetti, da se dunajska perica Clara Melcher ue b(> deportirala, ampak bo izpovedala pred omenjenim departmen-tom vse, kar ve o princu. Sulkow- i ski ju.	]
o	v •	1
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americana ] proge
ALICE
odpluje dne 30. avgusta 19P1. Vožnja stane iz New Yorka do: j Trsta in Reke $34.00 j Ljubljane	35.18 ]
Zagreba	35.08
Vožnje listke je dobiti pri i	FRANK SAKSER,	j
82 Cortlandt St., New York City.11
l
) Filipinsko vprašanje.
—- o—
Predsednik Wilson smatra administracijo Filipinov kot zaupno mesto. Neodvisnost?
Washington, D. < *., 25. a vir. — V zvezi z imenovanjem Francis Burton Harrison-a iz New Yorka generalnim goveruei-jem Filipinov ie razglasil predsednik Wilson, da je glavno stremljenje politik«' sedanje administracije glede filipinskega otočja to. da zavzema zaupno mesto v prid filipinskega prebivalstva ter da Fi-lipinee pripravlja za neodvisnost.
Administracija ne namerava odrediti takojšne neodvisnosti filipinskega otočja. Tekom prihodnjih štirih let se b<> storilo vse, da se pripravi pot k neodvisnosti.
Sobotni govor filipinskega delegata v kongresu, Manuela Qu«'-zon glede sprejema novega generalnega governerja Ilarrisoua, kaže. da je pi-ebivalstvo Filipinov z novim kurzom zadovoljno, Quezon j«- v huinorističnem tonu imenoval Ilarrisona moža, od ko-jega ie jriča kovat i tako dobre administracij-, da si Filipinci ne bodo želeli neodvisnosti. To o-pomb j s«> je kaj mnogo komentiralo.
Manila, Filipini. 2;"». avgusta. Dosedanji governor W. Cameron Forbes je poslal danes predsedniku Wilson u svojo resignacijo. Veljavna postane dne 1. septembra. Forbes, ki j,, bil na tem mestu otl novembra 1. 1!XM)., je rekel, da je šele včeraj izvedel o i men o van j u II arrison a.
Z Ellis IsM.
Nasetaiška oblast je hitela de-portirati mladeniča, katerega so na parniku okradli.
Žalosten je bil uhod Avstrijca Jožefa Lanšeka v deželo prostosti, ki je dospel sem na krovu parnika "Eugenie" ter se nameraval podati k svojemu prijatelju v Colorado.
Tekom viharne vožnje je moč-nega mladeniča zgrabila morska bolezen. To pa ni bilo še najhujše. Dočini je ležal on na postelji, mu j«> n.-ki drugi potnik ukradel e« lo gotovino v znesku $75. Ko je na «lan izkrcanja Laušek zop«-t ustal. je s stralunn zapazil. «la mu je zmanjkal ves denar.
Na Ellis" Islandii so ga s«-\vtla i takoj obsodili na deportaeijo, kerj so bili gospodje mnenja, da hi lahko postal breme javile d ibrot-Ijivosti, dasiravno j«* še imel ]iri sebi vozni listek v Colorado, vreden	katerega bi lahko izmenjal v gotovino.
Raditega j<- uložil zastopnik Avstrijske tlružb«-, K. M. I£off-uian priziv proti brezsmiselni razsodbi. Včeraj je došla odločba, nakar je bil Laušek pripuščen.
Generalmajor Wood.
Washington, D. C., 25. avg. — Generalmajor Wood se ne bode udeležil velikih manevrov nemške armade, ker hoče prej končati svoje inšpekcijsko potovanje. (Na drugem mestu je sicer poro-čano, de se jih udeleži, toda poročilo iz Washingtona je vsekakor merodajno. Op. ur.).
Bančni prokurist pobegnit S
Berolin, Nemčija, 25. avg. — Iz DusseJdorla je pobegnil bančni prokurist Steeg potem ko je poneveril kakih 239.000 mark. Skorajgotovo se nahaja na poti v (Ameriko. Denar je zašpekuliral na borzi. Kdor ga vjaine, dobi 3000 mark nagrade.
Trgovec z dekleti.
Pittsfield, Mass., 25. avg. — Danes so tukaj postavili pod varščino $10.000 Antonia Rionza iz Brooklyna, ker je baje zvabil sem 18-letno Katarino F. Biking in jo prodal v neko javno* hišo. Obravnava se bo vršila prihodnji mesec ▼ Bostonu.
i
Angleške sufragetke.
Govori se, da so sklenile sufra-1 gatke z vlado premirje. — Obe stranki izmučeni
London, Anglija, 25. avg. — ! Govorice, ki se širijo glj^de ''sklenjenega premirja" med bojevitimi sufragetkami in angleško vlado, so dobile danes nove hrane vsled jiisma Mrs. Emmeline Pank-hurst, voditeljice sufragetk, na svoje pristašiee, v katerem ji,tl nasvetu je. naj si začasno dovolijo majhne počitnice. V pismu se glasi:
"Zbiram moči za obnovljen boj, kadar bo prazniska sezona končana. Upam, da bo vsaka izmed vas porabila sedanji odmor za politično delovanje ter se obenem odpočila, ker je počitka v resnici potrebna.*'
Xadaljno znamenje, da s«» je dos«'glo sporazum, je to, da je vlada opustila izvajanje takozva-ue "Mačka in miš" postave.
Izmed 4.'* sufragetk, ki so bih* radi različnih prestopkov obsojene na zaporne kazni, s«* nahaja sedaj v ječi samo ena. Vse ostale se pečajo s svojimi običajnimi posli ter ne stori policija nikakih korakov, da bi jih zopet aretirala.
Splošno se d'Hiui"va. da je Mrs. Pankhurst koneeno vendar privolila v premirje, z namenom, da pospešuje prizadevanja onih članov angleškega kabineta ki se Zavzemajo za to. tla bi se razširilo volilno pravico tudi na ženske.
Kriv umora.
-o-
Po štiriurnem posvetovanju so izrekli porotniki, da je Leo Frank kriv umora.
—o—
Atlanta, Ga., 25. avgusta. — Danes popoldne je bil Leo M. Frank spoznan krivim, da je bil posilil 14-letuo delavko Mary Phagan ter jo nato umoril. Porota je rabila za posvetovanje le štiri ure. Jutri bo sodnik Routi izrekel nad njim smrtno obsodbo. Ko so oddali porotniki svojo odločbo, ni bilo v dvorani ne Franka, ne njegovega zagovornika. Več kot 500(1 dseb v sodni dvorani in zunaj je živahno pritrjeva-I ». ko je bila ohavljena razsodba ! porotnikov. Razburjenost je bila t tako velika, da je morala posre-j dovati polieija, ki je razgnala demonstrante.
Umorjena deklfca je bila zaposlena v tovarni za svinčnike, v kateri je bil Frank manager. Nekega dne j«« šla v njegov uran pw denar in od istega časa je niso več videli. Njeno truplo so našli prihodnji dan v kleli tovarne. Zdravniki so takoj izjavili, da je fril izvršen kriminalen napad. Aretirali so Franka in par dni pozneje tudi hlapea-črnea James Canlay. Ta je izpovedal, da mu je Frank pripoznal umor in posi-Ijenje.
Razprava proti obsojencu se je pričela dne 28. julija. Frank je doma iz Brooklyna, N. Y. ter je dovršil Cornell-vseueilišče. Pred šestimi leti je prišel v Atlauto, kjer je vodil takošnjo tovarno za j svinčnike. Frank je židovskega'
pokolenja. j ---- j
Ameriški poslanik najel stanova- i nje.	i
London, Anglija, 25. avgusta. I Ameriški poslanik Page, je danes' najel na Grosvenor Sq. prostorna stanovanja v bližini japonskega poslaništva.
V smrt.
Rockland, Me., 25. avg. _ V
malem čolnu so našli trupli 20 letnega Carla W. Perry in 19 letne Angie Spear. Bila sta zaro- 1 cena in kot se domneva, je ml a- J denič ustrelil najprej zaročenko, 1 potem pa sebe. Kaj ju je gnalo v,] smrt ni ni komu znano.	i
j
Thawovo zagovorništvo. Dolgotrajne obravnave.
Prejšnji governer Stone, jetnikov zagovornik, ss bo najbrž obrnil na canadski parlament.
W. T. JEROME.
Poročilo, da je Thaw hotel podkupiti sodnike, je neresnično. Ca-nadska m ameriška oblast.
Albany, N. Y., 25. avg. — Superintendent državne bolnišnice za slaboumne zločince, R. F. ( Kieb, bo odpotoval v Sherbrooke, Canada, kjer bo šel na roko pravduikom države New York. Seboj bo vzel več listin, ki se nanašajo na Thawa.
Colebrook, N. 11., 25. avg. — Prejšnji državni pravdnik William Travers Jerome se je danes tukaj ustavil. Pri neki priliki s-je izrazil, da bo storil vse mogoče, samo da bo Thaw deportiran nazaj.
Sherbrooke, Que., 2."». a\fr. — V sredo bodo pripeljali Thawa pred vrhovno sodišče. Dosedaj še ni znano, če ga pošljejo nazaj, čeravno bi se to po eanadskih postavah moralo zgoditi.
Jetnik se je danes zjutraj prepiral s paznikom, ker mu je prinesel deset minut prepozno zaju-trek. V splošnem se obnaša precej arogatno in ne kaže najmanjšega znamenja blaznosti. Njegov zagovornik odločno dc-mentira vest, da je hotel jetnik podkupiti sodnike. Prejšnji go-" verne r Stone je rek'el danes:
— V Ca nad i hod« precej na debelo snega, preduo bodo izgnali Thawa iz dežele. — S tem je hotel označiti, da bodo obravnave zelo dolgotrajne.
Stone se namerava obrniti v Thawovi zadevi na eanadsko zunanje ministrstvo in parlament.
Predsednik Wilson kot deželni oče.
Parsons, Kansas, 25. avg. — S privoljenjem predsednika Wilsona je bila prvič razveljavljena dolečba, da se ne sme v Yellowstone National Park držati psov. Miss Ethel Probst iz tega mesta se je obrnila na predsednika s prošnjo, če sme vzrti s seboj svojega starega, zvestega psa. Deklica j«> navedla, da namerava njen oče prevzeti vodstvo nekega hotela v parku ter da je v svojo žalost izvedela o tej določbi. Pes je star toliko kot ona ter se tekom 18 let ni nikdar ločila od nj« ga. Predsednik Wilson je obljubil. tla bo storil kar bo v njegovi moči in danes je dobila deklica od depart-menta za zunanje zadeve dovoljenje, da sme vzeti psa s seboj in sicer iz razloga, ker je pes tako star, da ne more biti več nevaren živalim v parku.
Idealno mesto bodočnosti.
Washington, D. C., 35. avg. — Pod p redsednik Marshall je da-1 nes dobil iz Pariza za senatno knjižico knjigo, ki obsega načrt centralnega mesta celega sveta, ki naj bi se imenovalo "mednarodno centralno mesto sveta." Mesto naj hi se sezidalo bodisi na Francoskem, Angleškem, v Belgiji, Italiji, ali na obali države New Jersey. Knjigo je sestavil Henrik Christian Andersen.
Ponesrečen parnik.
Wellington, Nova Zelandija, 25. avg. Angleški parnik ''Devoir' je na poti iz Montreala v Wellington nasedel v cesti Cook I na peči fee. Mloštvb se nahaja v brezupnem stanju.
Uradniki kot igralci.
Waahington, D. G., 25. avg. — 1 Tukajšnja policija je dobila dokaze, da klerki in višji uradniki državnega departmenta stavijo pri konjskih dirkah. Oblasti bo- ! do uvedle strogo preiskavo.
Nemec -- kandidat za albanski prestol.
—o—
Knez Wied bo postal kralj Albanije. Nečak Rumuneke kraljice. Drinopolje — turško.
—o-—
KRALJ KONSTANTIN.
—o—
Turki prodirajo dalje v Tracijo. Zasedli so že več vasi. Mirovna pogodba včeraj odobrena.
—o—
Bukarešt, Rumunsko, 25. avg. Sem je prišlo poročilo, da so sklenile evropske velesile postaviti na albanski pr«-stol nemškega kn«'za iz hiše Wied.
Wilhelm Friedrich Otto Karl je nečak rumunske kraljice Elizabete. Star je 41 let in je že o<i 2. ok t. leta IS^H poročen s wiirt-tenberško prineezinjo Pavlino. Dosedaj kandidat št- ni podal svoje izjave, toda iz zanesljivega vira je znano, da bo sprejel ponudbo.
London, Anglija, 25. avg. — Posebna brzojavka iz Carigrada naznanja, da so se Bolgari ixlpo-veilali Drinopolju in ga prepustili Turkom. To je posledica direktnega pogajanja. Turki bodo morali bolgarsko vlado na kak drug način odškodovati.
Berolin, Nemčija, 25. avg. — Grški kraj Konstantin bo prisostvoval velikim vojaškim vajam nemške armade, katere se bodo vršile meseca septembra. Dosedaj še ni znano, kedaj bo odpotoval v Berolin. Pri nemškem cesarju bo tedaj na obisku tudi ameriški generalmajor Leonard Wood.
Kralj Konstantin se j" v Nemčiji vojaško izobrrffeil in ima v nemški armadi precejšnje število prijate-ijev. Njegova žena, kraljica Sofija, je sestra nemškega cesarja
London, Anglija, 25. avg. — Včeraj je bila v Bukarešto mirovna pogodba ratificirana.
Turki prodirajo dalje v notranjost Tracije in so baje že zasedli Gumuljino in Matanle.
Skočil z mosta v East River.
Ker je 25 letnemu motormanu Petru Kelly-u umrla sestriena, se mu jo vsled žalosti ouiračil um. Ko se j«> včeraj peljal s svojo karo čez brooklvuski most, jo je sredi mosta stavil, splezal na n-grajo in skočil v East River. V bližini so s<- k sreči nahajali trije mornarji, ki so ga rešili. Sedaj leži v Holy Cross bolnišnici, in zdravniki upajo, tla bo ozdravel.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	$	K.	f
5--------1.10	130....	16.60
10--------2,16	140....	»8.65
16--------3.16	160________SO. 70
SO--------4.30	160....	32.75
26--------6.20	170________84,80
SO--..	6.26	180.... 36.86
36.... 7.26	190.... 38.90
40---- 8.30	200____ 40.90
46.... 9-80	260.... 61,16
60....	10.30 800____ 61.36
66....	11.86	»60.... 71.60
60....	12.36 400____ 81.80
66....	13.40	460.... 92.00
70....	14.40 500____102.26
76.... 16.46	600.... 122.70
80....	16,46	708.... 143.16
86....	17.46	800.... 163.60
»0....	18.46	900.... 184,00
w00 --------20.46	1000.... 204.00
10....	22.60 2000____ 407.00
120....	24.66	6000....1017,00
Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam poslati je najprl-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, vešje zneske pa po Posta) Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y, 6104 St. Clair Avenue, N. E.
filmland. O_
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽ. NAROČITE 8B NANJ,
"6LAS NARODA"
• (Slovenk Daily.) Owned and published by the
Slomilc Publishing Co.
(a oorporatioo.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLESKO, Secretary.
•	LOUIS BEN ED IK, Treasnrer.
PUee of Bnsiness of the corporation and
addresses of above officers : 81 Cortlandt Street, Borough of Man-hat'in. New York City, N. Y.
Za celo leto velja list sa Ameriko in
Canado........................13.00
*• pol leta....................... 1.50
leto za mesto New York........ 4.00
• pol lete ca mesto New York ... 2.00
** Evropo xa vse leto...........4.50
- " pol leU............. 2.55
......četrt leta............ 170
» "GLAS NARODA" izhaja vsak dan I_»trtemAi nedelj in praznikov.
-CLAS NARODA"
<"Voice of the People") " • leaned every day except Sundays and
Holidays. ^	Subscription yearly $3.00.
Dopisi bres podpisa in osobnoeti se ne
♦	pnobčuj ejo.
Denar naj se blagovoli potil jati po —
Money Order. Prt spremembi krsja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje
Wvalilče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.
Dopisom in poAilj&tvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA"
tž Cortland t St., New York City.
<■ —nW—e————■	m
__Telefon 4687 Cortlandt.
Skandalni proces Diggs-
Caminetti.
%» . 0
Izrek porotnikov v ealifomij-sktMii skandaUkem procesu je bredvolimo zadel krivca in radi-te|/ra je vsak dvom odveč, ali je kazen, katera bo izrečena nad njim, zasluzena ali ne. Tekom Nodiiijskih razprav so prišle na dan stvari, ki morejo vzbujati le trmi« in zaničevanje. Kakor znano, »e je vršil proces na podlagi zveznepa zakona, izdanega pred par leti. ki skuša zatreti trgovino z belimi sužnjami s tem. da ogroža vsako tako počenjanje z najtežjimi kaznimi ter označuje kot kazr.jiva hudodelstva tudi dejanja, katerih se po postavah različnih držav dosedaj ni smatralo kot kaznjiva.
Sedaj pa nastane vprašanje, ako bi ne moglo prijeti tega Digg-sa. ki je po večletnem svinjare-nju vendar zapadel roki pravice tudi v slučaju, ako bi bil ostal pri svojih eskapadah z ono žensko v okrožju mej svoje države. Po zvezni postavi kaznjivo dejanje je nastalo šele potem in le vsled tega, ker se je bil podal z dotično osebo iz države Califorai-je. Zelo verjetno je, da bi se v drugem slučaju nikdar ne bilo slišalo o kakem Diggs-Caminetti škandalnctn procesu, dasiravno bi bilo s stališča javne morale prav vseeno, ako se je dejanje izvršilo to- ali onstran meje države Cali-fornije. Tako razlikovanje v presoji na podlagi politično-zemlje-pisnih mej se protivi čutu pravičnosti. Raditega se bo tudi neglede na obsodbo, katera bo izrečena, vedno smatralo za nepravilno in protipoetavuo. da se v mnogih drugih slučajih ne izreče obsodbe ali sploh sodnijsko ne za-sleduje ediuole raditega, ker se nahaja pozoriščt* prestopka izvan države. Pravni čut pravi, da bi moralo biti to, kar je kaznjivo tukaj, tudi kaznjivo drugod, kakor hitro nasprotuje javni morali.
I poraba postave v svrho pre-prečenja trgovine z belimi sužnjami v slučajih kot je Diggs-Cami-netti bo marsikoga zapletla v mreže postave, tudi take, ki so mislili dosedaj, da so varni proti vsakemu zasledovanju. Dvomno pa je, da bi s*' dosti koristilo javni morali, ako bi se izsledilo vse take eskapade. S tem bi se le dala prilika za vsakovrstna izsiljevanja. Brczdvoinno pa je, da bi se lahko sprejelo tudi to, ako bi se t resnici dosegel glavni namen imenovane postave, da bi se namreč z njo iztrebilo trgovino z belimi sužnjami.
VABILO na
VELIKO PLESNO VESELICO,
katero prirede mladeniči na Moxham, Pa.,
dne SO. avguata v alov. dvorani na Moxham. Tj»m potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, da se iste udeleže. Za najboljšo zabavo in dober prigrizek bo preskrbljeno.
ODBOB. ,
1 K raz motri vanju o <J. S. K. i.
Rock Springs, Wyo.
Cas glavnega zborovanja -J. S. K. Jednote je pred viri.mi. Videti je, da se člani in sploh vsi Slo-
•	venci zelo zanimajo za prihodnja ' zborovanje, katero se bode vršilo
v Pittsburghu, Pa.
Veselje je zasledovati dopise v glasilu, kateri so zadnjj ease pre-1 cej pogosto pričeli prihajati v i javnost ter razpravljati v prid | Jednote. Ker sem mnenja da je , vsak član opravičen, oziroma Jol-1 žan razpravljati in izrazili svoje mnenje v prid Jednote. sem s-kle-nil tudi jaz napisati par besed, ne oziraje se na vero ali politiko. A-ko bi se vsi dopisovalci driali tega pravila, bi bilo po mojem mnenju manj nesporazumljenja ter bi veliko lažje in hitreje prišli do pravega sistema in pravil ter ta-1 ko privedli našo Jednoto na dobro in trdno podlago. Tudi jaz hočem izraziti svoje mnenje in
•	obenem prosim, da kdor se ne strinja z menoj, naj se nikar ne huduje ali osebno napada.
Pred nekaj časa so člani pre jeli poročilo, oziroma nasvet od glavnega tajnika, s katerim ss jaz popolnoma strinjam ter u-pam. da bode nasvet na zborovanju kolikor mogoče upoštevan, posebno ker pride od moža, kateri ima na tem polju veliko let izkušnje.
Potem pa prihajajo dopisi, s
-	katerimi s«1 popolnoma strinjam, z nekaterimi pa zopet malo ali pa nič. Zadnje mislim one. ki niso odkritosrčni ter zavijajo, samo da bi se ognili resnici ali položa-
" ju, ki nam stoji nasproti. Mislim, L* da ga ni člana, kateri bi želel, da " bi Jednota ostala to. kar je. Na-sprotno bi moral vsak dober član ^ delati na to, da bode Jednota na-1 predovala v članstvu in v finane-1 nih zadevah. Ako pa hočemo to 1 doseči, se ne sme ostati pri seda-■ njem sistemu in pravilih. Pravila 1 se morajo predrugačiti, tako da 1 bodo vsakemu Slovencu ali Slo-D vanu dostopna, brez razlike ver-" skega ali političnega mišljenja.
-	Oni, ki pravijo, da se moramo o-T zirati na vero in ustanovitelje na-
-	še Jednote, niso na pravi poti.
•	Danes so razmere drugačne kot 3 so bile pred desetimi ali petnajstimi leti. Sistem, ki je bil pred
'» petnajstimi leti dober, ni za da-
-	nasilje razmere. Ustanovitelji so
•	vse dobro napravili, niso pa imeli skušnje, kakor jo imajo danes.
1 Moj nasvet je: 1. Sedanje Jed-notino ime naj se nadomesti z drugim, boljšim imenom, z imenom, katero bode v resnici vsebovalo popolni pomen Jednote, na-primer: Slovenska Zavarovalna Podporna Jednota. ) Naša Jednota ima namen člane j zavarovati v slučaju smrti in pod-j pirati v nesreči. Mi nismo pristo-
. pili v Jednoto zato, ker je katoli-
> »i
( ška, ampak zato, da nas Jednota podpira v slučaju nesreče. Torej pustimo vero in politiko, te dve stvari naj bodeta vsakemu prosti. Toraj ako hočemo postati močni ^ v članstvu, moramo vrata naše Jednote tako, da bode imel pri-j stop vsak dober Slovan. Ako ho-i čemo to doseči, moramo odpraviti
>	vse zapreke.
i Drugič sem za to, da se pre-t meni bolniški podporni sistem tako, da bode Jednota izplačevala j bolniško podporo. Vsaka društvo . naj plača naprimer $2 asesmenta j za vsakega člana. Ono društvo, ki nima dovolj denarja V blagajni. . naj naloži vsakemu članu posebno . naklado. So dopisniki, ki se izgo-. varjajo. da bi bili vsi zadnje o-
•	menjeni proti posebnemu nakla-
>	du, oziroma da bi Jednota plaee-i vala podporo. Jaz mislim ravno
>	drugače. Ravno oni člani bi to iz-. premembo najbolj odobravali, ker . potem bi bili gotovi podpore in [ to brez posebnih naklad. Drugi . zopet pravijo: — Kje bodo pa „ potem društva dobivala denar za . posebne stroške? Sedaj se dobi ! pri veselicah in drugod za to po-. treben denar. Vprašam, ee bodo . potem veselice prepovedane?
Tretji pravijo, da se ne bode potem nadzorovalo bolnikov. Jaz mislim, če se za društvo lahko nadzirajo bolniki, se bodo tudi za Jednoto. Vsi oni, ki so zoper ta sistem, naj se samo malo ozrejo okoli, pa bodo videli, kako lepo napreduje Narodna Jednota pod tem sistemom.
Tretjič: Vsakemu društvu naj bi bilo dovoljeno poslati samo enega delegata na glavno zborovanje in stroške naj bi plačala Jednota.	* *
Četrtič: Glasilo naj ostane
-
"Glas Naroda", dobiva naj ga pa vsak član Jednote.
Petič sem za to, da se Jednota zavzame za Slovensko Zavetišče.
Šestič: Združenje Jednot je točka, za katero bi se delegati morali dobro zavzeti ter gledati, da bodo izvolili v resnici dobre može za delegate za skupno zborovanje leta 1914 v Chicagi.
Tukaj vam podajam izvleček iz angleških časopisov, ki se tiče zavarovalnih Jednot, takih kot so naše podporne jednote. Mislim, da je premisleka in vpoštevanja vreden. Glasi se tako-le:
Life-insurance suggestions.
The old-style assessment insurance organization is rapidly get-1 ting to be a thing of the past. It would probably have become cx- J tinct before long, in any case, on ' its own lack of merit — the erroneous principle on which it is based. But law-makers throughout the country are accelerating the demise of the vicious system which has caused so much itss and distress to hosts of too-confiding insurants. Late advices , show that in twenty states the legislatures have enacted the Mobile law, which gives state insurance departments supervision over fraternal and assessment orders, and it is expected that in other states similar action will be taken. The Mobile law requires ' assessment organizations to maintain an adequate premium rates and to comply with some other restrictions heretofore imposed ' only on regular insurance compa-
•	nies. In states where the law is L now in effect, the assessment as-1 sociation or order, as it was once
>	known, can no longer exist. If " the law is not complied with the » association or order goes out of 1 commission. If the law is com-
•	plied with the association's pol-1 icy holders still have put before " them the question whether it is " not better to insure in a strong
•	and long-established company
■	than in a weak, struggling soci-1 ety whose future is uncertain.
i
. Nasveti glede zavarovanja za življenje.
Starinska zavarovalna organi-
-	zacija z asesmenti postaja hitro
-	stvar preteklih dni. Morda bi bila . prišla že davno iz rabe, in sicer
radi napačnega prineipa, na ka-
-	terem sloni. Zakonodaje vseh dr-[ žav skušajo pospešiti odpravo te-
■	ga napačnega sistema, ki je po-
>	vzročil toliko izgub in nesreče pri i preveč zaupnih zavarovancih.
^Zadnja poročila pravijo, da je v . dvajsetih državah sprejela zako-: nodaja takozvano Mobile-posta-. vo, s katero se podeljuje držav-. nemu zavarovalnemu departmen-. tu nadzorstvo čez podporna dru-t štva z asesmenti. Upati je, da bodo tudi druge države odredile iste , določbe. Mobile-postava zahteva od podpornih organizacij z asesmenti, da imajo na razpolage primeren smrtninski sklad, da nalagajo enake prispevke ter da' se j drže gotovih določb, ki so veljale dosedaj le za prave zavarovalne družbe. V državah, kjer je sedaj v veljavi ta postava, ne morejo take družbe z asesmenti več obstajati. Ako se ne ugodi postavi, razpusti državna oblast takoTpod-porno družbo ali organizacijo Ako pa se sledi določbam postave, je stavljeno zavarovancem še vedno vprašanje, ali se ni boljše zavarovati pri močni in stari družbi kot pa pri društvu, kojega bodočnost je negotova.
Iz zgoraj omenjenega je torej razvidno, da če ne bodemo uredili sistema Jednote tako, da bode odgovarjal zahtevam postav in zagotovil zavarovalnino vsem članom, bodemo primorani prej aH slej prenehati s poslovanjem.
Konečno želim, da bi vsi delegati delali ne samo za obstoj, ampak tudi za napredek Jednote. Napredek bodete pa s tem zasi-gurali, če boste volili dobre, po stene in vestne uradnike ter napravili pravila, ki bodo odgovarjala napredku časa ter zagotovila zavarovalnino in podporo vsem članom.	Anton Justin.
Cleveland, O.
Od vseh strani se čitajo dopisi in zanimanja za 9. glavno zborovanje naše slavne organizacije, kar vse kaže, da bo Živahna in da bo imela dovolj posla za reš''i toliko vprašanj. Čas zborovanja je zelo drag, treba je prej pomisliti, katere točke so tolikega pomena, da bi bilo vredno o njih razmo tri vati. Ne bo se mogoče ozirati na vsako malenkost, kar ni posebno važnega, ae ne more vpoateva-ti. Večkrat se vrinijo male, nepo I
trebne stvari, katere ugonobe ve-J - _
liko časa na zborovanju, ne da bi kaj koristile, ali še celo škodujejo. Ako hočemo kaj dobrega storiti naši slavni Jednoti, glejmo, da bomo rešili hitro in ne zapravljali časa, kil je drag. Ako smo nazadovali, moramo gledati, da si pot popravimo, ako smo lepo napredovali napredujemo tako še v prihodnje. Dosedaj je bilo vse v redu in zato je najboljše, da ostane pri starem. Naše zborovanje bo uspešno in ostalo bo vse v redu. Z novimi preobrati bodo nove težave, novi stroški, ki se prej zanje ne ve. Vsem se ne more ustreči in na vsako malenkost se ne sinemo ozirati.
Nekateri hočejo odpraviti ime i * * katoliška". Počemu kaj takega? Ali bomo s tem Jednoti kaj j koristili ?Ne, pač pa bomo razža-' lili njene člane, ki so vstopili pod ; njeno ime. Ali bodo tudi društva, | ki imajo katoliška imena, prekr-jstili? To ni mnenje pametnega moža in kaj takega naj se noben ne drzne predlagati. Slavno ime "katoliška" mora ostati. Vsa čast dopisniku iz Brooklyna, N. Y., br. Tassottiju. Ostanimo pri svojem. Narodnih jednot je že tako dovolj, ne segajmo po njih članstvu. Združitev jednot je rieiuo-goča. Saj se komaj vsaka organizacija sama težko sebe vlada. Naša Jednota je na dobri stopinji in se nima vmešavati v tako težke razmere. Jednote so se samo delile na dvoje, da so ložje ustrezale članstvu. Da bi Jednota plačevala bolniško podporo, nikakor'ne gre in komur je ka j za napredek Jednote, naj bo proti temu, drugače ji bodete zadali težak udarec, ki jo bo težil in slabšal, da bo bolehala in hirala. Jednotin denar, zložen po asesmentih, se mora rabiti samo za usmrtnino. Ako bi lc hoteli, da Jednota to prevzame, bi morala biti dvojna blagajna. Vsa ko društvo naj skrbi za svoje čla ne, ki jih pozna in jih lahko nad zoruje. Mi ne smemo gledati, da se ustreženekaterim za en čas marveč mi moramo gledati zs
daljši obstanek in dobro podlage naši Jednoti. Mi se staramo, tiso čaki pa morajo biti pripravljeni ker jih bo treba za podporo. Na dalje glasilo. Mi imamo najboljše glasilo kot ga nima nobena Jed nota. Naša organizacija ima lept uspehe zato, ker je razširjena ii razglašena po vseh državah, kjei se čita dnevnik "Glas Naroda" Ako imamo svoje glasilo, ga p?' samo člani berejo. In kakšne težave in stroške prinaša glasilo To malokateri razume in zato n: potreba s takim siliti, kar ne pri naša in ne'obeta napredka. Po navadi glasilo postane le bič z s nekatere in zakriva druge, ker jf odvisno le od enega ali par oseb
Vse to. kar sem vam položil iijj srce, upoštevajte in vedite, da bc to le v korist naši slavni Jednoti A. Grdina.
D o p is L
New York, N. V. — Prihodnje (nedeljo, dne 31. avgusta priredi hrvaško prosvetno tamlouraškc društvo "Dalmacija" svoj prvi veliki jjiknik v velikem .in krasnem parku "Niblo's Garden" na 170. cesti in 3. Ave. v New Torku, V velikem plesnem paviljonu 1)0 igrala unijska godba slavnega profesorja Lauermana. dočim bo v parku med plesnimi odmori zabaval goste dični tamburaški društveni zbor. Igral bo mnogo novih in težkih koncertnih komadov. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 25 centov. Člani "Dalmacije" niso hranili niti truda niti stroškov, da bi ta piknik izpadel kar najbolje. Raditega moremo že danes reči, da bodo imeli cenjeni gosti obilo zabave in užitka. Priporočujoč se tudi bratom Slovencem za obilni poset, kličemo že vnaprej : Dobro došli! — Odbor.	(26&28—8)
Brooklyn, N. Y. — Slov. podp. društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. J. priredi v soboto dne 30. avgusta t. 1. družinsko zabavo v prostorih bratov Vogrič, 211—213 Graham Ave., vogal Stagg St., Brooklyn, s plesym in kegljanjem. Ob tej priliki bode izžrebana lepa stenska ura s kukavico, importirana iz Švice. Začetek ob 8. uri zvečer. S tem naj vljudne j še vabimo slavna slovenska podporna društva, kakor tudi druge cenjene rojake in rojakinje v Greater New Yor-ku, da se zabave udeleže. Odbor bode gledal na to, da priredi cenjenim gostom ugodno zabavo in dobro postrežbo. Igrala bode domača slovenska godba, obstoječa iz 8 mož. Priporočamo se za obil-
Ino udeležebo ter beležimo s slo-
- - ......- - -.
vensko prijaznim pozdravom — pripravljalni odbor.
La Salle, 111. — Pri rodbini Ve-gelovi se je oglasila gospa Štorklja in ji podarila čvrstega, zdravega sina. Čestitamo! — Naročnik.
Deževato je kobilic.
Marshall, Mo., 24. avgusta. — Prebivalci mesta Marshall in o-kolice si si danes oddahnili, ko se je po dvemesečni suši prikazal na nebu črn oblak, ki je obetal malo olajšave. Mesto dežja pa so prišli celi roji kobilic, pokrili polja ter pokončali vso vegetacijo kot nekoč v Egiptu.
Dragocena kožuhovina s severa.
San Francisco, Cal., 24. avg. — Parnik "Homer" se je danes vrnil iz Bribvloo otoka ter je pripeljal s seboj 2400 kožuhov tulj-na in 1000 dragocenih in redkih polarne lisice. Kožuhovina je vredna približno milijon dolar-jev.
Amerika importira drevje c
Washington, D. C., 24. avgusta, Združene države, ki so bile še pred kratkim pragozd,'so impoiv ^ ^ tirale v prejšnjem fiskalnem letu . 3 779.041 dreves. Na jveč se jih je importiralo iz Francije Nvnške, f Ilolandske, nekaj tudi iz Indij? in ^ Japonske.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA ; "GLAS NARODA", NAJVEČJI : iN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Anton Cernjar z družino iz . Brooklyn, N. Y., v Drenovo; Liu-dovik Jurdana iz Bessemer, Pa., v Jurdane: Ivan Slavec z družino iz Tercio. Colo., v Knežak; Mar-t tin 1-5rudar iz Ely, Minn., v Brusnice; Rudolf K ran j c iz Durbin, ^ W. Va , v Rakek;. Marija Potseh ^ iz Chicago. 111., v Metliko; Fran 1'dovič iz Sehebovgan, Wis., v Smarjeto; Fran Pesjak iz Virgi-' nia, Minn., v Kropo; Ignac Mu-3 star iz Cleveland. O,, v Vrhpolje;
Josip Koplenik iz Win field, Pa., q v Novo mesto;. Ivan Flajnik iz 1 Pittsburgh, Pa., v Vinice; Martin Midafer iz Pueblo, Colo., v Ru-dol fovo; Valentin Sigmond iz St. j Mary's, Pa., v Lož; Tomo in Roža Beučič iz Layjand, W. Va., v Košinj; Ignac Turaji in Ignac j Julias iz Layland, W. Va.. v Budimpešto : Anton Kerne iz Milwaukee, Wis., v Veliki Cernik; t Ljidovik Drobnič iz Milwaukee, a Wis., v Pijavice; Ivan Martisko-vič iz -Escanaba, Mich., v Zagra-^ ci; Ivan Hegedušič z družino iz } Kenosha, Wis., v Zagreb; Jakob Mlakar iz Springfield, 111., v Celje ; Martin Sedinak iz Richwood, W. Va., v Sao Paulo, Brazil.
Vsi gori omenjeni potniki so kupili parobrodne listke pri tvrd ki Frank Sakser, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y.
\	. RAZGLAS.
1 r JOŽE LAVTIŽAR, posestnik ] [iz Verja pri Medvodah na Kranj-1 /fikem, prosi svojega sina JOŽE-; FA LAVTIZARJA. da mu nemu-1 doma naznani svoj natančni na-
•	slov. Kajti Zore iz Jesenic toži se-) tlaj Jožefa Lavtižarja- star. na
1 plačilo 9000 kron. češ. da znaša ! ) toliko kupnina za prodajalno in j " treba je celo zadevo nujno pojas-1 niti. Najboljše pojasnilo pa zarao-
•	re dati le Jože Lavtižar.
(26-28—8)
1 t ; NAZNANILO IN ZAHVALA.
•	Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijate-
l ljem žalostno vest, da mi je nemila smrt odvzela ljubljenega soproga
JANEZA KUS.
Ranjki je bil doma iz Cerovega Loga, fara Št. Jernej na Dolenjskem in je bil član treh društev, in sicer: sv. Jožefa št. 45 J. S. K. J., sv. Barbare postaja št. 68 in sv. Drnžine št. 151 K. S. K. J. v Indianapolis, Ind.
Tem potom izrekam najsrčnejšo zahvalo vsem društvenikom, ki so ranjkemu stregli v času bolezni in se polnoštevilno tudi udeležili pogreba. Izročili smo zemeljske ostanke ranjkega materi zemlji dne 16. avgusta.
Ostane naj vsem v blagem spo- k minu in Tebi ranjki naj bode lah-. ka tuja žemljica!
Žalujoča soproga	—
Antonija Kug	a
z nedoraslimi otroki.
Indianapolis, Ind.
_________ ..... . : .
Slovensko katoliško
B-m
podp. društvo	svete Barbare
B-B
za Zedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporir&no dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
•DBORNIKII	__I
PradMdnlk: MA1T1N QERCMAN, Boa III, Vorwl OMv. Mb Podpredsednik: JOSEF PETER.NEL, Box »B Wllloek, Kfr	I
L tajnik: IVAN TEL BAN, Bos 707, Foreat City, Pa.	r
□. tajnik: JOHN OSOLIN, Bob 4*3, Forert City, Mb ' Jf 11 X ! Blagajnik: MABTIN MUHI C, Boa 117, Forut City,
NADZORNIKU
Pradaedclk nadzornega odbora: KAROL BALA*. Boa 147, ForMl CUT, Rk L nadaornlk: IGNAC PODVASNIK, 47S4 Hatfield &t , PlttakarB, Fa* n. nadzornik: FRANK SUNK. 10 Mill St, Luzerne. Pa.
IIL aadaornlk: ALOJZ TAVČAR, »I Cor. N. — tr* ■*., iNk Syrlas* BA
POROTNI IN PRIZIVNI ODBORl	1
Pradaadnlk porot, odbora: PAUL OBREGAR, Bo« 411, ITIM, Wk I. porotnik: MARTIN OBERZAN. Boa SI, Mineral, Kama, n. porotnik: ANDRBJ 8LAK,, 771» laalar It. Ctevziaadg BMB,
_1 Jif.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. I. m. BBURKAJt, «117 It Clair	CUTeland, OHb
DoplM aaj m potlljaj« L tajnika ITAK VBUAJf« b D. BH M ■ VMM City, Pa.
SnltTu« elasii« j« "Okli mabobJTS
DELEGATI DRUŠTVA SV. BARBARE, kteri so bili izvoljeni meseca junija za na konvencijo v Pittsburg.
Štev
postaje:
1. v Purest City, Pa., John Tornič in Andrej Oražen oba
Forest City, Pa. .'{. v Moon Run, J'a , Frank Močnik, Bos; 4. v Luzerne, Pa., Frank Križe, Luzerne, Pa.
6.	v Clevelad, O. John Widervol, 6127 St. Clair Ave., Cleve-
land, O.
7.	v Lasalle, 111., Mihael Kobal, 1020 Main Str., Lasalle, 111.
8.	v Johnstown, Pa., Ivan Tegelj, 1115 ^Virginia Ave.. Johu-
stown, Pa.
0. v Weir City, Kans., Frank Premk, R. R. No. 1.
13.	v East Mineral, Kan., John Kastelic, Box 56, Mineral,
Kans.
14.	v Balton, Ala., Joe F. Kren, Box 33, Piper, Ala.
15.	v Huntington, Ark., Anton Drenik, Box 16, Huntington.
Ark.
16.	v Willoek. Pa., Lovrenc Dolenc, "Willock, Pa.
17.	v Broughton, Pa., Pavel Fortuna, Anton Demšar, Brough-
ton, Pa.
IS. v Fleming, Kans., Martin Štefancič, R. R. No. 2, Pitta-burg, Kans.
19.	v Bridgeport, O., Anton Hočevar, R. F. D. No. 2, Box
11% Bridgeport, O.
20.	v Claridge, Pa., Anton Recher, Claridge, Pa.
' 21 v Little Falls, N. Y., Frank Boštnar, 36 Diamond Str., Little Falls, N. Y.
22.	v Imperial, Pal, John Pirih, Box 302, Imperial, Pa.
23.	v Springfield, lil., John Kulovec, 101!) E. So. Grand Ave.
25.	v Fort Smith Ark., Frank Teropeič, R. F. D. No. 3, Bx 145.
26.	v Collinwood, 0., Matija Kastelic, 15924 Saranac Rd.,
Col lin wood, O.
27.	v Yale, Kans., Alojz Cvetko, Yale, Kans.
28.	v South Lorain, 0., Frank Petrich, 1701 E. 29th St. Lo-
rain, O.
29.	v Rock Springs, Wyo., Frank Plenel 299. H. 3rd St.
30.	v Eveleth, Minn., John Pogačnik, 43 Morman Ave.
31.	v Calumet, Mich., Karel Jerele, Bluejacket, št v. 540. Si-
der St.
32.	v Braddock, Pa., Jernej Zagorc, 36 Rige Ave., Braddock,
Pa.
33.	v Cleveland, O., Karol Bauzon, 6120 St. Clair Ave., Cleve-
land, O.
34.	v Vandling, Pa., Alojz Zaverl, Vandling, Pa.
35.	v Ralphton, Pa., Martin Korošec, Box 205, Ralph ton, Pa. 37. v Radley, Kan., Matevž Birk, R. R. No. 1, 1 Donkirk,
Pittsburg, Kans. 39. v Clarkswille, Pa., Jurij PerviČ, Box 11, Universal, Pa.
41.	v Mulbery, Kans., Martin Smolčnik Breezy Hil. Sta., Box
61, Mulbery, Kans.
42.	v Winterquarters, Utah, Louis Blažič, Box 102, Winter-
quarters, Utah.
44. v Franklin, Kans., Anton Selak, Box 56, Franklin, Kang.
46.	v Pens. Sta,., Pa., Andrej Sirk, 617 Chesnuth Str., Jean-
nette, Pa.
47.	v Fro ten a c, Kans.. John Kerne, Box 147.
48.	bode zastopal glavni tajnik.
49.	v Kast Palestine, O.. Jakob Istenie, Box 374
50.	v Burdine, Pa., Jchn Taučar, Box 82, Burdine, Pa.
51.	v Skidmore, Kans.. Valentin Platiša, R. F. D., No. 3, Box
221 Columbus, Kans.
53.	v Pittsburgh, Pa., Joseph Pogačar, 5037 Butler St., Pitt-
sburgh, Pa.
54.	v Greenslarg, Ta., Josef Novak, Box 623, Greensburg,
Pa.
55.	v Conematigh, Pa.. Frank Paulovcič, Box 705.
57.	v Homer City, Pa., bo zastopal gl. tajnik.
58.	v Chisholm, Minn., bo zastopal gl. tajnik.
59.	v Jaksville, Kans., Jakob Boloh, R. F. D. No. 1. Pittsburg,
Kans.
60.	v Redloge, Mont., bo zastopal gl. tajnik.
64.	v Smithfield, Pa.. Jakob Zupančič Callier, Box 44.
65.	v Joliet, 111., Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. 68. v Indianapolis, Ind., Alojz Muren, 710 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
72. v Hostetter, Pa., Vincenc Valež. Box 16, Lojalhonna, Pa.
76.	y Detroit, Mich., Mihael Klobčič, 70 Buenawesta, E. De-
troit, Mich.
77.	v New Alexandria, Pa., Anton Bernad, Box 114, New Alexandria, Pa.
79. v Leadville, Colo, John Fajdiga, 404 Chesnut Str., Lead-
ville, Colo. 82. v Farrel, Pa. bo zastopal gl. tajnik. 84 v Staunton, 111., bo zastopal gl. tajnik. 85. v Bryant, Okla., bo zastopal gl. tajnik. Ti delegat je so prijavljeni, ki so bili izvoljeni v mesecu juliju; nekatere postaje bodejo še izvolile delegate v mesecu avgustu, katere potem objavim.
Z sobratskim pozdravom ■	__IVAN TELBAN.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Zemljoknjižni izpisek.
Spisal dr. Tvo Sorli.
(Konec.)
In dva meseca pozneje je l»ila Zanjivarjeva Francka Koša nova /ena. Hranila s«- ga ni ne ona ne njen oče, sitj pa j»- hvalilo vse žara« I i njegove pridnosti in varčnosti.
Po poroki sn šli kakor običajno v gostilno, a že pred nočjo sta se napravila novoporočenea domov.
Teden dni pozneje je bil tudi drugi predalček od spodaj na Kosuiwvem papirju čist in bel. Snlii pisar v prednji sobi na zemljiški knjigi mu je napisal novega, a Košan mu je dal celo krono zanj.
V skritem kotičku za veliko o-tnnro pa je izdolhel Košan, ko je bila žena na polju, luknjo v tla in dal prve dve kroni za Korena v njo. Ko jih bo dvesto, mu jih ponese, in na njegovem papirju bo zopet en predalček več bel in < i>t. Zadelal je zopet, odprtino in po i i nia I z glavo. ' "Okolu Šinihela morda, ee Hog da srečo in dobro letino!" j<» za mrmral
Jn delal je on, in delala je žena brez poeitka in pokoja.
"Matija, jaz ne morem vsega sama. Vsaj /a najhujše delo bo treba s,- kake ženske, da ne za-ostaneiiio. Kako naj bi elovek I '»v>.od sam, doma in na i>olju!*' se je pritožila nekega dne.
"Kako delo pa imaš! Mene po-gl<*j; vs.- sam opravim, pa še v dnino hodim. Ženske niste dandanašnji pa res prav za nič več! Se jesti si ne zaslužiš!* je za godrnja I in šel iz hiše.
Ona pa mu ni rekla ničesar več; trpela je jn molčala in stradala. Privoščil ni ne njej ne sebi ineesar. Sam je nosil .še maslo in jajea V Vas na prodaj in sam je prinašal tisto tnalo, eesar ne more pogrešil ti nobena hiša.
O Sinihelu je izplačal Korena in o s\. Juriju Bukovea. Zdaj pride Moenik na vrsto. Hm, šeststo kron. A v enem letu, če se dobro upre, bi morebiti šlo. Prodal je tele in skril šestdeset kron v luk-
O kresu nekega večera je o-gradil skalo. Zabil je v tla pet kolon in pribil na nje gosto dru-tfo pri drugi debelih prekelj, da bi se ne mogla izmuzniti niti mačka skozi nje, kaj šele otrok. Sitno je. da je prišlo to prav sedaj. Ko je najvee dela, in bo moral vzeli \ saj za en teden kako žen-x irio v hišo. a vedel bo odslej vsaj, za koga se muči. No, in kadar nekoliko dorastejo, so otroci tudi za jtomoč.
l>rugi dan v mraku je žena le-gla. in o polnoči je prišlo »lete mrtvo visi svet.
" Pazila bi se bila!" je zaklel Ju zaloputnil vrata za seboj.
\ stala je še, a za delo ni bila vei\ Kakor senca je lazila okrog. Skuhala je že še, z veliko težavo, a iz hiše ni mogla nikamor.
Ukrepeati se morate! Kaka ko-košja juha veasi, kaj takega, to vas zopet poživi; in z delom se nikar ne trudite! jo je opominjal stari župnik, ko jo je prišel pre-videt.
Nasmehnila se je trpko jn mol-eida. Okrepčali se, da, ko je pre-/al v< s dan na ognjišče! Se močnika ji ni privošeil ve«". Vun in noter j«- hodil iz hiše in v hišo in mrmral je nekaj nerazločnega, a ona je vedela dobro, kaj hoče re-ei. In želela si je smrti, kakar ji jo je želel pa»" tudi 011,
A doltfo j»« ni bilo smrti; celo l"to jo je morala še čakati. On pa je škripal z zobmi in preklinjal; ne njej v obraz, a vedno zdaj za to, zdaj za orio steno. Zdaj je zaloputnil ta vrata, zdaj proklel ono orodje z najdivnejfio kletvi-eo. Ne, njej v obraz ni rekel ni-«Vsar: če jo je ogovoril, ogovoril jo je osorno, a očital ji ni z besedami nieesar. In to je bilo še strasneje. Samo eukrat je zrohnel ▼pričo nje: "Zdaj bi bil Močnik /e lahko ucplaean, a s tvojim pro-k letim polegovanjern — — Zadnje besede je izpregovoril pa že v veži. ko je bil zaloputnil besno duri za seboj.
Nekega dne pa, ko se je vrnil » ne 110žeti, jo je našel v postelji.
"Z menoj je že pri kraju!" je vzdihniia. "Pojdi mi še enkrat po gospoda in očetu povej, da naj pridejo k meni; in kako žensko« dobi, da nekoliko pospravi po hiši, preden pridejo z Bogom!"
Košan je obstal »redi sobe. To bo zopet stalo nekaj, in on nima' niti vinarja. Pač je ležalo že štiristo kron v luknji za omaro, a ti ao za Močnika, teh bi se ne dotaknil, za samo zveličanje ne! "Matija, za božjo Kristusovo
▼oljo hiti!' je vzkliknila bolnica strastno.
Ozrl se je po njej. Bila je strašno bleda in upadla. "Zdaj je ko-nee!" si je mislil. In bilo mu je, kakor, da mu je težko pri sreu..
"Ali boš kaj jedla?" je vprašal tiho.
"Ah, jedla! Jaz že nikoli več!" je zmajala šibko z glavo. "Samo hiti, Matija, za božj* voljo, hiti!"
Snel je molče jopič z žeblja in si ga ogrnil. Postajalo mu je bolj in bolj tesno.
"Le potrpi, saj pridemo kmalu!" jo je potolažil in izginil naglo. Slišala je še njegove trde korake okrog vogla navzdol, in po-tern jo je zapustila zavest.
On pa je hitel k najbližjemu sosedu Potokarju in prosil gospodinjo, naj bi pogledala malo k njegovi. In potem je stekel v diru proti vasi.
Ko so bili z Najsvetejšim baš sredi pota, je prišel povedat Pa-tokarjev deček, da ni treba več.
Drugi so se vrnili v vas, Košan pa je stopal sam počasi navkreber proti domu. A bilo mu je vseeno, kakor da nese težko breme.
('rez dva dni je bil pogreb, pogreb tako skromen, kakor da nesejo beračieo. In ljudje so se zgražali in ga dolžili vsi, da jo je spravil on v grob.
Vrnil se je takoj domov in sedel pred hišo. Skoraj da se je bal iti v njo. Vse tako strašno prazno se mu je zdelo...
Za koga naj se trudi še dalje? Toda le za hip mu je prišla ta misel, in takoj jo je odgnal. Vzel je iz žepa svoj papir in se zatopil vanj. Najprej mora biti to čisto, potem bomo videli kako!... In vstal je, se preoblekel, vzel sekiro ter odšel na polje!
Še enkrat pozneje se je spomnil na ženitev. Trpinčil se je sam vendarle preveč! Vprašal je Po-tokarjevo Jero. ki je imela že trideset let in niti beliča, a zavrnila ga je tako. da ni poskusil nikjer več. "Ali bi rad odri še eno?" ga je pognala jezno Črez prag.
No, nič ne de! Delal je in delal in o Smrhelu šestega leta je prinesel iz trga polo papirja z devetimi praznimi oddelki. Suhi pisar se je zasmejal, ko je zahteval čudak Košan, za kar so ga imeli vsi, tudi danes nov "izpisek", a Košan ga je hotel imeti in položil je pred pisarja celih pet kron zanj. I11 vsi gospodje so prišli k njemu in se šalili z njim in ma častitali, in Košan je bil neizrečeno srečen in ponosen.
Zvečer pa, ko se je vračal iz trga s tem belim, čistim, lepim papirjem v žepu in ko je prišel do zadnjega ovinka, odkod se mil je odprl pogled na domači kraj, se j«' ustavil in se ozrl na svojo hišo visoko gori pod slemenom levega hriba, ('rez dolino se je illegal že mrak. in le tam gori pod vrhom je sijalo še zlato solnce. Kar bleščala se je v njem njegova hiša, in njegove njive in seno-žeti so bile brez pege, brez madeža... Za vriskal bi bil sreče in zadovoljil osti.
Jn danes se ni obrnil več po ozki, strmi steziei navkreber proti domu. kakar vedno doslej. Od-kašljal se je in šel naravnost po cesti dalje v vas.
To so ga gledali ljudje, ko so ga videli stopiti v Dolenčevo krčmo. Nekateri so prišli iz radovednosti celo za njim. Košan pa je naročil četrt rajnega in potem še pol litra. In ker ga ni bil vajen, omamilo ga je kmalu, in postal je zgovoren in glasen in mogočen.
"Pa poglejte!" je kazal svoj papir. "Vse čisto, vse izplačano! In vse to iz lastne moči, z lastnim trudom! Ali sem še komu kaj dolžan ? Nobenemu človeku niti vinarja! Vse sem plačal in še dvesto kron mi je ostalo!" — pri tem je vrgel novo listnico na mizo. "Jlej, vina gor za vse! Zdaj bomo živeli tudi mi!"
Sele pozno v noč se je prizibal domov.
In drugi dan se je zbudil ob navadui uri, a poležal je še nekoliko,- toda kljub temu se je počutil ves dopoldan zelo slabega in bolnega. Sedel je dolgo pred hišo in gledal predse.
Potem pa je stopil na skalo in se ozrl okrog. In nič več tako ga ni hotela veseliti zavest, da je vse to, kar vidi, njegovo. Cerau mu bo! Tuji ljudje bodo uživali sad njegovega napora. Jn bacnil je z nogo že nekoliko trhlo ograjo, da se je prekopienila v prepad...
Kositi se mu ni ljubilo. Oudno, poprej neznano praznoto je čutil v sebi in zavedal se je, da to ne izvira samo od vina. Brez pomena 111 namena se mu je zazdelo vse to njegovo težko dosedanje življenje, in še bolj brez pomena in namena vsako nadaljnje trpljenje.
Bekel si je, da gre iskat dekle,
a ostal je zopet ipozno v noč v krčmi in se vrnil šele po polnoči zopet precej vinjen domov. Jn tudi nocoj je sijala luna na njegovo hišo in njegov svet, kakor tedaj pred mnogimi leti, ko se mu je zdel jasen in svetel samo košček od Murovčevega senika do onega-le hrasta, ki ga je bila predlanskim razčesnila strela, da je molel le še črn parobek iz zemlje. Natanko se je še spominjal onega večera. Nocoj pa je bilo vse jasno in čisto gor da slemena, a obenem vendar vse tako prazno in pusto. In v njegovi duši je tudi vse jasno in čisto, a vendar vse tako prazno in pusto. Baš kakor na papirju... Vzel ga je iz žepa in ga razgrnil. Vse belo, samo tistih deset črt počrez... Čemu tudi to!
Obrnil je papir nehote na drugo stran, kjer ni bilo nobene črtice. Pusta in prazna se je bleščala bela pola v bledi mesečini...
Začutil je v sebi tako^ pohlepo, ki je ni poznal nikdar prej. Za-zehal je in spravil papir malomarno zopet v žep.
Prvikrat v življenju mu je bilo dolgčas... In spravil se je počasi in sklonjeno glavo spat. # * *
Oni dan po kosilu je hotel sodni adjunkt Bremec iz gosposkih sob v hotelu "Triglav" skozi vežo, polno kmečkih ljudi, na prosto, ko je zaslišal za seboj ponižni: "Dober dan, gospod 1 adjunkt!"
Ozrl se je in nasmehljal prijazno. Ugajal mu je originalni možakar z malimi, prekanjenimi očmi, ki so se videle edine poleg malega, nekoliko zardelega nosu izmed črnega, tuintam že nekoliko osivelega, na vse strani štrle-čega bodičevja in izpod nizko nad vse to poveznjenega okroglega klobučka. Dasi ni imel na sodniji opraviti z njim ničesar, se je bil , seznanil z njim vendar že kmalu, > ko je bil došel sem, ker so vsi 11-rarniki govorili o njem.
*Bog daj, Bog daj, Košan! Vas je pogosto vdeti tu!' se mu je na-. smehnil zopet.
"Človek ima zmerom kaj opra-■ viti!" je odgovoril Košan, vesel, da vidijo drugi, kako ga gospoda spoštuje. "Ali bi ne sedli malo sem, gospod adjunkt, Le sam sem danes!" ga je povabil in porinil lesen stol iz kota poleg sebe.
Veliko časa nimam, a da se vam ne zamerim, naj bo!" je odgovoril adjunkt in sedel.
Ni se mogel ubraniti kozarca, ki mu ga je ponudil Košan. Zdaj , šele je zapazil adjunkt, da se ga je bil nabral oni že precej, zato mu hotel uiti čim prej.
Najbrže ste imeli opravek pri davkariji?" ga je vprašal in pogledal 11a uro.
V tem hipu se je ustavil nekdo za Košanom.
"Ali greš, ali ne, Košan?" Mi te ne mremo več čakati. Pojdeš pa sani!" ga je silil.
"Pusti ga, pusti! On ho čakal itak lune!" se je oglasil drugi, in več kmetov je odšlo iz gostilne.
"Eh, kaj se meni mudi!" je zagodrnjal Košan nejevoljno. 'Za koga naj se neki še trdim? Vse sem plačal, glejte---'
Jn privlekel je, kakor vedno, kadar je bil vinjen, iz žepa vse polno papirjev, vse razdeljene v devet predalčkov. Jn razkladal je adjunktu, ki je slišal o teh papirjih že prej in sledil zdaj z živim zanimanjem Košanovi povesti, ka-ko je plačeval in čistil madeže s svojega premoženja.
Vidite, ta tukaj, ta je pa čist; takrat sem plačal baš zadnji vinar!" je razgrnil in zopet naglo zganil predzadnjega, kakor da ga nič prav ne mara. "A ta tukaj, ta je pa zadnji. Vidite, gospod, zdaj gre zopet dol; od vrha dol pojde in prej, ko pridem do tega zadnjega predalčka, do devetega, me Bog pa že vzame. Saj je še precej dela, hihi! Kadar pridem do osmega, glejte, da bi umrl, tako bi bilo najboljše; da bi ostalo še kaj za pogreb in svete maše; a ne vem, kako Bog obrne. Zakaj bi se trgali drugi za mano!"
To je že res, a pazite! Navzdol gre laže kakor navzgor!' ga je posvaril adjunkt dobrodušno.
Košan se je nasmehljal prekanjeno. "Nič ne skrbite, gospod! To že razumem jaz. Ej, bom že znal zatvarjati že, ko bi hotelo preveč drčati! Ali že greste?" je pogledal obžalujoče adjunkta, ko je ta vstal in mu nudil roko v I slovo.
"No, po z Bogom! Pa zame se le nič ne bojte!" je zaklical za i njim. In odkril se je nerodno še enkrat in se priklonil. Potem pa je sedel zopet in gledal zamišlje-, ao predse na mizo. "Že razumem , Jaz to, nič se ne bojte, nič ae ne
bojte! Ej, vi še ne poznate Koša-na! Ce bi bilo treba, pa še enkrat navzgor!" se je nasmehljal zvito predse.
Tolažaica.
Dr. Tvo JSorli.
Takole ob deževnih nedeljskih popoldnevih je včasih res pusto. Ceste so blatne, pa ne moreš nikamor vun, in če greš, ne gre nihče s teboj. Nekaj časa sediš v kavarni, gledaš kvartavce, odpreš malomarno kak ilustriran list, ga zopet zapre« in se ozreš vun: zlo-voljni obrazi hite mimo okna. Jn slednjič se naveličaš vsega, plačaš in greš v svojo samotno kajbico.
Vse tiho je okrog tebe, samo zunaj tisto melanholično, tajinstveno šumljanje, ki ga provroča tih, mo-, !noton dež na mehko pomladno listje...
Citati se ti ne ljubi, a pisal bi morda kaj...
Vse zaman f Dež šumi tako skri-• vnostno, oči ti uhajajo sanjavo vun, in nikamor ne moreš. Nič drugega — samo črnilo se ti suši ■ na peresu, da ti je slednjič to t večno pomakanje res že odveč.
Šel bi na poset. toda kam ? Go-
-	tovo sami čemerni obrazi povsod;
-	kar zrcali se na njih zastrto, pu-I sto nebo. ..
Oh, to je znala v tej meri men-
-	da samo ona: ostati vedra, ko je
-	bilo vse oblačno. Moj Bog, kaki . popoldnevi so bili to tiste čase r daleč tam gori na tujem! Se rajši 1 sem bil, če je deževalo ob nede-
-	ljah, ker potem šele sem občutil
-	vso slast kontrasta pred okni in [ za okni...
1 Jn kako je znala preganjati i dolgčas! Kakor da je to res njen I poklic. Čudno: skoraj vsak člo-, vek, posebno vsaka ženska ima
-	kako prav posebno prijetno lastnost. Nekaterim je to že priroje-
i no, drugi se izurijo šele pozneje; . med take je spadala ona glede te svoje virtuoznosti: zabavati člo-
-	veka ob nedeljah popoldne.
je pravila sama:
"Res, iz samega dolgega časa i me je vzel. Glej, Matilda", mi je
>	rekel včasih, ko je prišel tiste ča-1 se pred poroko ob nedeljah popol-r dne k meni, posebno, če je deževalo. "Glej, Matik1 , take dneve
? mi je res neznosno pusto, in ko-. maj čakam, da bom imel takole stvarco pri sebi. Če bo lepo, poj-, deva vun; če bo pa grdo vreme, j bova slonela drug ob drugem pri t oknu in se kaj pomenkovala. Veš,
>	sit sem že teh kavaren in gosti-len; druge dneve že še gre, ko ima
i človek urad; a ob nedeljah!" —
Tako mi je pripovedovala tiste popoldneve o njem, in kmalu je
>	stala jasna slika tega človeka pred menoj. Prav nič se ni ženi-
i rala in govorila je tako odkrito-š srčno, naivno.
No da, tako sem si jaz mislil [ vso stvar: ona je imela takrat 1 dvajset let, on petintrideset; in je bil že dve leti finančni nadko-
>	misar. Njena mati je bila že sta-1 ra, premoženja še samo nekaj ti-; sočakov, on ne baš napačen človek, pa sta se vzela. Da mu ne bo
, dolgčas ob nedeljah popoldne...
>	Potem sta šla na potovanje za r štirinajst dni. Bilo je zelo lepo in » stalo je vse skupaj tisoč kron. . "Kaj je bilo tako lepo, Matildi-1 ca?" sem jo vprašal in jo pogla-. dil po laseh. "Hjn, tako vse!" se j je nasmehnila in si popravila frizuro. Frizura je bila namreč edi-
; na na njej, česar se človek ni smel . dotekniti...
>	In tudi potem, ko sta se vrnila [ domov je bilo zelo lepo. "Kaj je , bilo tako lepo, Matildica?" "Oh , vse! Veš, samo v urad je hodil, I drugače je bil vedno pri meni, t cele tri meseee. In prij>ovedoval , mi je vse mogoče — zdaj šele mi
>	je povedal ta lump, kaj je že do-1 živel. Imel je že deset ljubic, in . ena — — — čakaj ti povem na
>	uho..."
In povedala mi je na uho. "Ta-j ke reči je — pripovedoval tebi?"
sem se zavzel. [ "O, in še druge reči!" se je za-. smejala, in oči so se ji zablisnile.
"Potem pa me je puščal vedno . bolj samo", je nadaljevala, in ža-! lost se je zopet ovila njenega gla-
>	ska. * Druge dneve ježe še bil zve-
>	čer pri meni, a ob nedeljah popol-? dne in do jutra ga ni bilo nikdar
>	več. Oh, kako je bili pusti! Zaha-' jala sem k svoji materi; a ona je
bila vedno bolj bolehna in sitna,
>	in z njeno staro deklo sta molili i cele ure roženvence in silile še
>	mene..."
t Na, potem ti^ta stara banalna
-	pesem. — Njen mož je imel bra-1 tranca, slučajno ne oficirja, am-i pak trgovskega pomočnika, (Ofi-
i	!■,-. '	Z....:- . jS.-,
cirjev sploh ni marala, kar sem njej, kakor vsaki brez drugega verjel). Ta bratranec je imel isto bolezen kakor njen mož, nekako družinsko bolezen: ob nedeljah popoldne mu je bilo dolgčas. In ker se je bila ta bolezen prijela tudi že nje, je prišlo pač; kakor je prišlo. Namreč njen mož je bil nekoč pozabil ključ doma; in ker je šel s prijatelji baš mimo, je stopil gor in napravil ob tej priliki veliki škandal. Da ne bi prišel še večji, in ker je bil soliden mož, ji je odločil kar sam primeren mesečni donesek, da ji je bilo treba samo naznanjati njegovemu odvetniku izpremembe svojih bivališč. in denar je dohajal rtidno in točno.
Tako je torej stanovala v i ,ti hiši kakor jaz in imela prav pod menoj majhno kuhinjo in sobo; in tako sva se spoznala. Ker sem pa tudi jaz soliden človek in sem imel črez teden črez glavo dela, sem jo posečal skoraj edino le ob nedeljah popoldne. Takrat pa po-gotovo, ker je bilo tudi meni dolgčas, in sem bil vrhutega zaljubljen daleč doli v domovini, vsled česar sem rabil tolažbe. Tolažiti pa zna na svetu samo ženska, zakaj moški, celo prijatelji, so brutalna bitja ali se morajo take vsaj delati, če nočejo biti babe, zakaj ženska postati ne ume moški nikdar.	t
I11 tako mi ni bilo dolgčas in vsaj manj težko. A počasi sem se neveličal tega pravzaprav beda stega žlobudranja; in zaklel sen. si, da bi vdahnil temu lepemu, sladkemu, grešnemu telesu vsaj malo duše, česar iti bil storil izmed vseh mojih sedmerih prednikov (z možem vred po njenem štetju) še nobeden. A bil sem naiven in nisem pomislil, da so se samo svetniki izpreobrnili že po eni pridigi. Šele počasi se je začelo nekaj nabirati v njenih prsih, in počasi, počasi je vzklilo nekaj cvetja v njih... Glavica za glavico, vedno več in več, in dehteti je začelo pc poeziji... in skoraj, skoraj že pc poeziji... in skoraj, skoraj že pc ljubezni... prvič v njenem življenju menda...	,
Da, dan 11a dan več tega cvetja in skozi rdeče rože ljubezni se jf začela gnesti že njih neizogibna tovaršiea: rumena cvetka ljubo sumnosti*.. Ne več sebe — nje sem moral tolažiti in ji brisal sol žice iz bolj in bolj globokih oči..
Spoznal sem, da prihaja nevarno, in njena otožnost mi je posta la nadležna. Zato sem bil vesel da je prišel čas, ko sem moral o diti. Toda — ali naj jo pustim kai
1 tako? Kaj naj reviea počne ob ne- ua 1 deljah popoldne?... I11 zdaj ni1 j vsak« 1 o več zanjo, ne marala bi! > vsakega po vrsti več... I11 1110- i pr 1 trii sem trezno svoje tovariše, da slu 1 bi našel primernega naslednika: ro 1 čutečega, če mogoče nekoliko po- sv e etično nadahnjenega človeka, ka- pr
-	kar sem 11a primer jaz.	bil e Seznanil sem jo s prijateljem po
I	Tončkom predzadnjo nedeljo in sv
-	opazil z veseljem, da ji je zali —■ e j dečko zelo povšeči.
ji j No, pa smo prebili tudi slovo, na »-■Jokala se je sicer kakor pri po- pr a grebu, a kmalu sem prejel ugod- K. I-! ne vesti.
i-' Tonček absolvira letos in o Bo- na
II	žiču mi je pravil, da ima že na- li, slednika. Imenoval mi je ime. ai!
ti J "On ? Dobro! Fant je napravil m d celo nekaj zelo dobrih pesemc in li( njje je vreden". Tonček pravi 11a-a mreč, da je postala res globoko- Ci d izobražena dama. Tako se lahko (}i 11 mladi poet še okoristi. No, in po- oč tem bo imela itak že blizu sedem- tu 1- intrideset, osemintrideset let, do- nj volj, da lahko skrbi za naprej sa- m i- ma za sebe ob nedeljah popoldne. zt d Večkrat — to se pravi: ne! p, ti j Zdaj se vprašujem, ker se je ne i- j spominjam itak skoraj nikdar v, 1-1 več zdaj se torej vprašujem: '-Mi j., :e je imelo življenje tega bitja kak n e, zmisel, ali je bila za kaj na ni o- svetu?'	(-j
Po sreči sem čital nedavno uče- (| u no knjigo, in tam notri stoji i-idi-rekten odgovor na to vprašanje: a "Naloga žene in ženske sploh ([ n; na je. da je možu prijateljica in ^ lli —• tolažniea" (podčrtano v ori- <r tj ginalu, ker jaz nimam več nava- ("j .j de podčrtovati).	n
z Tn če denem zdaj kot bister člo- S( vek še kazalec na čelo in konsta- -j. tiram, da je v principu s tem že t_ izrečeno, da bodi ženska možu to- 0 lažniea tudi ob nedeljah popol- -1 dne, sem pomirjen glede pomena
•if	te svoje nekdanje prijateljice...	1.
--p
10
)0 Velika je razlika med obcut-
»o	kom človeka, ki počiva s polnim	^
)0	želodcem in med onim ki dela s	-
v-	praznim.	^
Mil GOSPODA*.	0
11
je edini slovenski magazin v in« p ia rikL Izhaja na 32 atraneh vaal W o- mesee in velja ca vse leto same k jo $1.00. Prinaša podnčne članke as I >1- gospodarstvo, gospodinjstvo, le j s .. pe povesti, razprave o na&ih gi | n r- ban jih in zanimivosti is selegsjt; a- sveta. Po SI j' denar na: Nal Gospodar; o- lil« S. Lawndale Avennt, T ar (10-8 via)__Chisago. Ill 1
»arilo kaznjencev svojemu kralju.
V kaznilnici v Lizboni zaprti ristaši kralja Emanuela so po-lali kralju povodom njegove po-nke umetniško izdelan prstan iz vinea. Kaznjenci so izdelali ta rstan sa mi. materijal pa so do-ili na ta način, da so od žlic in >osod za pijačo odtrgnili nekaj vinea.
NE OZIRAJTE SE
ia to. kar drugi povedo, ampak >ridite in prepričajte se sami, LAK O LETINO IMAJO FARMARJI
ia farmah, katere smo mi proda-i, ne samo v Wausaukee, Wis., nipak tudi v sosedni slovenski laselbini Crivitzu in vsej tej oko-ici.
Vincenc Petrovčič iz Johnston "it v, 111., kateri je bil tukaj v sre-li meseca julija in se na lastne >či prepričal, kako letino imajo ukajšnji farmarji v primeri z o-liini iz južnega Illinoisa, se ni nogel načuditi rodovitnosti te :emlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel s seboj nekaj /zorcev. da jih pokaže svojim prijateljem. In prejeli smo pismo od ijegovega prijatelja Josipa Re-nitz, v katerem nam piše med Irugim sledeče: "Dam Ti vedet, la sem govoril s strieom in Pero včičem in sla mi pravila, da ■ita prav zadovoljna. Tudi sem vi-lel stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mo-irel dovolj načuditi, da je tako dobro zraslo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen..." (Remitz je od nas kupil farmo v aprilu.)
Si;DAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite kako drevesa rode 111 koliko krompirja sme farmar pričakovati.
Južne države so uničene od prevelike suše, vsa letina izgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro izgleda in farmar se /eseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni. koruza je temno zelena, žitna polja izgledajo kot morski valovi. Take rejene in debele živine malo
kje najdete, kot ravno tu. __
Ivdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa že obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
ADOLF MANTEL, 13:? W. Washington St., Room 1007,	Chicago, 111.
Telefon: Franklin 1800.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, ^ B New York, N. Y.
■ ■■■ PODRUŽNICA: ■ ■ ■ ■
6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.
1=^-1-Ibrggfed
Staia, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka.
Pošilja najhitreje in najceneje
denar v staro domovino.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Prodaja parobrodne in železniške TP listke po izvirnih cenah. T
V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi.
f—^fjp—1r ■ ^jvF—i
Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati.
Na letovišču leta 1913.
Globoko >i j<- oddahnila gospa Agneza Rogljeva. soproga jiekov-sk«*gn mojstra in hišneira posestnika v Ljubljani, ko je po ganljivem »lovesu Oil svojega moža < Jasper a. ki	pa pri tem prav grdti držal, zasedla * svojim nadebudnim potomstvom posebni oddelek železniškega voza. ki ga ji j»* / uda no uslužnost jo odprl sprevodnik. ki je jemal pri njenem tno/ti /a svojo družino kruh. ki ga j»- p In ee v al redno vedno še-le za vee mest-eev nazaj.
Njen globoki vzdih j«- bil tudi popolnoma razumljiv. Koliko truda in boja jo je stalo, predno je od svojega zelo skopega moža iz-vojevala dovoljenje in še bolj potrebni denar za letovišče. Mož Gašper j«* dohjro rentaeil in godrnjal, govoril nekaj o avšastih Nežah, ki naj bi rajši ostale pri svojem poštenem delu, ne pa hodile past lenobo na Gorenjsko in Bogu krast zlati «" a s, kom'no se je pa le udal prepričevalnim in ponovnim zahtevata svoj«* zgov«»rne boljše poloviee ter odprl svoj tolsti moš-njiček. Našteti je bilo pa treba pre<*ej okrogb'ga. k«*r je kmet. h kateremu so ■»li na letovišče, za svojo krasno oprt iiiljt-no sobo tir-jal na mesee samo «lv<* sto kron, kar j«* označil mojster Gašper za najbolj nesramno zahtevo celega stoletja.
Ko j«- vlak oddrdral z ljubljanskega južnega kolodvora proti čarobni (ior«njski,	j«* gospa
Agtn-za ozrla ponosno okrog in v duhu vživaia zavistne obraze svojih mnogoštevilnih prijatelji«*, ki niso bile tako srečne. «la bi si mogle čez vroče poletje privoščiti prijazen oddih pod ueboličnimi gonoijskirni velikimi. '/.*' v naprej se j«* veselila, kako jim bode po svojem povratku v prašno L ub-Ijano pripovedovala o svojem u-dohnem življenju na letovišču in jim opisa vala s tako zgovorno be-sedo svoje čudežne doživljaje, da hodo samih skomin postajale kar zelene.. .
Iz teh zelo utičnih misli in sanj j«- (.a že med državnim kolodvorom in Št. Vitlom vzbudil gospo -Agnezo prav neprilično njen. v prelep<» beh> opravo oblečeni sinko Bra i1, ko, absolviran učenec lil. razreda visoke šol«1 na Ledini, ko j«- na svoje teb-sue potrebe opozoril s prav prozaičnimi besedami: "Mama. lačen.1' Zel«), z« lo nerada s«* je ločila gospa Agneza od svojih lepih s.mj, vzdignila svojega rojstva pr»*eej tež k«* kosti in segla po zelo obsežnem ničnem kovčku, v katerem je imela spravljeno svojo zalogo jest v in za potovanje o«| Ljubljane do izbranega letovišča. Iz te bogate zaloge dala je svojemu sinčku \«*lik kos poviti-ee, kar je imelo za posledico, da so se enake telesne potrebe hipoma pojavile tudi pri Brankovih s«-stri«*ah. petnajstletni sanjavi in r«imantiču«i navdahnjeni Solzani iu dvanajstletni praktični Vidi. Kot pravična mati, ki pri svojih otrokih ne pozna nobene razlike, je enako velika kosa »d<h-lila tudi svojima hčerkama.
Komaj pa je pomahal Branko svoj kos. odrinil je svojo sestrieo Sol/a no « m 1 okna in začel svojo mamieo izpraševati po imenih krajev, hribov in gora rek iu potokov. minui kat«*rih so drdrali s htMponom. Dobra uiamiea mu je dol*;«« in potrpežljivo odgovarjala po sv««ji najboljši vednosti. Skoro je bilo pa njeno znanje pri kraju in k«-r ljubeznivi sinko le ni ne-hal s svojim izpraševanjem, ga je napodila iz oddelka ter s«* zopet zatopila v svoje prijetno sanjarjenje. Iz tega sanjarjenja je bila pa zopet tik pred škofjeloško postajo mi prav neprijeten način vzbujena. Njena hčerka Solza na je hotela prav natančno videti škofjeloški samostan, kjer se nahaja njena najboljša prijateljica Emi-ra. Stegovala in stegovala »e je
s svojim lepim slamnikom ni zadela oh okvir in ji slamnik ni od-letel raz glavo in na krasno sor-ško ravan, katero je ž«' tako lepo opeval naš nesmrtni Simon Jenko...
Nh bolestni vzklik: "Moj slamnik!" opazila j«> gospa veliko ne-/.^ihIo ; v svoji jezi j«* »čela kričati nad svojo hčerko in jo obsipati 7, najkrepkejšimi izrazi. Že je tudi vzdignila svojo tolsto roko, da hi popravila svoji nesrečni hčerki frizuro, ki j«* pri nezgodi precej trpela, ko se prikaže med vrati njen ljubi Branko iu z ii-premem bo v svoji zunanjosti odvrne jezo svoje mamice od Solza-n** nase. Branko, čegar obleka je bila pri odhodu iz Ljubljane bela kot sneg, prikazal ae je med vrat-
ii..* . * -.-iA-.*
f
mi zamazan kot kurjač. _\laleinu možu je bilo namreč zunaj dolgčas. zato s«' je vtopil nekoliko v , uloifo sprevodnika. splezal na nji hov prostor in raz ta vzvišeni ■_ j prostor, ki se vedno odlikuje po obiliei	priganjal vlak k buj-
. št-uiii diru.
v : V tistim hipu je že naiuerjena i tolst« roka gospe Agneze izpre-menila svo"«> siner in se z vso težo j dotaknila Brankovega telesa, ki j«' t;' dotikljaj takoj oznanil vse-ii'jnu svetu z glasnim kričanjem, j c l/.ana in Vida ste kot dobri se-.jstri<*i takoj priskočili na pomoč z ] iiiiliiii jokom, v katerega so se ka-j kur plat zvona vmešavali glasni . ! ploski to'ste roke in krepki gla-i, so\ i gospe Aglieze. _ Vrišč je bil tak. da j«* privabil _ j v posebni oddelek sprevodnika, . kateremu je gospa Agneza začela na doltro in široko pripovedovati ne: god«* svojih otrok. Sprevodnik I je potolažil g«ps pO Agllezo S telil, : da j«' obljubil iz kranjske postaje jibrzojaviti radi slamnika v Skofjo i Loku in «la bodo Brankovo oble-] ! k«> ž.- oprali na letovišču, .j I\i odhodu sprevodnika je vla-Jda!;: dalj časa mučna tišina v od-t ; delku. Gospa Airneza j«' zrla jez-i , ;i-> >kozi okno. njeni otroci so pa j ij-ed'-li liho drug poleg drugega' .'kakor politi kužki. Na nadaljni j . | vožnji -e t u«li ni nič hujšega več j t | zgt; lilo kakor samo. da je Branko; t J-.'.mil Vido iii da j«' poslednia t;tko' nerodno -» svojim ne.soni zadela ob ' -I vrata, da se ji je ulila kri. K« i' pa j i ! ni mogla takoj najti svojega rob-1 i ; ea. kapala je kri na njeno belo; ,• ] krile«* i:i puščala tam rožnate sle-j -1 dove.
i'i B i e z vsake nadaljne nezgode so j p«i i e m ilospeli srečno na svoj eil.j, , i kjer jih sicer ni sprejel, kakor do-i i govor "eno, ki net z domačim vo-1 j j zoni par pa prav pohlepna ploha, j j ki nikakor ni hotela ponehati, -i G:;spa Agneza je bila upraviče-
-	i no o/.hivoljena. Njene slabe volje i'pa nikakor ni odpravilo več kot' -] polurno čakanj«* na zapuščeni po-' i sia.ji na drugega voznika, ki seje •; končno le pojavi! ter tirjal za
jvožnjo tlo letovišča, ki je bilo od-) j j dal i« no pičlo uro. samo IT kron. -j Hočeš ali nočeš se je morala go-
>	; sp;i Agneza mlati v svojo usodo j .' in vozniku naprej odšteti zahte-
-	vanih 17 kr.on. ker ie odločno i/.-; J javil, da mora priti prej njen
>	|" * e v en k in da bo šele za njenimi
-	■ "" t-vt n kom prišel njegov "hi!"
: Nato so se začeli počasi pomi-l kali. ker se konj nikakor ni dal
-	j pt 'govoriti. tla bi stopil nekoliko; i ' hit i >-je. Posledica le počasne vož-i i 1 nje oh obilnem dežju je bila, da j , so ilospeli vsi skoro do kož*- pre-i >! močeni na svoj končni cilj. Ko jej i* j mali Branko hotel svojo mamico!
-	»m ti vožnjo spraviti v bol šo vo- j • i jo s pripombo, da sedaj vsaj ne '
-	hode treba prati njegove obleke.
i mu je gospa Agneza dala tih, a j
-	razumljiv odgovor s svojo roko I i po čeljusti.
i Ko so prišli v vas in se je voz
i	i po daljšem izpraševanju ustavil i. pred hišo. v kateri so imeli pre-
ii	Liti štiri tedne, so našli hišo in go-.'spodaiska poslopja zaprta, ni-i kjer pa žive duše. Ko so stopili
iz voza. ki se je tako; odpeljal, so
0	i našli pred dežjem prav skromno j
1	zavetje pri skednju, kjer se je go-i> spa Agneza v najslabšem razpolo-ii i žen ju \ sedla na največji kovček, i- otroci pa so sr stisnili okrog nje. s kakor piščanci okrog kokije.
.* Se !«• čez dobro uro. ko so tako vsi dobro premočeni prezebali i i» preti skednjem, sr je izza vogala j n prikazal mal fantiček, ki se je še '-lie na ilolgo pri iazno Vabljenje ne-e ! kolik«* približal obupani gospej t Agnezi in ji povedal, da Koširje-
-	vili ni nobenega doma. k«*r so vsi a i odšli v senožet, da spravijo pra-i- [ vočasno seno,
i- Dve uri nato so s«* Koširjevi vr->- uili z tibložeuimi vozovi in rešili ■- ubogo Agnezo in njene otr.očiee iz ;i ! neugodnega položaja. Da se vsaj i- nekoliko posuše, <»dšJi so v hišo in e j čez p«»l ure potem v svoje "leto-e j viško stanovanje . i-J To "letoviško stanovanje" je i-i pa gospo Agnezo hudo razočaralo
-	iu izdal no ohladilo njeno veselje o in ponos. Bila je mala prazna so-i-| bit-a v podstrešju, v kateri razun
J dveh preeej poh«uljenih stolov ni i-] bilo nobene druge oprave.
( Ko j«* gospa Agneza ogledala i- to revščino ji jeziček ni dal miru i-1 in je svoje mnenje s prav razloe-■e no besedo povedala prijazni Ko->- šiijevi mamici, ki jih je sprem-»i I Ijala v "letoviško stanovanje", li j Koširjeva mamica je močno raz-d.jarjeno gospo Agnezo skušala po-i- j tolažiti s tem, da bodo skoro. čim I-1 pospravijo seno pod streho^ za go-i-jspodo pripravili stanovanje tako e ! lepo. da bi se ga satu cesar ne sra-a | moval.
t-j t ez dobro uro so res začeli via-
...... ' . I
čiti Koširjevi otepe v "letoviško, stanovanje", otepom je pa sledilo nekaj zelo laskavih rjuh. še nio- , krdi konjskih odej in "letoviško i stanovanje" je bilo opremljeno, I ker Koširjevi v svoji naravni ne-J pokvarjenosti še niso poznali niti nekih, ponoči zelo potrebnih po-j sod. niti umivalnikov in druge po-j tratile ropotije, ki bogate samo i trgovce s stekleno in porcelana-! sto posodo.
Gospo Agnezo je ta sijajna o- j prema tako presenetila, da ji je zmanjkalo sape in besed. Nemo je gledala Koširjevo mamo, kako je otepe razvezala in zrahljala, položila čez nje raskave rjuhe, ta- , k«) improvizirane postelje pokrila z odejami iu potem zgovorno o-menjaia. da bodo spali kakor baroni.	]
Nato so se prepravili in se ob- , oroženi z dežniki podali v vaško j gostilno, kjer so imeli po dogovo- < ru dobivati hrano, tečno in zdra- ; vo hrano za mal denar. Tu jih je , čakalo zopet bridko razočaranje, } ker ni bila hrana niti dobra, niti ! tečna, ker je bila kuharica preveč radodarna s soljo, skopa pa z mastjo in ker je bila tudi mnenja. da je jed tedaj še le okusna, j če je na eni strani pošteno zasmo-'jena. Pi ača je bila pa zopet pra-i va posebnost: pivo gorko in motno. vim* pa kislo kot vrisk in spreminjajoče se v vseh mavričnih barvah. I)a se pa ostane dosleden. jim je po kuharici že pre-I Več zasoljeno večerjo zasolila prijazna kičmariea š«- s prav slanim računom.
Slabe volje in potrti so se vračali Rogljevi v svojo "letoviško stanovanje" in se spravili, kakor ; je bilo v danih razmerah, pač mogoče k zasluženemu počitku, i T« u L: prva noč na letovišču je i bila strašna in taka. tla jo uboga igof-pa Agneza ne bode pozabila «lo kom*:) svo ili dni. Komaj so se vlegli in je gospa Agneza vpih-tiila skromno svečo, začelo se je pod podsl rešjem tako ropotanje. da ni bilo moči zatisniti očesa, ker so se otroci zelo bali strahov in sr jokaje pritiskali k svoji dobri ni;:>;:i«-i. Cez dolgo časa je pa to »tipotanje prenehalo naenkrat, 1 kakoi* bi bilo odrezano. Gospa 1 Agneza se je oddahnila v sladki ; nadeji. da bode sedaj m?r. totla se je brad ko varala. Naenkrat so se začuti v podstrešju pretresljivi! glasovi "miiav, niijav", katerim J se je sktirti začel «>dzivljati drug "mijav" in se s prvim izlil ne lavno v hai inoničen, pač pa v več t i ur trajajoči koncert. Ta vstrajni j ! koneert je prekinil mali Branko, ki je hotel opraviti človeško po-itrebo. (.jospa Agneza je hotela na-j praviti luč. toda j«> na svoje novo {neprijetno presenečenje opazila, da so Koširjeva mama najbrž iz bo azni pred ognjem vzeli s seboj | klinčke. V t i zadi*egi si je moral pomagati ubogi Branko kar v sobi kar se pa. hvala Bogu, ni slišalo. ker je dež še vedno curkoma lil in ker je koncert še vedno trajal, pač pa se je moralo nekaj čutiti, ker se je naenkrat oglasila Vida, da gre dež že v sobo...
Gospa Agnesa ni mogla celo noč zatisniti očesa, njeni ubogi o-! trtici pa tudi malo. Ker pa nobena stvar večno ne trpi, prešla je tudi ie-ta strašna noč. Ko so zjutraj j vstali Rogljevi in pogledali skozi okna, j ili je prvi pozdravil dež, ki ni niti najmanje ponehal.
Ko so se kar v veži nekoliko in
(za šibi 11 li t i 1 i. so odšli v vaško go-
i
stilno na zajutrk. na katerega so pa morali čakati dobro uro, ker| j so bili mati krčmarica s kuharico pri maši. Zajutrk jih pa tudi ni spravil v boljšo voljo, ker je bilo mleko prismojeno, kava pa vodena in nekam čudno dišeča.
Ker je dež neprenehoma lil. so ostali Rogljevi do opoldneva kar v gostilni, kjer jim vsaj ni bilo j dolgčas, ker so imeli številno dru-i ž bo — najbolj nadležnih muh.
Po kosilu, ki ni bilo nič boljše, a tudi nič slabše kot večerja od prejšnjega dne, so se pa osrčili in se pod varnimi dežniki podali do-| mov, da bi se popoldne pokrepčalij s spanjem, katerega ponoči niso j bili deležni. Toda tudi ta računi so naplavili brez kramarja.
Komaj so se polegli in je Bran- j ko voščil svoji mamici s sladkim j poljirbčkom "lahko noč", oglasil j se je že iz skednja ravno nasproti glasen "pika-pok" in z nameravanim spanje zopet ni bilo nič. Nekaj časa so se premetavali po otepih, končno pa drug za drugim • vstali in se ob trajnem dežju vrnili v gostilno, tla v družbi muh i počaka'o večerje.
Temu prvemu dnevu je sledilo ► še sedem enakih ob zanikrni hrani, brez pravega počitka, toda ob izdatnem dežju, ki nikakor ni lio-•J tel prenehati.
i j Gospo Agnezo je začela boleti i neusmiljeno glava, mali Branko
■	! se je pa prav po nekrščansko pre-, j hladil. Solza na in Vida sta pa jo-, I kali in stokali, dež je pa lil iii lil.
V sreu ponosne gospe Agneze se je tedaj začel biti srdit boj med ! njeno skrbjo za lastni dobrobit in
■	j za zdravje njenih ljubili otroči-| čev. Ta boj je trajal več «lni in se j končno odločil tako. da je ponos | gospe Agneze doživel sramoten i poraz.
Ko dvanajsti dan takt* težko iz-vojevanega letoviškega življenja le še ni ponehalo deževati, začela je gospa Agneza molče spravljati skupaj svojo in svojih otrok opravo in tie vat i v kovčke. Nato je pa brez vseh nepotrebnih besedi velela Koširjevemu očetu, tla naj na preže konja, naloži na voz kovčke. njo in n'ene otroke in popelje vse skupaj na postajo. Ko je odštela Koširjevemu očetu za vožnjo zahtevanih K in na na-j daljno zahtevo podarila nekaj srebrnjakov Koširjevi mami in vsem otrokom za postrežbo in pri-
jjaznost, je oče Košir napregel konjička. zložil na voz kovčke in potem zapeljal nesrečne Rogljeve, ki so se stiskali drug k drugemu, da se tako vsaj nekoliko obvarujejo dežja, na železniško postajo. ;
Na postaji je morala nesrečna gospa Agneza odšteti Koširjevemu očetu na njegovo zahtevo še | znatno napitnino iu potem čakati skoro dve uri na vlak — toda vse Sto je voljno pretrpela, samo da bo enkrat rešena strašnega letovišča.
Domov so potem srečno prispeli in prav pošteno iznenadili svojega dobrega očeta in moža. Ko je pa mojster Gašper začudeno vpiašal svojo Agnezo. zakaj se je tako hitro vrnila iz dragega letovišča. si je pa gospa Agneza vsako tako vprašanje in sploh vsako razpravo o letovišču najodločneje prepovedala in na tem svojem stališču ostala resolutiio tudi nasproti vsem svojim mnogoštevilnim prijateljicam, ko so jo hodile izpraševat po življenju in dogodkih na letovišču.
Za smeh in kratek čas.
Freveč laskavo.
Gospodična slikarju: "Pr.isim! Vas, naslikajte me v doprsni veli- I kosti.
Slikar: "Nemogoče, ker imate preveč svitle in zapeljive oči."
Po počitnicah.
—	' Kako sr vam je pa kaj do-padlo na počitnicah ! Ste li imeli dovolj mesnine in pijače na razpo-
I i; gO .' " *
—	"Zjutraj eno čašo krščenega mleka!; opoldne posiljeno zelje s krom: irjem ; zvečer pa kuhane koprive in kislo repo s fižolom."
"— Dober tek!"
Na kolodvoru.
On: '"Poglej, ee bi se ne bila tako počasi opravljala, bi ne bila s *daj zamudila vlaka."
Ona: "Če bi nit* ne bil ti tako sil i i. naj se požurim. bi nama ne bilo potreba sedaj čakati dve uri na prihodnji vlak".
Hvaležnost.
Sosed: ' ("utlno, da imate do doktorja Žavbarja toliko zaupanja, ko. je vendar najslabši zdravnik v celem mestu?"
— "Vse mogoče. A zadnjič se je pa izborilo obnesel ko je bil i ri . moji bolni ženi: Prepovedal ji je, i da ne sme 2 tedna spregovoriti lii-| ti besede."
, < Umesten nasvet.
—	"Verujte mi, moja žena je pravi satan ".
—	'1 Pošljite jo torej v kak sanatorium. "
. . ■ • _____ ^
f Posledice nevoščljivosti.
V neko mestece na Nemškem sta *
j prišla z dežele ženili in nevesta, '
I da bi ju poročil občinski predstoj- 1
I nik. Slučajno pa istega označeni *
| dau ni bilo doma. Župana je na-
domestoval v vseli uradnih poslih 1 • . 'i
prvi občinski svetovalec, mesar Mihelmajer.
• Ko sta naprosila še označena že-{•nitovanska kandidata občinskega 1 svetovalca Mihelniajerja naj ju por >či, ju jt* ta najprvo vprašal: : "Kje sta pa kupila mesnino za : gostijo'"
—	"Pri vašem sosedu Pihelma-j jerju!"
—	"Pa idita še tja naj vaju po- 1 I roči, če vaju sme -laz se s svojimi sovražniki ali nenaklonjenci kratkomalo nočem pečati", jima je odgovoril prevzetni Mihelmajer.
Jedrnato.
f'- _ __ _
—	'"Kam hitite gospodična tako naglo.'"
—	"Na plesno veselico "Kluba samcev' v bližnjem mestu".
Dvoumno.
Gospodična: -<;Po zdravnikovem nasvetu se moram zadnje dni vedno dosti premikati."
Gospod: '"Prav rad V%m to verujem. Tudi meni hodite vedno po glavi najsi ho že po dnevi ali ponoči"
Tako je.
Mali sinko: "Mama! Kadar se bom jaz oženil ne bom povabil razun neveste nikogar na gosti-jo."
Mati: "Sram te bodi, da boš pri tem celo lastne sta riše prezrl." .
Sili: "Vi me tudi niste povabili na Vaše ženitovanje.f'
Skopuh.
V neki vasi se je pobiralo prostovoljne doneske za zgradbo nove ograje pri pokopališču.
Tudi skopega in bogatega mlinarja je naprosil predsednik tega odbora, naj l>i ko j prisj rval v ta na men.
—	"Ali niste neumni, da zbirate denar v to svrlio.' Vsakdo ki že leži na pokopališču ne bo več ušel ali utekel. Živi j a sploh ne silijo tjakaj!"
Namigljaj.
. ' j
m TM & t '
j ^^^^ ^ iP? ^
______
—	"Gospodična! Verujte mi, da Vas dela otožen obraz veliko lepšo, kakor ste pa v rt-sniei. Teh finih potez na Vaših licih ni mogoče opisati".
—	Hvala za poklon. Otožno s« moram vulno držati, akti sr nahajam v Vaši družbi".
Čudno darilo za gcd.
Miss Mabel Špitzparkeij je na preddan svojega gnlu izročila svojemu očrtu na malem listku spisano željo, kaj vse ž«-ti za i;o«l in sicer: "1 sodček nitrogliceri-ua : "»() bomb: Hn(0 tlinamitnih pa-tron: 1 sekiro; 1 žago: '1 žeh*zna droga; 1 vžigalno vrv: '2 litra žve-P'lene kisel i u e in ] ol funta strihnina."
Inteligenten človek vedno zavlačuje z obdolžit vami svojega bližnjega in je nagel če prosi koga oproščen.ja. NrvetineŽ ali suro-vež tlela ]>a ravno nasprotno.
j Trpin se ne muči iz ljubezni do drla, temuč vsletl strahu pred gladom.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam rojakom v Minnesoti, da prodajani lote v Duluthu, Cliisholmu in drugih mestih v Minnesoti. Rav-notako imam na prodaj več sveta v Oliver Township, Wis., ter mnogo najboljših farm in tudi hiš po Kange.
Zaeno pa tudi naznanjam, da ■sem pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda".
Rojakom zagotavljam, da bode vsakdo z mojo postrežbo zadovoljen. Pojasnila na vsakovrstna vprašanja dajem rojakom rade-; volje, naj si bodo že pismena ali ustmena. Pišite torej še danes, ali se zglasite pri meni na Minnesota Ave., Gilbert, Minn.
S spoštovanjem se priporočam Louis Vessel, P. O. Box 337, Gilbert, Minn.
PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
i priporoča se VFem Slovenskim tam-buraškim zborom, kakor tu«li posa-ine/.aikoui. ki ljubijo tambuie. \' tej tovarni se izdelujejo tambure po najnovejšem sistemu in naj popa ln«tj-šib umetniških ni-
seri in vsakovrstnimi rožami.
Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboij.'ili ^ra-uioč>uov ter liuili -lovenskih p!u5č i.
ni cenik s slikami poSljrm vsakeix.u
Ivan Benčič
1327 E. 40th Street, [ CLEVELAND, OHIO.
rana	rj^tu CtiUa CHD OKtas CtOl CKOs OS«.5 Oow5 05«
^	Naravna ohijska vina, najboljše kakovosti, Dela-
ware, Catawba in Concord, prodaja
i	Josip Svete,
g 1780-82 E. 2 81 h St.,	Lorain, O
*	Delaware po 90c. galona. Catavba po 70e. galona,
A Concord po 50c. galona.
S	Vino razpošiljam od 25 galonov naprej.
Za vino jamčim, da je popolnoma naravao. 9	Pri večjih naročilih znaten popust.
BID CB£; t»«j	CWO (DU (BlfJ 6*»<£j mri cnvj c*k<a
ST V©Hka zaloga -vina In žganja, ^B
fsgSs Marija Orlll I
^mIM^ Prodaja bele viA3 po..............70c. (alios
jWDQ^	Črno vino po.............50c.
jBO^B^HF^ Orožnik 4 galonc U....................«lt.M 8
^^	Brinjevoc 13 steklenic u...............|12.00
MSB! 4 gal. (iod£ck) u................fi
Zrn obilno naročbo ae priporoča
^	MARIJA QRILL,
03O8 8t. C loir Av«.f IN. B., Cleveland, O
PhOn« 346.
® FRANK PETKOVSEK,
Javni notar - Notary Public, >
718-720 Market St.. WAUKEOAN, ILL '
PRODAJA fina vina, najbolje iganjc te
izvrstne smotke—palentovana tdra	( I
PRODAJA TOine Ustae Tick pre komor	<
POŠILJA denar v star kraj aancalflva	( |
UPRAVLJA vae t notarski posel spada-
_joCa tlela.__
Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortiandt St..New York.	• \
■ —	m^^jf^mmm i	.......
^^^ EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
WM ZASTAVE, REGAL!J EU ZNAKE, KAPE
PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ■fM«	ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.!
VIlKf Delo prve vrate,	Cene nlzlce«
T ,1	F. RERŽE CO.
3616 S. LAWNDA1.B A VB.,	CHIOAUO IUL
SL0TEN8FE CENIKE PUSIUAlfO ZASTONJ.	_
JH
Jugislonnska ^^^ Katel. Jedniti
Inkorporirana dne 24. janu&rja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
•HAONlKIi
r«MliiflBlk IVAN obrh, MT Charry Way or boa it, fruna m*
rtMU*r*dM4&nlk: TVaj* PRIM02IC, Bveleth. Mian boa ML ourul tajnik: g ko. l. brozich, ely, minn.. boa ui paaotal tajnik: m1hajel. mravinbo. omana, mak.. um m. 1m ma. bu«ajm*: ivan oodzi, «ay. minn.. boa uT	™
■aasatk: aumi vx&anw. lorala. okla, 1tm m. m* m.
vrhovni zdravniki	|
mm. mjjrnnm n. rrmx	m., »m h«, cua« m. i
nadzorni ki i
" »> .
AJhoin Komuc, s»nao, coio. Boa m.	. **
MIH Al« KLOBUCHAIt, Calumet. Mich., Ill — Tta •%. .
IPI1AI, r..... city, kana . tU nt. IU II
./T	(
POROTNIKU	' —	1
* r'
ivan untobniz. BvAm, pa., boa 1is.	i "' i
fkank oouza cblaholm. minn., boa tu.	'
luifln kocuvak, paamo, cola. uu ktar a vb.
m ^»»aTalaUXioHlnH^TJadnota.*1****** —f—*- ™ ' 11	j
■»■ill— glasila: "QLAfl NAKODA'«.
______ 1
POROČILO UMRLIH IN POŠKODOVANIH,
I
za mesec septemccr 1913.
A>* s me m t N«. 1SJ.	KI v, Minn., 1. septembra 1913.
OPOMBA: —	j
Za nifvc september imamo v»*č poroeanib smrtni n, ker pa ni nobena teh še pravilno izpolnjena in ker moramo zaključiti ase-Miient pred prvim dnevom meseca vsled odhoda na zborovanje, 3 /atoraj smo primorani izpustit i poročilo umrlih in poškodovanih. Vse It...i,- vjMKŠtevano prihodnji mesec in oktober. Asesment naj pa društva blagovolijo plačati kakor po navadi.
Vsled zborovanja bode tudi marsikaj zaostalo v glavnem uradu Jednote. Vsi. ki imajo kaj za dobiti iz glavnega urada, naj blagovolijo počakati in potrpeti, da zborovanje mine, na kar bode zopet prišlo vse v pravi tir.
Z bratskim pozdravom
s.
GEO. L. BROZICH. tajnik.
* "	r
n
PC ZOR.	1
Neko'iko pojasnila in pripc ročila vsem društvam podreje-tlim J. S. K. J.:	1 Ona društva, katera niso imela 30 članov, ne morejo in niso	'! <>I ravi-'ena poslati delegata, tudi če sta spojena dva društva skupaj. Tn bi bilo nepravilno in bi imelo na zborovanju slabe posle-	" die. ,|a/ kut predsednik ne morem prenarejati pravil. Ako pri-	J de lii k deb gat na zborovanje, ne hode mogel v zbornico, tudi če	f je pripravljen sam trpeti stroške. Toraj taka društva, ki niso štela ;{<» članov eelo leto. naj ne pošljejo delegatov. Toliko na zna-	]' nje in na veselo svidenje.	(
J. A. GERM, predsednik.	p
Opomba. Prosim vs»- uradni ke in pravilni odbor, da mi na-	11 znanijo. kedaj in po kateri železnici pridejo v Pittsburg, Pa., ker ' >( jih bom tam pričakoval na postaji. Vsi delegati naj se vozijo s penrisvlvansko železnico, ee je mogoče.
n
DOSEDAJ PRIGLAŠENI DELEGATI ZA DEVETO GLAVNO
ZBOROVANJE J. S. K. JEDNOTE.	S(
st
Ime delegata:	Društvo: Mesto in država:	^
Josip Spreitzer	1.	Ely, Minnesota.
Josip J. Pese hell	1.	Ely, Minnesota.	v
John Merhar	2.	Ely, Minnesota.	,'n:
Alojz Pogorele	2.	Ely, Minnesota.	h(1
John Vogrich	3.	La saIe, 111.
Štefan Vozelj	4.	Bridgeville, Pa.	Ll
Anton Stefanič	5.	Tower, Minn.	^
Matija Simšič	6.	Lorain, Ohio.
John Ib nič	9.	Calumet, Mich.	bi
Mihael Zunich	9.	Calumet, Mich.	d,
John Gosenca	9.	Calumet, Mich.	bi
Frank Žitnik	11.	Omaha, Nebraska.
Frank Krese	12.	Pittsburg. Pa.	d<
John Arh	jo.	Whitney, Pa.	m
Josip Tomšič	15.	Pueblo, Colo.	te
Filip S ter le	15	Pueblo, Colo.
Franc Slabe	16.	Johnstown, Pa.
Josip Rovan	16	Johnstown, Pa.	st
Frank Krzišuik	18.	Rock Springs, Wyo.	k-
Josip Pischler	18.	Rock Springs, Wyo.	iJ
Frank Tauchar	18.	Roek Springs, Wyo.	d<
Frank Justin	19.	Lorain, Ohio.
John Omahen	l!l	Lorain, Ohio.	\z
Frank Skrabec	21.	Denver, Colo.	k(
Anton Motz	22.	So. Chicago, 111. *	&
Josip Ansich	22.	So. Chicago, 111.	je
John Erlah	23	San Francisco, Cal.	ot
Martin Suklje	23.	San Franeiseo, Cal.	zo
Anton Fritz	25.	Eveleth, Minn.	nj
George Kotze	25.	Eveleth, Minn.	m
Josip Pogachar	26.	Pittsburg, Pa.
Martin Žibert	27.	Diamondville. Wyo.	m
Frank Illačun	28.	Diamondville, Wyo.	la
Alois Tolar	29.	Imperial. Pa.
Frank Champa	30.	Chisholm, Minn.	st
John Lamuth	30.	Chisholm, Minn.	tr
Jakob Petrich	30.	Chisholm, Minn.	n8
Mihael Bambich	31.	Braddock, Pa.	ie
Alois Uro vat	31.	Braddock, Pa.	je
Gregor J. Porenta	32.	B. Diamond, Wash.	lo
Frank Shifrer	33.	Unity Sta., Pa.	in
John Rupnik	33.	Unity Sta., Pa.	pr
Andrej Kovači«	35.	Dunlo, Pa. -	m
Mihael Rovanšek	36.	Conemaugh, Pa.	Oj
Ivan Avsec	37.	Cleveland, Ohio.	ve
Anton Grdina	37.	Cleveland, Ohio.	gi
Anton OŠtir	37.	Cleveland, Ohio.	re
Peter Chulig	38.	Pueblo, Colo.	os
George Jandro	39.	Roslyn, Wash.	'ko
Anton Jsemrov	40.	Claridge, Pa.	je
^ Anton Jurjavčič	41.	E. Palestine, Ohio.	g*i
DL John Strauss	42.	Pueblo, Colo.	do
Alois Baland	44.	Barberton, Ohio.
; John Hribernik	45.	Indianapolis, Ind.
(Frank Lovšin	47.	Aspen, Colo.
Josip Cvetkovič	49.	Kansas City, Kans.
Math. Shobar	51.	Murray, Utah.
Franc Auguštin	52.	W. Mineral, Kans.
Frank Per	53.	Little Falls, N. Y.
John Povsha	54.	Hibbing, Minn.
John Krumar	55.	Lemont, Furnace, Pa.
Josip Pavletič	57.	Export, Pa.
Alois Sasič	58.	Bear Creek, Mont
Martin Govednik	60.	Chisholm, Minn.
Jernej Jaklevic	61.	Reading, Pa.
Paul Lukanich	64. in 98.	Ahmeek, Mich.
Anton Kosiček	66.	Joliet, 111
Matija Mikan	68.	Monnesen, Pa.
Ignacij Golob	69.	Thomas, West Va
John Lahajner	69	Thomas, West Va.
John Vol kar	70.	Chicago. 111.
August Poglajen	70	Chicago, III.
Matija Slapnik	71.	Collinwood, Ohio.
John Koprivšek	75.	Meadow Lands, Pa
John B. Smrekar	76. in 114.	Ely. Minn.
John Drobnie	78.	Salida, Colo.
Geo. L. Brozich,	81.	Aurora, 111.
Frank Starich	82.	Shebovgan, Wis.
Prank Krek	84.	Trinidad, Colo.
*?atJ Levstik	85.	Aurora, Minn.
Math. Shobar	86	Midvale, Utah.
Robert Kunstell,	87.	St. Louis, Mo.
Mihael Burgar	88.	Klein, Montana.
Frank Sakser 50., 89. in 90.	New York City
\nton Kosicek	92	Rockdale, 111.
Frank Barle	94.	Waukegan, 111
losip Polanšek	94.	Waukegan, 111
Martin Demšar	99.	Moon Run, Pa.
M. I ogorele	104, 111.	Chicago, 111
Josip Kozan	105.	Butte, Montana.
John Bogdanovich	106.	Davis, West Va
Joseph Koschak 107. in 112.	Duluth, Minn,
-rank Kochevar	i0f).	Kewatin, Minn.
Irank Kochevar	110.	McKinley, linn.
Vsa ostala društva, ki še niso poslala imen svojih delegatov so prosena, da to takoj store.
GEO. L. BROZICH,
tajnik.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
kranjsko.
Pobegnil je! Pred nekaj dnevi se je raznesla po Ljubljani vest. da je pobegnil iz strahu pred porotno obravnavo neznanokam Roman Stieh. odgovorni urednik nemškutarskega "Domačina". Ta vest se sedaj potrjuje. Imenovani istič je priobčil začetkom meseca maja članek, v katerem je med drugim na prav nesramen način uatoleeval ter sumničil bivšega ljubljanskega župana in državnega poslanca, gospoda ravnatelja Ivana Hribarja, zaradi njegovega isebnega znanstva z ruskim grofom Bobrinskim kar veleizdaje in pospeševanja rusofilskega gibanja med Jugoslovani. Sedaj, ko bi , se imela vršiti pred porotniki na tožbo, ki jo je vložil takoj takrat gospod Ilribar, obravnava in se je 'ako ponudila odgovornemu uredniku najlepša prilika, da doprinese za svoje pisanje pred sodiščem dokaz resnice, jo je pa ta strahopetec kar — popihal. Tako postopanje se ne more drugače o-značiti kot škandal. Sicer smo pa !e radovedni, če se bo sodišču vzlic temu vendar posrečilo najti (njegovo sedanje bivališče in mu pravočasno dostaviti obtožnico.
Nesreča. V Žabnici pri Škofji Loki je dne 2. avgusta padel šest let st ari posestnikov sinček Jožef Sifrar v živo apno. Pri tem je dobil take opekline, da je čez dva dni umrl. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna.
Smrtni padec s kozolca. Poljski delavec Alojzij Mrva iz Praprot-nega je padel s kozolca in se pri tem tako poškodoval, da je na poškodbah umrl.
Vojaku se omračil um vsled strahu? Te dni je javila uslužbenka pri dvornem svetniku dr. Va-lenti v Ljubljani, da jo je napadel vojak 27. pešpolka Mene in jo z grožnjo, da jo bo zabodel, poizkusil onečastiti. Dekle da mu je komaj ušlo. Neka ovadba je prišla proti vojaku tudi iz Trsta. Ko je Mene to cul, se je pričel tako obnašati, da so ga poslali v opazovalni oddelek, iz katerega bo njegova pot v blaznico ali pa v — zapor.
Umrl je v St. Petru na Krasu nadučitelj v pokoju Mihael Ka-lan, star 68 let.
Ogenj na barju. Dne 9. avgusta okoli četrt na eno ponoči je treščilo v hišo Marije Anzeljčeve na Ilovici št. 43 v Ljubljani, ki je začela goreti. Čuvaj na Gradu je ogenj signaliziral z enim strelom ter s tem alarmiral gasilno in reševalno društvo, ki je bilo s primerno naglostjo na svojem mestu in takoj stopilo v akcijo. Ogenj je sicer precej pokončal, vendar so pa gasilci s svojo ener-gičnostio preprečili, da ni pogorelo celo poslopje. Celo soba je ostala precej nepoškodovana, kakor tudi drugo zidovje. Zgorela je le greda in kar je bilo v podstrešju, strop pa bode pri hiši še do malefa dober. Seveda bi se og-
nja ne bilo moglo tako naglo po-i gasiti, ako bi slučajno ne bilo v . obližju dovolj vode. Anzeljčeva . je bila zavarovana pri zavaroval-_ nici Phoenix'\ a zavarovalnina c škode ne krije.
t Nesreča. Dne 5. avgusta so pa-i sli otroci Ostanka iz Mačkovca i živino. Ko je konj hotel iti v pod-l kozolec, kjer se je sušil oves. ga , je štiriletni Viktor Ostanek s pa-1 lieo zavračal. Ta sc je pa splašil . in skočil dečku na glavo, katero t mu je zdrobil. Otroku sta bila nos { in črepinja udrta in je umrl.
t	Štajersko.
Diamantna sv. maša. Dne 25.
i julija je v Gradcu v cerkvi usmi-1 ljenih bratov kn.-šk. duhovni ; svetnik preč. g. Tomaž Mraz, biv-? ši nadžupnik in dekan v Vuzeni-. ei, obhajal 601etnieo mašništva. Ker je prav malo duhovnikov, ki dočakajo previsoko milost, obhajati diamantno sv. mašo, zato naj 1 sledijo kratke črtice iz življenja dičnega bisernega mašnika. Slav-Ijenec je bil rojen v Št. Vidu pri Grobelnem dne 5. decembra 1826. Bil je po sv. krstu tako slab, da so mu mrtvaško svečo držali. Prve šole je pohajal v Celju, 7. in 8. šolo pa v Gradcu. Ko je še bil v Celju v šoli, je skoraj pri kopanju v Savinji pod starim gradom utonil. Ze je bil poln vode in ne- ' zavesten, ko ga prime močna roka tovariša, ki ga srečno hudim 1 valovom iztrga. Prvo leto bogoslovja je dovršil v Gradcu. 2. in 3. v Celovcu in 4. v Št. Andražu 1 v Lavantinski dolini na Koro- j škem. Kaplansko službo je oprav- ' Ijal v Šmarju pri Volšpergu dve . leti, v Kalobju eno leto in na . Sladki vodi tri leta. Potem je pre- ; stopil v krško škofijo, kjer je de- < loval sedem let večinoma kot pro- ; vizor v sledečih župnijah: v Pli- < berku, Labudu, Št. Kancijanu v ' Junski dolini, v Libeličah in v s Preval jih. Zapustil je krško ško- s fijo ter je postal katehet in spo- 1 vednik pri uršulinkah v Her-j j manstadtu na Sedmograškem, O-1 j grško. Bival je tam dve leti, dva 11 meseca, dva tedna in dva dni. V 1 tujini se mu ni več dopadlo; pri- < šel je nazaj v domačo škofijo ter postal župnik v Vuhredu, kjer je 5 2 in pol leta deloval. Slednjič je i nastopil službo nadžupnika in de- 1 kana v starodavni Vuzenici. Tam i je vestno, natanko in goreče de- j loval 17 in pol leta. Kot tak je bil i dvakrat administrator marenber- 1 ške dekanije. 46 let je bil zvest s in neumoren delavec v vinogra- s du Gospodovem. Ni čuda, da so 1 mu po tako dolgem in trudapol- < nem delovanju jele moči pešati, i Zato je dne 1. oktobra 1899 sto- 1 pil v velezasluženi pokoj. Naselil se je naj prvo v Slov. Bistrici, od ] tam se je preselil v Selnico ob š Dravi. Tu je bival 8 let. Odtod g pa se je dne 30. decembra 1907 g preselil k usmiljenim bratom v 1 Gradcu, kjer še sedaj, primeroma t
svojim 86 letom, prav čvrst, čil']
■■■•-■ - •■•■■■ - - ■- ■•■■
in zdrav živi. Vse svoje žive dni je bil skromen, tih značaj, svoje dolžnosti je prav vestno in natan-! ko spolnjeval, svojo nad vse vzvi-! šeno službo sveto opravljal, ter j redno, kakor ura, vzgledno in zmerno živel. Alkohola ni užival, | kakor ravno toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Zato je še se-' daj v tako visoki starosti izvan-1 redno zdrav in bistrega uma, ka-' kor da bi bil še vedno v najbolj-ših_ letih.
Žrtva alkohola. Iz Sv. Bolfenka pri Središču poročajo: Martin' Zoreč, 65 let star viničar pri Ko-j dilčevi klumpli (beri Klumpi) na' Kogu se je dne 31. julija ustrelil' z možnarjem proti toči. Razneslo mu je glavo in zgornji del prs tako. da je ostalo samo spodnji del prs, roke in ostalo truplo, to je spodnji del života. Mačke so mu snedle možgane, ki so se razleteli po vinogradu. Samomorilec se je že hotel večkrat tako usmrtiti, j Nesrečni alkohol! Izpil ga je v 8 dneh za 60 K, kar je sicer never- j jetno. a žalibog resnica. V tej župniji je šest krčem z žganjem. Ena v Gomili, dve na Kogu, ki nista razen več kot pet minut, ena v Lačovesi, ki je od one na Kogu kakih 500 korakov oddaljena, ena v Jastrebcih in ena v Vodrancih. Zdaj je nekdo na Kogu dobil dovoljenje za krčmo, ki je sosed krčmarjev v Lačovesi. Vzrok tolikih krčem so tisti, ki jih dovoljujejo.
Nesreča. Iz Ljutomera poročajo: Utonil jv dne 1. avgusta popoldne v Ščavnici pri občinskem mlinu učenec 4. razreda Fr. Bukovec. Ko so kopajoči tovariši videli. da se nesrečnež potaplja, so odbežali, namesto da bi klicali ljudi na pomoč.
Blagoslov pri živini. Martin Cagran, posestnik iz Stavenskega Vrha, občine Očeslavei, fare Sv. Peter pri Radgoni, je pač srečen človek. I11 zakaj bi tudi ne bil, saj ima kraveo, ki mu je dala že trikrat zaporedoma dvojčke. PaČ I lep napredek in pomoč pri živino- ■ reji! Predlanskim je izkotila na ! "fašenk"', lani o "viizmi", letos ' pa o "fiingištih"'. Vsakokrat po I «reči! Ker je ta "dobra mati" že 5 precej jesenska in se je treba bati ! pri takih srečah nesreče, morala bo v doglednem času "rajžati" ^ cd hiše.	<
Umrla je v Gor. Polskavi bla- ( ga dekla Uršula Reich v 75. letu 1 svoje starosti. Zvesto je služila J od leta 1874 pri svojem gospodarju Antonu in Jožefi Bergles, posestniku v Zg. Polskavi. Slovela je daleč na okrog kot vzorna 1 dekla, vsem deklam v vzgled. ^
primorsko.
1
Hudobna osveta. V Istri obstoji { običajno maščevanje, vsled kate- ^ rega kdo svojemu sovražniku po- j reže vinske trte. To je najhujša kazen za nesrečnika, ker vino je ^ ravno v naši Istri glavni pridelek 1 bornega kmetovalca. Pred krat- ^ kim je ubogemu kmetovalcu x Prevcu blizu Poreča nekdo pore- j zal 300 trt in mu povzročil 1000 j kron škode. A tokrat zločinec ni ( imel sreče. Dobili so ga in mu do- 1 kazali krivdo. Za take zverine bi bilo treba prav izdatne kazni, ki bi bila drugim v svarilo.	r
500' kron za kapljico vode. Pravijo, da so na svetu ljudje, ki ču- . t i jo ali morda le slutijo kdo ve koliko metrov pod zemljo vodo. Tak od Boga obdarjen mož je tu! f Neki Anton Vicič iz Lovrane, ki ( je iskal v Bujah v Istri vodo, pa ( jo je — po svojem zatrdilu — tu- j di resnično našel. Razradostil je ^ žejne Bujance z vestjo, da je vo- j da natanko 8 metrov pod njimi. ^ Treba je samo kopati in vsa Istra se lahko napije. Da pokaže, kako ■ siguren je uspeha, je kar sam za- ] ložil 500 K za kopanje. Grebli so j in vrtali ter kopali, a ko so prišli 8 metrov v globočino, so našli le [nekaj vlažne zemlje. Sedaj torej vendar nimajo Bujanci vode, Vicič pa denarja ne.
Redek ribiški plen. Dalmatinski ribiči so v bližini Zadra vlo-vili veliko ribo plemena "Dicero-batis", ki je radi svoje velikosti in oblike pač zelo redek eksem-plar. Zoološki muzej na Dunaju ima eden komad iste vrste, a je mnogo manjši od tega. Ker zadr-ski naravoslovni muzej nima sredstev, so začeli nabirati med meščani, da nabero sredstev za J ohranitev prekrasnega, skoro tri in pol metra dolgega eksemplara mestu.
Malo priporočljiva sobarica.
Pred ro vin j ski m okrožnim sodiščem je bila obsojena na štiri mesece poostrene ječe 47 let stara sobarica Amalija Hartmann iz Prage, ki je bila svoječasno v hotelu '' Riviera'' v Polju vse pokradla, kar je mogla doseči Je- (
RSiR^HiHiiBSaHaaMMNMaaaMRNBNMaaBNBBH
i'mala je vsakovrstne predmete, > nože, vilice, žlice, brisače, rjuhe, • Jserviete, preproge itd. Najbolj o-
-	Iznačuje njeno podjetnost dejstvo, •1 da obsega zapisnik o ukradenih t rečeh — par strani.
, j Smrt radi udarca s škarjami.
-	(Na Reki v pristanu je opravljal . pod vodstvom skladiščnika Va-. j lentina Kotaja mala in drobna de-
■	la 11 let stari Ivan Mosettig. Ko-
■	taj je znan pijanec, pa ga je vsaka reč razkačila, in tako je mogo-
1 če, da Mosettig ni kaj posebnega i zagrešil, pa ga je Kotaj vendar . j udaril s škarjami tako silno po i glavi, da ga je pri priči ubil. Za-[ nimivo je, da je na škarjah le ma-1 la sled krvi, dočim na glavi skoraj ni videti udarca. Truplo lio-. če j o secirati, ker morda le ni u-daree zakrivil smrti.
Žalost radi ženine smrti. Na Su-1 šaku pri Reki se je obesil 30 let stari kmetovalec Andrej Kame-jnar iz Grobnika. Žalost za ženo. i j ki mu je bila umrla pred par te-! dni, je gnala v smrt mladega moža. ki zapušča sedaj dve mali siroti dobrim ljudem.
KOROŠKO.
Tri osebe rešil. Iz Poreč poročajo: Pred par dnevi so se po neki veselici odpeljale tri dame in jen deček s čolnom proti "Hotelu ob jezeru". Blizu obrežja se je čoln prevrnil in dame so padle v vodo. K sreči je bil neki gospod z imenom Jožef Zuzzi blizu, skočil v jezero ter rešil vse tri dame.
Vlak ga je povozil. Iz Beljaka poročajo: Dne 2. avgusta ob treh popoldne je na glavnem kolodvoru lokomotiva tovornega vlaka povozila železniškega uslužbenca Ivana Raasa. ko je šel čez progo. Lokomotiva mu je odtrgala obe nogi pod kolenom. Tudi je dobil notranje poškodbe. Odpeljali so ga, težko ranjenega, v mestno bolnišnico.
Utonil je. Iz Brnce poročajo: Dne 31. julija je v Žili utonil Žagar Andrej Kugi. po domače Štreleov pri Rogajah. Prepeljal se je kakor večkrat s čolnom čez Žilo in pri tej priliki utonil. Njegovo truplo so našli pri Vetrov-skem mostu, čoln pa pri železniškem mostu.
Zblaznel. Iz Celovca poročajo: Dne 1. avgusta je zblaznel hlapce ■ Jožef Sternad. Začel je kar naenkrat v hlevu divjati, se slekel j ter šel nag 11a cesto. Odpeljali so ! ga v opazovalnico.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani naznanjam, da sem otvoril dobro urejeno TRGOVINO Z GROCERIJO.
V zalogi imam vsakovrstno blago I in se vljudno priporočam svojim rojakom za obilen obisk. Rojaki, podpirajte svoje rojake, saj v slučaju kake nezgode tudi najdete le pri rojakih podporo.	,
Obenem pa tudi iščem zaneslji- , vo Slovenko za pomoč v trgovini, katera zna dobro nemški in an- , gleški jezik. Delo stalno za pošte- ■ no dekle in tudi dobra plača. Sta- ( rost od 25 do 30 let. Potrebujem , pa tudi starejšo žensko za hišna dela in da pazi na dva otroka. ( Vse prosto in $3 na teden.
Alojzij Gruden,	.
815 W. North Avenue, near Halstead,	Chicago, 111. ,
(25-27—8)
Koledar za leto 1914
se že marljivo tiska in bode letos obširnejši nego je bil dosedaj. Obsezal bode razne zanimive , kratke povesti, obilo slik in dragih zanimivosti. Cena mu bode kakor dosedaj 30 centov s pošto , vred.
Upravništvo Glas Naroda. J
Kje je moj mož VALENTIN BE-	| NEDIK, izueen čevljarski moj-	j ster? Leta 1907 začetkom okto-	. bra je odpotoval iz Škofje Loke v Severno Ameriko. Naselil	} se je v Crested Butte, Colo. Od	} tam mi je dopisoval eno leto in pismo datirano z 10. oktobrom	j 1908 bilo je zadnje. Ker sem	, ostala zapuščena s svojim otrokom. zato prosim cenjene roja-	' ke, če kedo ve za njegov na-	. slov, da mi ga javi, za kar mu	( bodem zelo hvaležna. — Anto-	. nija Benedik, Škofja Loka, Gorenjsko, Austria. (26-28—8)
Rad bi izvedel za naslov FRANKA KOLENCA, kateri je zmo- i žen voditi godbo. Pred tremi leti je bil v Medvodah na i Kranjskem. Ravno tako želim izvedeti za naslov MICI BI- * ZANT, sedaj omožene nekje v < Pittsburghu, Pa. Doma je iz Žlebov pri Medvodah. Če kedo 1 ve za ko j i naslov, naj ga poroča i uredništvu tega lista. (26-28—8)
\ Išče se MIHAEL POLOV K \ Doma je iz Velikega Obrežja na >- Štajerskem. Pred nedavnim ča-som je stanoval v bližini Pitts-h ; burgha, kjer je delal v premo-gokopu. Za njegov naslov bi L. rad zvedel: Anton Škoda, 3345 1 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. .- (25-27—8)
: 500 drvarjev se lakoj išče
Plača za rezati $ 1.20 od klaftre.
Z^»-adili piti o zadnji ča.« več kamp ob 1 So > in Mnnising cc.sii. Imamo za izse-3 kati veliko lepega drevja. Dela je za _ celo leto. Možje, ki hočejo delati za naa naj piiejo na Tony Znidaršič. Rnmely, Michigan ali John Knaus, Eben Jct.,
-	Michigan.
; The Gleveland Cliffs Iron Co.
Lumbering Departement MARQUETTE, MICH.
t . i ■ ■ ■ i ^ OGLAS.
' Cenjenim rojakom priporočam »voja
j	NARAVNA VINA N
is najboljšega grozdja. Lanski rdeči Zinfandel 354
, gal.; Riesling 40<* gal. Vino od le-x ta 1911. Zinfandel 40t gal.; belo vino Riesling 45<i gal.; staro belo , vino od leta 1910. 50tf gal. 100 j proof močan tropinovec ^/2 gal. $12, 10 gal. $25.
"k
Vino pošiljam po 28 in 50 gal. I Vinarna in distillerija blizo po-,1 staje.
Pošljite vsa pisma mas A S. Jakše Vinery. . Box 161, Santa Helena, Cal.
ROJAKOM
• v Pennsylvaniji in W. Virginiji
NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik
BV Trgov«« ■ Klatila«
;	M. POGORELO
. 29 1. Madisom St. — Boom lili [	Chicago, III
Opomba: Pazite na »glas X H* botmih itevilkak.
DOKAZANA RESNICA.
> Če ste že gledali za svet vsepovsod. zakaj bi ne prišli pogledat tje, kjer je danes že veliko ' slovenskih farmerjev! Tam vidi-1 te na svoje oči, kako lepa polja
-	so. Tam govorite s svojim roja-" kom farmerjem, pa ga vprašate ? o vsem. Tam se lahko na svoje
oči prepričate, kako lepa polja so " si napravili farmerji v teku ene-1 ga ali dveh let. Tudi tisti, ki so se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite ' zdaj pogledat, pa se bodete čudili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli p tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je polno studencev, zdrav, gorak kraj, 1 ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se sami! Mi ne pošiljamo velikih hval v javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate in po-izveste vse od svojih rojakov farmerjev, pa Be bodete kmalu prepričali, da se ne hvalimo sami, nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmerji.
Pridite, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti! Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj, da ne pregledate samo zemlje, ampak tudi, da vse izvrstno raste in vse bogato obrodi. Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam na.
•—* * * ♦ * * ♦ ♦ 4
J	f*
4 Josip Seharabtn *
*	blizu Union postaje ► « 415 West Michigan St., a
^	Duluth, Minn.
f Pošiljam denar v staro do- * raorino in prodajam paro- *
*	brodne in železniške listke. a «
w > t 1—m—»-m « M m
Os at.
'	0"
Spisal Milan l*ugt*lj. (Nadaljevanje.)
S'tbijo m.* signali, ostri žvižg lokomotive, nje puli an je, drdrauje vo/, iM-kakhtii itiot-ni, spočetka ptxasiii in |M»/iu'j*- vedno hitrejši Mjuki, ki pojemajo v daljavi, se spajajo v en sam odaijen rojnit in nekako utonejo v prostrani in ogromni tišini. Vee in vee življenja je euti od vseh strani, ljudje liodijo spodaj jm» veži. po stop-nieah. zgoraj po hodniku in se ogovarjaj«. Tema s«- prične red-eiti, hladna in vlažna svetloba si-1 li sko/i okna v sobo in sredi *je kakor ra/kraja jm» tleh iu kotiti. Tisti košček neba poševno' nad oknom M»-di vedno (»olj zvezdi- na iiji-ui izginejo, «»zraeje jm>-fcivi, in kakor bi stopili i/. ujrga. se prikažejo vijugasti obrisi daljnih in ftviufenih oblakov.
Nekdo se bliža k vratom |h> hodniku, odpre jih, zapre, gre preko >obe ill odide v sosednjo M»bu. To je asistent M a lie, ki je koiieal /ilaj ob stMimih zjutraj svojo noeiio idužbo. Slaei se in lega v pMeljo.
Aspirant .Mirti«'- s«- drami iz ne-ka k sitega težite ga poKna, premetu je si- nervozno po post. lji, mane si oei, nenadoma vstane, obrite uniformsko suknjo, natakne pohojeao ikh-iio obuvalo, šara proti vratom v sosednjo izlw* in jih naporno in / vidnim trudom odrine.
"Kaj lioees * <;a vpraša slalto-voljno Msistetnt, ki s«sli v beli spodnji obleki na fx>*teiji in se-jeuvu nogaviee. Aspirant stoji v sobi, v lieu j«- bled kakor stena in »tri a se, kakor bi g* potegnil kdo z«iaj v jesetiitkem jutru iz mr/b- vode.
"Split pojdi! ga odganja asistent.
Za i»ož:jo voljo". pritVuja aspirant s prestrašenim in kakor bolnim glasom, "pri vseh svetnikih nebeških, prosim te, reei mi, gospod znanec, razodeiii uit! Zakaj to ?"
"Kaj. zakaj.'!" vpraša neprijazno asistent, vrže nogavice jez-li?> um tla, dvigne odejo in se skrči pod njo v visoke kroglo. "Kilo te ra/ume! Noče s«* mi zdaj prerekati; vrag te odnesi!'*
"Daj, reci, govori", prosi aspirant in se t resa, kakor bi hotel Vsak hip zaihteti. " Razjasni mi skrivnost, zakaj so mi odpovedali službo?"
'Ker nisi mož! odgovarja asistent. " Ne znaš postopati z delavstvom, ne znaš govoriti s strankami — no, sploh nimaš ne službenega obraza, na službenih gest, ne besed. Ženska si. ženska v hlačah — »o je! Zmaži se že, gani se, /gubi se. motovilo triov- j sko: Kdo te j<- najel? Spati llio- j ram — da bi t«-! I .a h ko noč!"
Asistent si* je iztegnil pod o- j dejo, obrnil s«- v zid in pričel glo- 1 boko iu piM-asi dihati. Aspirant ! je zaprl tiho vrata za seboj, se- ! del v svoji sobi na postelj in gle- ! dal predse na omaro ob nasprot- j ni steni,, kjer je stala njegova no- j va, rdeča službena kapa. Spredaj se je svetil ern trak, ob vsaki strani pozlaeen gumb. v sredini Ospmlja od vsake strani zlato kolesce z zlato perutnico." Gledal je, tako dolgo gledal, da so mu stopile solze v oei. In ko jih je začutil, je začel pregibati ustuiee m izgovarjali j asainezne brezmi-selne bese<le, kakor bi se upravi-čeval pri sebi samem: "To se
pravi, prijatelji--hotel sem
reči, draga moja — — ali razumete?"
I'mil se j«- in oblekel, iu ko je bel spodaj po veži, je stopil za njim pisarniški -#iga Tomaž iu mu izročil dvoje pisem. Obstal je na pragu, pregledal oba naslova in zardel, kakor bi ga bil kdo zalotil pri hudodelstvu. Vtaknil je vse skupaj v žep in odšel daleč od hiš po široki cesti med senože-ti iu prazne njive. Tam daleč zunaj, kjer ni bilo človeka ne v daljini. ne v bližini, j«- potegnil iz žepa prvo pismo, ga ob robu ob-trgal in razganil. Pisala je njegova mati: 4'Ljubi sin! Kakor veš, je napočil zdaj pri nas čas trgatve, in ker veva jaz in oče, da mrogo trpiš v ostri službi in nimaš ne časa ne kraja, kjer bi si ohladil izmučeno glavo, zato te oba prav lepo prosiva in vabiva, da nas vsaj za nekaj dni obiščeš. Oee pravi, da kar piši po dopust, in če se ti zdi, da bi ga ne dali na tvoje besede, pa pripomni zraven tako, da je oče rekel, naj te na vsak način za nekaj dni oprostijo. Ako pa veš, da je taka zadeva ie strožja, pa zapiii, fia si bolan
in se moraš prezračiti in počiniti. Oče je takih misli, da boš dobil gotovo, če le hočeš priti in imaš mene, svojo mater, kaj rad. Grozdja je na moč. vreme dobro, in ako Bog da. bomo imeli mnogo dobrega pridelka. Torej le gotovo pridi in piši kdaj, da se pripelje Frane pote na postajo. Pozdravljamo te —"
Mirtič seje nasmehnil iu liipo-' ma zresnil v čudni grozi, ki ga je obšla kakor napad mrzlice. Videl je j red sabo sivega in dobrohotnega očeta, svojo mater, odkrit isrčno in živahno kmetico, svojega brata Franca in svojo sestro Milico. Vsi so se ga domislili ob veselem vinorodnem času, pi-I sali mu in ga vabili k sebi, da bi 1 se ne veselili ob trgatvi sami, I aai| ak l»i bil tudi 011 deželen tega veselja. Oče iu brat Franc hi ga vzela v svojo sredo iu ga odpeljala v vinske gorice, kjer ne u-tiliue noč od samih razkošnih vri-skob, kjer se po pestili "... život redi in pase, kjer nam vinska trta rase. Sladek je njen sad, vsak ga ima rad, 1 gre teh" in meni v lase".
Ali vsi ti Ijudjt* se vesele po trdem delu in trudu, njih radost je posledica samozadovoljnosti. Ne ljubijo ga. nočejo poznati takega eloveka. ki mrzi delo ali ki ni za delo ustvarjen. Da bi izvedeli o njem, o svojem sinu, kako se je ž njim pripetilo, bi se ga sramovali, ne bi ga vabili, ampak branili se ga. On ni bil poraben v službi, 011 ne zna delati, 011 ni človek.
Drugo pismo mu je pisala Oglajeva Tina, mizarjeva hči in njegova nevesta. "Dragi ljub-črk!" pripovedujejo drobne in okrogle dekliške črke. "Tvoj oč • mi je včeraj popoldne povedal, da prideš 11a trgatev, in jaz prepevam zdaj ie drugi dan, neprestano samega veselja. Tako te ima in rada. da sama ne vem, kaj hi zapisala." Na tem mestu je "let!Ha vrsta kroglic in pik in črtic. ki so dokazovale, kako je mlado in zaljubljeno dekletce premišljevalo o nadaljevanju svojca pisanja.
Po eni razčrtani vrsti so se pričele z'ipet besede. "Prosim te prav lepo, tla se pripelješ to pot v lini form i. Oče je rekel, da imaš tudi sabljo, in sicer zgoraj in spodaj zlato. Na naši železniški postaji sem že ogledala vse uradnike, pa nima nobeden zlate sablje. Kako, da jo imaš ti? Pripelji jo na vsak način s seboj? O, zopet mi je zmajkalo besed iu to zavoljo samega pričakovanja in nestrpnosti. Aii prideš takoj k nam. ko se pripeljaš na trgatev ' Jaz mislim, da! Srčno te poljublja..."
Mirtič je čital in nekaj 11111 je
šumelo in zvenelo okoli glave kakor odmevi daljne in lepe godbe. Silno blizu se mu je zazdela Tina, kakor bi se skrivala za deblom bližnje lipe, ki raste ob cesti, ali tam za tistim polgolim grmom. ki šepeta z listjem ob robu košenice. I11 bal se je je in vseh domačih ljudi, ki še ne vedo o pjegovi usodi, ki še vidijo pred njim kakor pred samimi seboj j same jasne ceste in cilje, žele si j ga medse in ga vabijo. Ali 011 ni j več tisti, kakor je bil nekdaj, 011 nima več službe, nima bodočnosti. 011 je [»ostal od včeraj na danes potepuh, izgubljenec, postopač, klativitez.
Vse pleše po mislih in se inede kakor suhe snežinke v burjastem fciiuskv-m jflnevu. Spomini, sedanjost, bodočnost, vse se meša, pleše 1 red očmi, prikazuje se in izginja. Nekaj samega ostaja pred očmi in tisto je kakor črna jama, kako temno brezdno, kamor zdrsne danes ali jutri ali po jutra-j njem pešajoča popotnikova noga.!
Vrnil se je, popil v gostilni ka-; Vo in odšel nazaj v svoje stano-j vanje. I11 ko je sedel tam zamišljen pri mizi. je potrkal Tomaž, j vstopil in naznanil. "Gospod šefi naznanja, da pride jutri -nov-aspirant in zato treba izprazniti'so-j
bo!"	.
Mirtič je zopet sam. V sosednji sobi krči asistent, oki^g" njega plavajo In zvenijo slu go ve besede. iioke se iztrgnejo same Oil scIk1 po knjigah, prsti se oklenejo ličnih platni* in jih »e morajo izpustiti. "Ne smeš vzeti,s seboj!" pripovedujejo ustne — ""Nesmeš vzeti! Smilili bi te doinaf sumili!" I11 misli se začudene vznemirjajo: "Kdo je rekel: doma? Kaj je kdo rekel.' Ne domov, daleč kam, daleč!" Iu zopet ustne čisto mehanično in komaj slišno: "Ali kje so denarji, kje so sredstva ?"
HI.
Okoli enajste ure dopoldne si je kupil Mirtič vozni listek in kmalu nato stopil 11a vlak in se odpeljal. Adjunkt je imel službo, tekal je ob vlaku in se obrnil vse-' selj, kadar bi bil moral videti svojega odpuščenega kolego, v drugo stran in tako, da ga ni videl. Ko je vlak od ropotal, se je skloni! Mirtič skozi okno in pogledal nazaj po beli postaji. Se dvakrat, še trikrat se je zabliska-la med vejevjem in se nenadoma potopila v brezmeriii rumenim jesenskega listja.
Vozil še je v tretjem razredu. Nasproti njega je sedelo dvoje mladih deklet in se š^petaje menilo in stiskalo ob oknu. Na dru-• gi strani je sedel črn delavec in I kadil smrdljive cigarete, tam da-ije je zdela kopa kmetic s koša-
rami po kolenih in se razgovarja-la s sejmovih in kupčiji.
(Dalje prihodnjič.)
Rada bi zvedela za svojega očeta MARTINA GLAVAN. Doma je iz Vrbi j en na Kranjskem. V Ze-dinjenih državah biva že 24 let. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sani oglasi.— Ivana Glavan. Box 663, Eve-let h, Minn.	. (26-29—8)
Iščem svojega sina JANEZA UŠENIČNIK. Sedaj je star 24 let. Pred sedmimi leti je šel od doma in pred šestimi leti mi je zadnjič pisal. Ne vem, ali je še živ ali mrtev, zato prosim cen j. rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ker rada bi mu izplačala njegovo doto. Prvi njegov naslov v Združenih državah je bil: Janez Ušenič-nik, Box 311. Canoiisburg, Washington Co., Pa. — Marijana Fšcničiiik, Kladje št. 12, po-i šta Ziri, Kranjsko, Austria, j (26-28—8)
VABILO
i
na
j VELIKO VESELICO,
katero skupno priredita 'društva sv. Jožefa štev. 12 in sv. Štefana štev. 26 J. S. K. J. v čast delegatom J. S. K. J. dne 1. septembra 1913 V4K. S. Domu jia 37 Butler St.,
Pittsburgh, Pa. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina za možke 50«*.-ženske proste.
"Zatoraj vljudno vabita zgoraj omenjena društva vse slovenske , rojake in rojakinje v Pittsburghu in okolici, da bi se v obilnem številu te veselice udeležili.
Za dobro kapljico, lini prigrizek in najboljšo postrežbo je vse preskrbljeno.
Vstop 11a veselico je uovoljen samo Slovanom.
Za obilo udeležbo in na veselo svidenje se priporoča
(26-28—8)	ODBOR.
NAZNANILO.
Obveščam vse člane društva sv. Barbare št. 70 v Gilbert. Minn., da se zanesljivo udeleže prihodne seje dne 7. septembra. Na dnevnem redu imamo volitev društvenega odbora za leto 1914. Vsak član, ki se ne bo udeležil prihodne seje, bo plačal 50 centov v dr. blagajno, ako se ne bo mogel o-pravičiti z važnim vzrokom. lipam, da se vsaj enkrat v letu snidemo vsi člani na seji. Zatorej vam kličem: Na svidenje dne 7. septembra ob 9. uri dopoldne v dvorani rojaka Antona Indihar. 1 Z bratskim pozdravom !	Frank Press, tajnik.
(26-27—8)
GLAS NARODA,. 26. AVGUSTA,J913.
HARMONIKE
bodisi kakortnekoli vrste izdelujem 111 popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zanc. I sljivo vsakdo posije, ker aem ie nad 10 let tukaj t tem poslu in sedaj v svojem lastnem dimu, V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter raCunan po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland, O.
Hamburg-American Line.
Edina direktna proga med
NEW TORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPH10 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oskrbljena b parni ki na dva vijaka: CaiMria Aagaste Victoria, Aaaib, Fran*« Gnat, tw^Umk link, Clavelaad, Cfad— Fntoria, Patricia. PanayHuia, Graf VaUaraaa,
Priaz Oskar ■ pršz Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik na Štiri vijake in turbino
imperator
919 Čevljev dolg, 60.000 ton, največji par-
nik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. —-Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na:
Hamburg-Americas Line,
41-45 Broadway, New York City
ali lokalne agente.
OT- VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skoči New York bodisi v stari kraj ali pa i2 starega kraja naj obišč*
PRVI SLOVEN8KO-HKVATBZX
M OT EL i
AUGUST BACH, 146 Washington St., New York, Corner Cedar H Na razpolago so vedm« Ušle sobe in dobra domača linii po nizkih eemah.
Pozor, rojaki !
_ 'jMl^kT«.	DoWl mm te
/V r*. J^fMA*	Waahinctona «9«»■▼oje »drl-
\raL*' • Y^^JKvB	«11* aacialoo
V . \ llP^Mn	ttevilko. kte-
1" jfew^ ''"ptTdolaaaa
Bmh	tuo m ml im
—	DOBNČUO Is
najti pravo
11,	Alpentinktn-
ro In Pomado o rad Iznada-n ia ln sa raat
rtMiktai IntrntMiwu ia dote i tatta mmnli-m rnenlni— Uraatojo In a* bode ni tepartall. ter na aatealL Bana tek« Mjite v«, tednih krasni beti papirna uuttic. SitaattMBT rokah noenh In krfBčah v 8 dneh popolnoma oa> ilnite tiihiifM lialuVii potna r.ozaUn ana-bltoojo p m nhiM^adsteanlk^ Dajala jantea
1,11111 JAKOB VAHČlC
P. O. Bsa SI	OMui a
Zemljevid balkanskih drŽav
je dobiti po 15c komad.
Slavanlo Publishing Company,
8S Certludt Street, New York
I MESTNI HRANILNI0 LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
\ Denarni pronet koncem leta 1912 ie znašal nadj .... 66O milijonov kron.
t	Hranilnih vlog nad	Rezervnega zaklada nad '^gji
42 milijonov kron.	1,300.000 kron.
t	Sprejema vloge vtak dan in jih obrestuje po
41L0U
\ brez odbitka.
Nevzdignjcne obresti pripisuje vsakega pol leta b kapitalu. Sprejema vložne knjižice dru-I gih denarnih zavodov kot gotov denar.
(	Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada £e mestna občina ljubljan-
; ska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka Špe-\ kulacija Z vloženim denarjem.
>	Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župniiča
i cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike w nalaga največ denarja v to hranilnico.
I	NaŠ dopisnik v Z jed. državah je že več let
RRAINIC SAKSER,
i 82 Cortlandt St,	6104 St Clair Ave^ N. E,
i	NEW YORK.	CLEVELAND, O.
i —• * • t
RED STAR LINE.
Plovitba med|New Yorkcnr. Hi Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov i brzoparniki na dva vijaka«
SEELAND	:	I CmOOlTLAlIB
11,904 ton	J i	I 15,760 toa
FINLAND	^ VADEBLAN1I
11760 ton ^ ^^HWBfcjSSfe^ 11,017 torn
LAPLAND 18,694 toa.
Kratka in ndobaa pot sa potnike v Avstrijo, sa Ogrsko, fle-venako, Hrvatsko,
in Galicijo, kajti med Antwerpom in imsno-vanimi deželami je dvojna direktna železniika rveza.
Posebno se še skrbi za ndobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, eene in vozne listke obrniti se je na~*
RED STAR UIINE MV'TOST'	N-W-^chTCSTLLUW	^
M State Streti.	130f "F' Street. S. V.	__■ ■
BOSTON. MASS	WASHIHGTOWS. D. C.	SAW HuKSscaCAL.
munnSnf*?!	21S St CUH« Str«t.	121 $.. 3ri Str~Ll
PHILADELPHIA. PA.	MEW ORLEANS. LA.	MINNEAPOLIS. MINN.
A«, 11 A Ucnt StrMU. SI H«Mital StrMt. SEATTLE, WASH.	tfl. LOUIS. MO._MONTSi^COMjbA.
EOJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK._
COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANT10UE.
(Francoska parobrodna družba«
Direktna črta
*o HA VSE, PAEEEA, I VICE, IN0M08TA in LJUBLJAN*.
Poštni Bkapraa parnlkl mots LA PROVENCE" LA SAVOIE" '<LA LORRAINE" "FRANCE" ■ iw *iWa	Mlnttuu	aainflttt	m Oatirf vijaka
Poštni parnlkl aoi
"CHICAGO" ' LA TOURAKE" "KOCHAMBEAU" 'KIAGASA*'
Glavaa agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK,
corner Pearl St., Cbesebrongh Biildlif, Fanuki edplnieie ed sedaj naprej redne eb četrtkih ia pristaaSfr iker. 57 iNsrtk Rim ia eb sebotih pa is pristaniiča 84 Nsrtb livar, H. T.
•LA TOURAINE 27. aug. 1913. * LA SAV01E dne 17. sept. 1913 •LA PROVENCE 3. sept. 1913 *LA PROVENCE 24. sept. 1913 t FRANCE 10. septembra 1913. f FRANCE dne 1. okt. 1913
rOlXBNA PLOVITBA V HAVU:
•CHICAGO odpl. s poni. št. 57. dne 30. augusta 1913. ob 3 popol. •LA TOURAINE odpl. s pom. št. 57. due 6. sept. 3913. ob 3. popol. •NIAGARA odpl. s pom. St. 57. dne 13. sept. 1913. ob :j. popol. •CAROLINE odpl. s poni. št. 57. dim 24. si-pt. 1!>13. ob :'» popol. Pcralki x zvezd« zazuaovaal imaja ptjdra rilaka. Paniki z križca ing« p« štiri vijaka.
A¥stro"Amerikan§ka črta
(preje bratje Cosulich)
Najpripravnejši in najcenejša parobrodna črta za Slovence jo Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington''. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko.
Cena rožnih listkov iz New Yorka za III. razred so do:
Td spodaj navedeni novi paffr	TOSTA	_________________ _ m3(Am
teodi na dva vijaka imaja	T*nZ?
brezžični brzojavt	Wvtb^	"n:m«»!m35.1«
KABTHA WA8HINGT0JI,	^tSovc	2
OCEANIA,	b *«tha Washington in Kaiser Frana Joaef L atana $8.0« vel
TkVfM* VEAMI JOm	_ IL R A KRED 4*
1VXSTA ali MEKMx Katiha Washington in Kaiaar Fraaa Joatl ft
$65.00, drngi$60 do $6S.
Phelps Bros & Co, Gen. Agents, 2 Washington street, new york.