Posamezna šte vilest stane X H>irx. Let© IV., š*ev. 144. V Celiu, četriek due 2f. decembra 1922. ?m\m Mm g gornoini. ^^^^^. ^^^^^ ^^^^^^k^ ^^^^ ^^^K> ^^Mk .ittBHBH^^ ^^^tts^hk. tfWMMHWMi^i ¦¦¦''žf^9i!)5^ Stane letno 48 Din, mesecno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. i — Ogiasi za mm viSinc stoipca 40 p. Reklame nied tekstom, ' Gsmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna ätevilka stane 1 Din I Izhaja I I vsafe loreK, četrfeK &n soboto. llure . - Ljubljana.^ Upri dO^Ž. 'y^\$ _____. _. . Hmuc]e. Telefon št.65. II L=a ' nacun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. "=3 C c 1 j c , 20. decembra. Ktlur je pazljivo zasledoval ves Cns vladne krizc politiüno življenje, mora priznati, da je bila edino demokratska stranka, ki je resno stremila. za tern, da bi se omogoeiio i-n kolikor mogočc po- spešilo parlamentarno delo. Saj čakajo rešitvc naiiTUJrio-jši zakoni: Liratlniški, invalidski in agrarni. Kar je siiilo demo- krate v koalici-io, jc biia skrb za urad- ništvo, invalide in za kmetijsko zakono- 'daistvo. Doscdanja udeležba demokrat- ske st ranke je bila, ako jo motrirno z njenega ožjega stališča zank) samo iz- guba. Povdariti moramo pa na tem ine- stu, da niti široka masa, niti takozvana inteligenca, še sedaj ne umeio objektiv- no presojati poüticiio dcio strnnk. Za vzglcd nam je vsem Ljubljana izza zad- ujih O'bcinskih volitev. Zaü'rebski koii- i gres je rodil žalostne posledice, odjedel je uradnikom pragmatiko. katcro so iz- delali demokraii. jnvaüdom izenačenje potom zakona, ki ga prištuva.io po pra- vi'ci najinoüernejsim, kinetijstvu pa je üdvzcl rešitev najvažnejših gospodar- skih vprašanj. Küngresjsti. so s svcjo emancipaeijo pokopaii vse irudapolno delo in povzroeili leakcijo, nad kaiero so saini konsternirani. La pojasni javito- sti razvoj dogodkov zadnie krize, ki se jc končala s sestavo radikalne volilne vlad;e pod Pašičem, k izdal demokrar- ski -poslanski klub 19. im. sledeči ko- 11 'iiniku: 1. Cini jc hihi z ostavko kuaheijske viade z dne 3. decembra otvorjena vlad- iia kriza, s^e je c'emokratski poslanski klub postavil na staiišče. <:la je treba sc- staviti novo puslovno vlado na slari ¦bazi, a z oinejetiim delovnim progra- motn, po katerern bi imela narodna skupščina pred razpustorn rc.šiti samo zakone o invalidih, o uradüikih, o agra- ru in o kinetskih kreditih ter novelo k stainovanjsketnu zakouu. Nato bi se tiw- gl-o preiti na volitve. Podpredsednik cie- luokratskega kluba Andra K'adovic je obvesiil g. Pašiča kot mandarorja kro- ne o tem sklcpu demekratskega khiba. naglašiijoe, da je bil sklep soglasen. 2. O. Pašič si je, tolinačcč svo]c- voljno notranje razmere v demokrat- skerri' klubu, ustvaril preprica-nje, da ob- stojata v klu'bu dve skupini, ki vodita dve poütiki, in je iz tega sklcpal, da bi bila poslovna vlada nesposobna za iz- vedbo inienovanih zakonov. Demo- kratski poslanski klub je zaradi tega |)oiu-; iiMitiLiiih sporoC'il klitbovv.:g:i poü- predsednika Radoviča g. Nikoli Pašiču ', izdal še poseben koniu.niki. v katerern j naglaša popolno »olidarnost kluba ivle- f d-e uonešenja navedeiiih zakonov. Za ! vsa'kega eloveka je inoialo po tolikih | izjavah biti torej jasno. da vztraja de- < mokratska stranka kot celota neoma- j hljivo na svojem programm in na dekia- j racijali svojega kongrosa ter resoluci- [ jah, v katerth se jc stalno naglašalo. da j temelji njctia poiitika na eiivanju vi- I dovdanske ustave. ki je v veliki meri | njeno dclo. 3. Predscdnik skupšeine dr. Luki- nie je pri obveščenju kralja predlagaf, naj se sestavi nova vlada na podlagi koalicije ined radikali in demokrati za rešitev imenovanih zakonov. Tega sta- lišea predsednik sknpščine dr. Lukimč viikdar ni opustil, ampak jo jamčil za delomožnost skupščine, ako radikalna stranka sprejme ta delovni program. 4. Kljnb temii, kar je gori navedeno, je g. Pašie, da bi sestavil radikal no vla- ¦ do, poroea] kralju še dalje o razkolu v demokratskem klubu in je koncno ratT;- \ kalni klub izdal komunike, v katerern odklanja koaJicijo z demoknih. i Na ta naein je radikalna stranka svojevoljno in zavestno razbila široko akcijo za 'ohranitev vidovdanske usta- ! v.e in zlomila režini, ki ie, naskmjajoč se na dve veliki in dve malj parlanientarni skupini, i-mel v skupšcini solidno večino. Nova volilna viada se naslania.Jia — ue». j znatno marijsih-o, ki ni dobila v narodu niti eetrtine glasov. Avtorileta državc, j zasnovane na vidovdaii'ski iistavi, je s tern znatno oslabljena. Radikalna'sfcran- ka> je v namenu, da dobi oblast v svoje roke, zaradi strankarskili ciliev onemo- gočila rešitev najvažncjših vorasanj. od kojih je odvisen razvoj države. Invalidi ne bodo dobili pravienejše podpore, ki jim jo dolguje država, uradniki ostaiicjo brez garancii za svojc uraviee in brc- izboljšamja svojega niaterialiiega polo- zaja, agrarno vprašanje je v rokah par- tizanov, kar je izvor nestcvilnih zlorab, rn.asa naroda še dolgo nc dobi podpore i za raznc kredite, med stanovanjskimi najemniki in stanodajalei se bodo ne- znausko povečali spori. j Demokratski klub Sinatra, da je s to rešitvijo krize uvoden režim inaniSI- ne brez kontrole in pleinenski rcžim, ki bo še bolj razvnel strankarske strasti hi izzval mržnjo med posaiiiezuimi ilcfl nai'oda. kar bu gioboiM» i/iVU'tMu ui- žavni organizeiii. Da je bilo zadržanje radikalnega kluba naprani vidovdanski ustavi dvolicno, dokazu.ie naibolj dejst- vo, da se nahajajo v Pašieevi voliWf vladi Protičevi pristaši, ki ne morelo tvoriti jamstva za ciivan.ic ustavnih pri- dobitev. Težaven položaj uove vlade. »Heo- grajski dnevnik« opozarja v številki od 19. tm. na težaven položa-j, v katerern so nahaja nova vlada. Trdi, da nekaten parlamcntarci menijo,- da je Pašie po- stopal o priliki svojega poroeanja kroni nekore'ktiK). Pašič iv gotovo trdil kralju, da bo njegova vlada koalicijska, v ka- tero vstopijo muslimani in SKS. Kar sc tiče razgovorov z demokrati je iPašie trd'il pred krouo. da se z njimi ne more pogajati, ker vodi dve politiki, pac pa vstonjjo v njegovo vk:do muslimanv In zastopniki slovenskih kinetov ter tudi ,iekateri Hrvati, toda Pašie se je v svojih računih uštcl. Krona je nad sa- üioradikailno via do iznenadeua. »Po- iitika« pravi, da se sirijo vesti o vstopn Pribieevičeviv skupiiie v Pašieevo volil- no vlado, zlasti ker se je kralj v OTi'- cirskem do nut s PribJčevičem nad pol ure zi'vahno razgovarjal, doeini so nto- rali člani nove vlade čakati na konec tega razgiovora. Vendar kakor ti'd:i »Ju~ i.rßÄJÖÖ'-ifi—VüSti fltiiocne in lansirane oc? radikalcev z namenom, da bi ustvarili ined de'tnokrati zinešnjavo. Vse vest* o razgoV'O'rih ined Pašičcm in Pribičev»- eeni so popolnoma izniišljene. Radikalcl obsiruirali v finančnem odboru. Due 18. tm. je imel finančni od- bor sejo, na kateri je bila na dnevnem redu volitev predsednika in podpredsed- uika. Ker so radikalei zahlevali za se rnesto predsednika in podpredsednika tcr povdarjali. da jih niorajo deinokrati pri tem podpirati, je opozicija ta predlog odkJonila, vsled eesar so radikalei med ironienimi1 klici opozicije: »Vlada ot>- struira!« zapustili sejo. Devet elanov radikaine stranke je odšlo, opozicija z IS članfc je pa izvolila za predscdnlka Voia Veljkoviča, za podpiedsednikä pa zemlioradnika Uroša Staiiča. Sejo je vodil najstarejši član poslanec Franič. Stališče nove vlade v finaiienera odboru. Dne 19. tin. so irneli1 radikatnl niini'Stri unljso konferenco, na kateri so ,c./.|,w.vij;;li o položaju vlade, zlasti gfe- de novo konstituiranega finančnega od- bora, v katerem so se u.iedhiile vse sku- pine. razun radikalcev. Ta tinančni oci- bor bv tudi odslej sklepal o vseh crr- žavnih kreditih in sicer tudi za easa vo- lilne dobe. Pašič obeta v vseh časop»- sih uradnikom 13. p'aco, četudi finanCnl oubor o tem še ni sklepal. To obetanje je pač sredstvo za ugodno razpolozenfe za uovo poiitično konstelacijo. Novi predsednik švicarske republike. Svicarski zvezni svet je izvoiil s 175 glasovi za prihodnje kto za predsedni- ka Šviee zveznega svetnika Schleurer- ja. Protikandi'dati so dobili i72 glasov. Novi predseduik pripada radikcilno de- inokratski stranki. Novi itaSijanski poslaiiik v Beogra- du. Dne 19. im. je posetil zunanjega nii- nistra dr. Ninčiea novi italijanski posla- uik in ark i Negrotti. V ucdeljo bo v sve- čani avdijenci izrocil kralju svoja akre- (iitivna pisma. Spopadi ined fašisti in komunisti. V nedeljio so v Tnriuu konuinisti napadll več fašistov, pri čeiner so enega ubili. Fašisti so mobilizirali svoje naskako- vatae eete in napadlt v pondeljek de'av- sko borzo. En koimmist je bil ustreljen in enajst dritgih oseb težko ranienin. Mnogo kormmistov so arctirali. Dardanelsko vprašanie. Na seji 19. tin. je objasnil lord Curzon spremem- be glode tonaže ladij, ki vozijo skozi Dardanele, glede kontroie s strans Tur- eije, glede demilitarizaeije nevtralncRa ozemlia, glede turško pravice do preko- račenja nj.vtralnega uzemlja in gled'e de lokroga. komisije za morske ožine. Na>- važnejšo spremembo pa tvorijo garan- cijc za Carigrad; ki pride pod vodstvo Zveze narodov. Izmei-paša jc priponimr k predlogu lorda Curzona, da bi priznafa T'urcija nevtralno ozennje le pod pogt>- jem, da bi ne bila pr-ikrajSana glede svoje obrambne sile. Čičerin je povdar- jal, da so vse spremembe naperjene proti Rusijl, nakar je lord Curzon och govori], da so zavezniki pripravljeni Kusiji pomagati. Izrnet-paša v ceTeiu govoru ni niti enkrat onienil Rusijc. i3rezdvomno so se Turki izueverili Ru- som in hodijo svoja pota, ker upajo potom d'irektnih pogajanj z Anglijo vec doseči, kakor bi mogli izsiliti s i)n- niočjo Rnsov. Ouy de Maupassant: 0-rob. (Konec.) «Postala je torej m-oja Jjubiea. »Bila je več ko to, bila je moje last- no zivljenje. Ničesar nisem več prieako- va.l na zemlji, si' ne želel' ničesar več, liravni'e več. Hrepcnel nisem no ničc- tncr. '•'edaj naju je nekega vecera, ko sva se bila šla ob bregu reke nekoliko dia'lcc sprehajat, zalotil dež. Njo je mra- zilo. Prjhodnjr dan so je pojaviia pljuč- nica. Teden pozneje ie izdiiinila. Med umiranjem sta mi začudcnje in groza zabranjevala innevanie, premi- - sljevanje. Ko je bila mrtva, me je knit obup tii'ko prevzel. da sploh nisem mfelil. [Jiakal sem. Mod vsemi pogrebnimi posli je bfta inoja presunljiva, divja bol, še bol blaz- nega, ueka vrsta čuvstven-e, tclesne boli. Poteni, ko je bila odsla, bila v zeui- Iji, se ie moj dull hipno razjasnil in ob- oLiti»I sem celo vrsto tako pretresljrvih dusevni'h muk, da je bila za to ceno draga Ijubezen sama, ki mi jo je ona izkazovala. Nato je vstala v meni staina misel: Ne bom je več videl! Cc se premišljuje o tem ves dan, vas neka blaznost tira s seboj. Pomisli- tc! Je bitje, ki ga obožavate. cdino bit- je, kajti; na vsej sirni: zemlji ni njcinu c- naikega. To bitje se vain je udalo, u- stvarilo z vami skrivnostno združitev, ki jo imenujemo Ijubezen. Njega oko sc vara dozdeva sirse ko obzor, divnejše ko svet, njega jasno oko, v kojeni se smchlja milina. To bitje vas ljubi. Ka- dar govori z vami, vain njega glas vzbuja neizmerno srečo. In hipoma i'zgirie! Pomislite! nc iz- gine samo vam, ampak večno. Umrlo je. Razumcte-li to besed-o? Nikdar, nik- dar. nikdar, nikjer to bitje nc bo več ži- velo. To oko ne bode nikdar več niče- sar videlo; nikdar ta glas, nikdar več sličen glas med vsemi človeskhni glasi1, ne bo na isti nacin izgovarjal eno izmeds besed', ki jo je izgovoril njegov. Nikdar več se ne bo zopet rodilo iice, slično njegovenui. Nikdar, nikdar! Shranjujemo oblüke klpov. čuvamo od- tiske, ki nam stvoxijo predmete istih o- blik, isiili barv. Toda tega telesa in tega1 lica ne bode nikdar več na zemlji. In I vendar se bo iz njega rodilo na. tisoce, niiliijone. milijarde bitij, in še mnogo več, a med vsenii bodočimi» ženami ne j bomo več našlr one. Je-li to mogoče? ! Zblaznini, misleč na to! 1 Dvajset let je živela, ne vec, a je j piemimula za vedno, za ved.no, za vedno! ¦ Mislila je, se smejala. me ljubi'la. Nič več. Mušice, ki1 umirajo jeseni, so v stvarjeniu toliko., ko mi. Nič več! In mi- slil sern, da je njeno telo, njeno sveže telo, toplo, tako sladko, tako belo, tako lepo, prešlo v trohnobo na dnu rakve pod zemljo. In nje duša, nje inisli, kam? •Je več nc videti! Je nc več vid'eti! Zasledovala me je misel o tem izpre- inenjenem tetesu, ki bi ga vendar mogel zopet spoznati. In hotel' sem jo videti še enkrat! Šel sem z lopato, svetilko iii kladi- vom. Skočil čez zid pokopalisča. Našel vofrlimo nje groba, niso' ga §e popolnoina zaprli Spravil sem krsto na dan. In dvig- nil eno d'esko. Ostudcn dull, grdi dull gniiobc ini je puhiiil v lice. 0 njena po- stelja, dišeča po lilijah. Medtem sem odprl rakev in posve- til vanjo s svojo goreco- svetilko in videl iijo. Nje obraz je bil moder, zabn- hel, strašen! Črna tckočiuu ji jtj tekla iz ust. Ona! Bila je ona! ür-oza me je sprc- letela. Toda razprostrl sem roke in jo prijel za glavo, da bi nase privil to po- šastno lite. Tedaj so me zaiotiJi. Vso noč sem cuval, kakor se euva vzdirh žene po objemu ljubeztii, nečisti dull te trohiiobe, vzduh svoje ljubljcnkc! Storite z menoj, kar liocek- Zdiclo se jc, da je nuznaiia umiih v.Urdala po dA^orani. Bilo je, kakor bi še nečesa pričakovalt Porotniki so odšii na posvetovanje. Ko so se čez nekaj minut vrnili, sc je zdlel obtoženec brez strahu in celo brez mäsi). Predsednik mit je z običajnhn nvo- uoni naznanil, da ga njegovi sodnFki Sinatra jo nedolžnirn. Nil s'C zganii, a občinstvo inn je plo- skalo. Strap I.____|____________________________________»NOVA DOBA« ___ -u^. 143 Celjske nognjenim drža- lom. 10. usnjato rujavo denarnico z malo svoto denarja. 11. v Gaberju en par novih moških nogavic. 12. v Razla- govi u'lrci en mizni blok. 13. ob Savin ji eno gos. 14. na Glavnem trgu molitvcno knjiaico z malo vsoto denarja. 15. v Gaberju en predpasnik. 16. na Glavnem trgu mali rožni venec. — Zgube od 15. 10. do 30. 10. 1922. 1. Plevnik Josip za- vitek z vsebino: eno otročjo volneno oepico in 1 sveženj trakov za öevlie. 2. Krošl Antonija na Kralja Petra cesti 200 Din. 3. Zamparutti Roza zlato o- vratno verižico s priveskom v obliki malega angeljčka v vrednosti 1000 Din. 4. Lesjak Elizabeta črno denarnioo z malo svoto denarja. hnenovana la Marija Lipovšek za j^rovizorno jetnis^j paznico pri tukaj- šnjcrn okrožnem sodišču. Briviiice bodo v Celju v ncdeljo do 6. ure zvečer odnrte, v pondcljck zaprte ¦in v torck zopet do II. ure odpite. Tatvina na Bukovemžlaku. Pri po- sestniku Sodinu na Bukovcmžlaku so neznani zlikovci vdrli v klet in mu od- nesli nekaj veder vina, Skoda pa je bila tem večja, ker so piistili, da je vino ?z- teklo po kleti. Dijaški kultinii v Celju sta darovaM rodbini vladnega svetnrka Lileka v Oc- lju in Planinc v Ptuju 150 K narnesio venca na grob umrli gospodieni Trškan v Ptuju. Ker je odpravila telesni plod je b!?a obsojena pri celjskem sodišču 30-letna Alojzija Mcsiinsck na dva meseca, ha- bica Frančiška Mežnar zzaradi sauae- ležbe na tri mesece in ljubiiK'Cc Mestm- škove Fran Javornik iia štiri mesece ječe. Tržiie cene v Celju. Zadnjih YA dni v splošncm ni bilo večjih izprememb, samo cenc masti, sladkorja in masla so poskocile. Govedina stane kg 36—52 K, teletiixi 56—60 K, svinjina 80—84 K, sla- nina 110—120 K, mast 132 K, šunka 110, prckajena glava 50, jczik 100 K. Pe- rutnina: pišče 50—70 K, kokoš 100 ,— 110 K, raca 120—130 K, puran 400—450 K. Divjačina: divji zajec 150—180 K, kg srne 70 K. Mleko liter 12 K, sirovo roa- sio kg 160 K. čajno maslo kg 240 K, eno jajee 8 K. Pijačc: staro vino 40—56 K. novo 36—40 K, ptvo 24 K, žganje 100 K. Kruh kg belcga 2S K, c'rncga 26 K. Kg jabolk 10—16 K, orehov 24—26 K, suhih čcšpelj po kakovosti 24—40 K. Spcccrijsko blago: kg kave (Portorilko 220 K, Santos 144 K, Kio 120 K. Kristai- ni sladlkor 74 K, sladkor v kockah 82 K, namizno olje kg 88—100 K, bučno olie kg 120 K, petrolej 24 K, sol 14 K, pšenični škrob 56 K. Testenine 48—66 K. Milo 56—60 K. Moka kg št 00 26.40 K, St. 0 25.80 K, St. 2 24.80 K, St. 4 23.20 K. Ješprenj 21 K, koruzna moka 16.60 K, zdrob 20 K, ajdova moka 30 K. Krma q sladkega scna 900 K, kisiega 400 K. slame 500 K. Zelenjave jc rnalo, cene. niso primerne za zimsk» čas. Kg krom- pirja stane na debclo 6, na drobno 7 K. Obrtni vestnik. Obrtniški sestanek x četrtek ¦uiu; 21. deccmbra .sc vrsi wa Dregu pri g. Božiču. Scstanek je važen radi preda- vanja o zakonu o zaščiti delavstva. Za- četek točno ob S. uri zvecor. Sokolstvo. Sokolska župa v Celju. Župnu od- borova seja se vrši v nedeljo, 7. jan. ob 9. uri dopoldne v telovadnici celj- skega Sokola. Dnevni red: 1. Poroc'tlo iinikcijouarjev, 2. določitev občnega zbora. 3. slučajnosti. Društva prejmejo posebna vabiia. Iz celjske^a Sokola. Sokoisko dm- stvo v Celju priredi tudi letos Silvestrov. vecer v Narodnem domu. N i sporedu je več telovadnih took, burka enodejan- ka, polnočna alegorija in vse polno drugih zanimivosti. Sodeč no Dripravali.' sc narn 'O'bcta za zakliuček Ictošnjcgn leta lep večer, kakorsnega med letom nismo imeü1. — Odiborova seia sc vrSi v petck 22. decembra ob 8. uri zvečer v sejni' sowi- — Društvo ima na razpolago sc nekaj sokolskih koledarjev za leto 1923. Cena 7 Din. Dobc sc ori br. tajr niku. Turistika in sport. Smučarski sport. Pozivljamo vse smučarje, da se zanesljivo udelcžc se- stanka v svrh'o ustanovitve smučar- skega 'kluba v Celju, ki se vrši v go- stilni »Branibor« v eetrtek dne 22. tin. ob 8. uri zvečer. Dmewiia kiPOB^ika. »Nova Doha« izide v soboto prcd prazniki kot božična števiika v poveča- ni izdaji in v veliki nakladi. Cppzarjamo na to gg. trgovce in obrtuike z vabilom, da se posl'uzijo Hsta v svrho božičnili in n'ovoletnih oglasov in eastitk najka- siicje do četrtka zvečer, ker bi se na poznejc došlc oglasc r»c mogli oziraii. Uprava »Nove Dobe«. Kralj v oiicirskem domu. V ncdeTJo zveeer se je vršila zabava povodom kraljcvega rojstncga dne v prostorilh beograjskega oficirskega doma. Po de- veti uri je prišel kralj v generalski u- n.iformi in kraljica v bogati beli plesni toaleti. Kralj se je razgovarial nckai časa s predscdni'kom skupšeine dr. Lu- kiničem in nad pol ure s Svetozarom Pribičcvičem. Božične šolske počitnice. LctošnTe božične počitnice se prično 23. decem- bra in trajajo do vštetega 2. januaria 1923. Redni pouk se prične zopet v src- do, dne 3. januarja 1923. Poslanik A. Kalina umrl. PoslaTiik in pooblaščeni minister na našem dvo- ru Antonin Kalina je v soboto ponoči po težki- operaciji (trpel je na rakui podlegel zavratni bolezni, star 53 Tet. Zatisnil ie oči mož, katerega ime ]e zn Stev. 144. _________________________________________________________»NOVA DOB A«______________________________________________________________Straa 3. vcino spojcuo z z^odovino naše osvo- brxtitve in liašega prvega državncga živiienja. 2c v dijaških letili je bil Kaiina \- prvih vrstah radikalnc napreclne CeSfco omladine, ki si je postavila za vzor v obnovitvi starega čcškcsa državncsa prava. S posebno požrtvovalnostjo >? dcJoval na sokolskem poliu ter jc kot Sufcol navezal tndi prve stike z Jugo- slovani. Lcta 1901 je prisel v dnnajslvo y.l-Affmci), bi'! je strasten in neumoren odpornik vsake avstrijskc vlade, njcgovt Sovori so bili neprcstan protest češkcsa ruiroda proti tujenni «jospodstvu. V sve- tovni vojni je moral vcliko prctrpct*. Ko se je setavill. 1917. avstrijski par- lauient je sta-1 Kalina v prvi vrsti nepo- iniTl'jivili. V tistih časih se je razvi'lo meJ njini in iiitcoslovanskimi iredemr- «ti inthnno sodelovanie za narodno o- svuboditev Cehov in Jus-oslovanov. Prt\!sednilv Masaryk ffa jc usebno doto- ČM. da. zastopa eehoslovasko rcpubliTto in; n-aSem dvuni. Kalina se je, .posvettl novi nalo.ui z vso vneiiio. V beogra]- skih politienili krogih si je kmaln prido- bil odli'cen nfflod. Pred Par dnevi yc preilsednrk Masaryk v posebnem pisinii postavil Kalino v prvo vrstu onih. ka- leriin morata biti češki in jugosIovansM narod hvalcžna za njiino iiicdinjciijc. Ce&ki narod je ixgubil s Kalino ene^a svojih najvecjili sinov, .Jugoslovaiil pa sVo-je.^a zvestega prijatelja. Konferenca gledališkili upravnikov sc ;c vršila v Zai;rebii. Zastopana so biJi» iiaslednja gledališča: ßcograd, Za- greb. Skoplje. Ljubljana in Maribor. Iz Lii.nblj.ane jc bi! navzoč g. upravnik M. rii.^ad, iz Maribora ^. upravtiik dr. lirt-nčič. Predniet konference je brio vprasanje budgetiranja naših gledališe. Tiskovna pravda dr. Žeriava proti odcovorncmu uredniku »Jugoslavije«. I>«c 19. tm. se je vržila konena razpra- Vi-j v tiskovni pravdi dr. 2crjava proti svojecasncimi uredniku ^.Ju^osla'vije« Cebinu. Dr. Žeriav je priobeil \ »Jutru« iziavo. v kateri je med drugim omcnil, iiii pokrajinski nainestnik v Peskovi za- devi ni nio^cl drugacc odrcdHi, tia se • ^ ¦ nolzvedbc s primerno obzlrnostjo. i:i.va je dalii -»Ju^oslaviiiv. povosi, ¦J:-. jc- ocitala <.lr. Zurjavu, da sc jc yAaga.1, v nekem druA'eni elanku jc iineiiovala dr. 2erjava zasmchljivo »Žida- dr. Žer- java«. Vsled tesa je vložii dr. Žerjav urihi) proti Dominion Cebmu. ki je pre- vzet za elanke poliio odgovomost ter re?:d da nastopi dokaz resnicc. Dokaz resnice se je ponesrečil in Cebin je toil obsojen na 1000 Din ^lobe odnosno me- see dni zapora. Prostov'ty!,;no grtsiluo drij^tvo »»p- tovlje prirvdi cln^ M. ;icccmbra ub C. :];¦; zvečer v ?osri!»si A. Kač lepo hog:.- id božično Mrevo. rdc!e.iite so r-rir-jdit- >.^ v obilnor.i :tc/>.-.;. Izredeii iov-iki slučaj. iz K'aga^ke Slatine navn poročajo: Tukajšnji lovec in najemnik lova Mirko Žurman je u- strelil tc dni preeej velikega jazbeca, kateri je pa bi! po prve'ii streiu tako razkačen, da sc je pognal proti lovcu in Jc sprctnost slcdnjega ga je obvaro- vala nesreee. tsnega psa je jazbec se- veda pri tej priliki umoril. Dvorni svečenik. Za dvomega sve- eenikfi je i me no van /Vlihailo iPopovic, doscdanji predsednik duliovnega sodišča v Beogradu. Odlikovanja. Z redoni sv. Save IV. reda .so bi'li odli'kovani med drugimi dr. Fran Detela, Andrej Senekovie, dr. Ar- lon Breznik, Anton Bartel in Ferdinand Seidl, profesorji v Ljubliaiii. Z redom sv. Save V, reda sta odlikovana dr. Ivan Orafenauer, profesor v Ljubljana in dr. Jakob Žmavc, prosesor v Mari- boru. Odlikovanje zaslužnih matičarjlev. Ob priliki petdesetlsrnice Glasbenc Ma- tiee v Ljubljanf so bili •odlikovani Pe- ter Grassel'li kot ustanovnik društva z redom sv. Save III. razreda; Franc Drenik in Vedral pa z redoni sv. Save V. razreda- Zadnji dnevi pred Božiecm. Bliža- jo se božični prazniki in za njimi prihaja novo leto. Vse se veseli teh radostaih dncvov, saoTi'O mi slepi ziramo nasim du- ševnim vidom nekako otožno pred sc. Mi. Jci vedno in vedno trpimo vsestran- sko pomaiijkanje. se nekako bojimo teh veselih praznikov, ako nam ne priskoči naše pod'porno društvo na pomoč. bodo resnieno za nas prcžalostni božični pra- zniki. Proskno tem potom vso eenj. javnost, da bi se v zadnjih dncvih spom- [ mla nas slepih, ki jo prosimo za pomoč. Milodare, vljudno prosimo. naj se bla- gohotno pošilja naravnost v pisarno podporncga društva slepih v Ljubljani. Wolfova uiica 12, ki bo skrbelo, da fto- mo tudi mi vsaj v praznikih srcčni. Hvaležni vam bomo za vsak najmanjši dar. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Colju. Odgovorni urednik: Lie. Edvsrd Šlranlc. prodam hišo s fllevom, okrcglo 4 orale zemljiSča obstoječega iz vinograda, sadnega vrta in gozda. Cena 20 000 Din. Natančnejga pojasnila daje gostilnaTRAVNER, pošta Griže pri Žalcu. 1477 1 Priporoča se narodna brlvnlca M. BUKOVČilN Ceije, KraJja PeLra cesta 27, Celje. Točna in Člsta postežba. Sprejema se tudi britvo na brušenje. l V nedeljo dne 24.12.1922 ob 14. uri ¦* uri pop.) se proda na pro^tovoljni jiiuni dražbi hišo 51.57 z mslim vrtorn v Sp Hudinji. lzklicna cena 165.000 K- Kupnmo je t reba takoj plačati. 1480 2—1 Razsisjajte „Novo Dobou! Nosiie zatfacf! nj ihovlh velikih prednosii ytL atiCü izJ? O t ~ ^^pefBike^Bpof- slajboljši uspeli imajo oglasi ,lloue Dobe4 Garnitura tapeciranih stolov kompletna« pripravna za božično darilo, se proda pri Ivan-u Strelec -- Celje izdelovalnica in zaloga divanov, otomanov in žimnic. Ä^Ä'Si? Pristno slisovlio, honjah, rum, čaj, haso, öofeolsdt in vse špectFijsho in holonijalno blago sb dobi po nizftih dnevnth CBHDh pritvrdki ^ Ludovik Petek - Celje > ^^^^_ Cankarjeva ceata if. 4, _^^^H ^^5^^^fcfc— Kupu^em vse deželne pridelke- __^^^I^^^S I E. BERNA, CELJE, KralJa Petra c. 10 | priporoča svojo bogato zalogo ] | moškili, ženskih in zaloöa i I otrocitH cevljev s 1 JSSte >-> BERSON gumijevih podpetnlkov in podplatov ohranjata Vase obuvalo trpežno in elegantno ter sta cenejša kot usnjeni podplati. štev. 33-36 36-38 39-40 41-42 43-46 47—48 Krön 28'— 36'— 40'— 52'— 60*— 72' — Strap A. _________»NOVA DOBA.________________________________________________________Stev. 144, Telefon Stev. 75 in 76 ¦ » '" ~ ^POCll?U2ttl.C21. J"" .. 5'"....... PoStni ček.rač. 10,598 LJublJanske kreditne bank© v Celju, cenfrala i Ljubljani 142 I PelniSKa glavntca in rezervmii zaklad* ca. 150,000.000 kroxa | 50-38 Podpužnioe v Brežicah, Gos*ici9 8tra^ju3 Marihom, Wle4k©vičuf Nov. 3aduv Pfujut, Sarajevo, Sgglifu, Tr«fu. Sprejema Vloge na knjtžlce in iekOČi SSSffij Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račiin protl ugodnemu obrestovanju. 2*S3*S valut in dovoljuje vsakovrstne Kredite. Pi* MT* PV" WP* PpocLajai sx»ečke dbpzanrne r»«.sz;r»ecl*xe> lo*©x»ije. -pq ^pg -f«8 ^ ReQBStPov. kpeditn« in mtavbena feiern©»« uB. 15 ** l^WiJl« 'LÄSTNI DOM Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 6°/0 to jo 6 Din od »4o, nroti odpowedl po 6V2% Din od sto. Pri večjih naloibaB? -—¦^Jl^—«—— po dogoworu. •<¦> PFDovFStna 111 U1IUVU ÜSDIU P. HigBPSpCPgCr, Celje.Gregorčičevau.3 Pozor smučarji! 2—2 Smuči (Sky) še nerabljene se po ceni prodajo. Vpra- ša pri J. Leon, krojač, Qlavni trg, Celje Kupim po visoki ceni vsako 834 množino 67—51 jatnsHcga Icsa plačljivo proti duplikaiom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, lesna trgovina, Braslovce. F. JAGER & COMP. CEUE Alljiiiini in reklamnl zavod; Sprejema m redigira oglase Yseh vrst za časopise y Jugoslaviji m inozemstvu. Razporeja in opremlja iste zelo uspešno. Cene originalne in brez povisanja. Im, Mi M, preii], l, Mil sadie in druge deželne pridclke Ritpufe in prodatjct Oset Andre], B&aribor aiehaandrova ce*ia 57 818 69-53 Telefon 88 Išče se gostilno ali kavarno v najem all na račun, proti vložitvi kav- 1481 1 cije. Ponudbe na upravo lista. KnjigoYodja zmožen bilance, vajen tudi v lesni stroki in ima na razpolago pisar- no v sredini mesta Celje, želi z novim letom službo spremeniti. Naslov v upravi lista. 1476 2-1 Spregmem vec mizarskih uev proti plačilu. Za hrano in stanovanje skrbi vsak sam. Cenjene ponudbe na Tranjo Vehovar, tovarna pohištva, Celje, Boris Ipavčeva ulica. 10—9 Slama zal krmljenfe v snopih (Schabstroh) in prešana v balah, se odda na vagone. Vpraša se pri tvrdki Mavro Löbl in sin, Cakovec. Proda se motor 3 HP, dobro ohranjen, montiran na železnem vozu. lstotam se proda tudi nekaj vagonov trdih, kratko ža- ganih in cepanih drv skupaj ali na drobno. — Pojasnila daje gosp. Franc Mahen, Ceije-Trnovlje. 1449 3—3 K&ttcT sprejmem proti dobri plači. Nastop takoj. Janko Bovha, trgovina paptrja, Celje. —5 KAROL PAJK 6ELJE» KRALJA PETRA ^ESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. V zalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-30 ÄS 4 • • 1172 24-11 i^^fcJl_M mJr m m za °t'delovanje kotrine» ^*^ ^^w ploc®wine in I@say m,««^j14a kakor tudi irasismissje, plugs, OFOUjG motorji In mlatili&t siroffl so stalno tt xalogi ppi fiarlo lelzbacSiea* d. d. ZAGREB, VlaSka ul. 25. TeL 4-90. Generalno iastopstvo: Zimmermann -Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren Oes. Wien. — Ountramsdors, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. Najboljša fkT #m za božične praznike 20% ^ ^^ — daje fvrdka 1^ ]C*e Ha^tl ^Fi^ Oiavni trg 8 C ES Ju J JE Qlavni trg S Hi Narodni dom, Ljubljanska cesta. Delavnica: Gaberje, Nova Costa 142 Hg Bogata za* bga 4saHo4rstnib cttflje«. Vsi c^ljt $o izdeiani V lasini delafnid. Poprailc s« izWnj«jo nagto, licno in po znterni cent. Kot sptcfaiitets izdctttjc ntpremoč- ijiVc plsninsHc č«v:;e (praili ,,6ois«r«r") in M\z za zitnsHo tome z dVoinimi podplsti, ustifato poälogo in iljlititn jcziHora iz crncga bo!|sa in rajav'c Uktinc