57. stranka. V Ljrtljiii, t soboto. I. mm NIZ. XLV. leto. »Slovenski Narod* velji v Ljubljani na dom dostavljen: gio leto....... K 24 i eta 12*— ^ctrt leta . 6*— # mesec......, 2*— v upravnišrvu prtjeman: celo leto ....... K 22*— pol leta . 11»_ četrt teta „ 5*50 na mesec..... _ 1-90 Dopisi naj se frankiraja Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica It S (v pritličju levo), telefon št 34. lakaja vsak nam sveear tsvzaaaal aedeli« ta Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ■ Posaaaoana številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „Narodna tlakama" teleion sL 85. »Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogr&ko: celo leto....... K 25*— pol leta •...»•• . 13 — četrt leta...... » 6*50 na mesec ».•••« . 2*20 za Nemčijo: celo leto.......K 28*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*« Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravalatvo: Kaaflova ulica št. 5 spodaj, dvorišče levo), teleloa at. 85 Državni zbor. Brambna debata. — Poraz finančnega ministra. — Ogrska kriza. —-Dvestoletnica pragmatične sankcije. D o n a j, 8. marca. Ves dan je bila dane« zborniea prazna. Pred praznimi klopmi so raz-i ;ili posamezni govorniki svoje kar-tel?ke nazore, med njimi tndi poslanec Gostinčar. »Slovenec« je označil celo debato in seveda tudi govore kot prazno slamo ... Popoldan se je izvedelo, da so se češki socijalni demokrati vendarle odločili podati predlog za spremembo dnevnega reda in na koncu seje je poslanec Nemec res zahteval, da naj se odstavi brambna debata ter me>t<> d je prične v torek razprava o poročilih legitimaeijskega odseka ter o vo docestnih predlogah. Iz vseh kotov so sedaj naenkrat završali poslanci, in skoraj čuden vtisk je napravilo, da »mE: je moglo v zbornici, ki je bila ves dan opuščena, zbrati vač kot 250 mandatarjev. Nemcov predlog je bil S 100:151 glasovi odklonjen. Socijalni demokrati so stavili >voj predlog, češ. da je opozieijona-ieu in naperjen proti novim vojaškim bremenom. Ta argumentacija pa ne more veljati. Parlamentarna razprava tudi o najneprijetnejših predlogah je neizogibljiva, nje otožkočenje, oziroma zavlačenje je bilo vedno le ob^trukeijonistično sredstvo, oziro-jma je priporočljivo tedaj, kadar se pozicijonalnim strankam gre spra-riti vlado v neprijetno situacijo ter ji prirediti v parlamentu eklatanten poraz. V predležečein slučaja ta argu-m gotovo ne drži. Vladi v trenot-ku ni prav nič na tem ležeče, da se aj prične prvo branje brambnega predloga, narobe, to prvo branje ji j*? skoraj neprijetno, ker bo dalo povod, se razvije obširna politična debata o kritičnem položaju- v katerem se celo vprašanje nahaja in stranke bi tej debati morda že poprej zavzele svoje stališče napram nameravanemu provizoriju, predno bi imela vlada čas in priložnost pričeti z organizirano barantijo. Baš v tej debati bo rjjla slišati vlada marsikatero ne-prijetno in hudo očitanje. In končno je za avstrijski parlament poniže-valno, da bi se z ozirom na ogrsko aHzo odpovedal svoji pravici preso- diti brambne predloge, oziroma si dal predpisati dobo in čas, kedaj naj to pravico izvršuje. Prvo branje velikih in raznih predlog nudi vedno baš opozicijo-nalnim strankam priliko, da predne-sejo svoje kritične in vladi nasprotujoče nazore. Težko je torej umljivo, zakaj so se socijalni demokrati odločili podati svoj predlog, zdi se vendar, da bi morala avstrijska zbornica baš v tem trenotku, ko je na Ogrskem kriza na vrhuncu, dokumentirati svojo samostojnost in poudariti svoj j>olitični ugled s tem, da brez ozira na ogrske dogodke nadaljuje s tvojim delovnim programom, ki je bil od parlamentarnih senijorjev, torej od voditeljev velikih parlamentarnih strank, sporazumno določen. Socijalnim demokratom se mora sicer priznati, da so svojo namero prav spretno upeljali. Predlagali so mesto brambne debate razpravo o vodnih cestah in s tem nekako prisilili tudi precejšen del češke delegacije, da je glasovala ža njihov predlog. Tudi dalmatinski poslanci so se jim pridružili, pripoznavajoč opozi-cijelnemu značaju predloga večjo veljavo kakor pa njegovi stvarni nedoslednosti. Vlada je pa sicer danes doživela občuten poraz. Poslaneca Pantz in Reitzes sta bila interpelirala finančnega ministra radi čudnega stališča vlade v zadevi zvišanja kapita stevrske orožarne. »Bodeiikr^ditban-ka« se je bila zapletla v borzne špekulacije z akcijami tega zavoda, ki že par let nikakor ne prosperira. In ko so stale te akcije na borzi izredno nizko, je banka naenkrat in sicer tekom treh dni izposlovala dovoljenje vlade, da se akcijski kapital stevrske orožarne zviša za več milijonov. Seveda je bilo to zvišanje le nomi-nelno, toda svoj borzni namen je v j polnem obsegu izvršilo, kurz se je ' neobičajno dvignil in akeijonarji so napravili »gšeft«. Minister Zaleski s svojim današnjim odgovorom nikakor ni zadovoljil in ko je poslanec Pantz zato predlagal otvoritev debate, je bil ta predlog s precejšnjo večino sprejet. Na ministrski klopi je napravil zbornični sklep uprav uničen vtisk in minister Zaleski se je zelo indignirano dvignil raz sedeš. Debata, ki se izvrši v prihodnji seji, obeta biti prav zanimiva . .. V kulaorih se je tudi dane^ prav živahno razpravljalo o ogrski krizi. Parlamentarni krogi so mnenja ,da bo imel novi ministrski predsednik (imenuje se predvsem Lukacs) jako težavno stališče, ker mu grozi del sedanje vladne stranke z opozicijo. Splošno se smatra, da nima ideja vojaškega provizorija tudi na Ogrskem prav nikakih avstrijskih avapieij, Če tudi bi bil morda Justh pripravljen jo podpirati. V najbližu jih dneh pokliče cesar k sebi vodilne ogrske politike, da zasliši njihovo mnenje, kako rešiti krizo. Danes sta bila pri cesarju vojni minister Auffenberg in deželno brambni minister Georgi. Posebno pozornost pa je vzbudilo v parlamentu dejstvo, da je bil železniški minister Forster v skoraj enourni avdi-jenci. Vesti o skorajšnjem koncu Sliirgkhovega kabineta so se razširjale tudi danes in bodo postale tim resnejše, čim ugodnejše se bo tazvi-jalo češko nemško 6pravno vprašanje. s*. * C Po koncu današnje seje je opozoril poslanec Dulibić na jutrijšno dvestoletnico pragmatične sankcije. — 9. marca 1712 je bil hrvatski narod in njega sabor prvi, ki je priznal ta temeljni zakon habsburške dinastije. Dr. Dulibić* je opravičeno primerjal ta čin z onimi dejanji, ki jih vrši država danes nad hrvatskim narodom. V naslednjem kratko poročilo o seji: Zbornica je najprej razpravljala o kartelih. Govorili so krščanski soci-jalec Miklas, češki agrarec Viškov-sky, socijalni demokrat Domes in slovenski klerikalec Gostinčar. Pametnega ni nobeden nič povedal. Dalje je prišlo na vrsto nadaljevanje razprave o sodnih razmerah. Govoril je Malorus Leon L/evrickij o galiških sodnih razmerah. Poraz vlade. Finančni minister je obširno odgovarjal na interpelacijo Pantz-Reitzes, kako je vlada mogla dovoliti tovarni za orožje v Stevru, da izda nove delnice in jih zastonj razdeli med svoje delničarje. Rekel je, da ni pomislekov proti temu, če hoče kaka delniška družba en del svojih velikih rezervnih fondov prenesti na delniški kapital tako, da se ta kaiptal zviša in postanejo delničarji deležni dobička na ta način. da dobe nove delnice zastonj. Družba bi bila lahko te rezervne fonde tudi razdelila med delničarje v obliki izredne dividende, kar bi bilo spekulacijo le pospešilo. (Pantz: Zakaj je pa družba izdala komunike, da dela slabe kupčije?) Nisem tu, da opravičujem družbo, ampak da zagovarjam vlado. (Pantz: Ministrstvo ima dolžnost nadzorovanja). Da je kurz vsled izdaje gratis-akcij poskočil za 50 do 60 K, se ni čuditi, to se zgodi vselej, če kaka akcijska družba zviša kapital. (Reitzes: Zanimiv pa je občni zbor »Bodenkreditanstalta« od dne 2-T fobruarja.^ Neutemeljen je vsak očitek, da je vlada z dovolitvijo izdaje gratis-delnie pospeševala spekula-cijske tendence. (Pantz: Pa je vendar tako!) Tudi v davčnem oziru ne trpi država Škode, ker se je za zvišanje delnškega kapitala porabil že obda-čeni izrerjlui rezervni zaklad. Poslanca Pantz in Reitzes sta predlagala, naj se o ministrovem odgovoru otvori v prihodnji seji debata. Ta predlog je bil sprejet. Koncem seje je socijalni demokrat Nemec ugovarjal, da bi zbornica razpravljala o brambni predlogi. Njegova stranka je načeloma proti tej predlogi. Nevredno pa je avstrijskega parlamenta, da bi se bavil s to predlogo, ko ni misliti, da bi jo ogrski parlament vzel v pretres in ni gotovo, če je vlada že v prihodnjih dneh * ne umakne. Naj se na mesto brambne predloge postavi na dnevni red vodoeestni zakon. Ta predlog je bil s 151 proti 150 glasom odklonjen. Prihodnja seja tx> v torek. Govop državnega poslanca dr. Ravnikarja v seji poslanske zbornice 7. 1. m. (Po stenogr. zapisniku). Visoka zbornica! Pričenjam svoj govor v slovenskem jeziku. Hočem s tem zavarovati pravice slovenskega jezika tudi v tej visoki zbornici, kar se mi vidi potrebno prav ob trenotku, ko se z ono (leve) zopet pripravlja poizkus, vtesniti pravice nenem-ških jezikov v .dunajskem parlamentu. Hočem s tem tudi poudariti, da gre jeziku slovenskemu vsepovsod i v tej državi enaka pravica, kakor ostalim zakonito priznanim jezikom avstr. narodnosti. Ta poudarek pa se mi vidi umesten zlasti o priliki, ko hočem dvigniti glas za pravice naroda slovenskega ter njega najsvetejše svetinje: jezika slovenskega. (Glasno odobravanje in pohvala pri slovanskih poslancih.) (Govornik nadaljuje nemški.) Visoka zbornica! Jako hvaležen sem kolegu dr. Koernerju in tovarišem, da so mi s svojim nujnim predlogom dali priliko, poseči v to debato. Potrebno se mi vidi to še zategadelj, da se zadeva osvetli tudi z druge plati in da se miza, ki so jo nemški govorniki v tej debati baje kakor pravijo na Angleškem — obrnili, spravi zopet v prejšni položaj. Slika, ki nam jo je zlasti tovariš dr. Koerner z njemu lastnimi finimi potezami pred-očil, bi bila vzlie vsej plastiki in izrazitosti manj lahko umevna, ako ji zaeno ne izstavimo protislike iz. južnih pokrajin te državne polovice. In izplačalo bi se, in ta protislika bi zaslužila, dobiti za govornika kakega Bok H na, kakega Holbeina, da bi docela zvesto in resnično izrazil vse neverjetnosti Hochenburgerjevega sistema zlasti v okrožju graškega nadsodišča. Razprava pa mi prihaja tudi zategadelj prav, ker sem mnenja, da prav mi Slovenci ne smemo zamuditi nobene prilike, da pridemo s svojimi, zal globoko vtemelienimi pritožbami pred ta forum. Hočemo, da čuje jo naše pritožbe naši slovanski bratje, da nam priskočijo na pomoč v nadčloveškem boju proti premočnim nasprotnikom. (Dobro-klici.) Hočemo, da jih slišijo tudi druge stranke v tej visoki zbornici, ki jim čut pravice in pravičnosti ni Še zamrl, ali ki jim je ta čut tekom časa in ne brez sodelovanja vladnega ni že otrpnil in se pokvaril. Naj si pa pred našimi pritožbami tndi ne zatisnejo ušes naši narodni nasprotniki, da ču-jejo naš vsklik kot glasno obtožbo njihovega, vse obsodbe vrednega postopanja napram nam. V naprej pa. se zavarujem napram morebitnemu očitku, kakor da nameravam s svojim govorom napad na pravice nemške narodnosti. Je samo plaidover za integriteto naših pravic. Je brambni govor pred krivičnimi napadi na pravice našega naroda in njegovega jezika. Braniti se in čuvati še ni napadati -— je pred kratkim izjavil rektor dunajskega vseučilišča v nižje- LISTEK. Izdajalec. Spisal C. G o 1 a r. Dete je bilo srčkano in rožno *akor majski cvet, ustka so se smehljala brez prestanka, in očesci sta sijali nedolžno in tiho. Kadar ga je mlada mati vzela v naročje, je bil kakor smehljajoč, košat in bujen Šopek na kipečih prsih svoje roditelj ice. Mati je bila zala in prijetna gospodinja, oh, in sladko lahkoraišljena. Kaj ji je bil mar soprog, njegov mirom zamišljeni, skrbni obraz in njegovi posli in večne sitnosti. Kadar je odšel v komptoir, je hodila na prehod. Časih s prijateljico, veselo gospo*, časih s prijateljem, veselim gospodom. Kadar se je igrala mati a svojim otrokom, njega to ni veselilo. On >ploh ni maral zanj. A vedel ni niti -aru, zakaj ne čuti prav ničesar do tpga otroka. Ako ga ji je vzel iz naročja in se zagledal v njegov bleščeči in razsmejani obraz, se mu je porajala v srcu zloba in sovraštvo do njega, in z bistrim očesom je motril njegove oči in čelo in nsta. Nečesa je i>kal na tem obrazu, dokler ni mati planila k njemn in začela z nedolžnim glasom: »Daj mi angelčka! Ali ne vidiš, kako te gleda s strahom, ker si tako tuj in mračen.« Radost in raj! Gospa, ki je biia mlada in prijetna, gospod, ki je bil zamišljen in zlovoljen, sta praznovala nek praznik, neko domačo veselje. Vrag ve, kaj je že bilo! Ali sta praznovala sveto Elizabeto, zakaj gospe je bilo ime Nelica, aH sta praznovala svetega Boštjana, zakaj gospoda so klicali Janko. Ali pa sta praznovala obletnico, kar si je zlomil nogo bogati stric. Kralkomalo: Radost in raj! Miza je bila vsa v cvetju in tortah, piškotih in buteljkah. Na koncu mize je sedel gospod Janko, pil je cigaro in vino, sredi je sedela gospa Nelica, s sinčkom v naročju, s tistim rožnim in smehljajočim se šopkom, in na drugem koncu mize, torej vis-a-vis gospodu Jankn in na levici prijetne in mlade gospe, je sedel — Milan. On je bil prijatelj gospodov in je imel potemtakem prost vstop k vsem domačim veselicam njegovim, in je časih tudi zabaval gospo Nelico, ampak le vljudno in nadvse dostojno. Znal je biti tudi pust, dolgočasen in siten. Gospa Nelica mu je časih lepe povedala! Cigar ni kadil. Tisti večer je govoril o planetih in svetovih. Poznal je natanko geografsko karto blede device lune, aH če hočete, vsa gorovja in doline bledega devičnika, meseca, bil je doma na Satnrnn in Afarsu. Gospe Nelici se je silno zdehalo. »Oh, pij rajši, Milan, saj vidiš, da že dremlje moj mož. Ali si v resnici mesečen nocoj T« In mlada in prijetna gospa je natočila kozarce, trčila in pila eks. »Sicer pa vem tudi jaz o svetovih in planetih marsikaj. V sanjah gledam skozi daljnogled in vidim v nebesa, ki so tam gori na najvišji zvezdici, in potem se peljem i balonom pred nebeške duri in potrkam in pokličem svetega Petra. »Kdo je I« se oglasi nizki bas starega vratarja. »Jaz sem,« odgovorim pohlevno in milo. »Kakšen jaz,« se zadere robati bas »Jaz, Nelica, ki me je umoril gospod Milan s planeti.« — Poln usmiljenja mi odpre Peter paradiž.« »Saj vidim, da sta oba pijana,« je rekel gospod Janko. Vzdignil se je od mize in odšel. Gospa je pestovala svojega sinčka, in takrat se je zgodilo, da je otrok zgrabil z ročicami okroglo bradico prijatelja Milana. Gospa Nelica se je plaho ozrla na vse strani, in ker ni zagledala svojega moža, je velela otroku: »Reci ata!« In otrok je začel ponavljati: »Ta - ta - ta - ta!« Gopod Milan je vzel otroka v naročje in ga božal po licih. »Kakšen prijazen fantek je to,« je govoril. In dete je vse rožno in veselo in zmagoslavno razsajalo in skakalo po kolenih. »Milan, ali jutri ni nedelja? Kje si dopoldne med mašol« »No. dobro! Kar pridi!« »Ha - ha - ha,« s kakšnim veselim in radostnim smehom je vzkliknila gospa Nelica. Videla je, da prihaja skozi duri njen soprog. V naglici je poiskala cigaro in jo potisnila v nsta gospodu Milana. »Ha - ha,« poglej, Janko, kako se brani! Hotela sem mu prižgati, a se brani kot kakšna gospodična. No, pusti vendar, da ti prižgem! Saj nisi otrok.« Ona mu je prižigala, in mož je stopil bliže s tihim korakom. Otrok je še vedno razsajal in jecljal: »Tata - ta - ta!« Vsi trije so onemeli, in nestrpno in vroča groza je spreletela gospo Nelico. Njen mož je bil bled kot zid, a Milan se je nerodno in v zadregi smehljal ter poslušal vesele, nedolžne vzklike: »Ta - ta, ta - ta!« Gospa se je vnovič zasmejala z nepopisno bleščečim smehom: »Ha-ha! Poglej Janko! Otrok vidi cigaro pri Milanu in zato misli, da si ti.« »V resnici, kakšen prijazen fantek!« , Nelin soprog > sedel ves tresoč se od razburjenosti. In ni vedel, ali naj objame ali prekolne svojo ženo. Rienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edvrard Lvtton - Bulwer. Tretja knjiga. (Dalje.) "*Moj gospodar,« je rekel počasno, »bo zelo obžaloval, da se ne more meriti s tako plemenitim nasprotnikom. Moje sporočilo pa velja celi tej imenitni viteški četi; če misli gospod Adrian di Castello, da mu hrani namen njegovega potovanja ude-ležiti se turnirja, bo gotovo eden njegovih spremljevalcev namesto njega stopil mojemu gospodarju nasproti.:a zadnjega ministrstva privzeti moža, v svo'e 'z^ecno uradrrško ministrstvo neuradnfka, ki je bil tako-rekoč reprezentant zloglasnega sistema Bienerthovega: v nrslib imam njega ek^elcneo gospoda nravosodne ga ministra. (Birni medklici in glasno odobravanje). Prav zategadelj se smatram za svojo obtožbo tudi napram gospodu ministrskemu predsedniku aktivno, njega ekscelenco gospoda ministrskega pre 'sednika zavoljo tega. za sedaj pa tudi samo zavolio tega. prvino legtimova-nim. Ost pa je. kakor rečeno naperjena proti gesordu pravosodnemu ministrstvu. Ne morem si pa česa, da ne bi izrekel svojega obžalovanja, da je ravno meni kot odvetirku pri-nadla naloga, nastopiti proti — če tudi le bivšemu — tovarišu. Skušal pa bodem izbrati finejšo k lin jo, trda naj se mi to ne šteje v slabost, v šibkost moje pozicije, zakaj snnek je vzlie temu mišV^en čicto resno. Da se mi ne bo očitalo, da prihajam samo s sol^£n»mi trdTtvami, ne da bi navedel d jstev in dokazov, mi dovolite prečast'ti gesoodie, da svojo obtožbo preoiznjem in konkretizn-jem. Danes hoč^m odpreti le eno potr1 a vje svoje obširne prirodne knj:ge: crehi jnstične uprave v okrožju gra-skejra nadsodišča. Drn^a peg'avja: kakor šola pri n^s in drugod, polit'č-na uprava ori naš. zanemarjerje Slovencev s strani vlade v kulturnem ozirn in dr. — slede prilično. Tudi sedanje nenormalne razmere na Kranjskem, kjer je vladajoča stranka pod vladino patronaneo ns*varila ex - lex položaj, morajo priti na vrsto. (Dalje prihodnjič.) Beg klerikalnih poslance? iz BtlokroiiM. Kar je t Belokrajini klerikalcev in osobito oni iz metliftke okolice, so postavili, oziroma hoteli imeti za p >-slanca domačina ii Lokvice, župana v Irkvicah in metliškega organ ista Miheleiča, ki je tudi do mozga klerikalec. To željo so izrazili v Ljubljano in na nedvomen način povedali, da hoče imeti B' lok ra.fina Delokranjca za poslanca. V Ljubljani pa se mata-dorji Slovenske Ljudske stranke niso prav nič zmenili za to ljudsko voljo. Poklicali so na žaljiv način tega kandidata v Ljubljano in ga na no odpustljiv način prisili, da je podpisal izjavo, da on ne kandidira. Saj nam ni žal, da ta kandidat ne sme kandidirati, kajti kdor je od farovža tako odvisen, da se da prisiliti, da mora od kandidature odstopiti, ta bi itak ne mogel, oziroma bi ne smel zastopati belokranjske koristi, temveč le farovško bisago. Toda škandal je pač to, da stre par duhovnikov iz Ljubljane, ki bi se se pri belem dnevu tresli, če bi se peljali čez Gorjance, jasno izraženo voljo Belukranjcev, reci in piši klerikalnih Belukranjcev In jim postavi za kandidata — fer. derbanega Študenta Dermastjo proti izraženi volji volilcev. Da, to je ljudska stranka! Zato pa so sedaj izpre-gledali najbolj naivni Belokranjci in zato vse vre po Belokrajini. Složna sta klerikalec in liberalec v tem, da Belokrajino Beli kranjcem. To enodušno silno ogorčenje sta izkusila v nedeljo dne 3. marca Jarc in Dermastija v Loki pri Črnomlju, kjer sta imela ebod. Loka je pretežno, ma-lodane izključno klerikalna, toda Jarc in Dermastija nista prišla do besede. Domačini-volilci so izjavili, da hočejo imeti za poslanca Belo-kranjca, in brž ko je odprl kdo izmed obeh ljubljanskih škricev usta, je za-orilo: »Doli z njima, živio Mazelle!« Z vso klerikalcem lastno ostudno sladkobo je hotel frakar Jarc nekaj povedati, toda zaoril je isti glas. Po dolgotrajnih, brezuspešnih poskush je obupano izjavil Jarc: »Z vami ni govoriti.« nakar sta jo odkurila oba škrica umih krač k Lacknerju v hotel. Toda, quem dii odere, Belokrai-nam misere. Pri Lacknerju je bilo prekipevajoče veselje: bila je tam Ciril-Metodova veselica. Mahoma so obstopile pestre gospice in ponujale Jarcu — bogatašu — in Dermast-ji — kandidatu — šopke In drugo Ciril-Metodovo robo, toda nobeden izmed njiju ni dal za Clril-Metoda niti fleka. Na MavrTn v Rodinah, na Talcem vrbn, povsod teče nemški živelj kakor vserazdirajoča lava proti Črnomlju, ki mu je prva skrb, ustanoviti vsaj na Bodinah slovensko šolo kot jez nasproti tej lavi, in kandidat za deželnega pos'arca nima vinarja za slovensko šolo! Zaoril i so »fej-kli-ci,« zbadljivke so padale na nju, kakor davki na belokranjskega kmeta, da sta se morala umakniti v svoje sobe v hotelu, kjer sta prenočevala nad Laeknerjevo restavracijo. Vso noč je trajala Ciril-Metodova veselica in vso noč sta morala poslušati kl:ce: »Zivio belokranjski poslanec Mazelle!« Drugo jutro sta se na tihem izgubila in se š^a na mirno in tiho mesto oddahnit od prestaneora strahu. Dne 5. marca so prišli v Novo mesto Jarc, Dermastija in Božič in so se prišli pokrepčat k očetu Štembur-jn, kjer je bila večja vesela družba, ki se je zabavala pri petju in godbi. Ko so prišle omeniene tri klerikalne korifeje k Štemburjn, je družba baje takoj prenehala z zabavo, plačala in šla, ker ni hotela sedeti z Jarcem v isti sobi in dihati z njim isti zrak. Štemburju so povedali, da ne sode s takim človekom skupaj, ki napada sodnike, ne da bi vedel zakaj. Tako se je tem korifeja m zabelil beg v zavedni in lepi Beli Krajini, ki ima na tucate bolj pametnih ljudi kakor je Dermastija. Cujte, ztlaj spreobrnjeni Jutra« str., župan Mihelčič, Klcpeo na Krasincu, Bohte na Zastavi, črnomaljski Doltar in mnogo drugih, ki so klerikalni kakor ravnokar omenjeni, so za poslanca mnogo bolj sposobni nego Dermastija. O različnih naprednih talentih in značajih pa še ne govorim, tem pa Dermastija ni vreden jermena s čevljev odvezati. Belokranjci so zdai vsi spoznali, da jih ima vodstvo S. L. S. za berla-ke, ko jim vsiljuje Dermastijo, dasi iieajo v Belokrajini mnogo strogo klerikalno mislečih, ki so za pos'anca mnogo bolj s]k>s bni nego — ferder-bani študent Dermastija. Zto je geslo vseh Bev kranjcev: Belokrajini belokranjskega poslanca! Župnik Šinkovec in gasilna društvo v Skofji Loki. Dostikrat smo že imeli priliko I>oroeati, kaj ti vse dovoli naš duhovni svetnik Avg. Šinkovec v svojem prepričanju, da je edino on poklican komandirati nas Ločane. Vživel se je v to, da se mu mora pokoriti cela Loka in v vsako stvar, če ga kaj briga ali pa ne, vtika svoj sitni nos. Ker je pri volitvah navidezno imel dosti uspeha in zdaj slučajno ni nobenih volitev, da bi stresal svojo sitnost, se je spravil nad gasilno društvo in nad godbo gasilnega društva. Z velikim trudom in naporom smo spravili skupaj godbo, brez vseh ozirov na stranke, in žrtvovali za njo precej. Pa pride Šinkovec v svoji ršatn'sti in zabavlja čez godbo, češ, da je na napačni poti, ker menda preveč z liberalci drži. Pravi, da je brž pokazala naravo, komaj je zagledala luč sveta, ker je šla poleti pozdravit Sokole, ko so prišli v Loko in je na pepelrieo do ranega jutra 6 svojim hroščanjem opozarjala verne ljudi, da ji ni mar za cerkvene zapovedi. Na prižnici je zavijal oči. da še ni bil tako žalosten, odkar je v Loki kot na pepelnico, ker je gedba igrala zjutraj do štirih. Tako se trudi, da bi godbo zatrl in onemogočil njen obstoj. S tem je pokazal Šinkovec, koHko mu je za to, da bi se kdo kaj naučil in da bi se kaj naredilo za izobrazbo ljudi. Morda mu je ljubše, da fantje hodijo zvečer okoli ter po gostilnah, kot pa, da bi bili v pošteni družbi pri godbenih skušnjah. Na ta način se gotovo ne dela za ljudsko izobrazbo. Zadnji »Bogoljub« poroča, da se v Loki spravljajo skupaj ab^tinentje. Ali se ne dela na ta način za abstinenco, če hodijo fantje zvečer k skušnjam, namesto da bi obiskovali gostilne. Povemo vam še toliko, če hočete, da se bo godba mocrla zdržati in obstati, bo morala hoditi nepristransko pot, ne pa se vpreči kakemu Šinkovcu v strankarski voz in plesati po njegovih vižah. Podpiramo jo vsi in ne gledamo na stranko, zakaj bi se potem godba postavljala na staMšče kake stranke. Zapomnite si, Šinkovec, da s takim razdiralnim delom boste zapravili Še tisto malo ugleda, ki ga morda še imate pri svojih ljudeh. V sobotnem »Gorenjcu« pravi tudi dopisnik, da bo treba gasilnemu društvu posvetiti zanaprej več pozornosti, da ne bo liberalizem v kal. nem ribaril. V čem bi bila tista vaša pozornost? V razdira nju zopet, saj drugega tako ne znate. Gasilno društvo je gotovo najbolj potrebno društvo pri nas in vsled tega se je delalo pri njem kolikor toliko združeno. Sinkcvcu bi bilo seveda ljubše, da tij v društvu namesto dela vladal prepir in razdor. Dolžnost poklicanih mož je pa, da se v »Gorenjcu« obljubljeni »pozornost!« postavijo nasproti in se drže tiste noti, ki je pri takem društvu potrebna. Ce se bo pa Šinkovec dosti praskal tam, kjer ga ne srbi, mu morda nazadnje zagodejo tisto: »Mein lieber Augustin ...!« tiekaj o tusta prometu v gorn^srajskem okraju. »Straža« se je v 24. štev. obrne, nila tudi v tu,;s\'i promet, kjer pi-j s'edeće: »Kar se pa tiče tistega tuj. skera prometa, v katerem se dan->s toliko govori in piše in za kojega so razni zavod! izdali že ogromne vso-te, povemo kar naravnost, da Ijud. stvo od vs?ga tega, ako izvzamemo nekatere krČmarje, nima prav nika-kih koristi.« Ne vemo, koga bi bolj pomilovati, ali dopisnika ali urednika »Straže«, da nimata pravega prijma o pomenu tujskega prometa za narodno gospodarstvo. Toliko in toliko se je že govorilo in pisalo o tem, a ta dva sta še edna, katerima se 4e v rnožgnnih ni zdanilo. Ker lepe besede nič ne pomagajo, naj gov.re številke. Na Štajerskem so uradno dognali (katera statistika pa je navadno p~m°n ikljiva). da je bilo !, 1909 na Štajerskem 474.126 tujcev, ki so se povprečno zadržali v deželi po 5 dni, to je 2,770.630 dni. Ako računamo površno, da je vsak poradi! na đ?a le 10 K, znaša dohodek drže. li 27.706.300 K. Istina je. da tega denarja n:so dobili samo kmeti, ampal krčmarji, vozniki, vodniki, no>aei itd. Vsi ti so pa tudi davkoplačevalci •n morajo svoje potr* bšeine za življenje kupiti pri trgovcih, obrtirkih, gostilničarjih itd. Ali kmetje ne prodajajo švoj:h pridelkov in živine z^pet trgovcem, obrtnikom, kramarjem, da lahko plačajo do vek in >i nabavijo življcnske potrebščine, kat^ rib ne pro;zvajajo na svojem domu. Denar je okrogel in kroži med vsem sloji prebivalstva, samo izvabiti gt moramo znati v nase kraje Ozrimo se na drvge dežele. Tirolska dežela je postala vsled proj meta tujcev aktivna dežela (ako do-| pisn'k to razume). L. 1S96 je imela 355.0^0 tujcev. 1. 1899 pa ž- 810.000. Koliko šele v nvnulem letu? Tirolska je znana kot klerikalna dežela, ki ima glavni vir dohodkov v živinoreji in prometu tujcev. In ravno Tujski promet je tam povzdignil živinorejo in pol jedel jstvo. Ako pomisl da >tc^e na Tirolskem skoraj v v>a-kem planinskem kotu, ne oziraje ^ na mnogoštevilna letovišča, kakor Toblach. Gossensass, Meran itd. velikanski hoteli, ki imajo po 200 do 300 sob, električno razsvetljavo, svojega zdravnika, tedaj gotovo sti porabijo velikansko množino* mleka, sirovega masla, sira, razno-vrtnega mesa. kar vse mora vplivati na poljedelstvo in živinorejo. Kdor tega ne veruje, je norec in si naj gre sam ogledat, v Toblach u mn lahko vse razkaže dr. Šnsteršič. avstrijskem deželnem zboru. (Dobro-klici.) Oni bi mi sicer lahko odvrnili: c* est la guerre; da je nam od njih vsiljena vojna, toda tudi v vojni so gotova sredstva, je gotova vrsta orožja prepovedana, je gotov način vojevanja zabranjen, in končno tudi v vojni zasleduje vsaka stranka na več ali manj etični podlagi sloneči cilj, v kolikor je v vojni o etiki sploh mogoče govoriti. Toda zatiranje kakega naroda v narodnostnem oziru, izpodrivanje te narodnosti iz od pam-iiveka zasedenega ozemlja, taki politiki, ki ima za svoj cilj raznarodovanj? kak ga ljudstva, nedostaje vsakršne etike. Je s pravim imenom označena — barbarstvo. Te vrste so nemški napadi na slovensko narodnost. Nemški politiki napram nam zastavljeni cilj je germanizacija slovenskega ljudstva, zlasti ob mejah z ustanovitvijo nemških zasebnih ljudskih šol, ali kjer to ne gre ali kjer gre to prepočasi, izpodrivanja slovenskih kmetov z njihovih domačij, naselitev nemških trgovcev in obrtnikov — vse to seveda s pomočjo velikanskih, njim na razpolago danih denarnih sredstev. Prav teko kakor v Poznanju, po načinu haka-tistov! Vsa njihova obrambna društva, prav osvojitev namerjajoča bojna društva, kakor so Siidmarka, Schulverein in dr. so namenjena edino le navedenemu cilju, ki ni v njem niti iskrice etike. (Medklici). Med našimi in vašimi zasebnimi šolami je ravno ta razloček, da so vase šole takorekoč prenapolnjene z otroci slovanskih narodnosti, dočim se v naših šolah ne nahaja niti eno dete nemške narodnosti; ker tudi nobenega nočemo, ker se nočemo lišpati s tujim perjem. (Medklici). Ako bi bil' Nemec, član tega velikega blizo 60 milijonov imajočega naroda, jaz ne bi mogel biti ponosen, da bi z nakupom duš malega komaj dvamilijon-skega naroda hotel posiati močnejši in večji. (Medklici.) Toda to brezprinierno postopanje napram nam ima vso tiru to potl-lago: hočojo zgraditi oni famozni most od Belta do Adrije in prav ob Adr:ji naj stoji drugi mostni temelj. No, tu bi one krilate besede veleča-stitega nagega gspeda predsednika v logičnem sklepu z maiore ad minus lahko premenili ter rekli: »Adrija njenim mejašem!« Potem pa naj imajo gospodje pred očmi, da ob avstrijski rivijeri in v deželah za njo stanujejo Italijani, a še v veliko večji meri in to od prastarih časov s?m Slovani, Slovenci, Srbi in Hrvati, da je torej povsem j^sno, kako je razlagati geslo: Adrija njenim mejašem«! (Klici: prav dobro!) Italijani v Avstriji naj pa bodo pozorni na nemške aspirrcije, naj se uče iz njih, da jim mnogo večja ne-rednost grozi s te, nemške strani, kakor od nas, ki bi radi podali Italijanom roko v zvezo za skupno hrambo proti nemški invaziji. Glavni namen je. z^kaj naj se oglašamo s svojimi pritožbami v tej visoki zbornici, je ta, da naj jih naša vlada, kateri so te pritožbe itak znane, čaje kot glasno svejo obtežbo. Kajti žal je notoriena in stara resnica, da v^ada. ne le da ne gleda samo s prekrižanimi rokami germanizacij-skih teženj naših Nemcev, ampak posega aktivno v boj med nami in Nomci in sicer aktivno v korist Nemcem (Glasno pritrjevanje med Jugoslovani in Cehi. ugovori Nemcev). Takozvani alpski Nemci so, če se ne motim v proračunskem odseku, na nsta poslanca MarVhJa prosili Čehe. le spominjal, da sem cesarski vitez. To je naš odgovor.« Ščitonosec se je z veliko spošt-Ijivostjo priklonil, zasedel svojega konja in naglo odjezdil k svojemu gospodarju. »Ne zamorite mi, dragi Anni-baldi.« je rekel Adrian, »da sem vaši hrabrosti stopil na pot in verujte mi, da si se nikoli nisem bolj želel zlomiti s kom v boju sulico, kakor s tem bahatim Francozom. Pomislite pa. da je Gautier de Montreal pač zf. nas slavni vitez iz Provence, rimski tribun, čigar prvo naročilo zdaj izpolnjujemo, pa ga smatra za kup-Ijivega kapetana razbojniške čete. V tribunovih očeh bi mnogo izgubili, če bi se udaji lahkomiselni in neumestni borbi s tem priznanim razbojnikom po poklicu.« »A vender,« je menil Annibaldi, »ne gre, da bi se mogel ta razbojnik bahati, da se kak rimski vitez boji sulice kakega Provencalca.« »Prosim te. nehaj,« je nepotr-pežljivo rekel Adrian. Mladi Colonna se je že sam nase jezil, da je na skromen in plemenit nač;n odklonil Mon-trealov poziv na borbo, ker se je z nevoljo spominjal, kako zaničljivo je Provenealoc že govoril o rim^k^ vitezih in kako od zgoraj dol je Montreal vedno ž njim govoril o vojaških stvareh. L;ce mu je žarelo in ustnice so mn drhtele. Bil je vrlo izvežban v bojnrh vajah svojega časa in gojil naravno in opravičljivo željo pokazati, da ni niti najboljše sulice v Ita- liji nevreden nasprotnik. Po galanteriji svojega časa je smatral celo za nekako izdajstvo svoje ^JTibice, če 09-mudi kako priliko, boriti se za priznanje njene popolnosti. Ko je Adrian zagledal Montrea-lov šotor, ga je navdalo z novo nevoljo, da se mu ščitonosec zopet bliža. Ta nevolja je še narasla, ko ga je ščitonosec, stopivši s konja takole ogovoril: >-Moj gospodar, vitez sv. Ivana, čuvši vljudni odgovor gospoda Adriana di Castello, mi je naročil odgovoriti, da se drzne predlagati, naj se turnir vrši pred pogovorom, da bi resnost pogovora ne pokvarila plemenite in prijazne zabave. Trata pred šotorom je tako mehka, da ni uobene nevarnosti ne za viteza ne za konja, tudi če bi padla.« »Pri naši dami,« sta zaklicala Adrian in Annibaldi v eni sapi. »tvoje zadnje besede so neuljudne.« »Ce hoče tvoj gospodar tako,« je nadaljeval Adrian, »naj pregleda jermen je svojega konja. Ne bom se upiral njegovi želji.« Montreal ni samo iz tiste vesele bahavosti, ki je Še danes lastna njegovim hrabrim vojakom, zahteval, naj se boj^a igra takoj vrši, nego tudi zaradi tega, da bi tistim, ki postanejo kmalu njegovi odkriti sovražniki, pokazal svojo izredno l>ojno iz-vežban^st. Ime voditelja rimske čete je že podžigalo njegovo željo. Njegov nečimerni in ponosni duh še ni< kakor ni pozabil gotovih toplejših izrazov, ki j:h je Adrian rabil v palači Štefana Colonne in na nesrečnem potovanju v Korneto. Med tem, ko se je Adrian na koncu soteske uetavil, se je s pomočjo ščitonoscev popolnoma opremil za boj in sam skrbno pregledal vse jermenje svojega iskrega konja, je Montreal veselo poljubil svojo dnmo, ki je bila četudi premehka da bi se jezila, ven-der slabovoljna in v skrbeh za njegovo varnost; si ovil čez prsi njeno mod robo jno prevezo in se opremil z mirnostjo moža, ki je svoje zmatre gotov. Usoda ra je hotela, da so pač prinesli s seboj iz grada njegov oklop in njegovo sulico, ne pa pripeljali tudi n;eg vega bojnega konja. Konj. na katerem je prijezdil, je bil preslab, da bi prenesel težo niegove-ga oklopa, med konji niegovih ljudi pa ni bilo nobenega, ki bi se mogel meriti a Adrfanovim konjem. Izbral je vender najmočnejšega in navdušeno vriskanje njegove divje čete je izražalo njeno občudovanje, da je v svojem težkem oklopu brez pomoči s tal skočil v sedlo. Med tem, ko sta se obe četi v krogu razpostavili po tra-#ti in so rimski glasniki odkazovali gledalcem prostore, je Montreal jezdil sem in tja po trati in nečimerno kazal svojo izvežbanost v jahanju. Končno je prijezdil Adrian s spuščenim vezirjem na trato. Njegovi ljudje so ga p^zd**avili z vese'imi klici. Resno sta si s+ala viteza vsak na enem koncu nasproti in se posdra- vila kakor je b\o obiČTJno pri turnirjih. Čakajoč na znamenje za boj so Italijani trepetali za čast svojega voditelja, kajti Montreal je bil velik in močan, njegov nasprotnik pa komaj srednje velikosti in šibek. Toda spretnost v rabi orožja je bila takrat že tako velika, da si'a in telesna velikost n'sta več odločevali v bojih. Trobentači so dali kratko znamenje — viteza **ta ostala na svrjih mestih kakor dva železna kipa; sledilo je drugo znamenje, oba sta se lahko nognila naprej; na tretje znamenje sta zdirjala drug proti drugemu in se srečala sredi pota. Prešerni Montreal si je dom^jeval, da s prvim sunkom svoje sulice pahne Adriana s sedla; a na niegovo veliko presenečenje je mladi R:mljan ostal trdno v sedlu in je ob burreni vpitju svojih ljudi jezdil na drugi konec torišča. Montreala je sunek pač stresel, a ga ni spravil niti iz sedla, niti iz 6tremen. »To ni omehkuženec,« je Montreal mrmral sam pri sebi in zbral vso svojo spretnost za drugi spopad. Adrian, spoznavši kako njegov konj prekaša nasprotnikovega konja, je sklenil, da to izkoristi. Zdirjala sta zopet drug proti drug-mu. Adrian se je s svojim šč'tom skrbno zavaroval in je manj gledal na nasprotnika ki bi ga od človeške roke vodena snVca pač ne mogla pahniti iz sedla, toliko več pa na nrsprotn:kovega kon^i. Montroa! ie sunil s svojo sulico tako, da se je zdrobila na tisoč kosci v; Adrian je izgubil stremena in bi bil skoraj padel iz sedla. Tod! n.jegiv koni j? bil skrbno vzgojen. Ko sta nasprotnika trčila, se je konj postavil na zadnje noge in je s svojimi mogoTnimi prsmi pahn 1 Mon-trcalovega konja nekaj korakov nazaj. V tem hipu je Adrian s spretno sulico zadel Provenenlčev šljem. Montral je preveč nategnil uzdo. njegov konj se je vzpel kvišku in si zadet od prsnega oklopa Adrian ove ga konja prevrnil ter z jezdecem vred padel na trato. Besen se je Montreal izkopal-izpod konja; labak krit iz Šotora je še povečal njegovo jeza Poskočil je s tako lahkoto na noge. da se je vse čudilo, kajti oklopi so bili tedaj tako teiVi, da je maloklo, če je bil vržrn na tla. mogel brez pomoči vstati. Potegnil je svoj meč. »Peš, peš se udariva. Ni moja krivda, da sem padel; kriva je ts prokleta žival, ki s°m jo" za krzen za svoje grehe porabil za boj. Pojdita sem —« »Ne, gospod vitez,« je rekel Adrian in slekel železne rokavi ter vrgel svoj šljem na tla. »Prihajam k tebi kot go t in prViateli, peŽ pa s« bore samo smrtni sovražniki-Ce bi sprejel tvoj poziv, bi moj poraz s''mo omadeževal tvoio vit<»š*vo,< Montreal, ki se je bil v jezi prenaglil, se je ad*i pomiril. Adrian je hitel ga potolržti. « pra^ asilnemii več poni v kal-ista vaša opet, saj dno dru-bno dru-je delalo :drnženo. še, da bi al prepir nib mož l ju hijeni oti in se em dru-5nkovec ne srbi, flejo še ometu braju. r. obreg-jer pile ega tuj. »e dan?s ojega so me vso* la ljud-zamemo iv nika-bi bolj uredni-ega poj-leta za o in to- 0 o tem, ua se še lepe begov ore uradno ^ je na- Vi? 1 r% t tujcev, kr deželi Ako ra- porabit k deže-tega de-, ampak nosači ačevalei za živ-rtn;kih, ne proži v ine krfmar-n si nam L kate- domu d vsem: j biti ga< :e/e. Ti-j d pro-ako d< e imela* ? 10.^00. Tiroi-dežela, živino-■*no tuj-živino-isl:mo, v vsa-raje se kakor itd. ve-200 do etljavo, ivo go-imžino: razno-vpli- 1 n^re jo. » in si •hn mu remena Toda z'rojen, je konj s svoji-I Mon-:ov na-=pretno šljem, uzdo, u in se iauove-zdecem e Mon-ik krik iezo. i noge. !<»pi so itokJo, rez po-tieč. i moja i jc ta zen z& ?>ojdite rekel kavice Priba-li, nes vzniki, o j po-■š* vo.-" z\ pre-lan je Oglejmo si Še ceste na Tirol-jjCm! S kakšnimi velikanskimi stro-^j delajo tam planinske ceste, ki vejo čez sedla v visočini 3000 m, to-fj višje nego jc naša Ojstrica (2349 ftr.). In po teh cestah ne najdeš sa-0 brezštevila vozov, tudi avtomo-li Švigajo čez. Ne samo, da je tam iia do vsakega »jazbečevega brlo-j«, tudi železnica se nahaja v vsa-j večji dolini. Zakaj neki klerikalna ežela Tirolska žrtvuje te ogromne troske, ako bi imeli od prometa tuj-^ kmetje le škodo? Na Koroškem je že skoraj vsaka jg letovišče. Ako dopisnik ne veru-e, naj pogleda knjižico »Karntens nimeraofenthaltsorte« (Koroška ktovišča). O Švici niti ne maramo pvoriti. Iz vsega navedenega lahko skle-ismo, da drugod bolje razumejo ve-£3c pomen tujskega prometa za na-odno gospodarstvo, kakor dopisnik Straže« in marsikdo v gornji Sa-injski dolini. Res je, da nekateri ne marajo več tujcev, ker so zelo obdareni, a ne radi doklad. ampak ker ne redo v najem danih stanovanj pra-'vočasno oznaniti in odznaniti. Kar L tiče plačevanja doklad, sta samo Ijjvs stanova izvzeta, namreč: duhoviti in učiteljski. In ta dva dobro podata kmeta - trpina, kakor tudi njegove hujskače. Dopisniku »Straže« leže v želodcu »lepe in dragocene ceste« v gor. Savinjski dolini. Dragocena je česta, iz Ljubnega v Luče in Solčavo. Vprašamo pa, ali se je ta cesta oapravila samo radi prometa tuj-,w. ali ne zaradi domačega prebivalstva v Ljubnem, Lučah in Solča-Kdo pa želi cesto iz Solčave v Železno Kaplo? Ali ne kmetje goril jesavinjskip doline, ki že stoletja tržijo z živino s Korošci. Kdo želi ee->to skozi Podvolovljek čez Raka v Crnol Ali mari turisti V Kdo je dotično prošnjo izročil ces. namestniku v Lneah ? Turisti in športlerji so hodili v planine in lepe gorske kraje iz ljubezni do planinskega sveta, ko Še pri nas niti cest ni bilo in še bodo hodili, ali bode dopisniku ^Straže« prav ali ne. Svojo zabavo in kratkočasje a jo tudi sami. Le ta razlika je, da bi jih mnogo več prišlo in mnogo ver' denarja tukaj pustilo, ako bi bila občila ugodnejša, vožnja naglejša in še vee boljših gostilen in hotelov na pravih krajih. Kadar bode ustreženo otem bode prišlo v gorpjesavinj-ko dolino vsako leto več tujcev in ;ar je glavna stvar: m nogo .denarja. Kdor pa od domačinov naspro-povzdigi prometa tujcev, ali t v ari dalekosežnega pomena, ne razume, ali nalašč pljuva v lastno skledo, samo da bi neljube mu osebe •očrnil in dražil. Tako postopanje ni pl« meni to in se obsoja samo ob sebi, >r ga bodo obsojali tudi vsi trez-nomisleČi, nesebični in za občni blagor vneti domačini. V tej zadevi je to 7a^inja beseda nekoga, ki se ne razširja in ostane »športler«. MM državni zbor. B e r o 1 i n, S. marca. Sejo nemškega državnega zbora otvoril ob 1. popoldne predsednik Kaempf ter se je vršila po kratki de-o proračunu volitev predsednika. Oddanih je bilo 383 glasovnic, od katerih je dobil Kaempf (svobodomiselna ljudska stranka) 192, Spahu centurm) 187, Schwerin-L5witz konservativec) 2 in Hevdebrandt konservativec) 2. Izvoljen je tedaj Kaempf, ki sprejme izvolitev. Predsedstvo je nato prevzel podpredsednik Scheide-tnann. Pri volit vi prvega podpred-■'ilnika je bilo oddanih tudi 383 glasovnic ter je dobil Paasche (nacijo-nalni liberalec) 197, Scheidemann -oeijalni demokrat) 155 glasov. 25 ?lasov je bilo razcepljenih, druge /lasovnice prazne. Paasche prejme izvolitev. Pri volit vi drugega podpredsednika je bilo oddanih 378 glasovnic ter je dobil Dove (napredna ljudska >tranka) 209 in Scheidemann 107 ?lasov. Izvoljen je tedaj Dove. Prihodnja seja v torek. Nada-ie se debata o proračunu. Stavba na Angleškem. London, 8. marca. Industrijski svet se je odgodil do torka. Vlada je zopet sama vzela podajanja v roke. »Daily Chronicle« vidi v tem ugodno znamnje ter poroča nadalje, 'ia so posestniki premogovnikov sprejeli predloge vlade, ki pa so sedaj še Ujni. Danes pridejo posestniki iz Škotskega in Northumerlanda v Lonon, da se posvetujejo z vlado. Po- sestniki iz Walesa niso še oduehali. Za ta teden ni bil klican splošni shod delavskih organizacij. V Londonu naznanjajo že sedaj, da se bo kruh podražil, kar bo brez dvoma imelo za posledico veliko bedo in izgrede. Kakor se zatrjuje, je vplivala sedanja kriza tudi na potovanje kralja v tem pogledu, da sedaj ni mogoče natačno določiti časa njegovega potovanja na tuje dvore. Če se položaj ne izpremeni v kratkem, ni izključeno, da mora to potovanje popolnoma izpasti. Vpliv drugod. B e r o 1 i n, 8. marca. Vedno bolj verjetno je, da izbruhne stavka v ponedeljek v premo-gokopih porečja Ruhre. V nedeljo se vrši nad 60 tozadevnih shodov. V jami »Scharnhorst« dela danes namesto 1100 delavcev samo 86. V Bochum in Dortmund je dospelo do sedaj 400 orožnikov in nekaj sto redarjev. V Bruselj je dospelo odposlanstvo westfalskih rudarjev, da sklepa o skupni nemško - belgijski generalni siavki. Angleške državne železnice ne sprejemajo več nikakršnega hrzo-voznega blaga na Angleško, ker so proge Dower-Harwich in Gueens-burg desorganizirane. Vsled angleške stavke sta ustavili tudi obe veliki norveški paroplovni družbi svoje vožnje. Iz Petrograda poročajo, da so tam poskočile cene premoga za 100%, ker je Potrog-rad popolnoma navezan na angleški premog. Italijanska - turška volna. Izganjanje Italijanov. K o 1 n, 8. marca. »Kolnisebe Zeitiings- poroča iz Carigrada: Ministrski svet je stklenil izgoati vseh 12 tisoč Italijanov iz Carigrada, če bi Italijani napadli Dardanele. Turki I vso naglostjo utrjujejo Bospor. Boji za merghebske višave. Carigrad, 8. marca. Vojno ministrstvo je dobilo brzojavko, da se je turško-arabski m četam 5. t. m. ponoči posrečilo Mergheb zopet zasesti. Boj še ni končan. Štajersko. I? Trbovelj. Naše sosede kakor Zagorjane, Litijčane, Šmarčane, HrastniČane. Dolane. Zidanmoščane, Kadečane itd. opozarjamo na izven-redn> užitek, katerega nam bode nudilo :>Dramatično društvo« iz Celja s predstavo burke »Nebesa na zem-Iji«. Ta nebesa bomo imeli v Trbovljah v nedeljo, 10. t. m. ob 7. zvečer pr; Forteju na Vedah. Celjske izborne moči, pred vsemi režiser dram. društva, g. Rafko Salmič, nam jpaa-čijc, da bomo resnično vživali rajsko veselje že na tem sveto. Kdor se boji da morebiti ne kode deležen takega veselja na onem svetu, naj vsaj nebeške radosti v Trbovljah ne zamudi. Fortejeva dvorana obsega pre štora za 400 ljudi, torej ničesar bati, da bi se ne dobil še kak sedež. Predprodaja vstopnic je v polnem teku. Na svidenje, sosedje in domačin: v nedeljo zvečer ob 7. pri Forteju v Trbovljah. Izvrševalni odbor Narodne stranke je imel v četrtek zvečer mnogoštevilno obiskano sejo, v kateri se je obravnavalo o tekočih pol i Učnih docrodkih. Vzelo se je radostno na znanje, da so priprave za ustanovitev naprednih političnih in -rospo-darskih društev za Žalec in okolico, Št. Jur in okolico, vranski in sev-niški okraj že do malega končane in se bodo vsa ta društva prihodnje tedne ustanovila. Shodi so določeni za prihodnje dni trije: v nedeljo ML marca po rani maši pri Florijanu Goležu v Št. Vifiu poleg Grobelnega; priredi ga napr. pol. in gosp. društvo za šmarski okraj; na Jožefovo se vršita sboda v Središč«, govori dež. posl. dr. V. K u k o v e c v Ljn-beeni. Pinjske občinske volitve pred upravnim sodiščem. Vsenemška stranka v Ptuju se je pritožila zaradi nepostavnosti pri lanskih občinskih volitvah v Ptuju na upravno sodišče. Pritožbo so podpisali notar Filafer-ro, zdravnik dr. Treitl, Strohmaier in Furst. Spodbijali so nezakonito postopanje vladajočih klikovcev pri razpisu volitev in se pritožili proti različnim sleparijam pri volitvah samih. Upravno sodišče je pritožbo v celem obsegu zavrnilo in s tem je vojska proti zadnjim ptujskim občinskim volitvam končana. Tudi ako bi se bil dosegel kakšen uspeh, bi bil isti zgolj moralen, kajti na kakšen poraz vladajoče klike na ptujskem magistratu vsaj po našem mnenju ni mogoče tako dolgo misliti, dokler bo v veljavi sedanji zastareli volilni red. In tega bo mogoče odpraviti samo v tem slučaju, Če se razmere v štajerskem deželnem zboru temeljito spremenijo. Obmejne podružnice e. kr. Staj. kmetijske družbe ponemčujejo, pravi »Straža« in vpije obenem na nas, ka- ko moremo mi kot dobri narodnjaki tako ponemčevalno družbo zagovarjati. Imen in dejstev »Straža« kot po oavodi ni navedla. Pavšalno sumni-čenje je seve lažje. Ce pri pametnih ljudeh kaj izda, to je seveda drugo poglavje. Študirali pa smo sami, kje so te obmejne podružnice c. kr. staj. kmet. družbe, ki nam v narodnem oziru po »Stražini« trditvi škodo delajo. Utegnilo bi iti za marnberško in šentiljsko podružnico. Ce je pri marnberški kaj slovenskih članov, ne vemo. Pa zelo dvomimo. In tistih, ki so člani, se tem potom pač ne bode dalo več ponemčiti, kajti ponemčeni so že itak dovolj. Zlasti od tistih časov, kar v Marnborgu tako sijajno naprenuje slovensko - klerikalno zadružništvo. Oglejmo si drugo, šent-iljsko. Ta je ena največjih in najde-lavnejših na Sp. Štajerju. Načelnik je nemškutar. Ali v odboru sedi slovenski župan šentiljeki, znrni klerikalni steber obmejnega slovenstva, g. Thaler. Mislimo celo, da ui on edini Slovenec v odboru; bo še edon ali drugi od tistih sumljivih šentiljskih klerikalnih narodnjakov, ki se vozijo na božja pota, kadar je treba iti volit v mariborski okrajni zastop in ki z navdušenjem glasujejo za povečanje — nemške šole v Št. Uju. Ali ti ljudje nič ne store proti temu,da se prepreči poneničevanje v podružnici, če se tako vrši? In večina podružničnih članov bo gotovo slovenska; ker tam ni liberalcev, ki bi bili vseh narodnb grehov krivi, je gotovo tem slovenskim članom prisojati toliko narodne zavednosti, da bi ne trpeli nemskutarja Reppniga na čelu podružnice, če bi germaniziral in ne bil v podružnici le dober delavec. Sicer pa h? se ga vseeno lahko odstranilo, če bi klerikalci to hoteli. Pa ne, puste ga v podružnici, eventuelnega ponemeevania pa smo krivi mi i u osrednja družba, ki nima na domače razmere v šentilicki podružnici nobenega vpliva. Tako je to, ljuba »Straža^. Da se le obrekuje in zavija — pa je domovina in sveta vera rešena. Iz Šmartna pri Gornjem gradu. Dolgo smo poslušali in prebavljali, g župnik, vase »moralne« pouke, dolgo tudi gledali vaša »čedna« dejanja. Toda sedaj je kupa polna; pričeli ste boj, torej ga imejte! Gospod župnik, vprašamo vas, ali jc bilo to velikonočno izpraševanje in pripravljanje za pokoro, če ste pred našimi dekleti ob tej priliki grdili osebo, ki poči v*, že nad dve leti v grobu 7 Li je to ljubezen do bežnega, vas H ie Kristus tega nčilt Daij^: Ali se še spominjate, ko ste pretepali starega, osivelega moža, da 6to mu skoraj izbili oko? Poglejte raje na vašo »nedolžno« sestro, ki je res kras in dika vaše Marijine družbe! Ako hočete, bodemo spisali o nj°j roman z napisom »Zgodbe farovške Ančke«, ki bo nač zanimala širši svet bolj nego Rnbinzonove povesti. Imeli boste v kratkem sv. m'sijon, delajte vi in vaša sestra pokoro, poboljšata se ob rej priliki! Ako pa boste sedaj vpili na prizniči o brezvercih in hudobnežih, potem pridemo na dan s podrobnostmi. Ce se pa ne mislite spreobr-iti. potem pa pojdite v velezasluženi pokoj v Št. Jest, Okonina ni z*j vas! Iz Celja. Po občinskih volitvah v Št. Petru na Medv. selu je došlo mrd naprednjaki in klerikalci do ver tožb, v katerih je bilo več klerikalnih agitatorjev obsojenih na prav občntne kazni. Pri župniku F. S. Go-mi^ku, kateri velja za naslednika Wko bolnemu dr. Jankoviču, živita dve sestri in neka dekla. Župnik, sestri in dekla so tožili šentpeterskega župana Straška, ker jc rekel neki ženski ob priliki volilne agitacije za občinske volitve: »Kajpak, si že dala pooblastilo tistim farovškim k . . .« Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah ni Straška obsodilo zaradi žaljenja omenjenih žensk, pač pa zaradi žaljenja Gomilškove časti na 3 dni zapora ali 30 K globe. Proti tej razsodbi se je Strašek pritožil in v četrtek se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem prizivna obravnava, pri kateri je bil Strašek popolnoma oproščen. Zastopal ga je odvetnik dr. V. Kukovec. Že prva obsodba je nudila naprednim Šentpeterčanom mnogo gradiva za boljše in slabše dovtipe. tembolj se bo to godilo sedaj. F. S. Gomilšek si s svojo strastno klerikalno agitacijo v Št. Petru na M. s. tudi drugrga ne zasluži. Celje: Občeslovensko obrtno društvo ima dne 17. marca ob 2. uri popoldne v Narodnem domu svoj občni zbor. Iz Maribora. »Slovanska čitalnica« priredi v nedeljo dne 10. marca 1912 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma velik koncert s prijaznim sodelovanjem koncertnega pijanista in abi turi jen ta c. kr. akademije za glasbo g. Antona Trosta. Spored: F. Mendelssohn: Vinicarski zbor. Moški zbor s spremi je van jem klavirja. S. Starzvnaki: a) »Byla ba-bulenka«. Poljska narodna. Moški zbor. b) Krakowiak. Poljska narodna. Moški zbor. F. Chopin: a) Nokturno. Op. 62, 2. b) Scherzo. Op. 39. Izvaja g. Trošt. K. Bendl: Tri ruske narodne pesmi xa mešan zbor s spremi je van jem klavirja. G. Krek: »Kakor bela golobica«. Moški zbor. A. Lajovic: Bolest kovač. Peterogla-sen mešan zbor. — Premor. — F. Jn-vanec: Pastir. Moški zbor s tenor in bariton samospevom. Mendelssohn-Lu.zt: Svatbena koračnica in raj vil iz »Sna poletne noči«. Izvaja gosp. Trošt. A. Foerster: a) Ljubica. Mešan zbor. b) Z glasnim šumom s kora«. Osmoroglasen mešan zbor. V Pesnici nad Mariborom. Komaj pridobljeni važni slovenski postojanki, mislijo Nemci še letos zgraditi Ottokar-Kernstockovo nemško šolo. Nemški »Schulverein« bo posebej zbiral stavbni sklad za to Šolo v znesku 20 tisoč kron. Nekaj denarja je ie posebej nabranega. Nova šola bo pomenjala na Pesnici za nas jako resno narodno nevarnost. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. nam poročajo: Posestnik Franc Arnuš v Zetarovi, zaveden Slovenec, se je spil z nekim nemškutarjem, ki pošilja svojega sinčka v lenarčko ponem-čevainioo. V tem prepiru je Arnuš prav ostro govoril o nemških šolah in je po izpovedbi dotiČnega nemŠku-taija izustil tudi neke besede, ki pomen jajo razžaljenje Veličanstva. Po ponovnih obravnavah ga je obsodilo okrožno sodišče v Mariboru radi tega na 3 mesece težke ječe. Najvišje sodišče je ničnostno pritožbo zavrnilo, slednjič pa je Arnuš vendarle dosegal obnovitev postopanja. Okrožno sodišče v Mariboru ga je na to tc dni zuovp obsodilo na 3 mesece težke ječe. S tem slučajem bi se bilo dobro tudi kje drugod ukvarjati. Telefon za mesto Ptuj. Graški listi poročajo, da je. trgovinsko ministrstvo znižalo doneske interesentov za zgradbi telefonske proge Maribor-Ptuj od 30 na 20 odstotkov. S tem bo ista prejkone zasigurana in bo tudi Ptuj končno pritegnjen k interurbanskemu telefonskemu prometu. Iz Ormoža nam pišejo: Ker s*? b!iža občni zbor štajerske kmetijske družbe, se zaganjajo naši klerikalci kaj hudo v to kmečko strokovno organizacijo. Sestanek spodnje štajerskih kmetijskih podružnic v Poljča-nah je pokazal, da polnijo tozadevne predale klerikalnih listov ljudje, ki še nikdar niso praktično v kmetijski družbi delovali. Mi nimamo nič proti temu, če klerikalci kake h:be, k^je ima družba, javno razkrinkajo. Pa to naj storijo na podlagi številk, taktičnih dejanj itd., saj jim je na razpolago natančno vsakoletno poročilo o delovanju kmetijske družbe. Dose-daj pa samo pavšalno obdolžnjejo. tiste mnenje je izrazil tudi že drug dopisnik. Op. ur.) Na Spodnjem Štajerskem imajo sicer danes vse mandate klerikalci, a tega ne občutijo naprednjaki. Vsled svoje brezdelno-sti in skrajne nerodnosti Škodujejo ti poslanci ravno tako svojim pristašem kakor napredniakom. Vse kaj drugo bi bUo, Če bi se dosegla delitev štajerske kmetijske družbe in bi komandirali slovenskemu delu strokovnjaki kakor so Žebot in enaki. To bi se vam dal krasno izpeljati politični bojkot. Nobenemu, koji ne trobi brezpogojno v klerikalni rog, bi se ne dalo kakega subvencij on i ranega merjasca ali bika itd. Vsem tistim podružnicam, ki so v naprednih rokah, odtegnili bi različne subvencije za semena itd. Klerikalci so pokazali na Kranjskem, da so hujši tirani ko pri nas Nemci. Žalostno sicer, pa mi se imamo držati klerikalnih dejanj, ne pa njihovih sladkih redoljubnih besed. Ustvariti bi se dalo tudi pri slovenskem delu kmetijske družbe par korit, koje bi dosegli razni za klerikalno stranko »zaslužni« možje. Kaj ne da gospodje okoTi »Straže«, to bi bilo krasno! Vse resne delegate kmetijskih podružnic, koji so odposlani k občnemu zboru. po7ivamo.da naj varujejo z resnim in st\arnim nastopom ugled spodnje-štajerskih podružnic in se ne dajo od klerikalcev za nobeno stvar izrabiti, ko i* bi bila le vam kmetovalcem na škodo. Dramatično društvo v Mariboru. V smislu sklepa sestanka narodnih društev v Mariboru dne 21. prosinca t. 1. vljudno prosimo vsa društva na Štajerskem, ki goje dramatiko, da bi blagovolila vposlati našemu društvu zbrani materijal. Bliža se čas, ko bo treba iti na uresničenje ustanovitve »>Zveze dramatičnih društev«, a od velike večine društev nimamo še nikakih poročil. Ker bo izbira in sestava vposlanega gradiva zvezana 6 precejšnjim delom, ki se ne da opraviti v enem tednn, je nujno potrebno, da dobimo gradivo takoj v roke. Prosimo torej, poročajte nujno, sicer ni mogoče nadaljevati započeto delo! — Na splošno zahtevo vprizoritno v nedeljo, 17. snšca t. 1. ob 4. popoldne še enkrat »V znamenju križa« s sodelovanjem celega orkestra »Glasbenega društva«. S tem, da vprizorimo igro popoldne, se nudi tndi vnanjim gostom ugodna prilika si ogledati to znamenito dra-matsko delo. zlasti ker so železniške zveze jako ugodne. Drobne novice. Iz Marino-r a. Prvo letošnje zasedanje porotnega sodišča se prične v ponedeljek. Na vrsti so sledeči slučaji: 11. marca: Terezija Svensek, uboj; Jakob Mere, uboj. Predseduje dr. Voušek. 12. marca: Ignac Žnidarič, požig. Predseduje dr. Fraidl. 13. marca: Janez Stiplovšek, tatvina. Predseduje Perko. 14. marca: Urednik Norbert Johfl in Leopold Kralik, razžaljenje časti Toži ju znani Laval. Predseduje Morocutti. — VKamnici pri Mariboru jo zgorela gostilničarju Antonu Vogrincu uta s senom vred. Škode je okrog 1700 K. Kako je nastal ogenj, se ne ve. — Od S v. J a k o b a v S 1 o v. g o r. Dne 4. marca je zašel 3Ietni sinček viničarja Zmavca v Sp. Jakobskem dolu preblizu ognjišča. Zažflrala se mu je obleka in dečko je dobil take opekline, da je na njih umrl. — Iz Maribora. Lončarecovo hišo na oglu Viktringhofove ulice je kupil trgovec Felber iz Dravske ulice. Hoče na istem mestu postaviti novo dvonadstropno poslopje. — V Doge šah pod Mariborom je pričele nenadoma goreti v občinski hiši. Ogenj so prebivalci in gasilci komaj omejili. — Iz Slo v. Bi-strice. V službi se je ponesrečil sprt vodnik Jakob Stanzer. Nesel je iz skladišča težek sod v tovorni voz, pri čemur je dobil notranje poškodbe. Spravili so ga v mariborsko bolnišnico. — V M a k o 1 a h sta bila pri občinskih volitvah v 1. razredu izvoljena dva štajercijanca. Ostalih 10 odb«>rn'kov je slovenskoklerikalnih. — V Loki pri Zidanem most u je umrl Vinko Fon, bivši oskrbnik loške graščine, vrl naprednjak. Bodi mu rodna zemljica lahka! — V Oplotn ici je, kakor čitamo v »Slov. G.«, sedaj boj za občino končan — in sicer neugodno za S^ovru-ce Namestnija je njihovo pritožbo popolnoma zavrnila in občinske volitve, pri katerih so zmagali nemšku-tar.ii, potrdila. Za župana je izvoljen Franc Pozne, po dom. Orešnik. Tega poraza je mnojro kriva tamošnja lokalna slovenskoklerikalna politika! Koroško. Borovlje. (V znamenju napredka!) V soboto 2. t. m. imela je Ciril-Metodova podružnica za Borovlje in okolico svoj letni občni zbor, ki ga lahko z veseljem in ponosom zaznamujemo v zgodovini borovskib Slovencev. Leta 1909. se je zgodilo, da nam je hotela nemčurska druhal enaki občni zbor razbiti. Takrat smo stali na Dobravi, zdaj v Borovljah samih. Dasiravno ne rečem kar v prvi vrsti, da so naši plačani narodni nasprotniki zopet po svoji navadi izvrševali svoje kulturno delo, se s tem ni rečeno, da so se poboljšali, kajti tudi pri tej priložnosti so se pokazali v celi svoji nagoti; hvala bogu tudi onemoglosti! Z vso silo so pritisnili na g. Kleineggerja, ki nam je bil obljubil dvorano, a ta se ni dal ugnati ter je pokazal nemškutar-skim priganjačem vrata. Zborovali smo mirno, a krasno! Med lepim spevanjem, katero je spretno vodil neutrudljivi g. Prek in tehtnimi govori se je razvila zabava, ki je bolj kazala na veselico kot na formalnosti, katere opazujemo pri različnih občnih zborih. Veliko zaslugo na uspehu prireditve ima g. dr. Ravnik, ki je a svojim izvrstnim govorom znal zborovalce navduševati, obenem pa tudi zabavati. Hvala mu! S skupnim, neumornim delom bomo končno dospeli tako daleč, da privadimo dolga ušesa borovske gospode tudi slovenski pesmi. Le krepko naprej, — več dela, prej nam pridejo lepši dnevi; — Za »Sokolski dom« v Borovljah so darovali meseca februarja: gg. Franjo Pahernik, Vuhred 10 K, dr. Šegula, Novo mesto 10 K, Fr-Babic, Ljubljana 5 K, A. Šarabon, Ljubljana 5 K, R. Dolenc, Novo meto 5 K, Otmar Skale, Novo mesto 5 kron, dr. R. Pipuš, Maribor 5 K, dr. Fr. Rosina, Maribor 5 K, dr. I. Kol-šek, Laško 5 K, dr. Krajgher, Sv. Trojica 5 K, Ivan Man koč. Trst 5 K. M. Stibler, Celje 5 K, dr. F. Jurtela. Ptuj 4 K, Jos. Rudež, Sv. Jernej 3 krone, dr. Pregl, Vuzenica 3 K, dr Štefan Rajh, Ribnica 2 K, dr. Otokar Rybaf, Trst 5 K, M. Pleteršnik. Ljubljana 5 K, L. Schwentner, Ljub Ijana 5 K, R. Pevec, Mozirje 2 K, dr Tičar, Kranjska gora 5 K. Z veseljem zapišemo ta imena v vrsto onih blagih narodnjakov, ki še niso obupali nad kritičnim položajem, v katerem čakajo borovski Slovenci pomoči svojih bratov. Navezani sami nase na lastne moči, izročeni nemili usodi, smo izgubljeni. Ko smo ustanovili društvo »Sokolski dom«, jc bila to zadnja misel, na katero sm< od vsega konca že stavili vse naše nade. Na stotine prošenj je romalo v vse slovenske pokrajine, koliko je bilo uslišanih, o tem nam avedoČ'je mesečni izkazi. Ne moremo tajiti, da prihaja pomoč, a vsekakor ponovne prosimo vse one, v katerih tli le Se Iskra ljubezni do tlačenih Korošcev; pomagajte nam — prosimo vat s glasom, a katerim prosi dete kruha pri svoji revni materi! Ne bojte se, tisočkrat vam bomo povrnili vse, cele vrste čilih SokoliČev hočemo spustiti iz gnezda, katero nam bodete pomagali zgraditi. Bratje in sestre, pokažite, da nas še niste pozabili! Slov. šolsko društvo na Koroškem se šopiri s tujim perjem. Znamo je. da ima znani agilni šolnik glavno zaslugo, da sta si krajna šolska sveta v St. Danijelu in v Strojni iscvojevala slovenski pouk, a to pridobitev si lasti sedaj Šolsko društvo samo, kakor se je naglašalo te dni v Celovcu na ustanovnem shodu pete podružnice. Šolsko društvo ima le toliko zaslug pri tem, da je njega glavni odbornik kot odvetnik prevzel pripravljene posle ter vodil pritožbo do višjih instanc. Sicer pa se vsi Slovenci odkritosrčno veselimo vsakega napredka koroških bratov, naj jim zmage pribori kdorkoli. Želeti bi le hilo, da se železo kuje, dokler je vroče Zakaj ni Šolsko društvo že ostalim občinam, dokler so še v slovenskimi rokah, priborilo isto pravico glede slovenskega pouka? Saj po Imenu imamo vendar na Koroškem še več občin, ki imajo slovensko večino. Ali so te večine le za parado, a ozirati se je treba na kompromis, na bratce, ki drže s Slovenci le zaradi verskih načel, mišljenja pa so nemškega. Kolikor nam je znano so v Poojuni, okoli Pliberka in pod gorami še mnoge občine slovenske, celo *rg Spod. Dravograd ima slovensko večino, a šola je popolnoma nemška. Bojimo se tudi, da s posameznimi pridobitvami ne pridemo daleč. Dokler bodo občine, ki so si izvojevale slovenski pouk, v slovenskih rokah, je seveda dobro, toda nemškutarji se bodo pri volitvah vrgli s posebno silo na te občine, in ako si jih prilaste, pahnejo tudi šolstvo v stare krivice. Zato pa morajo Slovenci na take občine podvojeno paziti. Stalna rešitev *sa našo jezikovno mizerijo šasije nam šele tedaj, ako se posreči strti dstem nemške strahovlade. Vsekakor pa se koroški Slovenci ne smejo zadovoljiti s temi posameznimi zmagami. Ako »Šolsko društvo« tudi nima mnogo sredstev, naj jih za sedaj osredotoči za enake boje od občine do občine, da prireja v slov. občinah .-»bode in poučuje po posebnih, v teh stvareh dobro verziranih osebah,prebivalstvo od hiše do hiše. Največ pa lahko stori v tem pogledu duhovščina, kjer ima veljavo in vpliv pri ljudstvu. Za uspehe pa ne bodimo zavistni nikomur, da so le na korist narodu. Slovenci v Celovcu se zadnje ea-*e družabno lepo gibljejo, odkar ima-jc svoje lastno zbirališče (hotel Tra-besinger). Posebno lepo se razvija »Čitalnica« pod novim predsednikom. Naj bi nobeden Slovenec, ki pride v Celovec, ne pozabil obiskati omenjenega zbirališča. Ko čitamo noročila o najnovejših prireditvah, /A' te nam, da se vračajo Janežičevi jn Einspielerjevi- časi. Želeti bi bilo, da si Slovenci pritegnejo tudi delavske sloje iz mesta in okolice, kakor rodi obrtniški naraščaj (vajence). Ne vidi se nam potrebno, da bi se ti sloji morali družiti v posebnih društvih pod posebnim vodstvom. Pri tako majhnem številu je posebno potreben demokratični dnh. Vlom v Mohorjevo tiskamo v Celovcu. Snoči je vlomil neznan vlomilec v Mohorjevo tiskarno v Celovcu in sicer v oddelek, kjer je knjigoveznica. Odnesel je, kolikor se do .^edaj ve, 200 K denarja. Tatu so že na sledu. Primorsko. Nasilen častnik. Snoči se je spri na Korsu v Gorici neki častnik z nekim civilistom. Civilist je na cesti nehote trčil ob častnika, ki ga je kljub temu, da se mu je ta oprostil, prav surovo napadel. Med prerekanjem je potegnil častnik sabljo in udaril civilista tako, da so ga morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnišnico. Celo zadevo so ovadili navzoči mestnemu magistratu. Danes dopoldne je bil mestni župan osebno pri vojaški oblasti, kjer se je pritožil zaradi brezobzirnega in sauiovoljnega postopanja nasilnega častnika. Domoljubna rojakinja. Umrla je v Gorici znana rodoljubkinja Jo-sipina Rheniol, rojena Suhodobnik v Ljubljani. Celo svoje premoženje jo 'zapustila družbi sv. Cirila in Metoda in drugim narodnim društvom. Iz Voloske. Približno dva meseca ise je mudil tukaj v Voloski doktor teologije I. Š., vnet razširjevalec klerikalnih načel. Svojo teologijo je začel prakticirati na nedoletnih dečkih in deklicah v šumi med Volosko in Varljeni. Lovil je 8- do 121etne dečke in deklice. Naenkrat je ta doktor teologije izginil iz Voloske. Izginil je ravno, ko se je izvedelo za njegovo početje in ko je zaslutil, da se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Ali je ta doktor teologije morda preveč štu- diral »podučene« spise ljubljanskega škofa T Tržaški občinski svet Občinske seje v četrtek zvečer se je udeležilo 60 občinskih svetnikov in silno veliko občinstva. Seja je trajala do pol 11. Na dnevnem redu je bila specijalna debata glede tržaškega tramvaja. Debata se v današnji seji nadaljuje. Stavka v »Stabilimento tecnico« v Trstu se je završila, kakor smo že včeraj poročali, tako, da so se delavci vrnili včeraj zjutraj na delo. Šest delavcev iz livarne so odpustili, ker so dejansko napadli inženirja Ostendor-fa. Pred tovarno je postavila mestna policija stalno stražo, ki obstoja iz pešcev in stražnikov na konjih in kolesarjev. Včeraj popoldne so se začeli pogajati delavski komite in zastopniki tovarne. Konference se je udeležil tudi župan. Upati je, da bodo dosegli delavci zadovoljive uspehe. Na visokem morja. Včeraj je pri-plul v Trst Llovdov parnik »Abba-zia«. Kapitan Nitsche je naznanil oblastim, da je padel med nočno vožnjo raz krov mornar Franc Kunert in utonil. Kunert je bil Moravčan in sicer iz Sternberka. Dijaška stavka. Iz Reke poročajo, da dijaki na gimnaziji še vedno stavkajo. Gimnazijcem so se pridružili še dijaki navtične šole in gimnazijci v Sinju. Preplavljena tovarna. Pri papirni tovarni Smith na Reki se je vdrl jez, od koder je bila napeljana voda v turbine. Voda je vdrla v tovarno in jo skoro za en meter visoko preplavila. Vse delo je ustavljeno za toliko časa, dokler ne bo jez popravljen. Onevne vesti. + Upravni odbor »Mestne hranilnice ljubljanske, obstoječ iz 20 članov, se je izvolil v zadnji seji občinskega sveta za dobo treh let. Po pravilih mora vsaj polovica pripadati mestnemu zastopu. Nemci in klerikalci so zahtevali, da se v ta upravni odbor voli po znanem ključa, ki velja za volitve v odseke občinskega zastopa v smislu § 55 občinskega reda in § 47 občinskega volilnega reda, tako da bi bile vse stranke po razmeri števila občinskih svetnikov zastopane tudi pri »Mestni hranilnici«. Zahtevani ključ je po zakonu neutemeljen ter se pri nekaterih mestnih zavodih in napravah sploh ne da uporabljati. Po § 55. občinskega reda se občinski svet razdeli v razne odseke za predposvetovanja o različnih opravilih. Trije pripravljal, odseki se posvetujejo ter stavijo nasvete o predmetih, ki pridejo potem v razpravo pri sejah občinskega zastopa. Po opravilnem redu se volijo odseki samo za eno leto. Da se morejo v odseke voliti samo občinski svetniki, je pač ob sebi umevno. Kadar neha funkcijska doba občinskega zastopa, kadar se razpusti, odpadejo tudi odseki. Pri deželnih zborih in v državnem zboru se morajo pri vsakem novem zasedanju iznova voliti odseki. Deželnozborski pripravljalni odseki se volijo deloma po kurijah, deloma iz cele zbornice (§ 15 a deželnega reda in <> 25 poslovnika). Tega ključa pa tudi deželnozborska večina ni priznala pri sestavi kuratorija deželne banke. »Mestna hranilnica« ima svoj lastni statut in poslovni red, po katerem se mora ravnati. Upravni «lbor ima ves drug delokrog, kakor navadni odseki občinskega zastopa. Ako je bil občinski zastop leta 1910. razpu-ščen, so prenehali odseki, ne pa tudi razni direktoriji in upravni sveti mestnih zavodov, kateri morajo funkcijonirati, dokler se ne izvolijo drugi, kakor n. pr. deželni odbor. Doba upravnega odbora hranilnice, ki se izvoli za tri leta, je pričela dne 1. oktobra 1907, a po razpustitvi občinskega zastopa ni bilo nobenega občinskega svetnika v tem odboru. Pri mestnem vodovodu, pri elektrarni, užitninskem zakupu, mestni zastavljalnici se izvoli direktorij, pri višji dekliški šoli in dekliškem liceju kuratorij. Poleg tega imamo stalni zdravstveni svet, c. kr. mestni šolski svet, stalno šolsko zdravstveno komisijo, naborno komisijo, komisijo za ubožne naprave itd. Pri vseh teh zavodih in napravah so stalno nastavljeni tudi uradniki. Stalna administracija je potrebna, z razpustom občinskega zastopa se ne more ustaviti upravni stroj. Razlika med temi upravnimi zastopi in med odseki občinskega sveta je očividna. Drugo vprašanje je, ako naj bodo tndi pri le - teh zavodih razmerno zastopane manjšine t Pri normalnih razmerah se s stališča pravičnosti temu ne more ugovarjati. Žalibog smo od takih razmer se daleč. Pri »Mestni hranilnici« je večina občinskega sveta zavzemala stališče, da se nima ničesar bati in ničesar prikrivati in da se tud ne odteguje stvarni kontroli denarnega zavoda, v kolikor se ne tan-girajo njegovi interesi. Zaraditega je prepustila tri mandate občinskim svetnikom S. L. S. Nasprotno pa ni mogla ugoditi zahtevi Nemcev, kate- ri imajo v Ljubljani mogočni konkurenčni denarni savod »Kranjsko hranilnica«, steber nemštva na Kranjskem. Naj se nam ne ugovarja, da »Kranjska hranilnica« ni niti mestni niti deželni, ampak privatni zavod. Faktično je pri njej vloženega mnogo slovenskega denarja in tudi izposojenega, znano je, da z velikim uspehom podpira nemštvo na Kranjskem in da Slovenci nimamo nikake kontrole in ingerence pri njej. Tudi ugovor, da so Nemci prvi davkoplačevalci v deželi, ne drži, ker jih »Mestna hranilnica« prav nič ne stane, imeli pa bodo vsaj indirekten dobiček od nje, kadar se tako okrepi, da bo mogla bremena mestne uprave olajšati. Ako pa Nemci pripuste kontrolo svojega zavoda Slovencem, jo gotovo dobodo tudi pri »Mestni hranilnici«. Enake pravice vsem! + Volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Včeraj je bil končan tudi skrutinij iz male obrti. V tej kategoriji je vseh volilcev 6150. Nedostav-ljenih glasovnic je bilo 434. Oddanih je bilo 5342 glasov. Izvoljen je bil klerikalno - nemški kandidat zidarski mojster Ivan Ogrin z 2746 glasovi, dočim je dobil napredni kandidat gosp. Engelbert Franchetti 2586 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 25, prazni sa bili dve, ena se je glasila na drugo ime. + Kakšna jc takozvana »zmaga« klerikalcev pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Predsnočnji »Slovenec« bi rad svojim »bralcem« natve-zil laž, da so klerikalci nekako zmagali. Kako pa zgleda ta »zmaga« dejanski, služi naj javnosti gola istina, da ima narodno - napredna stranka po dovršenih volitvah enega člana v e č v zbornici, kakor pred volitvami. Pred volitvami je imela le 11 članov, po volitvah pa 12; klerikalci so imeli prej 9 članov sedaj pa s a m o 8, edino Nemci so obdržali svoje posestno stanje s štirimi člani. Evo vam imena! Pred volitvami je bila zastopana narodno - napredna stranka po gg. Fiirsagerju, Hribarju, Knezu, Lenarčiču, Majdiču, Mejaču, Rakov-cu, Rohrmanu, Schrevju, Supančiču in Urbancu; klerikalna po gg. Glo-belniku, Hafnerju, Horvatu, Kre-garju, Ložarju, Pavšlarju, Šublju, Velkavrhu in Zorcu in nemška po gg. dr. Ambroschitzu, Gassnerju, Para-merju in Samassi. Po volitvah so pa člani trgovske in obrtne zbornice izmed narodno - napredne stranke gg. Bučar, Fiirsager, Hribar, Knez, Lenarčič, Mejač, Perdan, Rakovec, Rohrmann, Sehrev, Stare in Urbane; klerikalci gg. Hsfner, Horvat, Kre-gar, Ložar. Ogrin, Pavšlar, Podles-nik in Zoreč ter zgoraj imenovani Nemci. — Klerikalci so prišli torej kljub neznosni agitaciji vseh kranjskih župnikov, kaplanov, mežnarjev in organistov ob en mandat, dasi so se pred volitvami hvalili, da bodo v zbornici imeli sami (brez Nemcev) večino. Sedaj lahko govorijo: Še nekaj takih »zmag« in izginili bođo naši zastopniki iz zbornce. + Klerikalni strah. »Slovenec« je baje izvedel, da hočejo Kočevci voliti neodvisnega kmetskega kandidata Mazellcta, vsled če«ar se je klerikalcev polotil veHk strah. Mi o vsem tem ničesar ne vemo, vendar smo pa mnenja, da vsak državljan voli tako, kakor mu to narekuje njegovo prepričanje. Klerikalci pa ne poznajo več osebne in politične svobode in označujejo ta sklep Kočevcev — za katerega ve edinole »Slovenec« — kot »sovražni Čin Koče var je v zoper večino deželnega zbora in deželnega odbora.« To se pravi z drugimi besedami: Klerikalna stranka grozi Ko-čevcem s političnim bojkotom, če bi se upali samostojno misliti ter oddati svoje glasove kmetskemu kandidatu Mazelletu, ne pa kakemu psevdo-profesorju, ki do danes niti ni vedel, kje je Bela Krajina, Čeprav se je na univerzi poskušal v geografiji. Sicer je pa popolnoma jasno, da klerikalci hočejo zmagati edinole s terorizmom. Ze danes groze, da bo »Julij Mazelle iz deželnega zbora vun vržen.« Mi pa pravimo, da bo tudi naše kmetsko ljudstvo prišlo do spoznanja in lastnega prepričanja in takrat bo »kleri-kalizem iz deželnega zbora vun vržen.« Somišljenikom, predvsem pa inteligenci v Beli Krajini pa priporočamo, naj vse svoje moči da na razpolago belokranjskemu kmetovalcu v tem boju za svobodo in napredek. + Vse slabe strani pristnega klerikalca je odkril idrijski edini klerikalni profesor dr. Ivan Pregelj v izjavi sobotnega »Slovenca«, da ni pisal napada na podporno društvo za idrijske realce radi dijaškega plesnega venčka. V dotičnem odgovoru v »Slovenskem Narodu« na grdi klerikalni napad idrijskega dijaštva, se je namignilo, da utegne to lepo delo imeti na vesti klerikalni doktor vljudnosti. S tem se je čutil dr. Pregelj hudo prizadetega in prav po klerikalno se je razkoračil v sobotnih »Slovenčevih« idrijskih novicah. Očitano nevljudnost zavrača s poudarjanjem svojega doktorstva iz filozofije. Pač lep doktor, ki ne pozna najprimi-tivnejših pojmov vljudnosti in takta v občevanju. Pristen klerikalni in-teligent! Nadalje poudarja dr. Pregelj svoje odločno in značajno klerikalno prepričanje. To jo danes jako zdravo in koristno, a po našem mnenju kaj malo značajno. Pa kdo bi zameril neznatnemu klerikalnemu doktorju, če skuša opozoriti merodajne kroge na svoje neustrašeno klerikalno prepričanje. Danes takim inteli-gentom cvete najnujnejša pšenica. Cisto po klerikalnih nazorih je tudi izjava, da vsled naprednega napada izstopi dr. P. iz podpornega društva za idrijske realce. Že zadnjič smo poudarjali, da nima in ne more imeti podporno društvo za realce prav nikake zveze s rireditelji plesnega venčka niti z dopisovanjem v kakem listu. Toda klerikalcem je vsaka prilika dobro došla, da se morejo odtegniti podpiranju občekoristnega društva. Tako tudi doktorju vljudnosti! Tudi Arko je svoj čas izstopil iz podpornega društva radi vojaške godbe, kateri pa sicer rad poje slavospeve v idrijskih »Slovenčevih« novicah. O tem, kako naj dobri kristjani vrše svoje verske dolžnosti, pa se z nazadnjaškim doktorjem ne bomo prerekali. Rečemo samo to, najvnetejši sve-tohlinci so največkrat najslabši ljudje -f Nadležen klerikalec. Tako-imenovani črni kaver, ki se piše za Dolinarja, je revident pri užitninskem zakupu. Če pride paznike revidirat, pravi, da je prišel hudič, da hodi po hudičevih potih itd. Kdo ve, če pozna kaver tistega hudiča, ki je lani paznikom grozil z revolverjem 1 Danes zjutraj se je lotil črni kaver nekega sluge deželnega odbora, ko je šel ravno v službo, češ: kako stoje politične razmere. Ko je sluga na kratko odgovoril, da ga politika nič ne briga, se je črni kaver nad njim razjaril, da ga mora politika brigati. To je tisti Dolinar, ki je postal pred občinskimi volitvami hud in zagrizen klerikalec, z namenom, da bi postal prejemnik, kajti upal je, da zmagajo klerikalci. Ne bi bilo odveč, če vi ravnateljstvo užitninskega zakupa podučilo Dolinarja, kako se ima v službi vesti! -r Trije novi tajni svetniki. Cesar je imenoval predsednika gališke-ga zemljiško - kreditnega društva Ladislava viteza Krajnskega. kneza Otona Windisehgratza in sekcijskega šefa v finančnem ministrstvu barona Engla za tajne svetnike. -f- Iz politične službe. Okrajni komisar Ernest K or d i n v Radovljici je poklican k deželni vladi v Ljubljani; okrajni komisar v Logatcu Anton Mencinger je prestavljen v Radovljico; konceptna praktikanta Friderik D e n in Fr. P r e m-rov vitez p 1. P r e m e r s t e i n prideta k okrajnemu glavarstvu v Ljubljano, oziroma v Logatec. — Iz seje magistratuega gremija. GostilniČarsko koncesijo se podeli v celem obsegu po § 16 obrtnega reda Francu Anžiču, ki jo bo izvrševal na Golovcu. Stroški za snaženje cest, ulic in trgov so znašali od 17. do 23. februarja 3699 K 26 vin., od 24. februarja do 1. marca pa 3895 K 66 v. Prošnji stavbenika Zupančiča za ko-iavdacijo obrtne šole se ugodi. Komisija se sestavi iz stavbnega odseka občinskega sveta in zastopnika deželnega odbora. Stavbno dovoljenje se podeli Josipu Zidarju za adoptacijo gostilniških prostorov za hotelske namene, pod pogojem, da napravi ob Bleiweisovi cesti predpisano fasado. Ivanu Stresenu in Rudolfu Gaverju se dovoli napraviti nove hišne ograje. Marijanišču se dovoli napravo novega čebelnjaka, Josipu Cerniču se dovoli napravo novih prodajaln išk i h vrat. Jurju Marenčetu se dovoli napravo nove žično ograje, pod pogojem, da isto postavi v novo stavbno črto. Gospe Kisi Prelovškovi se podeli uporabno dovoljenje za njeno vilo. Ivan Kernc, dimnikar, prosi za odpis pasjega davka; prošnja se od-kl oni. Enako prošnjo se odkloni mesarju Antonu Slovši. V parku na Bleiwehsovi cesti se začasno napelje bodeča žica. V parku pred Leoniščem v Vegovi ulici in na Hrvaškem trgu se pasejo kokoši in povzroče v parkih občutno škodo. Da se to odpravi, se opozori prebivalstvo, da na to bolj pazi, ker se bo drugače lastnike kaznovalo. Poleg tega se je rešilo še več drugih važnih internih zadev. — Klerikalna propaganda na Mestnem liceju. Z ozirom na nase poročilo z dne 6. marca t. 1., št. 54 pod tem naslovom smo dobili od merodajne strani pojasnilo, katero priobČu-jemo, ker nečemo delati nikomur krivice in ker smo prepričani, da ima od neopravičenih napadov škodo le mestni dekliški licej. Pojasnilo se glasi: Katehet gosp. Janko Mlakar ne dela na liceju nobene klerikalne politike in nikakršne klerikalne propagande, ravnateljstvo ni imelo torej povoda, odvajati ga od dosedanjega postopanja, ker strogo in natančno izvršuje svoje učiteljske in katehetske dolžnosti. Niti na misel ni prišlo g. katehetu agitirati proti gledališču, ali delati reklamo za »Ljudski oder«. Izpolnjeval je pa le svojo dolžnost, ako je opozoril gojenke v smislu pravila c. kr. deželnega Šolskega sveta z dne 9. marca 1911, št. 1379, da je po $ 79 šolskega in učnega reda gojenkam obisk javnih predstav, gledališč, kon-certov in kinematografov v spremstvu staršev ali njih namestnikov le takrat dovoljen, ako ni zadržka v nravstvenem ozirn. Prav potrebno jo bilo, da je naučna uprava posegla ta vmes s posebnimi odredbami. Učitelji, v prvi vrsti pa kateheti, imajo pa pravico in dolžnost, paziti, da se t,, v vzgojevalnein oziru prepotrebn* odredbe vpeljejo in izvršujejo. — Antonu Stocklu, nekdanjemu kapelniku slovenskega gledališča in slovenskemu skladatelju, poznejše« mu profesorju glasbenega zavoda v Zagrebu nameravajo v Zagrebu postaviti dostojen nagrobni spomenik. Stvar je vzel v roko odbor društva sv. Cecilije v Zagrebu, kateremu je pošiljati eventualne prispevke. — Živinski semenj in Poljanska cesta. Piše se nam: Pretečeno sredo imeli smo v Ljubljani zopet jako dobro obiskani živinski semenj, le škoda, da je dež pokvaril kupčijo. Konj in govedi se je prignalo nad 1000 glav in so veliko nakupili tako mesarji, kakor domači in tuji kupci Pri tej priliki si dovoljujemo o; vano opozoriti mestni magistrat na Poljansko cesto, katera je od Ambroževega trga pa do Poljanskega mostu grozno zanemarjena. Kolikokrat se je pisalo in prosilo, da se naj vendar že tudi ta cesta, kjer je jako velik promet, popravi in z dolomitom posuje, da ne bo vedno tako grozno blatna, da skoraj z malim vozičk« (cizo) kakor jih imajo mesarji, ni moči voziti. In hodnik!? Ze 30 let čakamo in prosimo, da bi se napravil vsaj po eni strani kamniti (ploščat) hodnik — pa vse zorna o. 7. se dobi denar, le za tako krvavo potrebni hodnik ga ni in ga ni! Poljanska cesta je vender ena glavnih prometnih cesta, imamo veliko domobransko vojašnico, klavnico, žiNinske semnje, torej je vedno živahen promet in bi moral biti vsaj hodnik kamenit, da se tudi v slabem vremenu zamore hoditi ne da bi človek prišel v meMo kakor kak pujs. Ker ni karnenitega hodnika, se ob semanj dneh goni živina kar čez celo cestu, kakor po gmajni in je prav opasno, posebno za otroke ob tem Času hodit: po Poljanski cesti. Menimo, da naš glas ne bo več glas upijočega v puščavi, vsaj je tudi za mesto malo laskavo, ako dohajajo tujci na ljubljanske semnje in vidijo kako zanemarjeno je to predmestje, da še niti poštenega hodnika nima. Dovolj sa je že grešilo, ko se pri zgradbi do-lenjske železnice in pa električne cestne železnice ni prav nič oziralo na ta del mesta, kjer bi bilo že zdav-nej nujno potrebno, da se prometne zadeve zboljšajo. — Kolinska kavna primes je v resnici najboljši kavni pridatek. 0 tem so se že vse slovenske gospodinje lahko prepričale, kajti lahko so že davno spoznale, da je najboljša samo tista kava. kateri je pri dejana Kn-linska kavna primes. Taka kava ima v največji meri vse one lastnosti, ki jih od dobre kave zahtevamo. Kavo, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, vsak najraje pije. Kolinska kavna primes pa ni samo izvrstno, ampak tudi pristno domače blago. — Zato jo toplo priporočamo. Rudniški župnik — »mož - beseda«. Piše se nam: Dne 6. marca bi se imel, kakor je g. župnik sam z moško besedo obljubil, vršiti v Rudniku krst novorojenca ob 3. popoldne. De govorjeno — storjeno. Natančno ob določeni uri, vzlic hudemu dežju, so se pripeljali botri z otrokom in babico k cerkvi, da bi mladi pagan prejel zakrament sv. krsta. A kako so bili razočarani, ko jim župnikova dekla naznani, da gospod šele ob 6. zvečer pridejo domu iz mesta. Kaj storiti z malim bolehnim otrokom v tako mrzlem deževnem vremenu? Tri ure čakati, ali pagan ostani pagan. Gospod župnik, po našem mnenju je prvo 6lužba, potem šele zborovanje in politika. Mož - beseda pa ste gospod »fajmošter«. Iz Starega trga v Poljanski dolini. Pri nas imamo navado, da se ploh vozi na pepelnično sredo, klerikalci pa, ki pravijo, da imajo od zadnjih občinskih volitev novega Boga in nič več ne verujejo v starega, so začeli ploh vleči že pustni ponedeljek. Na pustni ponedeljek so se peljale glave klerikalizma: Tolsti Francek, župnik, županski kandidat Miha Rade iz Predgrađa, Pavel Ma-jerle in Jože Šuštar iz Starega trga v Črnomelj postavljat deželnozbor-skega kandidata. Stari Bog jih hoofl pa gotovo preganjati, kar so ga zapustili in izvolili novega, pa jim je napravil to smolo, da so se nad Tan-čogoro prevrnili. Razen enega so se pobili vsi, ker so po zemlji, grmovju in kamenju ploh vlekli pustni ponedeljek. H klerikalni nesreči, ko so na pustni ponedeljek ploh vlekli, se nam Še to poroča: v Črnomelj so se vsi peljali na enem vozu, nazaj pa je prišel vsak zase. Kadeta, županskega kan guš dom obn pra1 pali ŽuP gati dob Nra je k mog bi u jnn tnog opri kler svoj pob žup v » tati smo reze res tipa ]uč nan laže ral' lezn pod ga i kosi nov dih sed njal kle pre< kat( ga i zal rok prh Pav do ho pre vab di haji Pav čes* mo mol im Pa nih pra črt' feh di Mo fot po« ro rna vi >e se kj pe lit ho H** nil ka sai ho je\ rać tal jal ha, de ne je inc na tal hi V< sa si ta ča N hI Vi T je m Pi ti si ta je 01 te M m se G se sc šc p- ol č« U je k; n Š< ž< Sj o t .ndidata, boli ta šala okrog pasa. Mi>tar, ki je prišel šele drugi dan lomov, je bil ves obvnezan in črn po ibrazu kot zamorec in je bil pravcata [prava maškara ter je tudi nosil na j>alici nabodeno vozno svetilnieo. župnik je moral noč prespati v Dra-gatnSa in se je pripeljal šele v torek; #>bil jih je po rokah. A glej smolo! \'a pustni torek je imel pogreb, a mu kamenje tako razoralo roko, da ni flogel dvigniti lopatice, s katero naj bi moral vreči zemljo v grob, šele ko mn je pomagal neki naprednjak je Bjogel z njegovo pomočjo izvršiti opravilo. Sedaj so že približno vsi rikalni agitatorji dobili plačilo za ,v«->j trud. Pred šestimi tedni se je pobil poštar, ko je hodil po agitaciji, da Še sedaj leži. sedaj pa zopet upnikova kompanija. Zadnji dopis Narodu« je moral dobro pošege-tftti našega oholega Franceta, ker ..mo ga pozvali, da naj prebere ves izrezek na prižnici. Nekaj malega je - prebral, toda vsega ne. Se že ni upal, ker bi pri tercijalkak v slabo inč padel, ker je lagal. A božjemu namestniku se vendar ne pristoja, da in da se sploh v farovžu lažejo. Iz Novega mesta. Ker bodo morali kopati tunel za belokranjsko že-[eznieo tik pod malim drevoredom pod Gerdešičevo vilo, bodo vsled te-ruvali več mladih tam nasajenih kostanjev in jih presadili na Florija-oov trg, ki bo dobil po teh nasadih še prijaznejše lice. kakor ga ima laj. Na sredi trga stoji lep vodnjak, vrhu katerega sedi mlado dekle z nepokritimi grudmi. kar ji* pr^d leti jako žalilo moralni čut nekaterih dušnih pastirjev zlasti onega gospoda vikarja, ki je sam rad ka-1 hladim deklicam svoje mišice na th. No, pa sedaj smo se že precej privadili tej nevarni deklici! Še ena točka. Znanemu patru Pavlu v Novem mestu, ki zbira mla-Taštvo v Marijini družbi v svr-ho političnega pohujševanja, je že predlanskim prepovedal šolski svet, vabiti dijake v svojo knjižnico in tu-i jakom je bilo {n-epovedano poti to knjižnico. Nato je pater 1 izjavil, da je opustil knjižnico, pa seveda ni storil, ampak samo zabičal vsem mladeničem, naj in ne prioovedujejo okoli, da . Knjižnico. Radi početja patra la je bilo že reč dijakov nesrečnih in jih bo še, če mu šolski svet o pravem ča^u ne prestriže zlobnih načrtov. Maškarada na parah. Dne 22. smo prinesli notico o »maškara-na parah« v špitalski fari pri M tniku. Prizadeti Janko Šuštar, xr-af na Kozjem hrbtu, nam je -!al o tej stvari dolgo pismo, kate-ot objektivni poročevalci deloma priobčujemo. V tem pismu pra-ri: »Fantje so prišli ob */# na 12-, ko se ravno spravljal k počitku in hlapca še prej spremil v hlev, prenočuje. Fantov je bilo kakih ajst, med temi tudi dva napravila kot maškare. Moja žena jih ni i rela pustiti v hišo, češ da gremo že it. Toda fantje se niso za to zme-. temveč so priplesali in priska-:ali v hišo. Moja hči ni imela ničesar pri celi stvari opraviti, pač pa ni :a moja dekla plesati z Gornar-\m Petrom. Prepirala sta se sama med seboj. Gornarjev Peter se je ■ rsko razsrdil, da je vzel nekemu vo-:«iku, ki je plesal ter pri tem odložil hajonet, bajonet ter ga vihtel proti dekli. Dekla je zbežala na drugi konec hiše ter se zaklenila. Moji ženi je še prej pripomnila »mene bo, če ne dobi«. Vojak je zahteval bajonet >zaj. Gornarjev Peter tega ni hotel ;ikoj storiti, temveč je stopil v kot hiše ter vrgel bajonet na sredo hiše. Vojak ga je mirno pobral ter prepadi. Gornarjev Peter se je na to nagnil na posteljo, v kateri ste ležali a in moja hčerka ter rekel: »Pokajte, da se nekoliko okopljem.« Nato je potegnil nož iz spodnjih te, ga odprl ter ga začel vihteti. Vsi fantje so ga prosili, naj neha. da ta ga je nastavil nekemu svomu prijatelju na prsi, rekoč: »Ali me ne poznaš, kdo sem jaz? Beži oči« Mislil sem, da se bo med fanti začel pretep. Vsled tega sem pro-tante, naj gredo iz hiše, ker imam . zcno in otroke. Večina fantov -Ia lepo iz hiše. Spremil sem jih, na kar so mi tudi trije podali roke ter me prosili, naj ne zamerim. Mislil sem, da se bodo ostali že po-rili, ker so bili sami prijatelji. Ko pa vrnem v sobo, je bilo še hujše. G ^rnarjcv Peter je vsem grozil. Ko m videl, da zlepa nič ne opravim, ii zahteval, naj gredo iz moje hi-, ker ne trpim v svoji hiši prete-iiija. Nato so se pa vsi proti meni obrnili« Ker sem pa mislil, da me hočejo napasti, sem potegnil revolver r dvakrat ustrelil v strop. Takrat pa Gornarjev Peter z nožem v roki si napravil prostor ter šel proti meni. Ostali fantje so zbežali iz hiše. Gornarjev Peter je mahal z no-em proti meni. Ko pridem do kota, ^em dal prvi strel proti njemu, toda on se ni zmenil zato, temveč prišel tik do mene, me zgrabil ter zavihtel nož proti meni. Ker sem bil v največji nevarnosti in so žena in otroci vpili in jokali, sem v največjem strahu tri- do štirikrat ustrelil. Iz tega je torej razvidno, da nisem mogel drugače ravnati.« Uboj. Ko se pričenjajo dela pri gradbi belokranjske železnice, kar mrgoli tujcev najrazličnejših narodnosti. Tudi cigani niso zaostali. Prišli so cigani vseh rodov in od vseh vetrov, da vjamejo kak košček kruha na ta ali oni način. Dne 3. marca t. 1. so prišle v Velike Brusnice pri Novem mestu tri cigansko rodbine, in sicer Reiehardi iz Kamne gorice, Raki in Fuli iz Štajerskega. Prenočevali so na Turkovem podu v Brusnicah, in sicer najbližje skupaj Valentin Rak s svojo ženo Marijo Reichard ter Rihard Reichard s svojo ženo Nežo Ful. Vsled pijanosti in teme se je zmotil Rak v ženah, kar pa Rihardu Reichard ni bilo prav. Začel je obkladati Raka z različnimi ciganskimi priimki. Rak pa je potegnil svoj dolgi ciganski nož in sunil Reicharda v oko, ki mu je monda izteklo. Vsled tega je Reichard naravnost pobesnel in je začel suvati Raka s svojim nožem, kakor bi bil zajca »špikal«. Prizadel mu je nešteto ran, tako da se je Rak zgrudil in kmalu nato umrl. Raka so pustili na Turkovem podu in obvestili orožnike na Ratežu, ki so še ponoči zasačili Riharda Reiharda in ga aretirali. Pri njem pa niso našli nobenega noža ir tudi pištole ne, dasi se jim je povedalo, da ima Reihard pištolo. Sodno obdukcija je baje dognala po eelem truplu Valentina Raka mnogobrojne vbodline, ki so segale do kosti in bile prizadete s tako silo, da se je noževa kl inja, ki so jo pozneje na ŠT i, pri sunku v kost zak rivi hi. — Tudi Kemchard je dobil več težkih ran od Raka iu bil je težko ranjen pripeljan v zapore novomeškega (>k rožnega sodišča, kjer je včeraj vsled težkih poškodb umrl. Nad okni se je znesel. Bilo je na sveti večer lanskega leta. Mir je bil po vesoljni zemlji, le nebroj lučic je oznanjevalo, da je sveti večer, ki vliva mir v srce ljudem, ki so dobre volje. V vsaki hiši je gorela luč in cele procesije luči so se pomikale od vseh strani proti cerkvi v Št. Ruper-tu na Dolenjskem- Ljudje so hiteli od vsekod k polnočnici. Ubrano so zapeli zvonovi, — šipe so žvenketale na gradu v Škrlovem pri Št. Rupertu. Prestrašena sta planila iz postelje pokoncu zakonska Miha in Pepa Gracar. ki sta na Škrlovem za majer-ja in ki sta ostala kot čuvaja doma. Kakor kiobuk velik kamen je priletel skozi okno in se zavalil Mihi Gracar ju pod uoge. kakor ukročen in spokorjen pes. Nato so začele pokati in žvenketati vse šipe povprek, kakor bi Lahi bombardirali Tripolis. Gosto kamenje in polena je frčalo spozi pobita okna v sobico in je glasno oznanjevalo mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Se žleb na strehi je za-tarnal in padel na tla, potem pa je nastal mir. Vojska je trajala le par minut, a skozi 18 ubitih šip je pihal mrzli zimski zrak v sobo. Zakonska Gracar pa nista zaupala navideznemu miru. Pepa Gracar jo je ubrala umih krač skozi zadnja vrata, da se skrije v hlevu in ubrani nadaljnih napadov. Za njo je stopical in tekel storilec Anton Zrnec, ki je na eni nogi hrom in ki ga je kaj lahk > spoznati. Na drugih vratih je stal Miha Zrn'e, ki je hotel ravno tudi pobegniti, pa je privesljala luna ravno v vsem svojem sijaju na jasno nebno oazo in posvetila Zrnecu v ol»raz in pod hrome noge. Zrnec ni več novinec v enakih poškodbah, zato je dobil kot nagrado in priznanje — eno leto prosto brano na državne stroške. Žganje mu je ustnice od jedlo. Žganje je povzročilo že marši kako jrorje, toda nikdar še ni bilo čuti, da bi bilo komu izdrlo zobe ali mu ocijedio ustnico. Pred kratkim pa se je to zgodilo Alojziju Šusteršiču iz Ga-brovke. Posestnikov sin, mladi Jože Kocjančič v Velikih Rebrcah pri Žužemberku se je ženil. Zvest starodavnim običajem je daroval fantom kar štiri litre žganja, da bodo vedeli, kdaj si je iskal Šušteršič družico za življenje. Deležni so bili tega spomina Alojzij Šušteršič in Frince Le-kan, oba iz Gabrovke, Anton Globo-kar iz Velikih Reberc in Lojze Ku-helj po domače Pavletov iz Zagrad-ca. Ker mora imeti en liter žganja vsak človek dovolj, če je lc božji, so ga imeli imenovani fantje tudi dovolj. Šli so domu, da se bogu usmili: kolena so bila mehka, glava trudna, oči težke in jezik neubogljiv. Vendar pa so prepevali domov grede. Ko so prišli mimo Kuhljevega domovanja, jim je pa Kuhelj prepovedal peti in razgrajati. Zganja polni fantje pa se za to prepoved niso zmenili in so prepevali in vriskali naprej. To pa je Kuhlja tako ujezilo, da je priskočil z debelim polenom v roki in udaril z vso močjo Šušteršica po obrazu. Izbil mu je v zgornji čeljusti dva zoba, v spodnji enega in mu tudi gladko odbil kos zgornje ustnice. Njegovi pajdaši so vse to sicer videli, pa se niso zavedali položaja. Se norčevali so se iz njega, češ, da je bilo žganje zelo močno, ker mu je izdrlo tri zobe in odgriznilo velik del ustnice. Ce bo pa tudi sodnija pripisala krivdo žganju, to se bo šele videlo. Zagonetna poškodba. Pred kratkim je bil sprejet v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo že čez 60 let stari Jernej Petrič iz Brunevasi pri Mokronogu s precej težko rano na temenu glave. Kmalu je dobil tudi takozvan »sen«, začel je blesti in je par dni pozneje umrl. Ko je bil prišel v bolnišnico, je bil povedal usmiljenim bratom na njihovo vprašanje, kje da je zadobil rano, da sta ga napadla dva njemu čisto tuja in neznana možaka v njegovi hiši in da ga sta vlačila po sobi semtertja in ga s kolcem tolkla po glavi. Seveda tega ni nihče verjel in so mislili vsi, ki so to slišali, da se je že bledlo PetriČu takrat, ko je pravil to bajko. Razte-lesenje je bojda pokazalo, da sicer ni umrl vsled rane, ampak od tega, ker je zavžil ogromne množine alkohola in se je kot alkoholik predčasno postaral. Vendar pa ni kazalo kar tako v nemar puščati njegovih napovedeb glede napada, ker vendar ni bilo čisto jasno, ali je podal te napovedbe pri zdravem razumu, ali že pod vplivom bolezni. Sodišče se je zanimalo za ta zagoneten slučaj in je dalo zadevo natančno preiskati po orožnikih. Ti pa so dognali po dolgem iskanju, da je prišel slaboumni Lojze Cerk, ki stanuje, ali bolje rečeno, ki je stanoval pri Peiriču, dne 7. decembra 1011 okoli 0. zvečer domov in da je videl, da sloni na podboj veznih vrat naslonjen čisto tuj človek, kakor bi čakal koga. V sobi sami pa se je ruval drugi neznanec s Petri-čem, katerega je podrl na tla, ga vlačil po sobi semtertja in ga naklestil nazadnje s polenom po glavi. Slabo-umnež je trdil, da je pretepal v sobi Petriča sosedov sin Karel B., ki je pa dokazal svojo odsotnost in nedolžnost. Zagoneten slučaj še vedno preiskujejo. Prebrisan tat. Na Vinici je bilo pri trgovcu Jurju Šterku ponoči med 2. in 3. novembrom lanskega leta vlomljeno. Storilci so izvili pri enem oknu omrežje in so pokradli blaga v vrednosti bojda čez 800 K. Na sumu so imeli nekega Lazo Serdarja, doma menda iz Slunja pri Ogulinu na Hrvaškem, ker so ga zasačili orožniki o mraku dne 2. novembra 1911, ko se je priplazil ob Kolpi navzdol do vi-niškega mostu in se izkazal z delavsko knjižico, izdano na ime Lazo Serdarja. Orožnikom je dejal, da prihaja iz Kočevja. Par tednov pozneje so ga aretirali orožniki v Cerknici na Notranjskem. Serdar je izprva tajil, da je bil kdaj na Vinici, potem je to sicer priznal, rekel pa, da nič ne ve o tatvini pri Šterku. Šterk pa je spoznal tisto obleko, ki jo je nosil Serdar ob času aretacije in ko so jo bili do-poslali Šterku na ogled, kot tisto obleko, ki mu je bila ukradena pri omenjenem vlomu. Serdar se še ni vdal, da je on tat, pač pa je pristal na to, da Serdar ni njegovo pravo ime in da se piše temveč G juro Peric. No, nazadnje je pričel trditi, da tudi G j uro Peric ni njegovo pravo ime in da se piše pravzaprav Feodor Dimitrovič. Nazadnje je obveljalo njegovo pravo ime G j uro Peric, obveljal pa je tudi sum, ki smo ga tu v Ljubljani že dlje časa gojili, da je bil udeležen zagonetni Gjuro Peric tudi pri vlomu v trgovino trgovca Lipaha v Dobrunjah, ker se je izvršil ta vlom ravno toliko dni popre je, kolikor je rabil Peric, da je prišel z vlakom iz Ljubljane v Kočevje in od tod peš do novega vira — do trgovine Jurja Šterka na Vinici. Peric jo dobil pri okrožnem sodišču v Novem mestu 13 mesecev zapora, radi vloma v Dobrunjah se bo pa tu v Ljubljani zagovarjal. Elektroradiograf »Ideal«. Izmed obširnega sporeda, ki se predvaja danes, jutri in v ponedeljek, omeniti je posebno krasno, pretresljivo tragedijo »Skrivnost dveh daš.« V tej sliki se nam predvaja življenje brata in sestre, ki nevede uživata pregrešno ljubezen, dokler smrt enega ne reši. Nadalje velekomična učinkovitost »Makso, kralj mode« z Maksom Lin-drom v glavni vlogi, »Fric zadene v črno« s šestletnim Frickom in pa »Poletno ljubimkanje«, krasna komedija Nordiskfilm Co. — Vlomilec Klemen. K notici aretiranega vlomilca Klemena se nam naknadno še poroča sledeče: Dne 28. februarja prideta brata Makso in Albin Vodišek ob pol 12. ponoči od telovadbe na Vodovodno cesto domov. Ko odpira mlajši vezna vrata, začuti sumljiv ropot. V naglici odpre vezna vrata, začuden obstoji ter zariči starejšemu bratu: »Bej-ži — tat!« Starejši, spoznavši kritično situacijo, skoči čez visoko vrtno ograjo, beži za hišo, sleče spotoma suknjo ter ravno v tistem trenotku prileti proti odprtemu oknju, ko je tat že z eno nogo stal na oknu, pripravljen na skok. »Stoj!« za kriči zasledovalec ter skoči proti oknu. Tat, ves preplašen, omahne nazaj, dirja skozi gostilniški salon v sprednjo so- bo. Tam pa v svojo nesrečo opazi mlajšega brata. Tat, ves blazen od strahu, skoči z rešilnim namenom v zaprto okno ter stare štiri šipe. V tem trenotku skoči mlajši k oknu, objame tatu z vso silo od zadaj čez roke in pas ter ga nese v vežo, kričoč na pomoč. Med tem pa že pribiti starejši brat okrog hiše njemu na pomoč. Z združenimi močmi ga po napornem boju preobvladata in ga zve-žeta. Vsled nastalega hrupa so pribe-žali vsi stanovalci preplašeni in zbegani na lice mesta ter opazovali razbito okno in pripravljene predmete, ki jih je zbral tat. Medtem se posreči zvezanemu lopovu priti do veznih vrat, kjer je z brado odprl vezna vrata in zbežal v temno noč. Domača hči, opazivša to, zakriči: »Tat beži!« in že v tistem trenotku skoči mlajši za tatom, ki je zvezan čudovito nuglo tekel. Z močnim udarcem po glavi podere brat Makso tatu po tleh. Starejši brat je sledil in trdno povezal vlomilca, kateri je bil jako nasilen in močan. Nato je bila poklicana telefo-nično mestna policija, ki je nevarnega vlomilca sprejela v varno zavetje. Dognalo se je tudi, da je starejši brat Albin že pred nedoločnim časom prepodil ravno tega tatu, ki je imel že pripravljeno ukradeno blago, a je moral pobegniti praznih rok. Pustil je tudi dobro ohranjeno pelerino, ki je bila ukradena prejšnjo noč v Bol-tetovi gostilni ondotni natakarici. Le hladnokrvnosti, pogumu in prisotnosti duha teh dveh mladih bratov Vodiskov, ki sta tudi Sokola, se je zahvaliti, da je prišel toli nevaren vlomilec v roke pravice. Zdravstvene stanje mestne občine ljubljanske. V času ml 25. februarja do 2. marca se je rodilo v Ljubljani 21 otrok, mrtvorojeni so bili 3, umrlo pa je 17 oseb, med njimi 10 tujcev in sicer za vratico 1 in za je-tiko 5, med njimi 2 tujca. Prijeta tatica. Pred nekaj časom je stanovala pri neki stranki na Kar-lovski cesti Frančiška Jesenšek, rojena 1891. v Kompoljah in v Peče okr. Kamnik pristojna ter ji v njeni odsotnosti ukradla 10 K vredno pelerino in ročno tobico. Policija je danes Jesenškovo izsledila v nekem hlevu in jo izročilo sodišču. Našel je postrešček Frau Strle kovčeg obleke. — Pismonoša Juri Mesojedec je našel siv telovnik. — Ivanka Trost je našla rjavo denarnico s srednjo vsoto denarja. S ceste. Včeraj je po Bleiweisovi cesti neki voznik tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v plinovni kandelaber, ga podrl in pri tem pli-novko popolnoma razbil. Aretiran je bil leta 1850. v Konjskem Brdu na Hrvaškem rojeni Iv. Rukavina, ker ga tukajšnje c.kr. okr. sodišče preganja v policijski tiralici zaradi tatvine. Narodno obramba. Ciril Metodova družba v Ljubljani. — Prispevki iz družbenih nabiralnikov so dosti manjši, kakor pred dvema letoma! Da se manj nabere, kakor prej, so sledeči vzroki: Družbeni nabiralniki niso vedno na onem prostoru postavljeni, kjer bi morali biti. Cetokrat se jih ne dobi na mizi pri gostih, ampak so skriti v kakem zaprašenem kotu ali pa še celo spravljeni v omari. Nabiralnik bodi vedno na vidljivem prostoru! Dobi se dosti takih Slovencev, ki veliko ne marajo dati, ali pa tudi ne morejo prispevati; narodnega davka je dosti, draginja pa vedno večja. Taki vsled tega ne dado družbi ničesar, kar je obžalovanja vredno. Vsak dar je družbi dobro dosel, tudi en krajcar ali celo vinar. Po vinarju nastanejo krone, skupaj mesečno stotaki. Vsak oskrbnik naj vedno pazi na nabiralnik. Cez dan naj bode nabiralnik v gostilnah, kjer je malo ljudi, v omari, zvečer se naj postavi na mizo gostom ; čez noč spravi se naj nabiralnik vedno dobro v omaro. Čestokrat se bere v časopisih, da kak zlobnež nabiralnik ukrade. Ako bi oskrbniki pazili na nabiralnik, ne bi bilo toliko tatvin. Pomisliti je treba, da ima družba pri vsaki tatvini, dvojno zgu-bo, prvič zgubi nabrani denar, drugič je treba nov nabiralnik, ki stane tudi denar naročiti. Oskrbniki, pazite na družbene nabiralnike! Občni zbor Ciril - Metodove podružnice na Viču dne 3. marca« Deževalo je in bali smo se, da bo slab obisk. A motili smo se. Zbralo se je toliko zavednih Vičanov, da je bil nemajhen Robežnikov salon natlačeno poln. Lahko stavimo viško podružnico za vzgled ne samo podružnicam v ljubljanski okolici, ampak sploh vsem podružnicam Ciril - Metodovim. Glavno družbo sta zastopala gosp. potovalni učitelj Beg iu gospod župnik Berce. Gospod Beg je orisal zlorabljanje naslova naše družbe v druge namene — in to od Slovencev samih. Gospod Berce je prinesel pozdrave glavne družbe in slikal v ganljivih besedah trpljenje Slovencev na mejah. Njegove besede so tako navdušile navzoče, da je ob koncu govora zadonelo po dvorani tako ploskanje, kakršnega še nismo slišali na Viču. V imenu domačinov je spregovoril gospod nadučitelj Gregorin. V rodoljubnih besedah je govornik na-glašal, da, čeprav smo razdeljeni po več deželah, vendar nas naj druži vsestranska ljubezen do slovensko zemlje. Pravnik Pekle je prosil svoje sovaščane, naj se ni; dajo preslepiti od nasprotnikov, ki neprestano blatijo iu sramote narodno delo podružnice in pri tem še hočejo biti Slovenci. Iz tajnikovega in blagajnikovoga poročila povzamemo sledečo: Podružnica je imela v preteklem letu 80 članov, priredila je 2 veselici, ki sta obe sijajno izpadle. Glavni družbi je izročila podružnica v letu 1911 lepo vsoto 608 K 05 vin. Novi odbor se je konstituiral tako - le: Fr. Oblak, predsednik; Knez Andrej, podpredsednik; Golob Franc, tajnik; Pekle Gašpar, blagajnik; Valentin Kopitar, tajnikov namestnik; Vrtač-nik Anton, blagajnikov namestnik; Josipina Golobova, odbornica; Mici Pek let ova, odbornica; Končan Ivan, Klemenčič Franc, Beg Anton, Prebil Anton, odborniki; Petrovčič Juri, Erjavc Ivan, preglednika; veselični odsek: Josipina Golobova, Mici Pe-kletova, Kokalj Gregor, Valent. Kopitar, Vrtačnik Anton, Pekle Gašpar, Škrl Matija, Gradišar Franc. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu naznanja, da se vrši v soboto, dne 19. marca ob 8. zvečer redni občni zbor v hotelu »Kamare. Na Premu se vrši jutri dne 10. L m. ob 4. uri popoldne pri Klobučarju ustanovni občni zbor nove C. M. podružnice. Razun domačinov so posebno vabljene sosednje podružnice, da kumujejo novi posestrimi. Društveno naznanilo. Občni zbor »Gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj« bo jutri v nedeljo ob polu 4. popoldne v gostilni pri Rastoharju na Karlovski cesti. Vabimo nanj vse člane in prijatelje društva, da se prepričajo o njegovem delovanju v preteklem letu. Dobrodelna prireditev za dija-štvo. Akademično ferijalno društvo »Savac priredi v soboto pred Belo nedeljo, 13. aprila v ljubljanskem Narodnem domu s sodelovanjem narodnega ženstva in bratskih akademskih društev veliko poljudno veselico in ples v korist dijaštvu, pred vsem društvu »Domovina« v Ljubljani. Z v porabljanjem narodnih velikonočnih običajev in z raznimi zanimivostmi se bo poskušalo doseči največ originalnega in za Ljubljano novega. Z ozirom na lepi namen, in domači, narodni značaj vse prireditve je pričakovati splošnega zanimanja društva. Opozarjamo na »Slavcev« zabavni večer, ki se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. v restavracijskih prostorih »Nar. doma«. Poleg petja je preskrbljeno tudi za zabavo. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. Slovenski Football klub »Ilirija« v Ljubljani vljudno vabi na II. občni zbor, ki se vrši dne 23. marca ob 8. uri zvečer pri Mraku na Rimski cesti. Društvo »Klub slov. amater-fo-tografov« v Ljubljani bo v kratkem pričelo razpošiljati svojim rednim članom krasno opremljen in bogato ilustrirani list (revijo) »Wiener Mitteilungen photographisehen In-haltes«. Omenjeni list, čegar veleza-nimiva in poučna vsebina z raznimi koristnimi recepti in navodili bo nedvomno zelo ugajala, prejmejo redni člani društva brezplačno dvakrat na mesec, dokler si mlado društvo v gmotnem oziru v toliko ne opomore, da si najame prepotrebni društveni lokal z laboratorijem in prične izdajati svoj lastni strokovni list. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani vabi na svoj redni letošnji občni zbor, ki bo dne 27. marca t. 1. popoldne ob 6. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 2. Volitev dveh računskih preglednikov. 3« Slučajnosti. Pevsko društvo »Zarja« v Rožni dolini ima svoj redni občni zbor v nedeljo popoldne ob pol 2. pri Končanu. Prosveto. Iz pisarne slovenskega gledali* šča. V nedeljo, t* j. jutri popoldne ob 3. prvič v sezoni velezanimiva noviteta, angleška komedija »Mala harfenistka« pri nizkih cenah. (Za lože nepar). — Zvečer ob polu 8. opereta »Dijak prosjak« (izven abonue menta; za lože par). — Pripravlja se E. Kristana socijalna drama »Tovarna«, Straussova opereta »Netopir« in Neumannova opera »Ljubimkanje«. Umetnost. Za koncert »Glasbene Matice« so skupne pevske in orkestralne vaje v najboljšem teku. Med pevci raste s stopnjevano spojitvijo zbora in orkestra živahnost in navdušenje. Sedaj Šele se kaže lepota in veličastvo najimenitnejše slovenske skladbe v posameznih delih in v harmonični celoti. Orkester »Slovenske Filharmonije« sodeluje pri koncertih pomnožen v odličnem številu na 49 glasbenikov in sicer sodelujejo poleg učiteljev in gojencev tudi zasebni prijatelji in člani »Glasbene Matice«, ki jim gre velika zahvala in priznanje, da krasnemu delu skladatelja Satt-nerja in »Matici« pomagajo do najvišjega uspeha. Odlični glasbeniki »Slovenske Filharmonije« so z navdušenjem pri stvari. Z vsem prepričanjem lahko trdimo, da bo izvajanje Sattnerjevega oratorija najlepši praznik slovenske glasbe. Udeležba obeta biti od vseh strani Slovenije, kar najbolj odlična. Najvišji posvetni in cerkveni krrgi se zanimajo za ta prelep pojav slovenske glasbe. Na slavnostnem koncertu Slovanskega pevskega društva, ki se vrši v sredo 13. t. m. v dunajski Beethovenovi dvorani (I. Straueher-gasse 4) bo tudi slovenska glasbena literatura odlično zastopana. Izbran slovenski moški zbor bo zapel Gojmir .Krekovo: Bratje v kolo se stopimo, in Oskar Devovo: Tihi večer od morja, pravcata dva nova bisera slovenska. Jugoslovanske pesmi so v slavnostnem programu sploh dobro vpo-števane. Poleg ravnokar omenjenih slovenskih se bo prvič proizvajaj veliki Hatzejev hrvatski mešani zbor »Noč na Uni< s tenorjevim srdom in sprem I je van jem orkestra ter krasna Mokranjčeva (srbska) Čekanje. Opozarjamo, da se z ozirom na vsestransko zanimanje, ki ga vzbujata koncert v dunajski slovanski družbi, priporoča si preskrbeti vstopnice Že v naprej: dohiti jih je v knj;gotržni-ci J. Otto, I. Glitckgasse 3 in v Slovanski Besedi, I. Drachengasse 3. Rniižeunost. „Slovenska Žena". Druga številka »Slovenske Žene." se je vsled raznih ovir nekoliko zakasnila. Vsebina drugega zvezka je zopet raznolična in zanimiva: 1. Vera V. Apostolika. (Ob petdesetletnici smrti Božene Nem-cove, s sliko); 2. Alice Salomon: Pregled ženskega gibanja v preteklem letu 1910-11 (Konec); 3. Mara Tavčarjeva: Prijatelju Florijanu; 3. F. Mil čin s ki: O nekaterih gosposkih grehih zoper kazenski zakon. iDalje prihodnjič); 5. Mara Tavčarjeva: Čarovna roža. (Konec); 6. Anton Debeljak: Pregled glavnih zastopnic francoskega slovstva. (Dalje prihodnjič); 7. Mara Gregoričeva: Siora Therapia. (Konec prihodnjič); 8. Slovensko žensko gibanje; 9. Ženski poklici; 10. Ženski študij; II. Žena v javnosti. 12. Razni paberki. 13. Uredništvo in upravništvo je v Spodnji Šiški št. 208. Urednica je ga. Marica Šega. List stane za celo leto 8 kron, za učiteljice in dijakinje 6 kron. Upamo, da se bo slovensko ženstvo zavedlo svoje dolžnosti ter se naročilo na ta edini slovenski ženski list. Razgled po slovanskem svetu. — Pomenljiv jubilej — 20O|eini-ea hrvaške pragmatične sankcije. Danes je poteklo 200 let, odkar je hrvaški sabor dne 9. marca 1712, sprejel takozvano hrvaško pragmatično sankcijo, katera določa, da prehaja kraljevska oblast na Hrvaškem tudi na žensko lozo habsburške hiše, dokler le - ta vlada tudi na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Ta pragmatična sankcija je temelj hrvaškega državnega prava in na tej pragmatični sankciji sloni tudi zahteva, da se slovenske dežele priklopijo kraljevini Hrvaški. Ta pragmatična sankcija tvori še danes glede Hrvaške virtualni naslov kraljevske oblasti, kar je cesar Fran Josip I. izrecno priznal v svojem reskriptu na hrvaški sabor ss dne 8. novembra 1861. — Gostovanje hrvaške opere v Sofiji in v Belgradu. Pred kratkim se je mudil v Belgradu in Sofiji intendant hrvaškega narodnega gledališča Vladimir pl. Treščec, da vrne obisk intendanta belgradskega in ravnatelja sofijskega gledališča. Pri tej priliki se je tako v Belgradu kakor v Sofiji natanko dogovoril glede gostovanja hrvaške opere. Hrvaška opera prične gostovanje začetkom meseca maja. Tako v Belgradu kakor v Sofiji ho priredila po 6 predstav. Na reperteorju bodo te - le opere: Ivan pl. Zaje: »Nikola Su bič Zrinj-ski« in »Oče naš«;Verdi: »Traviata«; Puceini: »Tosca«; Offenbach: »Hoff-manove pripovedke«; Wagner: »Za- kleti Holandec«; Binički: »Na uranka«; Dvorak: »Rusalka« in Ivanov: »Kamen in cvetje«. Zadnja opera je bolgarska in jo bodo peli tudi v bolgarskem jeziku. Vse ostale opere se bodo pele v hrvaškem, oziroma srbskem jeziku. Repertoar bo torej po pretežni večini slovanski. — Jugoslovanska umetniška razstava v Belgradn se otvori na pravoslavne Binkošti dne 26. maja. Priredilo je ne bo umetniško društvo »Lada«, marveč poseben odbor, obstoječ iz najuglednejših belgradskih meščanov. Predsednik tega odbora je naučni minister Ljuba Jovanovic. Za to razstavo se je osnoval poseben odbor tudi v Sofiji. Temu odboru stoji na čelu bolgarski naučni minister S. S. Bobčev. Razstava v Belgradu bo trajala več tednov. Kasne je se vse razstavljene umetnine preneso v Sofijo, kjer se razstava znova otvori. Srbsko naučno ministrstvo je določilo 60.000 dinarjev za nakup umetnin na tej razstavi. Enako vsoto za nakup slik in kipov bo žrtvovalo tudi bolgarsko ministrstvo. Nadejamo se, da se bodo to razstave udeležili tudi slovenski umetniki. — Srbski častniki — odlikovani z japonskimi redovi. Kakor je znano, je lansko leto potoval po Evropi japonski general Nogi, osvojitelj Port Arturja. Pri tej priliki je posetil tudi Belgrad, da se informira o razmerah v srbski vojski. Sedaj je na predlog maršala Nogija Mikado odlikoval dva srbska častnika 2 visokimi redovi, in sicer poveljnika dunavske divizije M. Božanovića z redom Kiokusi Cu-ši (vzhajajočega solnca) III. vrste in general Št a bor ga majorja Draga Dimitrije vica z redom Oni Hošo (svete skrivnosti) IV. vrste. Ta dva častnika sta prva Srba, ki sta dobila japonske redove. Izprsd sodilo. Kazenske obravnave pred deželnim snt! i ceom. Ne^aroa razvada. Pred sodišči se navadno bolj pojavljajo slučaji, v katerih nastopajo kot obtoženci ljudje, ki poskušajo na ta aH oni način ubiti eksekucijski zakon in preprečiti ali otežkočiti eksekucijo. Ljudje poskušajo, kadar jim že preti prisilno izvršilo, ali je že v teku, skriti, prodati, pokvariti ali razdreti premične in nepremične stvari, ne oziraje se na to, ali imajo od tega kaj dobička ali nič. Pri tem pa pozabljajo, oziroma ne vedo ljudje, da je vsako tako odtegnjenje stvari, ki so zarubljene (pod prepoved dejane) ali oblastvu na razpolago izročene, goljufija, in se tudi kot taka strogo kaznuje, ne oziraje se na to, ali so prišli vsled svoje krivde, ali brez lastne krivde v tak položaj. Kazenski zakon jasno pravi, da je oni, ki je v pretečem ali že v tekočem prisilnem izvrševanju izplačilo svojih upnikov celotno ah delno onemogočil s tem, da svojo imovino pokvari, samovoljno razdere, ali izpridi, skrije, proda, ali na kak drug način odtegne, kriv prestopka 02ir. pregreška in se po zakonskih določih strogo kaznuje. S to obsodbo so zvezani tudi vsi nasledki, ki so določeni v zakonu za obsodbe zaradi prestopka goljufije. Le če dolžnik s privolitvijo upnikovo proda zarub-Ijenc stvari, se oprosti. Taki slučaji se, kakor rečeno, silno množe pr sodiščih, in se ljudje, ki so že iUk v brezupnem položaju, dosledno strogo kaznujejo. Posestnik J. R. v idrijskem okraja se je zadolžil. Na njegovem posestvu je bilo vknjiženih raznih dolgov več kot je bilo vse skupaj vredno. Prišlo je do prisilne izvršitve in njegovo posestvo je bilo sodno zarubljeno, cenjeno in prodano. Med tem je on prodal v Gorici konja za 230 kron, nekaj tramov za okoli 30 kron in stri in polomil pri hišni preiskavi vpričo sodnega organa v svoji razburjenosti in jezi harmoniko, vredno 40 kron. In kljub vsem olajševalnim okolnostim, katere jc sodišče v polni meri vpošte-valo, mož je namreč prišel v tc zadrege vsled nezgod in je oče več otrok, je bil J. R. obsojen na !4 dni zapora. o * rt Zanimiva obravnava pri okrajnem sodišču v Novem mestu. Mesarja in gostilničarja Javornika v Žabji vasi toži klerikalni odbornik Vovk iz Gotne vasi, ki jc znan kot nekdanji zagrizeni sovražnik in široko-ustni zabavljač čez župana Zurca, sedaj pa ko se jc s pomočjo prevar-jenib naprednih volilcev vrinil v ob-činki odbor in je postal županov naj-zvestejši oproda in najtoplejši somišljenik. Torej mož zelo pisanega značaja. Javornik je dne 29. januarja po občinskih volitvah vprašal v svoji gostilni Vovka, kako so izpadle volitve v Kandiji, nakar jc Vovk rekel: »Kar je za našo stran, jc dobro, kar je pa nasprotnega, je šlo v koš.« Ko je drugi dan več mož vprašalo Javornika o izidu volitev in če je Vovk kaj pravil, je Javornik ponovil Vovkove besede. Vse to je prišlo na uho župana Zurca. Tedaj je pa župan Zurc v očigled dejstvu, da so se vršile volitve, kakor je znano, popolnoma pa predpisih volilnega zakona, zapovedal Vovkn, da naj toži Javornika, da reši Čast cele občine. Vovk je vložil tožbo zoper Javornika, češ, da je ta okoli govoril, da mu je Vovk povedal, da je komisija trgala liberalne glasovnice in štela samo klerikalne, česar seveda Javornik ni govoril, ampak si je Vovk sam izmislil. Pred sodni jo izpove Javorniik ii» priče, da jc Javornik ponovil Vovkove besede: »Kar je za našo štren, je dobro, kar jo nasprotnega, je šlo v koš.« Vovk pravi, da ni res da bi on rekel, da je konrs'ja metala glasovnice v koš. ampak samo izkaznice, kar je pa morda vie za »Dolenjske Norice«, ne pa verjetna izpovedba pri sodniji. Toda Vovk si nasprotuje v izpovedna h, ker je preje izpovedal, da je on rekel, da je komis;ja trgala le pofnflkaim glasovnice. Sicer pa Vovk izprem'nja svojo izpovedb* in je jasno, da ni tako erst in nedolžen, kakor se kaže na zunaj. Tudi vemo. koliko s:e srne verjeti DKiia, ki ne respektira državnih zakonov in ki je lani na nepostav^u način izvabljal volilcem v Kandiji in po vaseh glasovnice za časa drznvnozborskih volitev, kier je igral j"ko umazano vlogo. Dobro vemo, kako je pr^d volilnim lokalom volilcem trgal glasovnice iu hitel črtati že napisanega naprednega kandidata MaicrhVa in pisal Jarca proti volji volilcev. Tudi je imel celo naročje glasovn:c, izpolnjenih z Jarčev m imenom, ki jih je s kaplanom vsiljeval volilcem. Vsa ta dejstva nam povedo, koliko moremo poiiigati na Vovkovo možatost. Sk-er pa priporočanj kierikaleem drugo milo. če se hočejo oprati; kajti na ta nač'n se ne bodo. Obravnava se je preložila, da se zaslišijo še nekatere priče. • o o Proces proti armenskim revolucionarjem v Petrograda. (159 obtožencev — 60 zagovornikov 400 prič.) I. V Petrogradn se je začel mon-stre-proces proti 159 armenskim rodoljubom in revolucionarjem, ki so bili zdrnšeni v organizaciji, nazvani "Dasznakcutinu« in so do nedavnega časa razvijali svoje delovanje r Kavkazu. Med obtoženci so armenski milijonarji, duhovniki, b gati trgovci, dijaki, osebe, ki uživajo v domovini največje spoštovanje in katere se smatra za narodne rodoljube in voditelje. Vsi imajo roke in noge vklenjene v težke verige. Prvotno bi se moral vršiti ta proces v Tlflisu. Justič-ni minister pa jo odločil, naj se vrši v Petrogradu, kajti v Kavkazu vlada nima dosti opore za svojo reak-cijonarno stremljenje. Proces ima popolnoma politično tendenco. Dokumente, ki jih navaja obtožnica, proglašajo zagovorniki Z3 falzifika-te. Pravijo, da bi bila s temi dokumenti kompromitirana vsa ruska justica, če bi jih dobilo v roke sodišče v Tiflisn ter jih pravilno presodilo in označilo. Vendar je pa stališče Armencev zelo neugodno, ker se je dobilo mnogo prič, ki so dale podkupiti in bodo pričale tako, kakor to potrebuje petrograška reakcija. Proces bo stal ogromno denarja, kajti priče so prišle iz daljnega Kavkaza in jim mora petrograški senat nagraditi pot in vse stroške. Razen-tega je pa dogovorjeno, da dobe od sodišča še — poseben honorar. Odvetnikom je zagovarjanje zelo otežkoceno in delajo jim različne ovire. Priče so dobili iz vrst podrejenega personala in služinčadi na ruskih posestvih v Kavkazu; nadalje se re-krutirajo iz vrst plačanih erarnih ogleduhov in policijskih agentov-provokaterjev, ki ubogajo vsako povelje vlade. Prečitane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idej i na moč. Izvrševal ni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.1 ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju. Bazne stvari. • Trideset svatov zmrznilo. Pe~ trograd, 7. marca. Blizo Kologriva je zmrznilo 30 svatov. Velika železniška nesreča. La- favette (Indiana), 8. marca. Poroča se, da je bilo pri neki železniški nesreči na wabaški železnici blizu zahodnega Libanona 30 oseb ubitih. Žrtev poklica. Monakovo, marca. Prosektor na tukajšnjem anato-mičnem zavodu in docent dr. Herman Hahu so jc pri raztelesenju nekega mrliča vrezal v prst. Navzlic vsem protisredstvom je čez li dni nmrl. ° Nasilen berač. Berolin, 7. marca. V Ellerstadtu je napadel 501otni čevljar Weilbrenner soprogo župana Weinhardta, ker mu ni hotela dati miloščine, ter jo večkrat i nožem težko ranil, da je kmalu nato umrla.Mo-rilca so aretirali, • Ogromne menične goljufije. Dar ms tad t, 7. marca. V Niedermoos-dorfu na Hesenskem je propadla on-dotna posojilnica. Včeraj so zaprli 501etnega zasebnika Mojzesa Isaaka v Darmatadtu, ker je na ukaz te posojilnice ponaredil menjic za dva do tri milijone mark. ^ Komunalni davek od kinematograf ičnili predstav. Mostee, 7. marca. Mostecki občinski svet je sklenil, pobirati davek od predstav ondotne-ga kinematografa v korist ubožnega zaklada. Od predstav ob delavnikih se bo pobiralo po 10 kron, od nedeljskih pa po 15 kron. Temu sklepu mora seveda pritrditi deželni zbor. • Speča deklica. Iz Hettstedta na SaksonsVem poročil jo: Neka 181etna deklica je začetkoma n^eseea februarja zaspala in je do danes niso mogli zbuditi. Cez par dni so jo prenesli v bolnišnico. Spi tako trdno, da je popolnoma neobčutna za vso vnanje vplive. Sicer je pa baje popolnoma zdrava * 1 ep zaslužek. Kijev, 7. marca. Odvetnik Gurianov je rešil dvema knietoma dedsčino v sneskn sedmih milijnov r uhljev. Odvetrik se je dogovoril s kmetoma, da dobi polovico dedšeine, če kmeta dobita pravdo. Na ta način bo dobil odvetnik triinpol milijona rubljev nagrade. Naoad na šofer j. Berolin, 7. marca. Včeraj zvečer sta na »Dobe-ritzer Heerstrasse« na šoferja Adolfa Grnndmanna streljala dva neznanca, ki sta se peljala z njegovim avtomobilom. Najbrže sta mislila oropati šoferja, ki pa ni imel denarja pri sebi. Ranjenega šoferja so prenesli v bolnišnico. • Tatvina v pizanski cerkvi. P i- z a , 7. marca. V tukajšnjo stolnico so vlomili neznani tatovi ter odprli grobnico, v kateri leži metni patron sveti Ranieri. Svetnikovo truplo so dvignili iz grobnice, položili na oltar ter ga oropali zlate krone, škofovega prstana, zlatega pasa in raznih dragocenosti. Truplo je nepoškodovano. Ukradeni predmeti so velike vrednosti. Iz tabernaklja so odnesli tatovi srebrni križ in zlat ciborij. * Boj dveh milijonarskih hčera z napadalcem. N e w J o r k , 8. marca. Med milijonarskima hčerama Ruby in Anuv Heartfield se je na neki farmi blizu Brenstva, Massa-ehiisets, vršil grozen boj z nekim norcem, ki je hotel i dinamitno pa-trono vse razstreliti. Skušal je, deklici zvleči do ognjišča. Eno uro ste se borili in ste se končno srečno iztrgali iz rok napadalca. Takoj nato je napadalec vrgel d'namitno patrone na ognjišče. Hiša je bila popolnoma razrušena, napadalec pa raztrgan. * Goljufi s papeževimi slikami. Praga, 8. marca. Tukajšnja policija je zasledila družbo sleparjev, ki je pod imenom »Unio romano Espon-daburo et komp.« v dunajskih in budimpeštanskih listih inserirala, da imajo ženske in moški s prodajanjem religioznih predmetov lahko tedenski postranski zaslužek 30— 35 K. Osebe, ki so se odzvale inseratu. so morale plačati 10 K, na kar so jim obljubili neki anarat za razmnoževanje papeževih slik. Za tisoč takih slik so dobile 5 K. Danes so zaprli imejitelja tvrdke Alberta Esponda-buro in Vittoria Peccoli. • Posledica bančnega kraha. Berolin, 8. marca. Bančni krah v Spandavu je zahteval danes dve žrtvi. Eden izmed najuglednejših trgovcev v Spandavu, Kurt Thomas. ki je prt bankirju Baethgeju, ki se je ustrelil, izgubil večji del svojega premoženja, je danes zblaznel in so ga morali prepeljati v blaznico. Danes zjutraj se je ustrelil špandavski mestni svetnik Emil Miiller, eden najuglednejših članov magistrata, ki je tudi izgubil svojo premoženje pri Baethgeju. * Južni tečaj dosegel. Kristija-nija. 8. marca. Lista »Aftenposten« in »Tvdens Tegn« sta dobila sledečo brzojavk iz Hobarta, ki je bila oddana dne 7. marca ob 3. uri 40 minut: Roald Amundsen je dospel na južni tečaj med 4. in 17. decembrom 1911. Na ladji so vsi zdravi. — Krtstijani-ja, 8. marca. Amundsen je poslal kralju Hakonu brzojavko, v kateri pravi: »Prepotoval sem notranjščino antarktičnega kontinenta in napra- vil važna geografična odkritja. V proslavo Amundsna, ki je odkril juž. ni tečaj, je imel predsednik v parlamentu nagovor, v katerem je izrekol zahvalo in občudovanje, da je Amun dsen odkril južni tečaj ter tam razobesil norveško zastavo. Parlament je poslal Ainundsenu sledečo pozdravno brzojavko: »Storthing je i veseljem sprejel poročilo, da ste Vi in Vasi ljudje srečno dospeli na južni tečaj ter tam razbesili norveško za-stav. Storthing Vam pošilja naj. iskrenjše pozdrave in zahvalo.« —. Kristijanija, 8. marca. Kralj, vladn storthing in geografična družba so poslali Amundsenu brzojavne čestitke. Kralj je dovolil, da uporabijo nje-govo ime, kakor tudi ime njegove soproge pri kartografičnern določevanju nonovo odkrite dežele. v Lovska sreča nemškega cesar« ja. »Pariš Journal« priobčnje sledečo vest: Pred par tedni je bil cesar Viljem II. na lovu pri svojem prijatelju, bogatemu grofu Stolbergu. Med povabljenimi je bil tudi grof Zeppelin. Ko je bil lov končan in postreljene zveri že v vrsto pol ožr ne, naj bi cesarjev fotograf, ki je Vilj<^ mu vedno za petami, fotografiral cesarja v večni spomin. Cesar Viljem se je že postavil med ustreljene zveri, katerih je bi!o štiriinšestdeset, kar prešteje Viljem ustreljene zveri Cesar se obrne k svojemu puški-noscu in pravi: »Štiriinšestdeset srn ... to je v resnici nekoliko preveč. Vsaj sern vendar izstrelil ssmo trideset patronovV • Zdravilo proti strahu. Dr. Vu-tin - Fang, sedanji zunanji minister kitajske republike, pripoveduje jako rad anekdote iz kitajskega življenja. Eno teh anekdot hočemo navesti: Neki Kitajec: je našel svojo ženo mrtvo na poljn. Umoril jo je tiger. Kitajec je popolnoma mirno potr -sel truplo svoje žene z arzenikom. Naslednjega dne je prišel pogledat na-sJedke svojega dela. In ti so ga popolnoma zadovoljili. Poleg trupla žene je ležal zastrupljeni tiger. Kitajec je potegnil s tigra kožo ter jo pr od mandarinu. Tigra je pa proJai zdravniku, ki je napravil iz nj^sr? pilule kot zdravilo proti strahu, ki so bile neverjetno hitro prodane. Za to, kar je premeteni Kitajec bskupil, si je kupil novo. mlado ženico. * Skrivnosten puščavnik. Iz P-frograda pišejo: Že dalj Časa govor^ tu in v Moskvi o puščavntku Raspu t in u. Ljudstvo ga Smatra za »svetnika«, toda tudi v višjih, da, celo v političnih kroorih je prišel do velikem vpliva. Najbrže je Rasputin le hist ričen muzik, katerem pripisujejo čudežno moč in ki je opetovano izzval tndi škandale. Na nekem shodu monarhistov. ki se je vršil v Moskvi, so se posvetovali, kako naj postopa jo napram Raspntinu, vendar pa niso imeli pravega poguma. Večina strankarskih pristašev je bila mnenja, da je treba čakati, da se popolnoma pojasni, kdo da je pravzap^ Rasputin. Ce se izkaže, da je član neki prastare sekte, ki daje svojim članom prav čudne predpise glede apol-nega življenja, tedaj mora stranka nastopiti pri svetem sinodu, da ga kaznuje. Če je pa navaden zločinec proti nravnosti, tedaj ga naj kaznuje svetna oblast. Ce bodo monarhisti * svojimi koraki proti Raspntinu kai dosegli, je veliko vprasanje. Rasputin se je vrnil v svojo domovino v gu-berniji Tobolsk. V vseh krogih se govori, da ima ta puščavnik, kateremn se škofi klanjajo ter mn poljubujej.t roke, popolnoma svoboden dostop v palačo neko zelo, zelo visoko osebe. Ta okolščina je baje tudi vzrok, da časopisje ne sme poročati o puščav-niku. Takega stališča napram časopisju nima na Ruskem niti največji državni uradnik, niti min. predsednik. To pravico uživa, edino car in njegova rodbina. Pred odhodom je Rasputina sprejel min. predsednik Kekoveev v dveurni avdijenci. Kmečka pisarna narodno-napredne stranko Vodstvo narodno - uapredut) stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbi nskih in vojaških zadevah. Izključene p3 so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc p slo vala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki ie potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 33 vinarsko znamko) na: Rmetsko pisarno narorino-napredne stranke r Ljubljani, VVoliova ulica 10. Oh sebi umevno je da ie pisarna na razpolago tndi naprednim kmetskim županstvom. §VOlC$ Zli l*đ V JO &i ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, milice in kite se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpololoženje bo zopet na« stopilo, ako bodete rabili pristni Fellerjev fluid z znamko „Elzafluid". Tucat na poizkušnjo5 kron franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V, Feller v Stubici, Elzin trg štev. 238 na Hrvaškem Telefonsko in brzojavna1 poročila. Deželni odbor na agitaciji t Deli Krajini. Črnomelj, 9. marca. Jutri, v nedeljo zjutraj bode tukaj ves deželni odbor z glavarjem branil zavoženo deželno gospodarstvo. Kmetski prijatelji in slovenska inteligenca. — Kličemo vas na krov! — Bel o-Kranjci. Bosanska deputacija pri skupnem finančnem ministru. Dunaj, 9. marca. Skupni finančni minister Bilinski je sprejel včeraj ob navzočnosti bosanskega deželnega iefa Potioreka bosansko deputacijo, ki jo je vodilo predsedstvo bosanskega deželnega zbora. Bilirski je nagovoril deputaci'o ter jo informiral 0 principih svojega poslovanja. Na-glašal je, da Besne in Hercegovine ne smatra za koloniji, ki bi morale služiti monarhiji, marveč za enakovredni deželi. Njegova dolžnost je, da zastopa interese obeh dežel ne da bi oškodoval interese Avstrije ali Odrske. Zafo je tudi njegova zelja pritegniti zmerne elemente vseh treh strank k skupnemu delovanju v prilog dežele ter bo prišel tekom meseca maja v Bosno, da uredi deželno vlado, ki pa je ni mogoče postaviti v Ho vrsto z drugimi deželnimi vladami, ker je bosanska deželna vlada odgovorna dež dnem u zboru in dr-šavnemu zboru. Vendar je treba, da dobi bosanska vlada pravico nekatere stvari izvršiti popolnoma po svojem preudarku. Želeti je tudi, da se pritegnejo k skupnemu delu tudi domačini, da se doseže na ta način ožji -tik med vlado in prebivalstvom. Skupni finarfni minister B'lin^ki je nato govoril se o železniškem programi in o tarifni politiki, katera za-dnja mora biti taka, da posp*%šnje domačo produkcijo. O govoru Biliuske-ga se je razvila živahna debata, ki se nedal^nje še v teh dneh. D*nai, 9. merca. D nes dopoldne ie imela bosanska deputacija posve-ovanje, na katerem je razpravljala včerajšnjem pregramatičnem- go-vi rn finančnega ministra. Bosanski iki so nad besedami B*lins'*ega arani. zlasti jim ni ngajal no-ačni ton njegovecra frovora. D«nes bo depntaeija izročila Blinkemu memo-rafirlnm gTe4e tarifne r»ol?t:ko na bodli železnicah. Konference sa 'Tiliodnje dni nadaljujejo. Češko - nemška snrava. Dunaj, 9. marca. Knez Tfriu je bH danes pri cesarju v avdijenci in mu je poročal o češko - nemški -pravi. Tajni svetnik Schemua. Dunaj, 9. marca. Feldmaršal Schemna, špf generalnega Štaba, je menovan za tajnega svetnika. Novi člani gosposke zbornice. Dunaj, 0. marca. Danes ob 3. popoldne ima gosposka zbornica sejo, v kateri se bodo novoizvoljeni člani rornice predstavili. Tramvajski u&lužbcnci na Dunaju. Dunaj. O. marca. Danes je imel >dsek za cestno železn:eo in m; s*ni svet sejo, ter sta oba sklenila odpustiti one delavce, ki so na zadnjih socialno demokratičnih shodih govo-*ili. Pričakovati je. da bo imela ta dredba dalekosežne posledice in da ,rdo proklamirali ccijalnodemokra- 1 ni delavci generalno stavko. Dr. Vaclav Skarda umrl. Praga, 9. marca. Včeraj popolu- dne ob 5. je umrl po kratki bolezni redsednik mladočeškega eksekutivnegra miteja, član gosposke zbornice itd. :\ Vaclav Skarda. Dr. Vaclav Skarda je pred kakimi 14 dnevi v pisarni ako nesrečno padel, da si je izvinil ?e in so ga morali domov peljati. Nato se mu je napravil hud šen, vsled esar so se zdravniki odličili za ope-acijo, ki pa ni dosegla zaželjenega jspeha. Nato je pritisnila pljučnica. eraj dopoludne je dr. Vaclavu Skarda i'no oslabelo srce in popoludne ob 5 je umrl. Dr. Vaclav Skarda je bil Jhčinski svetnik in prisednik deželnega dbora v Pragi. Od 1. 1894 je bil tudi deželni poslanec in je opravljal še več avnih in uradnih in zasebnih funkcij. fiil je jako delaven in zelo priljubljen nož. Udeleževal se je z vnemo tudi e$ko-nernških mirovnih pogajanj in je rajal odločno na stališču, da je v nteresu celega češkega naroda in kra-jevine Češke, če se izvedejo mirovna ovajanja. Bil je v vseh krogih znan n jako priljubljen mož in češki narod - ž njim veliko izgubil. Hrvaški srednješolci. Zagreb 9. marca. Tukajšnji srednješolski dijaki so dobili od svojih olegov v Sušaku, Bakru in Senju ziv, da naj se pridružijo v znak rotesta proti nastopu oblasti pri zad-jih demonstracijah stavki. Vršilo se nato posvetovanje dijaških zastop-ikov, ki pa ni imelo nobenega uspeha, ćeraj dopoldne so zapustili dijaki govske akademije šolo in so odšli J "/o na cesto, kjer so demonstrirali proti postopanju oblasti in bana Čuvaja. Nato so šli na vseučiliški trg, kjer so improvizirali shod. Ko so začeli peti narodnp himno, je prišla policija na konjih ter razgnala dijake. Odposlanstva dijakov so hotela nato pregovoriti tudi druge dijake, da se pridružijo stavki, vendar niso mogli priti do dijakov, ker so dali ravnatelji zapreti duri. Uradni list poživlja starše, da naj pomirijo dijake, ker bi morala sicer šolska oblast zapreti šole. Zagreb, 9. marca. Danes sta bila pred sodnim dvorom obsojena prva dva mlada demonstranta, ki sta bila povodom zadnjih demonstracij prijeta, ter sta dobila po dva meseca ječe. Ogrska kriza. Budimpešta, 9. marca. V včerajšnjih klepih se vladna stranka ni nič ozirala na resolucijo glede brambne reforme in je n"»ti omenila ni, kar je znamenje, da hoče vladna stranka olajšat' rešitev krize. Mero-dajnl politiki bnčejo na vsak račin vzdržati Khu°na na površju in zahtevajo, da bodi zopet on ministrski predsednik, vsakemu drugemu groze z ostro op< žici jo. Veliko razburjenje vlada proti vojnemu min?stm Auffenhcrgu m politični krogi zatrjujejo, da bi njemu v delegacijah ne prizna'i niti dinarja. Največb« vržnost pripisujejo avdvicnei vojnega ministra pri cesarju, ki bo imela morda presenetljive posledice. Dunaj, 9. marca. Vojni minister Anftfenberg je bil denes pri cesarju v avdijenci ter je avdijenca trajala nad eno uro. Avstrijsko - bolgarska trgovska pogodba, Berolin, 9. marca. »Vossische Zeitung« poroča, da so se pojavile v pogajanjih m**d Avstrijo in Bolgarsko zaradi trgovske pogodbe, ki se vrse sedaj v Sofiji, velike ti'žkoče in da bedo pogajanja morda v kratkem času prekinjena. Nesmrtno blamirani m?-:e oiročička. Čut utruicnosti, ki se v tem naoornem času pojavlja tako ra'i. se z rabo Scottove emul :-: lahko odvrne. :-: Scotto va :: emulzija :: obsega vrsto krvotvorr ih krepilnih sestavin, ki jako udodno vplivajo na mate- to znamko — rino mleko ter oži ljajo in j***— ——* „ . . _ , Scottovejja po- osvezujejo S c o 11 o v a emul zija je lahko nrebavna in lahko uživa. Friftno Ramo s stopama se torej P.-i nakupu cahtevaita izrecno Scottovo emnlz'jo Znamka »Scott« ie, ki te vpeljana te čet 5 lot to lamci ta dobro kakovost m učinek Cena .irvirni steklenici 2 K 50 Dobi so v vsaki lekarn "Na močne zimske bolezni, pro-tin, revmatizem in ozebline ugodna vpliva bolečine tolažeče, vsrkavajoče sredstvo za vteranje Contrheu-rnan iz lekarne B. Fragner v Pmgi. Glej ins rat. . Ha i -. 'i .. * , v-al - . v-. ' ■ •'" s..." * • Potrti globoke 2a'osti naznanjamo vsem sorodnikom, pri'ate»jem in znancem prežalo^tno vest, da je naš ljubljeni soprog ozn orna oče in stati oče, gospod Fran Gerž'na trgovec in posestnik danes zjutraj ob 9. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s SV. zakramenti 7a umirajoče v 7-» letu bvoje starosti preminil Pogreb dragega poko nika se vrsi v pondeljek dne 11. marca tU ob 5, uri popoldne iz hise žalosti na tukajšnje pokopališče. Posmrtne maSe se bodo brale v domači cerkvi. Št Petar na Krasa, 9. marca 1911. 9i3 Žalujoča rodbina Geržina. Avstrijska tpeclallteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega .Msllove^i SeiJHti-priski*. ki je pre- skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom Skatljica.t IL Po poštn m povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni za agat Ij, DUNAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi zaht vati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 19 aPl*i|>OI*0^niS10 nlhi irpni J. Ciuha Stari trg št. 1 3 zlskll njuhal L Eđor a .jfliOHIATf-om" 86 krepia, Zmeraj doiier tek toni II. Ca žeorJe^ godrnjj, r-ij „r-o a i a pa ^eha! m. Ni otožen, nt bolan, Ta, ki viiva MetRnrnioglCiin nnrna Vlalia Ml ■•rj«» s«»>2 Postavno varovano. Borzna poročila Lfnbllnnska ^KredKna banka v Ljubljani* Uralu« %«rtl tfaaafske b#r»- 9. maica m Beaara« i Paiataanl Mplrfl. malpv« 'rnt.i . . . ifeHm« renta .... t !• . svstr. krontks renta . . 1% opt. „ ■ „ . . !• . kr*n!si*o de'e'nn no^n'fir !•/, k. o. Celke de?, banke . SaaM«, reeke (i f. 1«>«n «/, . . . m It 1 . • « . Mfkr...... semeUske I. Isdaje oitnke. ... tt •t *t ■ t» m »• it m »« eklnl....... M«rke....... ' rank! . • . . • • • * trt • ....... R'iW|l. ....... Žitne cene v Budi Dne 9 marca 1912. T • r m i n. Pšenica za arrii 191? . za Pšenica za oktobei 1912.' za Wž za april 19U.....za Oves za april 1912 . . za Ove« za okt'ber lq!2 . . za Koruza za mai 191 ? . . za Koruea za iuhj 1912 ... za Koruza za avgust 1912 • . za sreo 'i'-60 8^6^ ^925 92-25 P2 — 433-fiuj — 26 75 2% 75 5"» — 503- fr> 25 42 0 4 80 24595 i?*5n ^f3 90 ~4f> 0 tj 2* '417 9 2 25 ^91* — 294-— 11 37 11780 9 60 94 81 254 25 I«I2 B1h»»th . 8 -80 92 SO 8 -8> 894V ' 93 25 93- 44c — r^2l -308 *0 31025 280 75 256 75 £17 — 51*— sr— 72? 4S r0 38 m 248 95 473"-6r4 90 c47 0 10825 74? 7S 9^3 25 "97 — 295'- 11-4C 118 — 95 75 95 -25^ 25 pe6ti 50 ke 50 kg 50 kg M ks 50 k« 50 k-» 50 kg 50 kg 11'7* I 89 10 24 1003 9 '3 8 7J 87 8 4 J ff Cl8 <^> trn 01*10- B faoja 8. 2 nop. •» 9. zv. 9. 7. zj. Srednji rrafel t'*'< S«-7I mm Stanle X 15 Vetrovi Nebo ▼ mm »S S 7-i I si. j vzh obtačo i. 5*4 si. mg jasno — •8 brezvetr 9 Srednja včeraisnja tempera'ura 5*7* norm. 24' Padavina v 24 ura4! 1 9 mm. Prodajalka z večletno prakso, za trgovino mesa* ner/a hlapa na r1ež#»'i se sprejme kot voditeljica. Eveotuelno bi se odiala trgovina v najem proti kavciji. 911 Kir, nove upravni^tvo »Sov Naroda«. Zidarski polir ^ien|en. 33 let star. \ešć slovenskega in nemškega jezika, zmožen samostoi^o voditi stavbe, 909 i*če dalj ^raja'olSc službe v Dubijani. Franc Ner.d. polir v StruTnanl, posta Piran v Istri, „lljtel Saito Spirito«*. vajen tud' ulivanja rumenega mateiiiala, se sprejme v k* vinskem sirn^ar-civu in llvarnici rumenega materijah v Solnogradn, 900 Ponudbe pod „MetaUdro .er" na anončno ebspedicl'o Edvard Brann, Dnnaj x., Scteniuranslrasse 9. ugašeno apno p'-«> vrste, uležano, f ehlnice, ,J06 vseh vrst vrviy opeka zidak i t. d — Vpraša se vsak dan med 8—9 Hop in od 12^2 pop- prt i ima, ijjjjft M *ml l PozorI Pozor! Proda se p A zelo agodnimi cenami: 6 ve^k'h vozov, pr»pravn»h 2\ kmete, špediteri« itd. Več velikih sodov, ki držijo do 53 hektolitrov. Sesalca (pumpa) in cevi -za vinotr/ice in druge. Nova velika kredenca in trimo z ogledalom. Se čisto novo 907 koBo z znamko »Meteor* n popolnoma nove knjiee: Laksi on (17 kn;ij), Wclital ond Mensciicit (5 ka^ig) m še več drugih stvari Matančnetša pojasnila in prodaja ie ? Snflni Šiški l\. 11 f JnrKW li Čuvajte se peg. V*5e obkičie t>o i.r.isiso. čiata in tino Lakor aiaba»tr. Pege, pike, upu iaje, rdečice oblicia in noku, sive in rwme-ne liw> in vK*k neoriteten nedoMifk cwKtr .m »aiamčeno v C rineh „Vladicca balsamin11. raiMaaiTm K * m — Rationell bala mila K. 1 r — Učinek ie op.it!ti le po — ——— enkmtni rabi-- —;—^x ■ ■■- ,m Neprijetne dlačice 910 a obličja ia rok odstrani trajno in *>rei b-.le^ti v ■ mino; >b edini iaj»mč«,p.i neškodljivi flSattygmo**. Steklenic« r|. ... --r."-—r kron . 5 » —--—-vrr • r -m Bujna rast las ia brk se doseže takoj z edino naiboljfto usno mastjo isvlackoaa) — a.Poarlne". Cena K 4—*. L« Bujno poinasf-fcTtisno oprsje doseie es km slabotna dama v 3 tedn h. Učinek caiamčcn. Ntzievilin zahvalni in pritnalni dopisi sdravnikov in dam so na razpolagi* Uipeb se vidi te v • dneh — Edino krepčilno' .n osvežujoče sredstvo. Cena stekleu-ce aniver> talnega sredstva Et-AJmiH 3 i navodilom ■ K K tem« poseb li »remni »tvtece«. .Vt^diccoa K .' — — Proa?i Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1364. — 29 počmhic. VCOai Marijin M Petra CCSta (f M JSiCimziODi Oeearall"). I Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 29. sv. 1912 ss K 73,530.866—. i: preje J. C. Maver Selmski kapital in reserve 52,000.000 kron. Najkulantnejše izvrševanje borzaln osrečil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanj? deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrarnbe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. po i lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila io nakazila v Ameriko io Iz Amerika. 1660 Ustmens In pismena pojasnilo in nasveti o vsak v/ bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. ■ Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vloj na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga viak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih" kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Naznanilo! Cenjenim športnim krogom, kolesarjem, motoristom, imetnikom avtomobilov, podjetnikom motornih in strojnih obratov, si dovoljujem vljudno naznanjati, da smo ustanovili iz moje sedaj obstoječe tvrdke Karel Čamernik, javno družbo, katero bodemo vodili odslej pod imenom NIK& LJUBLJANA, Dunajska cesta 9—12. Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili ter vsemi posameznimi deli, avto« mobilna garaža in mehanična delavnica. V dražbo je stopil gospod Oton Wolf, znani avstrijski avtomobilni dirkač, strokovni učitelj za avtomobiina vozila, dolgoletni prvi monter v oddelka za motorje in avtomobile pri tvrdki J. Puch. akcijska družba v Gradcu. Družba bo razpolagala z vozili in blagom le prvovrstnih tovaren, najboljšimi delavskimi močmi tako, da ji bo mogoče vsa izročena dela izvršiti strogo solidno, ceno in odgovarjajoče vsem strokovnim predpisom. Medtem, ko izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj in v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da p. n. športni krogi to zaupanje preneso tudi na sedanjo tvrdko. Biležitno z odličnim spoštovanjem Karel Čamernik & Ko. • DD Slovansko Sokolstvo. Pred vsesokolskim sletom v Ljubljani lete 1913. Češko Sokolstvo praznuje leto* ?vojo petdesetletnico in z njim vse slovansko Sokolstvo, kajti od tu se je začela Siriti sokolska ideja po vsem slovanskem svetu. Med Slovenci je našla sokolska ideja kmalu privržencev in že leto pozneje je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo v Ljubljani. Leto 1913 je jubilejno leto slovenskega Sokol stva. Kakor pri Čehih tako je bila tudi pri Slovencih prva doba Sokolova samo nekako pripravljalna doba. Takratni političen položaj je bil za slovanski narod skrajno neugoden, vlada je zatirala in preganjala vse, kar je bilo slovenskega, hoteli so uničiti narod, ki se je začel zavedati svojih mladih moči, ki je zahre-penel po svobodi hoteč se otresti težkih verig tnjega gospodstva. Narod je šel v boj za svoja prava in v tej dobi je izvrševalo slovensko Sokolovo velevažno nalogo: nalogo budi-tolja naroda. Mnogi zleti med ljudstvo, javni nastopi itd. so odpirali za-nioevanemu ljudstvu oči in začelo se je zavedati svojih pravic, ki jih mora imeti kot narod. Sokolstvo so -prejemali povsod z velikim navdušenjem in v poznejših letih je sledilo kmalu prvemu društvu mnogo drugih društev po deželi. Resnica je, da je bilo med slovenskim Sokolovom takrat mnogo površnosti, ustanavljala so se društva, ki si niso stavila v prvi vrsti težko nalogo: gojiti telovadbo in vzgajati mladino, ampak so popolnoma počivala in so oživela le o priliki javnih nastopov in zletov. Toda ne pozabimo, da je bila tedaj druga doba in da'so imele one $l£vnosti. zleti. velik vpliv ca prebujenje narodnega duha. Bila je površnost, toda ono navdušenje, ki je vladalo v sokolskih vrstal, v vrstal naroda, ki je posameznike in celi narod sililo k delu, k boju za svoje pravice, je nam gotovo ved koristilo, kakor današnja brezbrižnost in malomarnost, ki je zagospodovala v tako veliki meri med našim narodom, zlasti mladino. Tako smo prišli v novo desetlet-zavela je nova sapa in to smo opazili tudi v sokolskih vrstah. Natopili so novi delavci, oprijeli so se dela z vso vztrajnostjo in pridnostjo in sokolske vrste so se začele širiti po celi naši domovini. Sokolska ideja s<* ie razširila po celi slovenski domc- a • i vini, prodrla je v zadnje gorske va-^e in danes smo močni, kakor nikdar prej in smo povsod. Praznujemo drugo leto jubilej in gotovo se z vso upravičenostjo vprašamo: Ali smo že pri cilju? — Je naše delo že končali o.' — O. nikdar, bratje! Rastli smo tlozdaj v daljavo in širino, toda ne v jorJobočino. Je nas že nekoliko tisočev in lahko rečemo, da smo že dovršili del Tvršovega ideala, ki je zaklical: \ašo nalogo ne smemo smatrati za dovršeno, dokler ne bode vsak Čeh Sokol. Toda kaj nam hi pomagalo, ako bi bil vsak Slovenec Sokol, a bi ne bil tudi mož, plemeniti človek, značajni, požrtvovalni delavec v javnem narodnem življenju! NI s! želel naš Tvrš, da bi v naših društvih zbirali samo može, ampak da jih bi tudi vzgojili in bi oni postali dobri delavci v našem narodu. Ne koristili bi s tem domovini in narodu, ako bi bili vsi Slovenci člani in bi bili samo člani in nič drugega. Tyršovo nalogo ne bode izvrševala množica neza-^odnih ljudi in takoimenovani tudi Sokol', ampak četa v disciplini in y narodnem duhu vzgojenih posameznikov, četa značajnih, poštenih, požrtvovalnih ljudi, ki brez ozira na koristi in osebno slavo izvršuje svojo težko nalogo. In zato ravno sedaj, bratje^ pred našim jubilejem roko na srce in odgovorite: Smo zadovoljni z našim oelom. z vzgojo v naših društvih, z močjo Sokolstva? Ste zadovoljni — iami s seboj? Skrbite povsod za mladino, za naraščaj, da ga vzgojite v pravem Sokolskem duhu? Ali ga vzgajate tako, da bo Sokoistvu v čast, domovini v korist? Sokol mora »iti odkritosrčen, pravičen, z resnico mora na dan in ako je še tako trpka, strašna. Ne pomoremo sebi, ne koristimo stvari, ako bodemo zamolčali lastne napake in nepravilnosti. In ravno zdaj je čas, da to storimo; najdemo-li napake, pomankljivosti proč z njimi, pred nami mora biti ja-ften cilj: vzgojiti močne, krepko, zna-Sajoe ijudi. Bratje na delo, jubilej našega Sokolstva nas mora najti pripravljene. Na zdar! _ Za Mek čas. Mati: No, Lizika, kaj bi pa vada imela za svoj god? Lizika: Veliko torto! M a t i : In kaj še? Lizika: Se eno torto! Mati: Ali — toliko tort sploh ne gre v tvoj želodček. Lizika: Pa mi kupi ae en želodček. — Kaj ste pa že ves večer tako slabe volje, gospod sodnik? = Poročni prstan imam v žepu svojega telovnika. — Kaj je pa na tem? == A imam ga v žepu tistega telovnika, ki sem ga dal ženi, da ga osnaži. Gost: Kaj pa ste imeli "danes 2 gospodom profesorjem, da je bil tako hud? Natakarica: Poklical me je in me vprašal, kaj plava v juhi. Rekla sem mu: Vi ste pa lep profesor prirodoslovja, če še muhe ne poznate. In zaradi tega je bil potem hud. Mati: Ofieijalova hči te je raz-salila. Koj pojdi k doktorju, da jo toži. Kaznovana bo! Hči: Ah, mama, kupi mi rajši novo krilo — to jo bo veliko bolj bolelo. Prvi v i s o k o š o 1 e c : Ti se pa držiš kakor mila Jera. Ali se li je kaj 7gcd ilo? Drugi visokošolec: Izgubil sem svojo legitimacijo in zdaj ne vem, kaj studiram! Žena: Ti naši sosedje so že neznosni. Čim začne Milka peti, pa že trkajo na zid. In še kako! Kaj praviš, kako bi spravili te ljudi iz hiše? Mož: To je vender lahko; Milka naj poje, pa bodo kmalu šli. • ■— Pepček, ali si se dobro imel pri večerji na dan mamičnega godu? = Ne! — Kako da ne? # = Kako naj bi se dobro imel, ko sem pa mora! obljubiti, da se b^mj no oonas al! Sodnik : Vas torej sploh ni bilo v gostilni, ko se je začel pretep? Priča: Seveda ne, saj bi se bil sicer sam tudi tepel. Z e n a : Ah — tako sem — nesrečna, — da si prelomil obljubo — Mož: Potolaži se! Če hočeš, ti pa kaj drugega obljubim? * ... * -— Če me bo moj sosed še dolgo jezil, mu napravim tako, da bo pomnil. == Kaj pa? — 2eni bom kupil nov klobuk za sto kron, potem ga bo žena njegova tako trpinčila za enak klobuk, da bo obupal. V vojaški šoli. Oficir: Povejte mi, zakaj piha vedno zjutraj veter? Vojak : Ker je potem pri >,ci-merviziti« vihar. * Prvi vojak: Major jeva kuharica me ima pa le rada, dala mi je cvetlico. Drugi vojak: Mene ima pa še raje. Dala mi je pol klobase. o Najemnik : Prosim, gospod, v moji sobi kar prši s stropa, kadar je dež. Hišni gospodar: Napravite si prsno kopel! a Žena: Kaj praviš, ali slišijo na oni strani ceste, kadar jaz na klavir igram? Mož : Gotovo! Čim začne- igrati, koj — zapro okna. e Prodajalec razkazuje v trgovini vse najraznovrstnejše blago. Dama gleda in občuduje in hvali blago na vse pretege, končno pa odide ne da bi bila kaj kupila. Trgovec: Če se je tej gospe blago tako dopadlo, kako pa da ni nič kupila. Prodajalec (jezen, ker se je brez uspeha trudil): Meni se cesarjev grad tudi dopade, kupiti ga pa ne morem. Matildin vrelec najfinejša in sajdrajrocenejia alkaMcna slatina, je najsignrnejše sredstva ab prehodi tvorit?! kisline, pri obolelostih sopil In prebavil, pri bole/nih jeter in obistij. Ta voda se izborne da mešati z vinom. Glavni zastopnik za Kranjsko : Prane Schaitef, Ljubljana, FianCiškanska ul. Zaloga v »I. ljubljanskem javnem skladišču, Krisper-Toma2ič, družba z o z.« ! EEREsiT dela i^r r<\Lf;h v^na sfanowan>b-*djđnicena suha HarttnsSlfsascn., ____Teflon 2*2ffl. !! Svarilo !! I tli seolete papirja Seadle. Ker aatleaajl las prihajal« n* trg različna) »• naredba naie ovlošao xaase ta prfl jiMJrae latak . n I MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter 2a pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovnoznano llUJakomlecno milo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — I totako se Bergmanova lilijska krema yiMsneiaM čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po : 70 vin. se dobiva povsod. : K lam im.s»aialfl«e» (Rla dore) Klin« svale p. a. edjcaulce, aa| aaftaacae parije aa Abadie, katera peaaredaa skaaaja aaaaaaaSn- " ired na* nona- i ~mm~LkertieTaVarsa Sedete"papTrJa"itajlc! hae Abadie, katera ponaredka skataje mUt i razHcahaf tfraglariisleal. Svarimo nre« kapam kakotestti. manjvrednih n redeb, k« kana prati ten peaarcdfe« B GUMI PDDPETNIKI trpežni. lahki in elegantni ter najcenejši. Vsi oni, ki trpita m kašlju, bronhijalnem kataru ter ' na zastarelem in zanemarjenem revmatizmu naj čitajo sledeče. Z lahko vestjo spričujem, da je zdravilo ođ „Goudron-a de uuyot" uspešno sredstvo in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere je bilo naročeno. Ze več let sem bil napaden od nekega krvičnega kašlja, ki je začenjal redno v jeseni in je dospel po zimi do take stopinje da sem potreboval celo poletje, da sem se okrepčal, dasiravno me ta kašelj ni nikoli popolnoma zapustil. No dobro ..Goudron'eV Guyol** prekaša vse druge preparate, sirupe, pastilje itd. Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat lomljenje provzročal in me je prisilil, da sem mora! cele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma prenehal; in za to jaz na tem mestu izražam svojo hvaležnost Vse moje zdravljenje je trajalo deset dni in ono zdravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero sem ae boril več let Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sem gotov, da se Franc Bergheim. bodo potem veselili z menoj, zadobili bodo zopet mirno spanje in dober tek. edina dva faktorja za si pridobiti telesno moč. Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prisego in izrekam se enkrat svojo hvaležnost izumitelju tega zdravila. Naslovljen: Franc Bergheim, Kosslaru, Nemčija, 3. februarja 1896. Zaporedno uživanje zdravila „Goadron-Guvot" v vseh jedilih, v množini kavine žilice na vsak kozarec vode ali kakršne si bodi pijačo, ki se jo navadno pije, zadostuj*,, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronhlte. Večkrat se namerava ustaviti napredek bolezni in ozdraviti pri hudih obolenjih sopil. Priprosto, toda resnične. Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronhite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnikom, naj si v začetku pomagajo z zravilom. „Gou-dron-Utryots\ . Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega „Goudron-Gu-yot" ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronhitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov, da zahteva pravi „Goudron-Guyof\ Dela se iz katrama, neke posebne vrste obrežne smreke, ki raste na Norveškem in jc napravljeno od izumitelja raztopi ji vega katrama; in to zadostuje v dokaz da je uspešnejše kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Fravl „Goudron-Guyot ima ime Guyot natiskano v velikih Črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rac Jacob, Pariz. Zdravljenje stane same 10 vin. aa dan in tudi ozdravi. P. T. — Oni, ki ae ne morejo privadili okusu katrama. lahko nadomestijo ..Goudron-Guyot" s „krogljlcami Guvot" iz norveškega katrama obrečne smreke, vzemši po dve ali tri kroglice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedu© in tudi vmes, te kroglice so lahko prebavljive skupno z jedrni ta delujejo kar najbolje rta želodec In telo sploh. Prave „krogljice Ouyot" so bele in podpis Guvot Je Črno natiskan na vsaki krogtjici Glavna zaloga: Maison Frere. 1©. mt Jacob. Pariz. Nadalje se se dobiva v lekarnah: Oabriel Piccoii, Sušnik, Ub. pL Tmkocav is ▼ vseh boljših lekarnah A. KUNST Židovska ulio« štev. 4. Velika zaloga obuval lautmega ixdeU In otroke Je Vsakršna naročila ae izrršajejo tečaa in po aizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaiaamijejs. — Pri zunanjih naročilih naj te blagovoli vzorce poslati. 40 Naravna vina bela in rdeča 50—56 K, rizling 60 K, pristna slivovka in tropinovec K 120 za 100 litrov laf prodaja Josip Kravagna v Ptuju. G. F. loden in modno blago ga goapode in dame raspoailja Karel Kocian, tvornica sukna v Hampolca £ Vaorci iraško. Traraiike QBJM. prsi is edini elovsnaki aglssevslec In trgovec glisosfrfev Ljubljana. Poljanska c. 13.1. Glasovir!ef planine ln harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. VglaSevanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare elasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Matici in diugim slovenskim zavodom uglaSuje glasovirje izključno le kouoD« hrib 6. F. Jon. it dobi vsak 1 ploš čo in 200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. :: t zastonj : dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč. Gramofoni ie od 21 K naprej Avtomati ie od 80 K naprej tudi na prav primerne mesečne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke , Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Preprodajalci dobijo popnst Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana« Stari trg 9. □inioin □ □iniDiD Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočaš svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav _ kršeno opremljene ■ - kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit s čine, že obrabljene vozove In k ——— konjske oprave* —— Specialna trgovina finih ročnih del TOM JAGER T LJnbllaal, Zidovaka ulica iftav. 9. Predtiskarija I Tamburiranje Montiranje I Plisiranje :-;:-: 2Ž5 za kurjavo, na kubičen meter, se radi pomanjkanja prostora prodaja'o po zdo znižani cent. Odjemalci velikih množin imajo popust. Parna žaga V. Scagnetti Cesta na Bndolfovo železnico IS :: (za državnim kolodvorom). :: Vinko jtfajdič 011 (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 34 V Linbliani. Cerknici, Trnovem, Podgrsdu, Trate. Pnlfn, Reki, Zadra, S p li eru, Brcegnovem, Kotora Sv. Luciji ob Soči Beljaku, Celovcu' Inomostu, Bolesnu in Trfdentu* Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj« FRANC KOS Ljubljana, Sodna ulica it 3. Spedialna nebiiiCv pieHina lndostrila in trgovina p Hitite ii siifef jopice, aodtKk!. te Ismike, togami. n katiet, ptselm« okli ks im trpije pit . . tihi Mhrijal i. L i ^aVaaaVaaVaal aHanaVn? n i droba* in debek T) K naprej; t d; ~Vf| patent »Wedermas« e ^dins in naj« uglednejša prilika za dober zaslužek poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 23? :: Podpirajte domačo industrijo, z: Ohranitev zdravega želodca EsaTiat pogla ritao r >hranitvi, aoapaaavaaj* in aravaavaajn pTebavljeaja tar odair*uitvi aopraa^a teleatiaga itprtjt Pnizkna^ao, »« iaaraao najboljših to aajbolj ačinkojoćfl! adra« Imh aaliie •krfeno pripravllaaa, tak mhujajo*«, prebava a«* ppatnloAa in toIj o od*af*io e dom »r« • rmvila. ki amanflala Im Šivalni stroji c plettln: BfaaH. ■•»HI* aA ^i.jj-ij ,« varilo! Gli aa«Ue i lekarna B. FRAGNER, c n kr. dnrai kkiUilj »Prt ornem orla«, Prago Mtii Krna 211 taj tvssU so. U i laliailBi 1 K. A.ko po4lj«)la po paafc n«prat b. fte 'lobita I a»aio atakla-ate«, ako K a>S§ aao valika aiakla-lioo, ea K V1S >aa ▼altki alaklaaioi. mm K O"— 4 v«lika Maki , n K «1 — pa U vali ki k ataklania poaai>aa proato aa vaa portala A»aiu ■wtth(i> f Ua^ah nama JaJly a>. t Pkal at 64 14 82 Iiurlen ▼ meftanl stroki, teli pra-mealtl službo takol ali pomaje. Ponudbe se prosuo na unravmštvo »Slov. Naroda« pod „Msftsns sroka'1. 867 Vajenca ia ključavničarsko obrt sprejme takoj 869 Josip Rebolj, Jenkova nlica 18. Cljoretnl pnplr „Ottomnn" je pristen samo s to glavo! 366 Zavrnite vsako ponaredilo. I se proda na kose ali pa vsa skupaj. Le2i na najlepšem prostoru nasntoti kriškega kolodvora pri Tržiča aa Gorenjskem. Več se izve pri f>39 J »ftsfa Eancicn, gostilničar in w Tr len. Gospodična ki je dovršila trgovski tečaj z hvalnim uspehom, vešča slovenskega in nemškega jezika želi službe s odvetniški pisarni event tudi kot kontoristinja. Ponudce pod šifro f|Absohrentinja" , Postojna. k Proda se ss popolnoma no*a amerikanska kontrolna blagajna na novejši sistem z ročnim in elektr j?onilom. — Kie, pove upravn^t o »Slovenskega Naroda«. 892 Da malo in le^o oose^tvo ležeče tik Laškega trga11, Štajersko, proti prostomu stanu an u z nnvo in velikim vrtom, da lahko redi kravo in pri § ča Pripravno za kakega penziio-Đfstau Pismeno se ie obrniti do 20. marca t. J. na naslov : Mesarija v lepem in prijaznem kraju brez vs*ke konkurence Saleč okoli, ae da v najem pod Jako ;i ugodnimi pogoji« u t! Po dre« voru se da istotam tuHi t: gostilna na račun. Mlad ožtnien, izućen mesar :ma prednost Položiti ie nekaj kavcije. Naslov pove uprav »Slov. Narod « 888 Brila* garnitura štev. 8730. v lepo pobrani Uraeai mm* rM ■ ld|BĆkom, I cm dolg*, 1 i/t cm široki. rm mpoki, a prestavnim Ogledalom ter ■ vaemi brilntmi potreh^čirmmi! 1 Dobra britev ii ta soiin-gensicega srebrnega iekia, 4 8 Široka, > 4 Otio bruKena, pri* pravna x* vsako brado rn ie gotova aa porabo 1 Dobtr podnemalni jermen -»at-lica brnsilne ma*e 4 *s acriea antiseptičnega brilneea mila h. Ponikliana tri!na skled ca- Frilni čopič s poniklianim Kompletna p rima kakovMl samo K 9" lata eat-nttnra pa * Drl Trt | o z — uottno priprave aa ne izurjene 'ran-ema ixk'iiiceno> x navoducm K 5*00. Sr 8"<° najnarelia brtlna garnitura ima namesto britve ftiao poni V lian varnostni brilni »para: z H«ema dvnresnima kliniama. ca neintrirne inko orinorotliivo K 4*80. m Brei rizika 1 Zamena dovoljena alt denar naxa|. c Privatnim razpošilja po povzet i u ali denar naprej primano iako imAina «v«ovr» rvrdk* In lasni l m h. iwi U - fitilj io&t firr. 1158 fCtto) Glasni kntaloc a *0 ■■« slikami se na zahtevo vsakim t* posije zastonj m poštnine prosto. Zoiomč?n uspeh ali denar nazaj. Zdravniški izkaz o izvrstnem učinku. Dr. fi Kixa krem« za prsi oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, scnzsljlv uspeli. Rabi se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8 — Razpošiljanje strogo diskretno. 830 Kis *. L lix\ latoritorij. Dioaj R„ Im^tVl Ljudevit Borovnlk puSkar v Borovljah (Fer« lach) na Koroškem. ie priporoča v izdelovame *aa**vratall pesek n lovce in strelce no n jnoveiiih sistemih pod popolnim lamarvom Tudi ara* stare sa *o»cresnlce spreiema vsakovrstna popravil« ter »iti točno in dobre v v rtu je Vse nulke so na c kr. preskuse-zalnici in od mene preizkušene. — liuatra* 31 V*»n| Or>n|k< r»»t*"l S * 1 ta a h o S 1 ■3 B o. -g O C*> 233 sobe za Glogovs ia pisarne 1.1 gospode. ki & Co. c in kr. dvorni dobavitelji Gradec. }oannpumsrnc. Telefon 384 Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva. Proračune izvršujejo lastni arhitekti Revmatizem, protin, nevralgije in ozebline 863 sneMevaaa, a posebnim ▼hodam se takol odda i Oradaflii rtiti it. 8, L naJsiroM, igj V Ameriko En Kanado prlpravaa, cena ia iaaesl|!va voinfa CUNARD LINE. Sasoni*. iz Trsta« dne 17. marca iS!?. Pannoala Ii teke. dne S. aprila 1912. Cltosia ii teke, dne 19. aprila 1112. U L.vsrpoola* NajhitreiSi in naj'epSi parn'k sveta, Lnslt snia. dne 3* marca. 27. aprila. 18. aajs 1912. Masretmia. die 23. marca. 11 aprila, fl. maja. I. janija 1912. 30 Pojasnila in vozne 'iste pri hir. Mlati i Uoiiial. MUm uliti St. II ro\eg cerkve Srca Jezusovega VOZNA CENA Trst-New York III razred K 'I 0 za draMo osebo z davkom vred in K 12 za otroka pod Vi leti z davkom vred večkrat p?ovxroča}o nisr»o->ne ooisčin« Z*, njih f*:tro pommfnje m potolaiertfe. ea e>plahnien?e mt.'. n ;n ohnovo prenitnosti ćienkos ter edetru rucnie občstka mrgoieni« učinku;« preaenetl-iro ■ ■ ■ ■ ranrsJiTTO - II ■K »«f»dri —faaantoiaaanai tKt llsiraa k*«tanl«*v rss>la6aa>), pri vrer-»«dobita 1 ioačok \ e« a a • K '*— » S lončko*' 'si • • » k -y~ * i » j 5 £ Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni. c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-IIL, itv. 203. Paztts na maeika tn izae.ovaua. zalogo ta loko-poah ▼ Lfabl]aai: lekarne Jos. dr. 8. Plccoii, lom. Climaf. POZOR pred prevaram! M< smo edini izdelavalci zboliJamh patentov i««*1 ori* s fliaalnih ameriških w žalnih trojeu za kavo in vse surogate van Gillpen & Co. gradila 1 ca strofe v z. o. z. 714 Dunaj IV L,Trappelgaaae 5 XIV rrod« se Is prosle roke sherai nova, dokro obraa.sna 85J pripravna sa obrt aii trafiko. Kif\ n«>vr* uiratnii'vo »S'ov. Naroda« Pristen dober Spretne zastopnike za orovizijsko prodajanje šivalnih strojev in zmerna drina odnlačila Sire me J. Kit. m seb veletrrfov aa s ilvalnliai stro|(, Praga-SmlGhov 509. 7i9 Par zalo težkih Is: o Xy i 1 je ceno naprodaj 841 se dobi pri i. mm i spni m. Uila na prođoj! Radi odpotovananja o« proda nova, a. osem modernim kom« fortom opremljena hi&o « Ljubljani. Miren kraj, solnćna lega, električna eaaavetMava, deset sob, 2 kopeli, 2 sobi aa služkinjo, velike kleti In druge pritikllne. Vrt pri hlsl (okrog j 600 m) jo deloma zasajen s ■ sadjem, trtami i. dr., deloma ' prirejen xa senco In setanjef I na vrtu ličen gl^rijet. Ponudbe so sprejemajo • ulica Stare pravde stev. S. I. nadstropje, i SŠSSSSBSSaSSSSSSSSSSSM i K'r». n-ve u ravn»*itvo »Slov. Naroda- Inteligentno sosplco iz dobre slovenske rodbiae. ki ima ^ 30-40 tisoč premoženja, iščem tem nenstadnim potom za svojega nečaka kije vrlo ogleden, dobro situiran veJetr^Ofec v ?ečiem mesto, ii sicer, da bi stopila t njim v korespodenco, pod šifro „Kaoitalist W. F. 5236" na Rndolf Mosse. Dn-ai I.. Seiler-statte. Stroga diskrecija zajamčena. 3 Trgovina z raznim blagom na prometnem kraju v Ljubljani m pol fliodaii poioli takoj proda z ¥80 zalogo. 819 urar id trgovec z zlatnino m sreliraino 19» zapriseženi cenilec £jubliana, Jurčičev trg 3. Zahtevajte mo; ravnokar izšli najnovejši cenik. Kaclov v upravmStvu »Slov. Naroda«. ___ *_ Na prodaj je dobro idoča blizu kolodvora in velikega premogokopa sredi va?i na okrajni cesti, brez konkurence. Pogoji jako ugodni. Vpraša se pri lastniku 807 Ivan Sinila, trgovec v Soštaijo pri m. Bu'ne, lepe ■ | prsi dobite ob rabi med. NARODNA TISKARNA 53 V LJUBLJANI Miasts i mina i ■ 'ina tntiif se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvašk h listov, kuvert, vizitnic itd. Istotam izha a dnevnik „Slovenski Narod*4, tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon**. m m Telefon štev. 85 Telefon štev. 85« B ■ BI a ■ želi pristopiti z večjo glavnico k dobro uspeva jočem podjetju ali trgovini 35 letni, samski in trgovsko povsem 464 naobražen Slovenec Prevzame eventualno tudi službo blagajnika. i Nastop začetkom maja. Ponudbena upr. I „Slov. Naroda" pod šifro „Inozemstvo". platnine in pavolnine 8283 § kupite naravnost pri izdelovalcu nafeenejc. Noveiti finih flanel in barnentov. Zgotovljeno perilo Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci tjrat'5 in franko TKalRita Bratje Kree. Don. siki 301 im Proda so prostovolno zaradi neznanja slov. Jezika 25 minut od krasnega kopališča K- -ga£k«- Slatine Poletni gostie zelo radi ta zahajajo. lo9f je tam najljepši razgled naokoli. Primerno je za kaktga vpokojenca ali penziiom-ta in tudi vsakega dru^eg* Cena 14000 K, ako bi pa dotični v^ega posestva ne rabil, tako stane le 10000 K Natančno se iM**aw pri notmku Franc P rmanu, Topole, Rogaška Slatina. ^piejema zavaiovanja človeškega živ-ijenia po najiaznovrstne)ših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetie in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili ••• - vzajemno iawarovalna banka v Pragi. ••• - ••• Imrral taaBI B S»,TSB.BB5-S4. * ispiaBaaB odaMoaaJaa ta aapttail]« d ll»v3SJ.903-31. Po velikosti drafa vzajemni isvamalaica niSe drave z vseskozi slovansko-nirodno upravo. ! Vaa oalaaalla atalat i fertraliB ismitlu v Uiiliaii :ieai i isarne so v astne b inčnei his> v Gsnoski ulici štev. 12. Zavaruje rostODia in ?re mCmne proti Dožarnim škodam po nainiZjih cenan. Škode cemujv taKoi m naikulantneic UZiva naibotiši sloves, kodei posluje Dovoliuie Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoustne namene. I 5219 44 1300 80 68 4646 Slovenski dijaki! (Piti! W in drage bile ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni. Dijaški vestnih. Dijaški shodi. Med jugoslovanskim dijaštvom my našle hrvaške razmere glasen od-#ev. Kako je nastopilo zagrebško dijaštvo, smo poročali že pred tednom. Danes hočemo referirati o shodih jugoslovanskih dijakov, ki so bili sklicani kot protest proti vladnim nepo-stavnostim v banovini. Shod praških akademikov. Akcija in odločnost zagrebških vceiičilišenikov je v krogih jugoslovanskih akademikov v Gradcu izzvala pravo oduševljenje. Shod, katerega »o prvikrat preprečile šikane policije, se je vršil drugič ob velikanski udeležbi v restavraciji »Neu G raz«, akademiki, Srbi, Rusi, Bolgari in sa-Tnoobsebi umevno vsi napredni Slovenci, »te naše najbliže braće, koji u švim zgodama prvi stanee uz nas«, kakor so veselo pristavljali hrvaški listi. Za zapisnikarja tega shoda jfc i>ih izbran predsednik akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu, gosp. Majcen. Protestni shod, katerega je obiskalo tudi večje število hrvaškega delavstva in uradništva, sta obiskala kot govornika tudi urednik »Hrvatskega Pokreta«, bivši saborski poslanec V. Wi!dner in dr. M. Starčevi«**. Ko je med drugimi govoril tudi Slovenec prof. Jane. je bila euodušno -prejeta resolucija, ki ostro obsoja nasilstva hrvaške vlade. Dalje se izreka skupščina solidarna z moškim nastopom zagrebškega dijaštva v obrani narodnega prava in z veseljem pozdravlja edinstveni nastop dijaštva proti reakcijonarstvu in odobrava resolucijo zagrebškega vse-učiliščnega shoda dne 1. februarja (o kateri smo poročali zadnjič). Skupščina je z navdušenjem pozdravila trud narodnih borcev, ki teže po enotnem nastopu vseh narodnih strank proti nasilnemu režimu Khuena in njegovega eksponenta Čuvaja, a s strani dijaštva smatra za nalogo, stopiti v kar najožjo zvezo z ffijaštvom ostalih univerz v svrho nkupne akcije. Akademska skupščina na Dunaju. Ko je dunajsko jugoslovansko dijaštvo zaznalo o imenovanju Čuvaja za hrvaškega bana, je priredilo takoj demonstracijo pred palačo madžarskega ministrstva in sklivalo protestni shod proti zadnjim dogodkom na Hrvaškem; da se dogovori •benem o nalogi omladine v teh težkih časih. Sestanek je bil impozanfen. Udeležilo se ga je okrog 300 akademikov: Srbov, Hrvatov in naprednih Slovencev Skupščina je izrazila svoje stališče v nastopni resoluciji: 1. Protestira proti neustavni sramotni vladi bana Čuvaja; 2. izraža simpatije omladini, brez razlike strank na vseučilišču v Za-srebu, koja je pokazala, da raje preliva svojo kri. kakor dovoli, da se tepta akademska čast. 3. pozivajo se vse stranke, da ?kupno zapoČno borbo proti neustavnemu stanju v Hrvaški, da v Hrvaški zopet zašije solnce ustavnosti in svobode. Treba je, da v teh težkih dneh pozabijo stranke na to, kar jih deli. a da gledajo na to, kar jih spaja. Sklenilo se je, da vse dijaštvo pri prihodnjih saborskih volitvah neutrudno deluje in agituje za to, da a B$Tdn?oiurttu nriorzodo aptjd sabor, kar bo z ozirom na to, da se med drugim prihodnje leto mora obnoviti financijalna nagodba z Ogrsko, izredne važnosti. Dijaška skupščina v Pragi. Praško jugoslovansko dijaštvo jp na skupščini, obiskani od 300 jugoslovanskih akademikov in mnogih Cehov sklenila pričeti informativno akcijo, da se vsa evropska javnost objesti o sedanjem političnem položaju na Hrvatskem. Slovensko napredno dijaštva je nastopalo vedno solidarno s srb-tl-o-hrvaškim in je tudi sedaj podala »organizacija svobodomiselnega nar. napr. dijaštva« še kot samostojen izraz enodušnosti s kolegi v Zagrebu posebno, že zadnjič objavljeno pimo. Obenem poživljamo, vse slovensko dijaštvo, da se polnostcvil-no udeleži protestnega shoda proti razmeram na Hrvatskem, ki bo 18. t. m. v Ljubljani. Odločen nastop hrvaško - srbskega dijaštva nam mora biti v vzgled in posebno je v tem oziru važen sklep dijaštva, nastopati pri pri- hodnjih saborskih volitvah za opisi-eijortalne stranke. To praktično delo bo najpomembnejše in kaže, da hrvaško dijaštvo pozna svoje praktične naloge in se ne lovi za teorijami in fantomi. Kakor hrvaško - srbsko dijaštvo politično nastopa za svoje stranke. Tako more in mora delati tndi slovenska akademska omladina. O. s. n. n. d. je to vedno poudarjala in pri tej priliki opozarja vse napredno slovensko dijaštvo, da izrabi po možnosti svoj čas v nastop za naprednega deželnozborskega kandidata r Beli Krajini. Samo dva nam novo pridobljena mandata streta klerikalno divjanje v deželnem zboru kranjskem. Zato sedaj vsi na delo. Kit Tikamo divjanje proti veterinarskim slušateljem kaže, koliko smejo pričakovati akademiki od klerikalcev. Salih Šahinagie. Po vsem slovanskem svetu je znano to ime, peto-šolca sarajevske velike gimnazije, ki je bil pri demonstracijah pruti nasilju na Hrvaškem v Sarajevu 11. februarja 1012 težko ranjen. Salih Šahinagie, ki je bil vedno odličnjak je postal enako, kakor naš Adamič pri septembrskih demonstracijah v Ljubljani 1. J£09. nedolžna žrtev, katero bodo z veliko silo oteli prezgodnje smrti. Analfabetski tečaji. Dob:li sata sledeči dopis: Ravno so v Zagrebu končali ženski analfabetski k-irz z javnim izpitom, ki je pokazal veliki pomen tega kulturnega dela. Z^to ^e takoj prieno novi taki tečaji, pri katerih je lahko učitelj vs^k inteligentnejši človek. Ali bi ne bilo umestno, da bi tudi mi napravili kaj podobnega. Sicer nimamo toliko analfabe-tov, pa bi bil osnoven pouk po vzoru angleških sentlements v računstvu in branju ter opisovanju le ogromne koristi za povzdigo naše splošne ljudske kulture. To bi po deželi lahko vršili dijaki v počitnicah, a tudi učitelji in razna bralna društva. Opozarjamo tedaj na to naša akadc-mičua ferijalna društva in Narodne čitalnice. V mestih pa bi se podobno lahko organizovali tečaji za višjo izobrazbo in za praktične predmete, kakor stenograf :ja, knjigovodstvo itd. »Klnb naprednih slov. akademikov« je že pričel delovati v tem smislu. Ali bi se ne moglo to u ne I jati po vseh naš'b mestih in trg:h? Verske vaje na naših srednjih šolah. Od mnogih strani nam prihajajo številne pritožbe o brutalnem in zelotskem nastopanju katebetov t ozirom na udeležbo pri raznih »Šolskih mašah-, »eksercicijah« itd. Ce se (ne vsled nepaznesti ali malomarnosti) tudi le po kaki nepri-liki zamudi par minut maše ali pridige, se prične inkvizicijsko postopanje, ki ima za posledico celoletno katehetovo šikaniranje, če tudi pri njegovem predmetu (verouk) znanje dijaka popolnoma zadošča. Ila-zventega pri sedanjih koruptnih srednješolskih razmerah katehet vedno doseže za dijaka oni »entspre-ehend'-< v nravnosti, ki naj stigmatizira vsled take bedaste brezpo-membnosti dijakovo »nravnost« nasproti vsem nepoučenim in ima še ?a posledico plaennje Šolnine, ki je pri naši ne^ocijalni šolski upravi boren d no visoka. Te brezvestne xikan© katebetov in pod njegovim den*jnci-jantstvom stoječih »posvetnih učiteljev« t. j. profesorjev morajo i*hiti vsako versko navdušenje v lijaku. (Versko prepričanje umori že zdrava pamet eo ipso.) K temu pri po m ore jo žc pedanterije, kakor to, da imajo dijaki na kvadratne decimetre določene prostorčke v tesnih, poleti vročih in smrdečih kapelah, da morajo pod kaznijo in zmerjanjem klečati :?a obeh kolenih, da jih silijo k sinuso partern^mu cerkvenemu »petju« itd. Vse to in še mnrgo skrajno malenkostnih pedanterij zagnusijo di-jaštvu vse kar je 6 kateheti in njihovim počenjanjem skupno, tako, da nikdo ne vzgaja naše dijaštvo k pro-tiverskim nazorom tako, kakor katehetsko obnašanje in profesorsko versko hinavstvo pod krinko in državno predpisano »versko-nravno vztrojo.« Foulardna svila od meter i K 15 vin naprej ss bita se in obleke. Franko m se* »mrlnj^ne ae poBilja ns dom. Bogata »ubira vzorcev ss poSlje s prvo posto Tovarn« mm pvi*e Hrnn'h^r«. XHr<«*h, 2 164 Izborno varstveno sredstvo •Ikali&na kisline a roti vsem Infekcijskim bolesnim g izvira iz čiste granitne skala« Pri naegia eaiaenijai sijajne preizkssese. Eplleptldno Solni dobe psssl is edvevlle»|e z novim zdravilnim načinom. Pomoči potrebnim daje pojasnilo adravnleka ordtaaelja v "iseett V, orssst Srests-Oiaie štev. IS. Franki Wt Brftza? prežene vsako utrujenost in prenapetost Dobiva se povsod. Jfosveti za varčne gospodinje. Cc hočete lino in ceno kuhati, držite se sledečega jedilnega lista: Pnnrfaf i ntlr • Krompir z Vertesovim gu-rUHUCIjClV. Ijiževim podatkom. Zelo okusno in slastno, poteg tega stane le par vinarjev. Tnrpfr m Goveji guljaž z Vertesovim gu-1U1CK. noževim pridatkom. — Motna, rediina jed z dobrim okusom. C-pfl|*a Klobasice v omaki z Vertesovim CUU • guljaževim podatkom. — Mnogo bolje in izdatneje kakor s hrenom ali z drugimi prida tki. Čfkfrfplr m Pijanec v papriki z Verteso-vil ICli • vim guljaževim pridatkom. — Dobra, delikatna jed, priljubljena pri starih in mladih. Ppfplr • r'žo1 z Vertesovim guljaževim ■ ClCli. pridatkom. — Okusna, zelo cena jed, ravnotako rediina kakor meso. ^nhntA • ^e*le z Vertesovim guljaževim ijUUUlU • pridatkom. — Pikantna, izborna jed z največjo cenenostjo. lMl*f|plf1*1 • Telečji gulja5 2 Vćricovim iVCUCI (U • guljaževim pridatkom. — Dobrr lahko prebavljiva jed, tudi najnežnejem osebsm prija. Pripravljanje vseh teh in še mnogo neštetih okusnih jedil je tako enostavno in lahko, da je ponesrečenje pri malenkostni pozornosti izključeno. Kjer se vseeno ponesreči kaka jed, je temu krivo le napačno kuhanje jedil. Na zahtevo daje Vertes & Co. natančna pojasnila. 1 košček zado>čujoč za 1 kg mesa, 2 kg krompirja, zelja, tižola itd. in stane 20 v Garantirano najčistejše naravne masti in druge ingredijencije, brez vsake rastlinske masti. Od c. kr. preizkušališči] na Dunaju preizkano. — Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Pravo edino ,VSrtes *. Vanillol, postavno varovano, se vpo-rablja z velikim uspehom mesto Vanilije, je pa mnogo rdravciše, trdnejše, izdatnejše in cenejše. MaT dodatek daje m očna ti m jedilom, sladoledu, čaju, likerjem, rumu itd. najlepši vanilin okus. Cena 10 vin. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Edini izdelovatelj Vertesovega guljaževega pridatka in Vanillola: Tvornica jedil Vertes & Co., Ltigos štev. 991 (Južna Ogrska.) Kolesarji! jlffoioristi! Dovoljujem si vse gg. koieserje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnio sprejeiai kolesa in motesle v priučila feroperirne ii pnH efiiji mamam ibrambo brezplačno. Ako si kole sil motor pofrebnfe kskeos popravila, pranovlenls sil nadomestitve posamssalk delov, ss to isgetoTi solidno ln po prlia. ceni. Priporočajoč se za cenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46 Karel Čamernik specijalna trgovina s kolesi in ilmi deli Ljubljana, Dunajska cesta 9. Proti 18 zoDoDoln in ilti i Iskerne delale dobre znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki otrdi dlesno ta oaatranlafe neprijetno sapo is ast 1 stsUsnlcs s navodilom t krono. Deželna lekarna Milana Lensteka v Mabliaai, ResUeva poleg Franc Jožefov era jaMtejsera V tej lekarni dobivajo zdravila fttdi člani bolniških blsft ji jsf. zelenice, c. tr. tobačne tovarne in ekr. bol. blagajne v Ljubljani. Sunja. Hrvaško, 22. tebruajja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delajoče antlseptf ene mslnsine-nstne sokne vode, katera je neprenosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob ln osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovtč, kr po5te mefttat Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo itev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljano n Stari trg 9« Kot prvi edini slovenski oblastveno konce, sion. optik in strokovnjak priporoča svol optični zavod k*bor vsakovrstna ocsls In Selpalnlke, toplomere zrakomera, fevgroznetre, tielf-noifleds rssh vrst kakor „Zeiss, Basen, eosrs4' lt«., ter vso v to stroko stada« joče predmete. Vsa nopravila Izvršujem točno In solidno ▼ sro)l s eleTsfriSslm obratom ore i eni dslavnleL Zshtevsfte cenik, pesltem ga ssstonl. rno uarvarstve ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apreiura sukna. ^ " »J U vli II ■LIUI i" PiljMi nasii: - Ozka silita 11.11 Sprejemališče Sdenbnrgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Ljubljana, Banoi-kn cesto 13 Izbora« saloga namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste 99, alzkib oenab priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov Umnu pstrelilOs. neli del koles (himis?) kakor tudi metilii neii po »aiiiS iml Popravila puAk, semoUrtsov in biciklov točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto SRLVRTOR gumijevi oodpetniki Nedosegljive trdnosti. Glavna zaloga: Anton Krhper, Ljubljana. ---; Bobira ae porsvdU -- - ■ - -—- Pri: Spomladanska in poletna sesija 1912. EikinieB 3'f 0 n rJolflj za (suknja, hlače, in telovn k)stane sisi 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 20 kron Kspon sa tma »alonako čakajo 30 K, dalje btego zst povrSnike turistovski tod«ti, svilnata kamjpnii itd razpošilja po tvornilkih cenah aa bciiđa« in reelno oobro isaaaa tvorni ž ha saioga aukna Siegel-Imhof v Brnu. Vaaral srafia ba franke. 541 pFedaaafi. -i nh imaio prfvatni očjemalct. ako bia^o naročajo naisvnost pr> tirmi 61er*e!-Iaab.si na kraju f.ornice so velike Stalna nidlllž> Mae. Vodka Lfblra. Tudi oajmaat&a naročila be uvrse 3 popolnoma nvež m bl»;on RAtaricno po »»orcu m aj ■ sj sj ■ sj sj ■ ■ Josip Gregorin krojafinica i.r-ve vrste i za gospode in dame s ae nahaja na Dunajski cesti 20. naappotl kavarne „Evropa". Tramvajska iii postaja, iii Zaloga inozemskega in pristno angleškega blaga. i Cene solidne« ; Postrežba točna« Z odličnim spoštovanjem m n J!! Josip Gregorin krojač. s 733 Lesni kite najtlneje kakovosti po 5, 7, 9 ln 12 kron — v/so vrste lasno podlage in mrežico — laanlie, brado ln draga potrebščine za maskiran)o vso po zmernih cenah priporoča Štefan StrmoU, brivec in lasnioar Sjubljana, pod Irančo si. 1, (sravsn cevllarakega mftstu). Izdeluje vsa lnsnlčarskn dsVs solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase ro naivlšiih cenah 1788 Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za tase in brado je 1. Vitekov „Odoline", ki barva takoj in trajno, plavo (blond), rjavo in črno. 1 karton z navodilom K 4*—. 2. Vitekov „1* uctn", dvojna ta, cenejša vrsta. 1 karton K 2-. 3. Vitekov „3fnolnu( enostavno barvilo. 1 steklenica KI*—. Ta barvila so se v tisočih m tisočih slučajih izkazala na boljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice k osme t in diet izdelkov tvrdke fralMiaT|>Fri0L KS.* Drogerija Idrija Utlriiui StJntei. il .J. iisinfj lin.iftltl Uvi lurc insaiis. ZJansb tlia tav. t 18618865 3Q 44 J. G. Manufakturna trsovtrta nega blaga. Lepa priložnost! Za vjako domačo rabo m vnko perilo isborno primemo: 1 komad 3S ni \Vernerjw« tkanine, prav fina kakovost. S kom rjuh, prve vrate kako* rost, veliko« 1*0X2)0 cm, vso skupaj aa samo K 25"— franko aa vvako postajo po povserju. Jan Werner9 Dobrnška it 120 tkalnica platnine in pavolnine. n JSova spomladanska in poletna sbirka s\*orcev gratis in franko. 791 Na Spodnjem Štajerskem proda se majhen, moderno opremljen n mlin 3 stalnimi odjemalci molče in z živahno ■samembo pridelkov. Pri mlinu goji se tudi perutninarstvo in svinjereja, kakor tudi vrtna zelenjad z dobrim gmotnim uspehom. Razven tega so na razpolago za odgojo otrok vse Šole, kakor gimnazij za dekleta in fante, ter višja dekliška Šola Dopisi naj se pošljejo pod „Mlin 100if na upravn. »Slovenskega Naroda«. 835 s-aisr- dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste iJnf ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po — cenah na debelo. — — L W°is$t)srg. Dunaj 11. Mm Dcnaasfrasse 23 HI. fnmnski in hrtalb kcresronifcnca. — teriii grsrts in Franko ll iz prve roke se dobe le ? :: ateljeju za gramofone :: Sodna ulica št. 5. Velika tvornička zaloga. Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetom, popolnoma »ara delujoč, začne in jenja sam K 80* — Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1-50 za tOOO Velika zaloga gramo-Ionskih plošč. .*. Pazite na**.n6no s: na n a**- n -337 parne destilerije »ms 8 SIK Barkovlje t oradon pIomtilr^Bih steklenica«. Dobiva se povsod! neprijetno je, ako izobraženemu, inteligentnemu človeku diši ll ost Hitro in zanesljivo """" odpomorete temu, ako vsako jutro na kozarec mlačne vode nekaj kapljic ZZmUHmZ desinfekeijskega sredstva za usta, porabite za izplaknjenje ust. Ohranja tudi zobe. — Izvirna steklenica K 1"§0 v vsaki drogeriji ali lekarni. — Poizkusite 1 Zadošča za 3 mesece. Za negovanje rok in obraza se priporoča lyscformovo milo, nežno in antiseptično. Komad po K 1*— povsod. Komad po K 1— povsod. Skušnjave Tomaža Krmežljavč so ravnokar Izšla v dveh zvezkih, ki obsegata skopal 456 strani. Oba zvezka veljata broširana 2 K 40 v9 vezana 3 K 20 pošto 20 v već. Pošilja se samo po povzetja ali če ae denar naprej pošlje. Xarodna l^jn j i g;artia9 aU j t* t>l j ara PRISTEN SAMO S TOLE 347 Slntbe v mosta ali na dotoli išče mlekar z večletno prakso, izvežban v vseh mlekarskih poslih. Za takojSnjt aH poznejši nastop. Ponudbe Dod „Izvežban mlekar", poštno leteće Prestranek, Notranjsko Lepa prilika! ■sce se kompanjon za večje podjetje. Ni treba zmožnosti v vodstvu dela. Potrebna so samo denarna sredstva, Za enako delno vložitev bi bilo potreba prvotno založiti 46 tisoč kron, nadaljna naložitev, če potreba, le s sporazumom obeh ali tudi ver. strank. — Kdor želi, da se mu denar bolje obrestuje, ima tu lepo priliko. — Kje pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. 161 200.000 prav močnih in lepih loli In taoiešli dreves zlasti lepi divji kostanji, kroglaste akacije, kroglasti jesen, kristusovo trnje, javor, jesen, hrasti, različna prekrasna žalobna drevesa itd., komad od 60 vin. naorej. MiSajon sadnega drevja vseh najbolj zahtevanih dreves, ter najbo! preizkušenih vrst. 100 komadov visokoste-belnatih jablan od K 25-— naprej. Zbirka pr» 100 lepotnih in drevorednih dreves in 100 lepotnih grmov v 10—15 vrstah K 70'—, samo po 50 njih K 40 — Najboljše rastlino za moje: akacije in gledicije 1—4 letne po 100 kom od 12—70 kron. Pasmena perutnina in nje »ajca za letenje, lovni in krasotnl fazani in n;ih 7o3 falca za letenje. i. 'hmiih.il : Glavni cenovnik zastonj. - Grofa Žige Batthyšnyia graščinska uprava Csertdlak pri Radgoni. Superfosfati mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo kislino za vse 1 vrste zemlje Vsebina strogo zajamčena Najzanesljivejše in najhitrejše oživljenje krmskih nasadov, doseženje velikih donosov fosforovih soli polne krme. ===== Superfosfaf ===== povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritevzrn in požlahtnenje sadu, tako tudi prf krompirju, repi itd dalje amonijakove, kalijeve in solitrove superfosfafe ■•■ dobavljajo 4323 vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva. Centralna pisarna: Praga, Pfikopv 17. Varstvena znamka: Sidro. 3329 Sidro. 3329 Iv0*/ finiment. Capsici corap. | Nadomestilo za * priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehiajenju itd. po 80 h, K 1*40 in 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega domačega zdravila ! naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko .sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Bichterjeva lekarna 9 'i pri »Zlatem levu4* v Pragi. Eli.risa l 5 nova. ■i i i •v Dinamo stroji in električni motorji- Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Torta o generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-Eočnice in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga-Uysočany 3377 Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.) 5256 .2 U2 BJBBBBBJBBSBSasasajBJBS >* Jele vatel j ftitt Frane Vlsjan Ljubljana, Kolodvorska nllca 25 priporoča svojo bogato zalogo ■•vik fas ft« rakllsalh VOZOV. ALFONZ $ BREZNIK •nec in učitelj Glaebene Matlooi 44 Največja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev In harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in muzlkalij. ^^i%v^. Ljubljana, Kongresni trg št. 15 ^mV%0^ Klaviri« dvorne tvrdke Bosen- dori ar, Czapka, Solzi & Hetfo-mann, Stelinammer in Horu- gel (amer. harm.) imam le Jaz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagn, osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke kres vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposofevalnina naj-jtina. Popravila !n oglaševanje vseh glasbil najceneje. Proigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po to* varniških cenah. — Ves dan odprto? krojač 40 Avstrija P. }. kaes ThOa, češki m poraSijs LAURIN a KLEMENT Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke! jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Rusija i Najvišje oblasti se poslužujejo LAURIN « KLEMENT Egipet: Guverner Kstaire r.ti LAURIN & KLEMENT "j LAUR1K Japonskos Vojs arscual raki LAURIN & KLEMENT KLEMENT vozi najodltčnejša gospoda. Lauriti & Klement d. d., ifilada Boleslava. fcjggjg leta 1900. Odlikovana: Pari/a J 905. LoadMB INI. Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. imm naročila se izirSajejo [šifro in točno. Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko iibere 3964 LJnMJana Mestni trg 11-12. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr. FR. IGLIC —-i 9 I * s s* 2iH lil. 7. Fr. Ševčik puškar priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih i samokresov 58 pušk i lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih 10 čeških strogo preizkušenih pnak, za katere lamćim za dober strel Posebno pripo ročam lahke trocevke in puške Bock s Kmppovimi cevmi za brez- dimn. smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin ~—' po najnižjih oensh. Popravila in naročbe so izvršujejo totao in zanesljivo. Cenovniki na zahtevanje zaatonj in poštnine prosto. Pekarija. kavarna Stari trg štev. 21. Filiale s Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. »o^j ^a^ Je^C 3^C !3^C 3e\i jj. Cadež v Ljubljani Mestni trg št 14 poleg Urbančere mtnuf. trgoviae priporoča čepice, razno moško oonlo. Kravate, ovratnike Itd. iil Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. □inODinininlD □IDlDiniOlDinin C kn priVo tovarna za cement Trboveljske proanogokopao draibo v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Pot-tlenaVceanesut v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč aadkrilfaloci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 42 raznih uradov in na j s 1 o v i t e j š i h tvrdk so na razpolago Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. Julija Stor Prešernovih ulicah štev. 5. HM zaloga Milili, lamina ii otrošKii ttilin. Čevljev za lan-teaM! in izumu gitokis gorskih čevljev. Elegantna in Jako skrbna Izvršitev po vsob cenah. 8271 25 hektolitrov sortiranega, po novem sistemu iz rebijanega grozdja čisto napravljenega 834 iz lastnega vinograda v Vipavi in sicer 10 hekto bopgudnca IO hekto rizlinga in 5 hekto rulandca imam za oddati« Na zahtevo pošljem vzorce, cena po dogovoru. Franc Dolenc, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Revmatiiem fc^^l Protin ]=[ Ischias Otvorjeno od 1. aprila do 1. decembra. ~"sbjq] Nizke cene kukor doslei -j- č%sa primernim novostim , od t. Mptembra da i. junija 25 9fi Čudoviti zdravilni uspehi e: Radioaktive termalne kopali 36—44 Celzija. KRAPINSKE TOPLICE. n Pitao zdravljenje s termalno vodo. — Razposiljanjs termalne vode. — Obisk 6000 oseb. s HRVAŠKO (Hrvaška Švica). Bazenske, marmorne, prane, luiae kopeli, iango, s uda rij i — Prospekte in pojasnila daje topliiko ravuamljstvo Krapinske toplica, HrvaŠko — Zdravilni dom, 3<>0 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. __— - ...------- vojaška saravfllška godba. Lil t. — Teleion Avtomobilska garaža. ■ Od i. maja do 1. julija na železniftki postaji Rogatec 'stranska postaja proge Južne železnice Dunaj-Trst) astomo-bllni omnfira« pri vlakn ob 5. ari 25 minut popoldne Julija, avgusta avtomobllni omalbafl it BogaŠko Slatino k vlaku ob '>. popoldne Oš 1. septembra do i. oktobra ropot iz Rogatca kakor ma)a Ln Junija. — Na šelenrilki postaji Zabok-Kraplnake Toplice konjski omnibut pai vlakih oh 10. uri '.* minut dopoldne in 4. ar 11 minut popoldne — Pote^ navedenih časov se vozovi ali avtomobili t vseh mesecih od l. aprila do i. decembra m k vlakom i— na prejšnje naročilo priskrbe od ravnateljstva Krapinskih Toplic. Ofristofle^ jedilno in namizno orodje* Samo ena »ama kakovost Dunaj I. Opernring S HeinrichshM. SS«« * Po vseh vnesti h preprodajalci. I najcenejša in najhitrejša vožnja i Ameriko s paniki ..Severaneinškega Lloyda* i lz 2911 Bremna r NewYork s cesax5aUmi brzoparniki „KAISBR WILHELM", „KRONPBINZ WILHELMfS „KAISER VILHELM d. OROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega aS% parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite «2 • Lfablfaai edino le pn Kolodvorska ulica M. 35 „ nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlerju". Otfbod ti LJubljana je raak torek, eetrtek in soboto. — ¥m m pojasnila, ki so tikajo potovanja, totao in brezplačno. — m Postroiba poštena, realna in aoliona. trn Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colvrad« Meksika. Kallfaraffja O Arizoaa, Utak, WioiuiBg, Nevada, Oregoo i« WuhiBrtoe nudi nas* društvo posebno fe<| ugodno in izredno ceno čez Oalvsatasu Odhod na tej prooi iz Bremna a—i rnkrat itiMP^O. ^r in na vse ostala dele sveta kakor saal se dobivajo pa tudi listki preko Baltinota in na vs< Brazilijo. Kilo, Boms-Aircs. Coiombo. Sii?aptr e t Avstralija itd 7 56 14 iz t v Čeških Budejevicah. To je izborno, n plzenjski način varjeno pivo. Zalego: LJubljana: ¥. H. Rohrmam. Trst: Sehmidt * Pelest. Postojna: Emil pl. Oarzarolll. Pni!: Lacko Krit. Trnovo: Rudolf 1S2S Val en či 6. Reka-Sniak: Ante Sabliob. Ključavničarstvo 1 Ig. Faschinga vdova rollaaakl nasip it 8. Reiehova hiša. 1 k£ sivega skubljenega perja K 2, »olfSega K :>40, polbslsga prve vrste K 2-30, eelega K 4, prve vrsto puhastega K n, aajeo!|se vrste K 7, 8 in 9*60, sivega »ana K 6, 7 belega prve vrste K 10, prsnega puha K 13, od 5 kg dalje poštnine prosto. Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga. 1 pernica velika 18 x!20 cm z 5 blazinama, velikost 80 x 60, napolnjena 2 novim, sivim, puhastim in trpežnim perjem K 16, s polnuhom K 20, s puhom K 24; rosamezne pernice K 10, 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 3 50, 4. Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, 18, 20; vzelavnica 40x70 cm K 4 50, 5, 550; spodnja oernica iz najboljšega gradla 180x116 cm K 13, 15. razpošilja proti povzetju aH če se naprti plača ?80Q M« Berger v Dešenici žiev. 448 a, Sumava, Nt nikakega rizika, ker je dovoljena stamena aH pa se vrne denar. ■ van cenik vseh posteljnih predmetov zastonj. • Bogato ilustro- Velika zaloga štedilnik ognjišč. Izvrstno In solidno delo. Cone smerne. Popravila ee i i točno izvršujejo, a i ^aanaanaassaSBBsv^ največja n\m uniiiil S ajflara otroških vozičkov a aavaiaa *• a«!itaejte žime. M. Paklc ▼ Ljnblfaat. M0|. i »ir;ttiet modni salon. i □PiniDiniDin Osa »ss,£l tam sjpss w*_ m aa * Bs osmi en vodo v o mm lastnike vodnih sil patentne vročeparne lokOHl Henrika Lanz v Mannheimu hitro v obrat spravljiva, cenena, izredno varčno delajoča, za vse vrste Narisa, pripravna £*3gr reserva moči. ^50® Avstrijska prodajalna pisarna : Emil Honigmann9 Dunaj SX4, Loblichg. 4. Iot telefon 15594. :•: :-: Obisk inženirja brezplačno Nc I 516/12/4. 793 Prostovo dražba Josip Rojina krojač prve vrsle se Mtiiaja sedaj v lastni hiši Franca Jožefa cesta i i konkurira ■ naivrčiimi tvrdkami glede finega kroja tn elegantne is:vr£it*e. ii fine. malim islasa. : Zavel 2a Anale.: lOHlil i I Pri c kr. okrajnem sodišču v Radovljici so po prošnji lastnika Valentina Mužana z Bohinjske Bele št. 17 na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, sa katere se je ustanovna pristav'jena izklicna cena in sicer: Z. x il Pare.; ■: ~- - • : J Stev. j občina ivs£, ljižeu viof=k 3t | »*"■"» « J i__I Katasterska Povr- t o* •a > Pripisana rem- ! £«o rsta i o *> CC m ss y m 52 «s 1 L___i ed 0 •M I 90551 ' 919 2 Zeleče 126 ! 1124 150 i 130 0-16 2 24 0 20 246 halnietafce občine Bohinjska Bela travnik : V I IV V ! stavbižće, žaga , — lOOOfJJ IS/l ! Bohinjska J. H Bela I _J9/j I 3. i30S6O, 1003 — 1719 >56 dtto rrišb ŠE 17 z gospodarskim pos!opiem in dvoriščem sadni vrt IV r dtto 25846 , 450 dtto pčiSnik, dejanski 197| 198' I 1036 2 08 I 37!S I 838 dtto travnik njiva in. IV A ])256 27: dtto 3527 t 0*62 dito 6. 140 T 58Ef katasterske j I 4.350 , 14 02 i občine Bohinjski; Bela 140 : _ 87 lotaatrstee občine Bohinjska Bistrih j 15t - o 42 | Bistrica 1 218/1 i Bohinjska pašnik njiva hilj št. 6S vrt Najboljši kostnetiški predmeti za olepsanje polti i« te!esu so: aaile pa 80 a. da s cr« po s ast&a vođa 90 mjrv"' 1 K) tesal prasea ps £6>i xa *fcrat(i!ev la rast laa: giom lasna voda pa na t s; aaaaaat USBa pOBESda Ti fzdeffci ,Ada°. ki rfo oblastveno varovani, so naprodaj lev lilM lekarni Ph. Mr. Josip Cižtnar v Ljubljani. fcafrajte zaoaaa te š<9m«tt iztieflcel H 571 2 dt:r; 2341 062 dtto pašnik _ tj__ n lscoj Odlikovana n a 1*23 m dtto !l768! ! 3^)8 dtto gozđ III skiipaj 6313S 38-58 I i, 2900« Prva kranjska tMc* blioirjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hisa If 111 Dražba se bo vršila dne 11. marca 1912 na imenovanih parcelah, prične ee ob 9. uri dopoldne v Ze-lečah in se nadaljuje ob pol 12. uri dopoldne na Bohinjski Beli in ob pol 4. uri popoldne na Bohinjski Bistrici. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice bresj ozira na prodajno ceno. Dražbeno iskupilo je plačati po preteka rednega meseca in štirinajstih dni po dražbi, ako se ta odobri v roke g. dr. Vladimirja Ravoiharja, odvetnika v Ljubljani. Draibene pogoje, izvleček zemlji ke knjige »n posestne liste se lahk-pregleda vsak delavnik med c pravilnimi urami pri tem sod^ču v sobi *t. 29 Dejansko posest in užitek nastopijo kupci po odobrenju prodaje in plačilu kupnine, glede skupin pod 1), 2) in 7) pa šele dne 1. maja 1912. C. in hr. okrajno sodišče v Radovljici, oddelek I. dne 20. februarja 1912. 4i m ar o < c O e o» 5 (S Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene platiSna* klavirja) jn harmonije tudi aamoigralna za getov dvaar, a« dalaa od-plaiUa ali aaposodo. Poprave in uglaSevanja se tlvrauJeKJ točno tn računijo najceneje, ^afveefs rvoraiea as svstriisćsm 'aen te V zalogi bodem držal vedno najnovejše vrste alamnlkovM klobukov, zadnje za vsako sezijo po nainovejših pariških in d^najskih_modelih. ^ _ _ 7Vsak Cas velika zaloga od eno^tavn-h do M**.^"11^ %Vehka ža'oca potrebščin za nakit slamnikov, klobuka v Indru-nega rnoalnogo nakita. - Strogo oolidno In točna postrežba. Naročili po pošti se uvrše točno in pošiljajo s prvo pošto. Priporočam sc cen j damam za mnogobrojni obisk in beležim z velespoštovanjetn #iioit Adamič, JCrmj, n\i\\0m $Mm$m ia MiKoa Hlaoa. Na želodcu bolni Ut po vsaki pijaci ali po vsakem koščku jedi čutijo tišcanje v želodcu, ki naraste včasih do velikih bolečin, nai poizkusijo slavnozmano raztaplja* jočo prebaviirro sol Stomachicon Scholz! i4aj!ma cena K 130 za a*e tudi revnejšim ozdraviti si želodec in v kratkem bolnika postaviti zdrav človek. „»».efl-Apothene" Dimoi I, Gro&en Stev. 1 Mihael Kastner Najcenejši nakup z špecerijsko blago, kahinjsiio ia iltlasko sel. Petrolej tad! ▼ orlgiaalaih pločeviaastih kaagljab, obdaTČenl la neobdavčeni bencin (sa motorje In avtomobile). Oaao-lin, llgroln (za razsvetljavo). Kurilno ol{e za Dleselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. ¥se mineralne vode In vsi proizvodi Izvirkov vedno sveži v zalogi. Ljubljana, Kongresni trg 10. s IfajM in nalcenejšs pot U A 2 modernimi velikimi brzoparniki iz LjiMjaie tez Astvrersss v Rew-Yorl ie pre^a ed Star Line deča zvezda Ns naših pamikih Tini and, RroonlanS VfcSerlane, Seelana, Laplaad ia Sanmland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrwerpnom fn Novim Vorkom je snažnost. izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika emfnentnega pomena, teT traja vožnja 7 dni. Odhod iz f inbijane vsak orek popoldne Kasi parniki vozijo tudi na mesec po večkra se* Kaaado v Severne Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novt YorIc Pttjasaita i^je vlaia« patrje« zast«^Qi& Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica od južnega koiodeora ca levo pred znano gostilno „pri Starem Tiftlerja1* Hajnllje cene. XX XX X X 5 je SI 3 f a k^xxk5c; XXXi'išt*ea 2 4^ K, o rim a polbelepa 28» K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K kcvncfiorsT* sncfncbrlr^a. nulienega, 6 4<> K 8 K, k% ouha sivega 6 K, 7 K, beVea, finega *0 K"; na finHši prsni nuh t * K Vapčila d i kz nar»re; frank«. 268? Z^otorS'cnc ml De S^TES? *e4:^n™ nankinga, pernica 180 cm d-"Iga, '20 en Plroka, i ctpesas zg^arnica na, ?0 cm dl?, 60 cm šir, polniena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim nerem 6 <; napo; "»uh /0 K; nuh 4 K; npsamrrrjc pernice o K, 1 K, ^4 16 K tglavvce 9 K 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80 21 K, z^lav niča. 00 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, soodnja pernica iz močnega črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K SO. Kinanotljl se oo r»ovzet*i» od 12 K naprei franko. Lahko se franv> č strenjuje telesno zaprtje, Oelje BeMoc je nerrekosljivo sredstvo prot» *ezavam v . Želodcu proti migreni, ki je rosledica slabega prebavl'anja, proti gorečici, proti vzpehavanju polnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dan, m s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli. lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczy \. Bohinc SHHIO © &f!ll 2 brzopamM francoske dražbe. Najkrajša vožnja čez Mm Veljavne vezne liste (si f karte) za vse razrede dobiš edino rri 43^ ED. SMURD/ oblast eno p trjena potovalna pisarna v U! filial. Onni«!sK*ff$h 18 v hiši Kmtt ke posojilnice, nasproti gostilne pri „Figoveo". Vozne listka ia Amerike ▼ staro domovino po najnižji cest. Izdaja rožne listke po vseh lelezntcah za prlrclcnfe zabavnih in romarskih vlakov. Vsa nolasnila iatotam brezplačno. JsV m 8 8 Krasna umetniška reprodukcija v već bsrvsh znamenite Groharjeve slike 8 8 Primoža ustanovitelja slovenske književnosti vtSC&a 66 cm In Široka 55 cm ie najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija ie sploh najlepša in naidovršeneisa kar tih imamo Slovenci. - Cena s pošto K 3.20. = Avgust ftepič sodar? LJnbllani v Trnovem, izdeluje in popravlja vsakovrstne sode po na;nii|in cenah. Kupuje in prodaja stare vinske sode jedilni. najboljSe kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, tudi semenski krompir od« daja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po solidno is nizkih cenah tvrdka a 3v. jL Jfarlmann nasl. ^Tvg. Zomažič v tnbVam. Blaž imnKo f L]abljana, Stari trg 11 § priporoča I klobuke I cilindre, čepice itd. | ---r- najnovejše fasone —---H po najnižji ceni. ■ J| llastrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. Edina zaloga 3142 izii ania ieiv. Avstr.~Ameriška zaloga čevljev lliiis. Prešernova da i 51 !ŠJ[^ln]r^^r5][d]In]rfiQ5ir63[č][5] 1887 1912 M 1837 1912 * 1887 -1912 B^T" Blagovolite pisati po vzorec, V. J. HavHček in brat, kopališče Podebradv, Češko. Dobro znana izvozna tvrdka, ustanovljena leta 1887, priporoča dsmskO OpreiSO Za neveStCj d bro ?nane m preizkušene kak« Pusti, Bavličkove fkanine, Uanafssi« brlsalbe, ier^e r itsk namizni prti, balisti, pralna svila itd. Mm 1 \m h Um i IM. Plesno Kzio - zefiri — fw I zavol 40 metrov okusno izbranih ostankov v kosih po 2—8 m noši!jann za 18 K s poštnim povze jeni franko od teh ne pošljimo vzorcev. H vličfc've tkanine 1 kos 23 metrov za K 12, I i*20. 1450. 16. 1753. 2040. 22-40. priporocliiv čcšk; n^kmni vir. ! domaČega izdelka onroroća tvornica dežnikov Jn solnčnikov Jss. Vidmar Ljubljana Pred S!iofi:o 19 — Prešernova ulica 4. 1 I. V* ■ i na in wm> m> /V a/nove; še, dobro m cenč :: se kupuje edino le v m m m m JLiubljanz. fr[estni trg 5 Ogromna tafcgra nainovmfših ^oomlaaans^'h cd:e%. rafalov, %?obu-%ov ud 3a gospode c'er^e te* namcueiša f^onfe^cva ja dame m dek SW nud' -s^ksm o^usu cooolno iadovo'.>nost — Dosoen «-o tudi v Perju Tjerhnu 01 na Dunaju o~ebno ^uoltent model damske koifeiche cosebnegra chica in pokornost *bua o*e ličnosti.— Cene prignano nt^^e in bre$ konkurence. a* Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, og'rjtc si mojo boeato zalogo pra* h na finejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in i! aru i. zape? i- niče, uhane, vratna verižice, poroCnc !n druge i rstane. krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd. Zahievaite cenik, ^jLft, jjjžj poš.jCm zastonj! -^^^-.^»3* Vaa popravila izvršujem v ?voii lastni :: rlp'avn-ri tofno in *< lid^o :: Teodor Korn (poprej Henrik Kora) psMvalec streli ii klepar, vpel:a:et strelNdov, ter instalater vaftvcdoi LjiiMiaoi. Poljanska testa it. i. Piiporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim fikrlbem z fitat-aintiii Sbiijta (Etstiit) palrat Rsfsdiek z izbJČno in ploSCnato opeko, lebno-cementno in streSno oreko. Vsa stavbinsks in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvrSitvf. lite ii taAbista ipim tetstljm pusia. Po Tave toćno ib ceno Proračuni brezplačno in pošt. prosto. O. J^ernai'ovič. g 2 /JVICLOV A/ZJOVUU/ ojauooy 4Š jutu *v Amajtvomj JGcdtfui&in&u. \ JhMnafftitvov'. JCađfoiainđnieoa/ 4A I Modna trgovina I v Ljubljani š I Stritarjeva ulica št 7. I Solidna Nago. mike cent vzorci poštnine prosto. PAT vseh dežela izposluje inženir 20 •■AeLJS*. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik Dunaju VI., MaHahllferstrasse ftt. 37. Aflstro-Amerikana Trst — New-Yorh — Buenos Aires. ii v pno u inan IT IT s n 13 E SI S 151 [51 )oJ[ajraJ[aJ@^r^raj{aJ^@(aJ!Hjrajrara _ najcenejša In najprlpravnejfta crta. »i Potsvsaje s Si hm J«>ei I ". kateri ofcište na tem potovanln sledeća pnstaniiia: TS^^^iTm^M Aja?c«. Vmcfranchc n r.i P h ii k d TE k m i ol nI fc ri Ol b VI v« A. Hauptmann* nasledniki A. ZANKL SINOVI —-=— LJUBLJANA. ———= Tvornica kemičnih barv, lakov in finrcžev, priporoča: Oljnate b ar ve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Marijin trg št. 1. Vse vrste s iS firnežev, aa » čopičev, 11 ii lakov, ia Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Naslov zadostuje: * A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Jan Delniška glavnica K 8,000.000, 52 ska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. a^. il fond 800.000 kron. Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na kapice ia na tekočI radna Jf 11 O' Kupnje ia prodaja srečke la vrednostne papirje :: ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih s *W |2 |0 :: vseh vrst po dnevnem kurzu. s Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«* St« tn< *tt Ttj V€ mi W W ski Ri Wi m nn Di srci Po Ke O« Slovenci in Slovenke! Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v LJubljani, Wolfova nliea 10, 9© tem potoni obrača do vseh narodno zavednih Slovencev in Ao enih, ki znajo ceniti pomen ljudske knjižnice v mestu, z veliko prošnjo za knjige. Simon Gregorčičeva knjižnica je astanovljena v ta namen, da širi arosveto med občinstvom v Ljubljani, in to ji je možno le tedaj, če ima na razpolago dovolj dobrih slovenskih knjig1 in tudi drugojezičnib. Nabava, vezava in vse stane ogromno denarja* česar pa Gregorčičeva knjižnica, ne zmore s svojimi skromnimi sredstvi. Koliko leposlovnih knjig, revij, n to ne samo slovenskih, temveč tudi nemških, hrvaških. Čeških, poljskih, mskih, srbskih, francoskih in laških lezi brez haska in koristi po ■cotih. omarah in podstrešjih, kjer čakajo sodnega dne. Ali ne bi bilo tisočkrat koristnejše, če bi sc vse te zapuščene knjige razposlale med čti-ra željno občinstvo. Kak pomen ima knjiga, to so prvi sprevideli Amerikanci ,za njimi Angleži. Kako boga-so pač amerikanske knjižnice1* Kdo že ni slišal o milizonarju Car-negiju, ki je dal že nad 100 milijonov m same knjižnice. In to dela samo zategadelj, ker se dobro zaveda, kak nomen in vpliv v v^eoji, v izobrazbi in polit, osamosvojitvi igra knj'ga in časopis. Slovenci še nimamo takih mecenov. V Simon Gregorčičevi ljudski knjižnici v Ljubljani povprašuje rjannadan po sto ljudi mladih in starih, gospodov in dam. od preprostega delavca ob izobraženega akademika po knjigah vseh jezikov, a trnjižnica pri najboljšem svojem na-menu ne more ustreči tej n pravičen i želji in hrepenenju po višji samoiz--brazbi in po poštenem razvedrilu ob knjigi. Zato se Greproreieeva kijižnica obrača 00 vseh onih, ki hitijo in «e zavedajo pomena iz-n -razbe in ki imajo na razpolago knjige, katere jim leže po policah, z -pliko prošnjo do njih. da bi blagovolili podariti Gregorčičevi kniižni-ci sledeče slovenske revije: Dom in Svet, Kres, Naši zapiski, Slovan. Hribarjev, kakor tudi Tavear-Hn-barjev.) Zoro fPajkovo*, Ljubljanski Zvon in Dunajski Zvon. Nadalje V vsaka knjiga dobro došla z leposlovno vsebino. Saj v Gregorčičevi miei je posebno povpraševanje t*q tolikanj priljobHenih romanih ičih pisateljev: Jurčič, Kersnik, Stritar, Tavčar. Dr»lie sprevodi Sien-.'evrieza, Tolstoja. Dnmasa in ostalih pisateljev« katerih dela si knjižnica ne more nabaviti v najmanj petdesetih (50) izvodih, ker ji to ne dopuščajo njena sredstva. Potem hrvaške knjiare: puhlika- Nfatice Hrvatske. Društva hrvatskih srednješolskih profesora: revi-. Dom i Svet, Unstrovani Obzor, Prosvjeta. Savremenik. Vienae to irnge. Češke knjige: Zlata Praha. Srbske: publikacije Srbske Matice, "rankovo kolo. Poljske knjige^rnske, TT-3ncoske in laške. Posebno se pa obrača knjižnica 4o onih z veliko prošnjo, ki imajo v nemškem jeziku pisane romane in povesti naslednjih pisateljev: Aehleitner, Andrejew. d' Ao--Tio. Anzengruber, Arfiibascbevr, Bang, Bartsch, Banmbaeh, Bier->aum, Boeaecio, Bjomson, Bulwer, ^nseb, Dahn, Daudet, Dickens, Dostojevski. Doyle. Durons oče in s;n, ^bner - Escbenbach, Fekstein, ftrnst, r>chtruth, Ever>. Flanhert. -osrazzaro, Frenson. Frevtag Gaug-fer, Oerstaek^r. Gorki, Ha^klanser. Hamsum, Hansiakob, H^rte-rJret, Heimbnrg. Heyse. Jacobseo, lean Paul, Jensen, Jokaj. Kahlon-Hielland, Kipling. Kirchstoi- Lagerlof, Lie, Liliencron, Loti, šansoni, Marie - Madeleine« Mar-Mariot, Maryat, Mauoassant, u- reschkowski, Montepiu, Nansen, Ohnet, Ompteda, Perfall, Poe, Pre-ost, Renter, Rosegger, SohHcht, Schnitzler, Schobin, Scott. Siero-szewski, Sienkiewicz, Spielhagen, Storm, Strindberg, Sudermann, Sut-fcner, Svlva - Carmen, Tboma, ToT-oj, Tovote. Trebitsch, Tseheboff, i%:rgenjeff, Twain Mark, Verga, Verne Jule«, Voss, Walace, Wasser-mann, VVerder, Werner, Wildbrandt, ide Osear, Wasov, Wisemann, Wolzogen, Zobeltitz, Zola in Žerom--ki. Nadalje zbirke (kolekcije) romanov in povesti: Kolektion Hartle-ben. Snemann. Engelhorns Roman-Bibliothek, Klassische Romane der WeltliteratuT (Snmmluug Procba-*ka) Prnchaskas illustrierte Monate-»aode, Bibliothek der Unterhaltung "nd VVissens, Das Deutsche Hans, f ilste:n Bucher, Bibliothek Lan-- en, Slnvische Romanbibiiothok, In-»-nationale Novellen - Bibliothek. Potem leposlovne revije: Alte und Seur Welt, Ar»s fremden Znngen, 'Wtenlaube, PJiegendo Blatter, Jn- gwad, Universnm, Wefelermanus Mo-natshafte, Der gnte Kamerad in druge. Potem pa dela za našo mladino« Knjige « mladinsko vsebino, da ne hode brala naša mladina samo Krištof - Smida in tistih škodljivih in-dijanaric in povesti o roparjih po 40 vinarjev iz Giontinijeve zaloge. Zelo dobrodošli bodo tudi potopisi: Sven Hedin, potopisi po Afriki, Aziji, Ameriki, potopisi odkritij severnega in južnega tečaja. Vsaka knjiga je dobrodošla in i vesoljem sprejeta. Oni gg:. darovalci v Ljubljani naj sporoče kar po dopisnici, da pride kdo iz knjižnice po podarjene knjige. Ostali z dežele in od drugod naj pa izvolijo poslati darovane knjige po poŠti na naslov Simon Gregor* čioeva knjižnim v Ljubljani, Wo!fo-va nI i*-a 10. Ze vnaprej odbor S. Gregorčičeve knjižnice prav iskreno zahvaljuje vsem g"gr. darovateljem in pričakuje, da ta prošnja do za narodno prosveto vnetih src ne ostane brezuspešna. Vsi listi se prosijo, da ponatisnejo to prošnjo. II. veliki društveni koncert »Zvezde" na Dunaju. Ko sera vam novembra L 1. p«*-rocal o izvrstno uspelem I. koncertu in ste bili tako prijazni, da ste to oeeno priobčili v Vašem cen j. listu, pač nisem mislil, da bom po preteku dobrih treh mesecev zamogel poročati ze o II. društvenem koncertu. In reči moram takoj spočetka, da me jo uspeh tega koncerta le še prijetneje i->menadil. sai je h\\ reg projrram selo skrbno sestavljen. Upoštevalo pa se je : tudi našo, zadnjič izraz mo željo, da se nas seznani z našimi novodobnimi skladatelji. Otvori 1 se je koncert y, našo Slovenec sem-, in že pri tej smo imeli priliko kon.-tatiratt ojačenje moškega zbora, posebno pri tenorjih. Diseipli-na in umerjenost zbora pa se je pokazala predvsem pri dr. Krekovi 2 BarčieU in Adao*ovičevi t Vasova-leccr. Merodsjni faktorji v Ljubljani so sicer dvomili, da bo »Zveašlia« pevski zbor zarnog-e! proizvajati te«ko vBarčicoc, ki zahteva iz^ rstno šolane, pevce. Način, kakor se je pela pesem j^ri nedeljskem koneertn, je pač dokaz, da je zbran v tem zboru tako izboren pevski materijal, da bi gra bit vesel vsak dirigent. Pesem nfu je kar očarala. Najfinejši .:->ppp«r.. ki karak-terizuje oddaljeno petje mornarjev, so je proizvajal res nad vse fino. Mi-sli bo nam uhajale daleč tja na naše Jadransko obal, ko smo slišali p*»sem -treh fantov — mornarjev«. Baritou-Bjsio je pel gosp. Cepuder. Dolgotrajno ploskanje, ki je sledilo tej pesmi, je pevski zbor pač v polu i meri zaslužil. Veljalo pa je tudi navzočemu gospodu komponistu, ki nam nudi toliko lepih, dasi teških -kladb. Ce je bila »Barčioa« otožna je bil pa »Vasovalec« tem v?selejši. V duhu smo videli razposajenega fanta, ki odgovarja strogemu očetu na vprašanja: 7>Kje si bil tako dolgof-Pokazal nam je zbor i tukaj, kaj zna in občudovali srno predvsem lepe baritone. Burno ploskanje je bilo dokaz, da je t»esem izredno ugajala. Koncertna pevka gdčn* Hrastova, ki je i fopof pokazala ; ia k loju enost napram >>Zvezdk% očarala nač je s Šchnmannovo »O u i kar!«, Griegovo v Labuda in Devon Tič-ka«. Njen glas se je od zadnjega nastopa le se ojači! in kar smo pisali v poročilo o T. koncerta, podpišemo i danes z obema rokama. Dr»Igotrajno ploskanje, posebno pri »Tički*\'a jjrobišču« in Her-mannovega »Salomona m (besede prevela ga. Vida ,Ierajeva). In končno našega večno lepega r,Mornarja«. Koliko je bilo tu miline in čuvstev! Opetovano se je moral gosp. operni pevee zahvaliti za ovacije, ki jih kar ni hotelo biti konca. Da. da, to je bil pa tudi užitek! Prav prijetno smo bili iznenađeni, ko smo videli nastop mešanega zbora. I tukaj večje število, ojačenje! Težko Lajovičevo »Bolest kovač«, ki je že ustrašila marsikak manjši pevski zbor, je dovršil »Zvezdin« zbor na vse precizno. Z veseljem smo za-|»s Iliji, kako v pravom trenotkn basovi zmanjšujejo svoje silne glasove, le da pridejo soprani tembolj do veljave. Tedaj i tu kavalirstv^! Razume se. da je Ml že tu navdušeno nkla-a\iTar\: še bolj pa pri Foer^terjevi >Ljiibieiv. Predvsem nam je ugajalo turobno osnačenje cerkvenih zvonov in pri ženskem sborii ona karakteristična vaška klepetavost! Čudili smo se, da zmore tako majhen zbor (40 pevk in pevcev) tako veličastno skladbo!*Krono svojih zmožnosti pa si je postavil mešani zbor s Sattner-jevo »O nevihti«, ki zahteva od pevcev veliko rutino. Prav vse odstavke, molitev, obup, fugo itd. rešil je zbor jako častno in ploskanje je bilo v polni meri zasluženo. Da pa je bil uspeh tega večera tako krasen, se imamo zahvaliti v prvi vrsti pač ženijalnemn dirigentu gosp. Jeraju, ki je svojo čarobno taktirko znal iz zbora napraviti to,kar je danes. Pohvalno pa moramo omeniti tudi njegovo diskretno spremIjevanje vseh solo-točk. Koncertu je sledil selo animiran ples, ki je trajal do jutra in jo združil vse oboževalce boginje plesa! Med navzočimi smo opazili znanega prijatelja Slovencev in petja gosp. sekcijskega šefa Zavadila, gg. vladna svetnika Primožiča in Sežana, dvornega tajnika skladatelja dr. Gojmira Kreka, ministrskega podtajnika dr. Pertota in dr. Škerlja, fi-naučnega tajnika Mačaka, več častnikov ter mnooro dritgrega odličnemu občinstva. H koncu mi dovolite, veieevnjeiii arosp. urednik, Ss nekaj splošnih opazk. Gmoten uspeh opis oefra koncerta je bil vsaj tak, da so bili poanti visoki režijski stroški. Ako pa bi imela slovenska inteligenca malo več zmisla za take prireditve, bi gotovo preostalo nekaj denarja, ki bi prišel društvu »Zvezdi* v dosego njetrovilt ostalih nalog — podpora in izobraževanje članov — kaj dobro. Nasi Ijnd-je so res čudni! V novembru L 1. ni>o prišli na I. koncert in so se izgovarjali, da so cene prenizke — ergo se ne bo nndilo nič posebnega. Na podleži tek vrstic je odbor vstopnino zvišal in zdaj se je reklo, da so cene previsoke. Kot objektiven kritik — notabene kot needbornik — in poznavalec dunajskih razmer, moram reči. da so bile cene pretirane. Dunajska inteligenca sestoji \*ečinoma iz uradništva, ki mora z ozirom na svoj Muri vsaj v II. vrsto. Pri rodbini treh oseb je že samo za sedeže izdatek 15 K pri današnji draginji pač veliko! Gmotni n»peh bi bil trdaj sigurno boljši, če bi se ostalo pri starih cenah. Kdor ima */animanie za stvar, bo prišel. Vzveseljivo pa jck, da ravno častniki in njihove rodbine kažejo, »kaj mož je storiti dolžan Čuditi se moram kenečno zboru na nicgovi vetrajnasti. \t najoddalj-nejših krajev, da, celo iz krajev ob južni železnic*, prihajajo dame in gospodje k pevskim vaj^m. Ne straši jih dolga pot. ne stroški, ki so s tem zvesasti in ki znašajo v celem več kot, en sedež! Vmes so matere, ki imajo doma deco ... P* gre se jim sveto narodno stvar! In odbor, koliko ima truda in skrbi in dela! Tedaj žrtev na vseh koncih — vStevšj gosp. dirigenta —, dobro proizvajati to na eni strani, brezbrižnost inteligence na drugi strani! Resnemu delu <*dhoru se je do> zdaj posrečilo ^Zvezdoce res spraviti na fako stopinjo, da na njene prireditve lahko vsakdo zjthaja. WJiko število rodbin je društvo na novo in sopet pridebilo. Nemala zasluga gre pri tem tudi *SIov. Narodne, ki je ra-devoljp; sprejemal tozadevne notice. Pa fudi v bodoče hoče odbor delovat: v sedanjem zrn »sin fer odpraviti vse nedostatke. Prvo hoče eliminirati od društvenih prireditev vse one elemente, ki se ne zeojo dostojno obnašati: overjen naj bo, da bo imel na strani vse trezno mislece čtane. Novi dobi gremo tedaj i v »Ztreadi« nasproti: upaimo, da bodo vsi oni, ki so dozdaj stali brezbrižno ob strani, sprevideli srnotreno »Zvezdimv delo, ter bodo v ljubezeni do rodnega jezika posnemali Cehe in — slovenske častnike! Na D u n a j u, 4. marca 1912. Darila. Dražba S*. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca februarja leta 1912. sledeče prispevke in sicer: 1. Prispevki is nabiralnikov: Moška podružnica Maribor i, s.: Narodni dom 16 K, Meden 6 K, Vrt-nik 5 K, Weixl 2 K, Rapoc \ K, skupaj 30 K, J. Karlovšek, Smarjeta, 2 K*, dr. J. Hrašovec, Celje, 5 K; hotel AustHa, Slov. Bistrica, 18 K: K. Guštin, Metlika i. s*: Fleischman 7 K 54 v, Malešič 2 K 10 v, Widenik 8 K 46 v, Kopinič 1 K 80 v, Rajner 17 K 56 v, skupaj 37 K 46 v; pri Kranjcu. Tolmin, 5 K 88 v; podružnica Ormo* i. iS.: Gomzi 11 K 52 v, Kandrie 6 K 78 v, kletarsko društvo 78 v, Veselic 13 K, kvartet Žemljic 9 K 72 v, skupaj 30 K 80 v; L. Petovar, Ivanjkovci, 4 K; Narodni dom, Slov. Gradec, 8 K 90 v; dr. B. Doroani, Gorica, 12 kroo; F. Miki, Smarjeta, 1 K 71 v; Mavčič, Nova cerkev, 2 K; trnovsko zupntšče, tn, 11 K; gostilna Majcen, Karolinška zemlja, 5 K 95 v; trgovee ' Babic, tu, 17 K 17 v; pri Srakarjn, tu, 7 K 16 v; druibina pisarna, to, 3 K 23 v; V. Oogorelee, Škofljica, 15 kron 50 v, podružnica Devin i. s.: Peric 5 K 54 v, Trčon 3 K 21 v, Urdich 1 38 v, Blazina 1 K 08 v, Ple« 8 K 16 v, skupaj 18 K 37 v; J. Rajh, Ljutomer, 25 K; gostilna Rus, tn, 33 K; gostilna G. Peternel, Poljaue, 12 K 85 v; Lov-rec, Poleušak, 8 K 26 -f 10 K 20 v = 18 K 26 v; M. Repič, D. Trebuša 5 K 82 v; Neimenovan, tu, 3 K; pri Pra-jerju, Turjak, 5 K 60 v; podružnica Rajhenburg 25 K 22 v; gostilua Ploj, Breg pri Celju, 4 K 50 v; kavarna Črnomelj, 7 K; Špeicer, Črnomelj, 19 K; Pogačnik, Pod nar i, 16 K 60 v; podružnica Plauina (na Štajerskem) is.: Špan 12 K; Trefner 4 K, Jazbin-šek 3 K, skupaj 19 K: Narodni dom, tn, 42 v; Perin, Grahovo i. s.: Rutar 13 K, Florjančič 5 K, bkupaj 18 K; J. Javomik, Žaljna, 6 K; A. Goreč, Borovnica, 5 K; moška podružnica Žalec i. s.: Janta 17 K 56 Kuntara 1 K 60 v, Hauscnbicbler 5 K 06 v, skupaj 24 K 22 v; podružnica Sveti Križ-Vržej 3 K 20 v. Nabiralniki v Ljubljani L s-: Trškan 15 K 08 v; pri Kajmoštru 20 K; B. Kos 2 K 06 v; Novi svet 2 K 43 v + 1 K 73 v == 4 K 16 v; pri Figo ven 1 K 12 v; pri Zajcu 6 K 42 v; Belič 32 v; Živee-Tonih 45 v; Trpine 8 K 24 v; Novak % K 61 v; Bolte (Pri Črnem medvedu) 1 K 90 v: Mrak S K 38 + 3 K 24 v --^ 9 K 52 v; Matjan 64 v; Zabu-kovec i K 58 v; pri Sodčku 7 K: Ravuihar I K; pri Amerikacu 67 v; Beli Kranjec 2 K; Zupan 13 K 98 v; goriška klet 1 K 30 v; trgovina Zaje 5 K: Kleinstein 19 v; trgovec Pod-krajšek 95 v; pri Lipi 1 K 20 v; pod Skaloo 4 K 13 v; Nagode 13 v; pri Kolo vratarju I K .jO v; Mrzlikar 79 v; gostilna Kovač 18 v; hofel Štrukelj 51 v; trafika Kane 66 v; Zlata kaplja 48 v; kavarna Austria 2 K 4,5 v; Činkole S K 80 v; Johanes-birt 2 K 10 v; pri Jurju 2 K; Štraj-/elj 1 K: gostilna Tork 1 K 21 v; Rast obar, pri Sarcu, K 8*70; Cešnovar 2 K 03 v; F. Babic 32 v; Kavčič 8 K 26 v; kavarna Mercur Z K 26 v; gostilna Blagaj 70 v; Zlata riba 5 K 30 v; Čad, Spod. Ronik, 1 K 34 v: podružnica Ledine i. s.: M. Bogataj 5 K A. Bogataj K 1*96: J. Kos Kl*86, skupaj K 8*82; gost. Muha 7 K; M. Amf, Sežana. 3 K 40 v; Novi svet, tu, (nabrala mala Franica Zajeovaj 4 K ^2 v;_trgovina Jurman, tu, 3 K 15 v; Anton Mikuz. Sv*. Lucija, 11 K; Andrej Možina. Krnica, 1 K HO v; Josip | Komljnnee, Ptuj, L s.: Čitalnica 4 K Pt, v, Mahorie i K 09 v. Zupančič 1 K 63 v, Mursec 1 K 28 v, skupaj 9 K 50 v; Čemer. Borovlje, pri Kaj-zru. 5 K: Josip Tušak. Sv. Anton, 10 K 20 v: M. Pipan, Kralj. Vinograd i j. 16 K. II. Prispevki podružnic. Kranjsko: Postojna, mošktf podružnica, 56 K 4- 23 K 40 v = 79 K 40 v; Cerknica 28 K -i- 26 K -f 130 ^on == i84 K; Brdo 80 K; Vel. Lašče 200 K: Metlika 159 K; Podnart in Kropa, Dobrava 68 K 80 v, Šent Rnprr? 35 K 06 v; Vič 243 K 10 v; LJubljana š Tuvlor. 50 K 70 vin. * V. Prispevki za obrambni sklad. L, Petovar, Ivanjkovci, 5 K; nt. in ž. podruž. Postojna, 200 K; podr. Raka 60 K; gojenci otroškega vrtca na Vrdcli 200 K; J. Bregant, Maribor, 3 K 33 vin.; slovenska trojica dunajske okolice 40 K; M. in Lj. Novak, Gradec, 8 K; Efcm, Gradec 10 kron; L. Cvetnič, tu, 5 K; R. Makaro-vič 3 K 35 vin.; narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu v Trstu 200 K; Janko vitez Bleiweis - Trsieniški, tu, 5 K; A. Žiberna, Trst, 15 K; tvrdka Kolman, tu, 200 K; Milkina pušica, Trst, 40 K; posojilnica Travnik 40 K; dr. J. Loskovoc Škofja Loka, 60 K; občinski urad Kokarje 40 K; R. Ar-co« tu (po »Sloveuskera Narodu«) 20 kron; podružnica Zatična, Višnja gora, 200 K; podružnica Toplice 30 K; Sonja dr. Kalanova, Ribnica, 100 K; podružnica Prosek 200 K; omizje v sladki luknjici, Celovec, 130 K; podr« Kosina 200 K; omizje samcev pri »Zlati kaplji«, tu, 7 K 40 vin.; Ivan Kokalj. Trst, 200 K; F. Papst, Celje, •5 K; Šentjurčani ob južni železniei 15 K; moška podružnica v Gorici 170 kron; Fr. Oset, Trbovlje, 5 K; neimenovan 200 K. Rasni prispevki. ** ' Dr. Iv. Čok, Lonjer, 9 K; županstvo Naklo 10 K; Stana Gnus, DoL nabrala 10 K; K. Dolenc, Modling, 4 krone; F. Brleč, Kandija, mesto venca t sinu Frančišku 5 K; D. Lesjak, Ruše, od slovenskih Mariborčanov. Limbušanov in Rušanov 30 K; slov. narodna godba v Trstu 20 K; F. Kočnik, Mala Nedelja, 5 K; A. Sever, Semič od veselic 25 K 13 vin.; neimenovana, Št. Andraž, 10 K; Marija Majcen, Št. Janž, 5 K; D. Pintarič, Sv. Miklavž, nabral v veseli družbi 5 K 50 v -4- 4 K 42 v — 9 K 92 v; J. Koželj, Lesce, nabral mesto venca "f g. Schiffrer 9 K, F. Dobravčeva, tn, 3 krone; ribniška rodoljubka, nabala v vinarjih 2 K 99 vin.; posojilnica v Braslovčah 20 K; dr. Iv. Dimnik, Krško, kazenska poravnava 25 K; obrtno pomožno društvo, tu, 40 K; F. Ci-lenšek, Križevci, nabral 4 K; M. Lay-kauf. Mozirje, nabrala na svatbi 22 kron; moška podružnica v Kranjn. volilo f ge Kal. Roblek 176 K 95 v; Iv. Vidmar, Brežice, volilo t M. Balona 500 K; St. Lap, Gradec, na svat bi svoje sestre Slavice, nabral 7 K 80 vin; Dr. BrenčiČ, Celje, kazenska poravnava K.—A. 4 K; Ig. Matic, Dole, 200 K; Ig. Cadež, srednja vas. na svatbi nabral 6 K; J. Tušak, Sv. Anton, nabral na veselici 10 K + 7 kron = 17 K; L. Kosi in J. Bržon. nabrala na Bučičovih na svatbi 13 K 78 vin.; I. Lulik, Ajdovščina, nabrsl na odhodnici Rebolja 21 K 10 vin.; M. R. nabrala v Mengšu 5 K 22 vin.; M. Hafner, Kostanjevica, nabral 5 K 30 vin.; ga, Vučnik. Šiška, nabrala 15 K 30 vin.; P. Pernat, Ormož, od cirkusa buhpomagaj 4 K 30 vin.; P. Pirker, Ribnica, mesto venca t Pep-ce Fle» 10 K; Neimenovan iz Podgorja kot globo, ker se je udeležil nemške -vjagerske« veselice 2 K; Tonček, Vinko in Bratomil Rebek, Celje, v spomin na umrlega brata Jankota 70 K; A4. Hudovemik, tu, nabral nar. davka 78 K: Pakiž, Samsa, Jan-čigaj, Vesel 5 K; diiak Srečko, tn. 28 K; dr. St. Rajh, Ribnica, nabral v veseli družbi 29 K; posojilnica v Celju 50 K; Andr. Možina, Krnica, nabral na pustni torek masko 3 K 77 v; Prva češka zavarovalnica za. življenje v Trstu, provizije 28 K 48 vin. Zobna krem. Vsakdo ima tak želodec, kakor i£a zasluži, to se pravi, kakor ga neguje. Delovanje želodca in prebavil naj vsakdo dosledno opazuje in naj skuša vsako, tudi najmanjšo nepravilnost odpraviti, da te nepravil uosti ne povzročijo težke, kronične bolezni. Za pravo negovanje in z» regulacijo delovanja prebavil služi najboljše vporaba balzama za želodec- dr. Rose. ki slnži že nad 40 let uspešno svojemu namenu. Dobiva se pa v lekarni B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, kakor tuđi v tukajšnjih lekarnah. Va. Otroška razvada je, da namesto skozi nos dihajo skozi usta in z odprtini! usti letajo po cesti in se igrajo, kar je pogostokrat, vzrok marši kakega katarja v sopilih ali požiralniku. Majhna odpornost, otrokova proti vseki obolelosti pa povzroči veekrai. težje oblike obolelosti in da se temu izognemo, je treba vsak otroški kašelj takoj zdraviti. Med znanimi sredstvi pa nobeno ne učinkuje tako točno in zauesljivo kakor »Sirolin Roche«, ki se dobiva v vsaki lekarni in že v nekoliko dneh lahko odstrani pričetni katar. Tega tako odličnega domačega zdravila bi torej ne smelo manjkati v nobeni hiši, uživati bi se moralo ob prvih znakih obolelosti, da more tako dobrodejno učinkovati n«t obolelo sluznico. 4?eydUtv Froia se čisto m 7o5 avtomat tvrtke Klepetaf U Prag«, vreden K 2000, no prav znižani ceni. Avtomat je novega sistema, za vsako gostilno in tudi hotel priporočljiv. — Več se zve pri fm Baje, pol i Futijii u nitraiiilii 225 V bližnji okolici Št Petra na Erara se daje w najem 908 JI m yf__pripravna za trgovino, BB ■ M mM prodajalno in gostilno Mm I Najemnina je nitka 111 m mm joie Urbančič, Vas Kal, pošta St Peter na Krasa. Šolnina j opremljena in popolnoma separirana 868 mesečna soba se talcol odda, LBizova cesta 9, L nadstropje, vrata 6- v prometnem kraju na Gorenjskem pri želez, postaji ob glavni cesti in pri fan se takoj pod zele ugodnimi pogoji proda. Več pove Martin Langus, Medija-Izlake. «12 Ji| To briga vsakega! Najboljše in najfinejše 569 ar svIlnatoaBmasts specialltete S vzorci K 1*—, 6 vzorcev K 180, 12 vzor-trv K 3*40 — tudi v pismenih znamkah — poučna, ilustrovana z zdravniškimi nasveti opremljena brošura gratis in franko (zaprto 39 v) Higi-enična nanutaktura L Slnger, naoal I«, Wieslngerstr. 8 F. ta modno btapo n go-»porje m -ospr priporoča iivozna hiSa i || P10F.0P SKOTOSKT iB Sffl v Hampolcu na Češkem Vzorci na cahtero fran* ko. Zelo zmerno cene Na t rljo da tnkat Ugotoviti oblek« za goap. Proda se 904 oddaljeno tričetrt ure od Ljubljane, obstoječe iz dobrih gospodarskih poslopij. 15 do 16 oralov zemljišča i. s. iepecra sadnega vrta, 2 gozdov ter njiv in senožeti. Posestvo ima lepo »kupno lego in je največja oddaljenost od hiše 15 minut. — Na hiši je tudi koncesija za iztoč vina in piva čez alieo. Eventuelno se prodajo tudi posamezne parcela, ozir. hiša z gospo: darskimi poslopji. — Pojasnila daje- Ivan Zupančič, gostilničar na Martinovi cesti 15, v Ljubljani. 876 Natančneje se poisve v gostil al pri tapaaa v Posnialak Proda ae is proste roko radi smrti lastnika 879 lepa p6$e$ti>& obstoječe iz gostilne, trgovine ii leuitt Hiša ima poleg tega Še 10 drugih stanovanj, ter stoji na lepem prostoru tik tovarne, oddaljena le 10 minut od kolodvora. Več se izve pri Ani Jelene Javora!*, gorenjsko. ia it. 31 niMĐ in Metom ležeča ob Krki pri izlivu Težke vode, nedaleč od bodočega kandijskega koto-dvora belokranjske železnice. Del kupnine se lahko vknjižt* — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda« 815 i LjsMjdoa. PoSlraoIol priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, šči-palnikov, daljnogledov ia vse v to stroko spari da.joče predmete. :: T. S lit S»USaf *0 sastonj ta poštnine iV£lllUVa IC prosto moj bogato ilustrovani glavni katalog z 4000 slikami ur, zlatih, srebrnih predmetov, godbenih potrebščin, jeklenih in usnjatih predmetov, potrebščin za kadilce, manufak-turnega blaga, gospodarskih potrebščin, orožja itd. Prva tovarna ar lm Konrad, i fer. dvorni nobaiitor. Kost. št. 1143. [ako. Prava švicarska niklasta remontoarka na sidro, sistema Roskopf pat. 5 K, Registrirana »Adler-Roskopf«, niklasta remontoarka na sidro K 7. Prava srebrna remontoarka. odprta K 8*40. — mi riiflre! — Zamen tov«! jen ali dnir nnaj kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi faktura ii „Adrija" oblastveno koncesijonirana prodaja strope? 2798 v LJubljani, Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno posto Zahtevaite cenike! ali glavno agenturo odda pod ugodnimi pogoji prve vrste zavarovalnica, ki se peča z vsemi stro-tami zavarovanja« — Ponudniki, ki so že organizacijsko in akvizatorično uspešno delovali, imajo prednost. — Ponudbe pod „Tflchtiger Mitarbeiter T 3U na anončno ekapedieljo Joa. A. Kieorcich v Uraden. 898 Dunaj 1004 : Velika državna kolajna St. Louis 1904 Bruselj 1910 Milan 1900 Turln 1911 Veliko darilo. Zabranjuje izpadanje las. Jači rast las. Zabranjuje tvoritev prhljaja. Pc življa živce. ž-s i e ni Srn > C 41 • m •• **** © , 1 »Hfcl •5IS > > 3 § B (A s e o o aa — s. • * o ^ s <* S ~ -3 -to ae S pripravna zm vsako obrt, ili u im i iilm ili u ntn gostilniški prostori., Več pote zaloga mengeške pire-Ljubljana, Metelkovi nlici St 12 Kdor bi hptel sodelovati pri važnem se priporoča eenj. damam. Leopoldioa Klopčar, Poljanska cesta it. 6 I. nadstroplje. 832 narodno-gospodarskem podjetju QkoU 250 debelih ter st ob svojem prostem času kaj zaslužiti, naj se obrne do npravnl&tva „Slovenskoga Naroda11 v zaprtem 720 pismu, katero naj ima nadpis : „ Narodno - gospodarsko delo". u Zbirka v slovenskem jeziku. 1. zvezek: Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vesan 6 K; po pošti 6 K 20 vfn. jbrodna knjigarna w Ljubljani« isssessšsel I Jfaro&na i I knjigarna | v Ijnbljani Prešernova ulica štev. 7. •v. ž * k i k h si i k 5 k i 3 priporoča i \ K a kanceliski, konceptni, 9okn-mentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir Kasete s pisemskim voplrjen. trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali potusnje. OSfemalne knjižice e° c;ana!nčt1ih Zalaoga solsih zvezkov in risank Zavitke za nrade v vseh velikostih -Velika izber — »k al raalrk !*©▼, •aeaev, tablic toMe, ftralla Itd. Jarve za iole in umetnike - Razglednice- pokrajinske, humoristične, umet niike vseh vrst od najpreprostejših do nafti nejSih /llbnmi a slike in dopisnice, vezane v pliš in v usnje -poezilske knige. - podobice za otroke. Ceseni okvirfki za razglednice. Risalne oeske, trikotniki, palete, risalna ravnila, fnše, čopiče« Notesi in tintniki. im i i ii i i i? i i m i k i k \k \ \ hrastov ima na prodaj Janko loniaa Ribnik 11, nedaleč Metlike. Stanovanje866 obstoječe is sobe, kuhinje in drvarnice 872 ■ \ 1. m\m 1.1. odda se 4 sobe, kopalnica, obilna priti-klina v hiii št 2 Slovenski trg. Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. I Krisper, istotam. 902 Na Kranjskem in Koroškem dobro vpeljan 1 -otalk kolonialne stroke, obeh deželnih jezikov popolnoma vešč, se sprejme takoj ali pozneje. Ravnotako se sprejme tudi kontoristinja zmožna obeh deželnih jezikov, takoj« Ponudbe pod ,,B. M." upravi JSL Naroda44. Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstareffta ljnbl]anaka ia sluzi G. FIujc Poljanska cesta št. 6, pritličje išče nujno: več kuharic za graščine poleg kuhinjske dekle, dobro plačilo. 4 kočijaži, jahalni hlapec, komorna strežnica v grofovsko hišo, več hiSen za Ljubijano in zunaj, sezonska hišna, kuharica za močnate jedi, kuhinjska in kopališka blagajničarka, različno osobje za zdraviliški hotel itd. itd Pri vntnjlh vprašanjih se prosi znamka zi odgovor. špecerijske stroke, želi nremeniti jIoždo. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Stev. 30". Trgoushl sotrudnlK vešč železničar in Špecerist, vojaščine prost, želi s 1. ali 15. aprilom t. L premeniti mesto. £8° Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. Starejši, pri vseh strojih izkušen strolnikmonter išče službe. Razume se tadl pri elektriki. — Ponudbe se prosi pod „Monter1* na uprav. »Slov. Naroda« _ _ Čevljarskega pomočnike za sova dela, sprejme takol Andrej Klavora, Bovec, Goriško. :: Plača od kosa ali na teden. HHnainii Išče se treznega in marljivega uslužbenca 87? za vsa dela. Prednost ima kak mlajši penzijonist. Vpraša se v kinematografu „Ideal*4. Stanovanje z eno sobo, kuhinjo s pritiklinami in delom vrta se odda fakof ali za maj na Dolenjski cesti 50. so naši izdelki. 6 velefinih, popolnoma ptaš.-nenih rjuh 150 200 cm vel. K 15-—, iste 150 220 cm vel. K 16*50. Kos Krejcarjevc tkanine, velefino beljene 20 m K 18*— 30 m sortiranih ostankov K 18—. Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in oDrem --______ gratis in franko. —— Tfornlu platnia* Biatje Krejtai, Doomšlia. CaSko vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v Narodni knjigarni :: v Prešernovi ulici št. 7. :: r. 905 Celje, Ring štev. 2. i: Glavni zastop sa celo državo In zaloga pravih n ar$ki /a telesno in posteljno perilo in vezeae obleke po izvirni tvorniŠki ceni. carine in poštnine prosto na dom. Zlite« naj« Klika talikdja ntnn, katera u ia ne stani poSilja piltaine prosti Edina narodna trgovina te stroke! ■ Modna trgovina in perilo! - ^^■■■■BBBBIBBBBBIIBIIBIIBaV 36 28 L7 96 0684 02 6764 7012 6639