m PRIMORSKI DNEVNIK i^VUT'. Stev. 113 (2109) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Govorita kandidata s Franc Štoka in Eugenio Laurenti Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. *r. TRST, sobota 10. maja 1952 Cena 20 lir odločnejši boj samovolji m > nobenega dvoma — kljub Žl**tžin preved vztrajnemu tvonju predsednika rim- rter!%*f. °e Gasperija. — da «e_. 11. rezultati london-t«,?. mešetarjenja pomenijo ^Lna}bclj ^'b0 kršitev »■ /7! P0£K>dbe z Italijo. PJ? ^ nt Po drugi stra-II- erie5a dvoma, da rirrt-fi^HTiaMiina vlada m lu-, ki iredentizem po za- fnC9a cdpor° ^°°- U in _ prodov, njene vlo Wan ?rsala Tita■ ni dobila li«e . r 5e zahtevala, t. j. ^ «sim6oiične» navzočnosti ' Coj|.a. itaHjanskega vojske Potic;^ ,in 50 V°veljstva nad !i fcos so odkrito pisar i-ttjj . časopisi — aii pa tld^ ir*ktno upravo rimske bi]a ” COni A, ki naj bi ne vrhovnemu po-! ravno tristran-%tb?Sltemvee tudi d°kaz kiha rimskega im-pe- tovrstnega J%) , londonskih rpzul- Ho *e P^p posebej, ■ ci!i °Tnr!0 napako so na-5 že predstavniki zapadnih :0,ifereJ?rnim sklepom, da se !4 da j a v Londonu skliče L-kVa»na njej odloča brez ■ brej J<1 tržaškega ljudstva ?' llkrat)(ie^0Var)j(J Jugoslavi- 1 b° w * Pa smo prepričani, 3^3 izkoriščanje iz-Jj b°c!w» r«u»atov u bližano, 0st* postalo še bolj ',?T!■ P(v?|len3,i — nn esolid-fie dla0i! N besccZ, s katc- bi i? to 1lain°vej- r, ®r*ti se dogaja v pr-• ^ in u,171 tržaškim Slove n-tri„,-., rnu demokratične- V In il0o*,opan^lU l}udstvu ter L‘e nTt‘m narodom, ki ^ Zal>ejn-,rani angloameri-1 in tafco nesebič- Ca#o ^ * v°valno borin za inPrine«« rti 2)0i:»«• b0 po lisbonskih obljubah De Gaspariju s svojim postopanjem omogočili fašistično razgrajanje maščevanja ženje drhali po tržaških ulicah in ki brez vsakršnega znaka, da hoče vsaj formalno spoštovati protifašistične blede določbe svoje lastne zakonodaje dopušča pričujoči volilni kampanji oživljanje fašizma, in protislovenskega ter protijugoslovanskega sovraštva, kateremu smo priča že osmi dan po tržaških trgih in ulicah . Obsojamo pa ob tej priliki še v večji mori tiste kominfor-movske rimske poglavarje in njihove agente v Trstu, ki so prav včeraj v tako nedvomni obliki po proglasitvi stavke za fašiste 22. marca dokazali svojo ne samo podporo, temveč najtesnejšo povezavo z njimi, ko so ob klicih «s’ciavi» stali v isti fašistični fronti proti najdjoslednejšemu antifašističnemu gibanju, katerega bese. da se je kljub vsemu tudi včeraj slišala na tržaških ulicah. Obsojamo keminfermovsko zločinsko politiko zadnjih štirih let, ki je dokončno odločila tudi o rezultatih londonskega mešetarjenja. Saj so prav tržaški kominfcrrmovski agenti bili tisti, ki so najbolj strupeno napadali vsakega Tržačana in vsako tržaško politično skupino, ki se je temu mešetarjenju upirala. Saj so bili ravno oni tisti, ki so po nalogu iz Kremlja in iz Rima zahtevali, naj se v Londonu italijanskemu imperializmu še bolj popusti kot je zahteval De Gasperi sam. S tem so Kominformovski agenti rimskega fašističnega izsiljevanja ob kričanju, da so edino oni branitelji določb mirovne pogodbe storili od vseh iredentistov največ, da je v Londonu prišlo do do sedaj najbolj grobe kršitve prav te pogodbe. Da je bilo to storjeno na ukaz ne samo iz Rima, temveč tudi iz Moskve, pa nam dokazuje dejstvo, da prav tista vlada Sovjetske zveze, ki je toliko krat znala protestirati zaradi Trsta, kadar ji je to služilo za dosego drugih ci. Ijev njene zunanje politike, da sovjetska vlada, ki se je tolikokrat sklicevala na mirovno pogodbo, ves čas londonskega mešetarjenja, t. j. ves čas razgovorov in pogajanj, za katere se je zelo dobro vedelo, da imajo en sam cilj kršitve mirovne pogodbe, ni niti enkrat smatrala za potrebno, da vsaj formalno proti tej kršitvi protestira. Toda kljub vsemu, kljub novim krivicam, kljub zahrbt. nem« izdajanju interesov demokratičnega tržaškega ljudstva s strani kominformovskih agentov, kljub javnim izjavam njihovega vodilnega predstavnika v rimskem senatu Pasto-reja, da je treba glasove trža. ških delavcev prišteti k iredentističnim in fašističnim glasovom, kljub kominformovski pohvali grofu Sforzi za tako početje, lahko rečemo, da še vedno rimski pohlepneži in njihovi kominformovski zavez, niki š.e niso dosegli uresničenja znamenite teze «psa čuvaja italijanstva Tratar o suverenosti Italije nad našo cono in 'nad našim ozemljem. Kljub vsemu pa združeni fašistovsko kominformovski fronti ni uspelo, da bi zatrla tisto najdoslednejso borbo za neodvisnost iti- resnično svobodo Svobodnega tržaškega ozemlja, tisto najdoslednejso antifašistično gibanje, ki no-ime Slovansko-italijanske ljudske fronte, okrog katere se danes zbirajo vsi v pravem pomenu besede dosledni demokrati in antifašisti. Da je to gibanje žilavo, da je ono nezlomljivo, pa je dokazalo tudi včeraj. Prav zaradi tega bo to gibanje strnilo vse tržaško delovno ljudstvo, predvsem pa vse zatirane tržaške Slovence v borbi proti vsem poskusom novih krivic, ki jih imajo v Rimu v načrtu. Pri tem bo naš najtesnejši m najboljši zaveznik Jugoslavija s svojimi hrabrimi narodi pod vodstvom maršala Tita, ki je s svojim zadnjim govorom tako odločno povedal, da so naši interesi tudi interesi jugoslovanskih narodov in da teh interesov ni mogoče zanikati. Tržaški Slovenci pa se bomo kljub najnovejši krivici in prav zaradi te krivice še bolj strnili in šli še v odločnejši boj proti vsem mešetar-jem z našimi kraji in z našimi telesi! SMRT FAŠIZMU - SVOBODO SJAHODUI Govorniki edinega dosledoeda antifašističnega sOliania so na Trga Garibaldi snregnvorili tisočem Tržačanov Zaman so združeni faSlstl In kominformovski dokazovanjem dvatisočletne kulture preprečiti zborovanje Ljudske fronte Kominformovski glavarji omogočiti tašistovske provokacije pri Sv. Jakobu Dolgo ne more več trajati Včerajšnje zborovanje na Trgu Garibaldi nam je še en-kraj pokazalo, da se edino Slo-vansko-italijanska ljudska fronta bori za neodvisnost Tržaške, ga ozemlja, za resnične intere-re in pravice, proletariata ter za pravice slovenskega ljudstva. Bori se proti združenim fašističnim in komiinformovskim silam, ki so prav snoči na Trgu Garibaldi združeno motile zborovanje. Res. lepa druščina: na eni strani fašisti, ki so brlizgali in zlogov,ali: Italia Italia! na drugi strani kominformovski aktivisti, kj so tulili ba vse pre. tege. Toda vsa ta združega drhal ni mogla prevpili resnice obeh govornikov, ki jih je bodla in pekla, kakor mora peči vest vsakega Judeža. Vsa ta drhal tudi ni mogla preprečiti zborovanja, kar je bil očitno njen namen. Kom nformovci, kj toliko ger vore o volilnem premirju in ki a> še včeraj pozvali v «Unita», naj nihče ne izziva, so se res lepo izkazali. Videli smo med njimi vse znane priganjače^ iz krožka Rinaldi. videli smo čla. na mladinskega vodstva Fabi-ja, Lazzarija, Liebleina, Lac-chinija, Zangarello, Donoini, Zacchigno, Musgio, Gorjupa Silvana, Pino Čattaruzzi itd. Tako smo videli da deluje med: temi dozdevnimi nasprotniki resničen. «appaTentameriito», ko gre za akcijo: «Dagli agli s’cia-vi»! Vse to tuljenje, vpitje, in brlizganje pa ni prav nič prestrašilo ljudstva .ki je burno pritrjevalo govornikoma, ogorčeno nad tern vidnim zavezništvom med odkritimi fašisti in onimi, ki se še upajo nazivati komuniste in jnternacionaliste. Vse demokratično . ljudstvo je včeraj obsojalo to podlost in to ogabno sramoto. Prav zato pa se j>s tudi zgodilo, da so lahko prišli faš ati iz mesta izzivat šentjakobsko ljudstvo in so se objestno podili po šentjakobskih ulicah. Vse to ni le Podlo in umazano, temveč tudi žalostno, kajti za ča- sa «sramotne preteklosti« ne bi se kaj takega fašistom niti sanjalo. In prav šentjakobsko ljudstvo, ki je delno v dobri veri še na strani kominformistov, toda dejansko na popolnoma nasprotnih pozicijah, je odločno obsojalo to ravnanje in kričalo: «Ka Trg Garibaldi ste šli žvižgat, tu pa puščate fašistom prosto pot!» In čeprav so znoni komirifor-mistični /aktivisti prepričevali ljudi, naj molče, jo ljudstvo dalo duška svojemu ogorčenju in tudi nastopilo proti fašističnim skvadram. kolikor je moglo. Toda Vidalijevi aktivisti so poziivalj ljudi, naj se ne u-pirajo fašističnemu izzivanju in napadanju. In prav zato je fašist Colognatti na koncu nj’-hovega zborovanja zaklical: «Izzivanja niso krivi komunisti, marveč Slovenci!)) Zanje j^ seveda glavni sovražnik «titi-zem», kateremu se mora tržaško ljudstvo zahvaliti, da še niso prišli v Trst bersaljerji, karabinjerji in Scelbovi poh-caji ter da ne morejo fašistične škvadre še nemoteno gospodariti v Trstu, kar bi se takoj zgodilo, kakor hitro bi stopila v Trst Italija. Zborovanje r.a Trgu Garibaldi je otvoril tov. Sorta Giorda-r,o in dal besedo tov. Peitrortiu, ki je med drugim dejal: »Živela Ljudska fronta! Živelo slovanskoitalijansko bratstvo! Živelo vse delavstvo v borbi za svobodo in socialne pravice! 25. maja ne bomo volili samo zato, da se Odstrani z občinske uprave stara kamora, ki že toliko let upravlja obči: no v imenu manjšine in proti večini resničnega ljudstva. 25. maja bomo volili tudi. v obrambo STO, v obrambo vseh naših pravic. Ljudska fronta poziva vsi- prebivalstvo, vse delavce, naj strojeno nastopijo in rešijo ti dve osnovni vprašanji. 25. maja bomo volili za demokracijo ali za fašizem. Ljudska fronta poziva zato vse de- lavce, naj dobro premislijo, preden oddajo svoj glas. Ljudska fronta kliče vse resnične komuniste in. vse demokrate, naj ustvarijo skupno fronto an. tifašističnih sil. Trstu in vsemu ozemlju preti resna grožnja, grožnja italijanske okupacije in grožnja fašizma; grožnja vsemu demokratičnim« gibanju. 25. maja naj vsi resn čni demokrat je dobro premislijo, komu dajo svoj glas: naj ga ne dajo onemu, ki vodi dvolično politiko, ampak onim, ki so vedno dosledno branili demokratične pravice vsega prebivalstva, to je Ljudski fronti. Ljudska fronta je razkrinkala vse one lažne demokrate, ki dejansko delujejo proti demokraciji. Ljudska fronta nada. ljuje tradicije borbe, tradicije bratstva, brez katerega sploh niso mogoče demokratične pravice v Trstu, Brez Ljudske fronte sploh ni borbe za neodvisnost. ni mogoča zmaga nad fašizmom. LONDONSKO MEŠETARJENJE ZAKLJUČENO S POPUŠČANJEM RIMSKEMU IMPERIALIZMU Nailtoli groba kršitev mirovne pogodbe Za FLRJ londonski skleni niso obvezni 1 BEOGRAD, 9. — Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra je danes popoldne sprejel ameriškega veleposlanika Georgea AUena v spremstvu odpravnik? postov Jakoba Beama in britanskega veleposlanika Iva Malleta, ki sta mu izročila spomenico o sporazumu londonske konference v zvezi z anglossmeriško cono STO. . Namestnik Jugoslovanskega zunanjega ministra Vlahovič je imel s predstavniki ZDA m Velike Britanije nad eno in polurni razgovor. _____ Predstavnik Jugoslovanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je stalisce Jugoslavije do londonske konference negativno, ker se Je brez Jugoslavije razpravljalo o vprašanjih, ki so zanjo življenjske važnosti. V jugoslovanskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da Jere-zultat londonske konference samo korak naprej na poti enostranske rešitve vprašanja Trsta, ki za Jugoslavijo ne mor« biti obvezna. Iz istih krogov se je izvedelo, da j« prva ocena spomenice londonske konference negativna. LONDON, 9. — Danes so 1 duh prijateljskega razumeva' obiavili uradno poročilo o lon-lnja, ki je vladal ves čas raz- . J •» —l - J _ rrt_ —_______ «*1 n o j ♦vtrli nn iTira. donskih razgovorih glede Trsta. Poročilo se glasi: «1 Predstavniki italijanske, britanske in ameriške vlade so danes zaključili razgovore, ki so se začeli 3. aprila 1952 z na. menom, da pride do tesnejšega sodelovanja v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja med tremi vladami in krajevnimi oblastmi. Doseženi sporazumi so vključeni v spomenici, ki se danes objavlja. 2 Razgovori so se nujno nanašali na popolno in podrobno proučitev vseh plati sedanje upravne strukture na področju m na obseg sprememb, ki naj se uvedejo. Ne da bi prejudiciral dokončno rešitev vprašanja bodočnosti Svobodnega ozemlja v celoti,, ima ta dogovor namen nuditi večje praktično priznanje pretežno italijanskega značaja področja, S. Tri vlade upajo, da bo govorov, vladal tudi pri izvajanju dogovorov, ki jih vsebuje spomenica. 4. To zaupanje krepi ugotovitev, da so ti razgovori, čeprav omejeni samo na vprašanje uprave cone A, prikazali, da so tri vlade, ki jih vodijo smotri in načela Združenih narodov, odločene pospeševati in spodbujati mirno sodelovanje v mednarodnih vprašanjih in splošno spoštovanje človeških pravic in osnovnih svoboščini). Besedilo spomenice pa je sledeče: «1. Na podlagi sklepa, objavljenega 27. marca 1952, in z namenom, da pride do sporazumov za tesnejše sodelovanje med njimi in krajevnimi ob-blastmi pri upravljanju področja A, so vlade Italije, Velike Britanije in ZDA odobrile sledeče sklepe in sporazume, ki so jih dosegli njihovi predstavniki. 2. Tri vlade so izšle iz predpostavke, s katero se vse strinjajo, da morajo biti ti ukrepi taki, da ne prejudicirajo dokončne rešitve bodočnosti vsega ozemlja in da bodo še dalje jamčile vsem prebivalcem področja uživanje človeških pravic in temeljnih svoboščin brez razlike plemena, spola, jezika ali vere. 3 Ker vladi Velike Britanije in Združenih držav obdržita odgovornost, kar se tiče u-prave cone A, ki jim pritiče po mirovni pogodbi z Italijo, (Nadaljevanje na 4. strani) žrtve prepriča- \tinieni , ?skem fašizmu Po tolikih de- n° do S“Že^stoa prišli S -d0 PJi ;° *^hodniih »:tc: da C r°dni° 0 *adihali na V?a PovriČ,TUdi’ da narn b° V }iv svojem d* b°mo e°' l *Užnji domu. ne pa b -\naidemn škonija. O«meZ° hrazov- ki bi hje J? l2razili naše O5.1 nad f„Sr Sedem let Po \ nievalel 'Znlom rimski f n° Sk°r° »Cna rtaš ° astvene polo- *^e SE °Zem’fu, in da \ le grabežljive K** kodL TPrej’ Vse d° Kl^timi lTt0OSpodoval ."ašeon na)večji hShm70a ”°roda: b**MUano v!,n ««0£*rtarj€nie nme* ^>«0^ vlade< Obso-»ntftnje ™.{e. zise njene 'n nil^Deni,, nasilnega hally°iice i- .našega mesta S] po- Prolesl vlade FLRJ v Rimu zarafli zaflržeuaiiia nieneaa flržauliana u Mm Dve noti vlade FLRJ bolgarski vladi zaradi grobe kršitve imunitete diplomatskih predstavnikov * George Allen je imel v Ameriki 18 predavanj o FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 9. — Po dvomesečnem bivanju v Ameriki se je danes vrnil v Beograd ameriški veleposlanik George Allen. Po svojem prihodu na zemunsko letališče je izjavil, da je na poti skozi Trst opazil ve lika predvolilno živahnost in poudaril, da Amerika odobrava politiko, ki gre za tem, da se tržaško vprašanje reši med Pojto-,1,Jc zlasti v po-°ttah d * našimi brati, Sl°w “ °Priik! Venim jar-ln Beneški bh[e<*n’Co*,L razUa^tod najbolj Oh ?douante in za- ^ e0a življa, edstavnike an-j 8o ^°jaške uprave v Prav v tem času čitatelji! V Jutrišnji - nedeljski številki našega, dnevnika bomo objavili volilne programe in sezname kandidatov kandidatnih List slovenske skupnosti za občine Dolina, Repenta-bor, Zgonik in Devin -Nabrežina. za časa prvomajske parade v Sofiji aretirali atašeja jugoslo. vanskega veleposlaništva Lju-bomira Brajoviča, čeprav je bolgarskim organom pokazal diplomatske dokumente. V drugi noti je jugoslovansko veleposlaništvo protestiralo zaradi diskriminacijskega postopka organov državne varnosti proti uradnikom jugoslovanskega veleposlaništva v Sofiji, katerim so bolgarski agenti dvakrat namerno poškodovali avtomobile, da bi jim preprečili potovanje po Bolgariji in ki skušajo dokazati, da so šli uradniki fotografirati bolgarske vojaške objekte. Po nalogu jugoslovanskega zunanjega ministrstva je jugoslovanski veleposlanik v Budimpešti danes vrnil brez odgovora albanskemu poslaniku v Budimpešti noto v kateri je albanska vlada protestirala proti izmišljenim kršitvam al banskega ozemlja s strani jugoslovanskih organov. Nota je Italijo in Jugoslavijo. Nadalje je izjavil, da je za časa svojega bivanja v Ameriki, kjer je imel 18 javnih predavanj o Jugoslaviji zapazil veliko za.n2* manje za Jugoslavijo ter dejal, da v Ameriki vlada mnenje, da bi Jugoslavija mogla biti v prvem planu v nadaljnjem mednarodnem razvoju. Jugoslovanski poslanik v Mi. mu je protestiral pri italijanski vladi zaradi postopka'itaU janskih organov, ki so nedav no v Tržiču nasilno zadržali jugoslovanskega državljana dr. Otona Radana, direktorja zadružnega podjetja .<(If°op" export» iz Beograda, ki je u* radno potoval z rednim potnim listom in s tranzitno vizo italijanskega konzulata v za. grebu v Zuerich in ki so ga ita lijanski organi prisilili, da se vrne v Jugoslavijo. Jugoslovanski veleposlanik v Sofiji je izročil bolgarski vladi dve noti zaradi grobe kršitve imunitete diplomatskih za.s.^op' nikov Jugosalvije v Sofiji | vrnjena zara(j] klevet in žal ji- prvi noti Jugoslovanska vlada i izrazov za jugosiovanske protestira zaradi postopka bol- arode garskih organov, ki so 1. maja | B. B. De Gasperijeva tiskovna konferenca RIM, 9. — Se pred uradno objavo zaključnega poročila londonske konference je imel De Gasperi tiskovno konferenco, na kateri je prikazal rezultate te konference. Najprej je omenil uradno poročilo od 27. marca, ki je napovedalo začetek konference in nato takratno izjavo palače Chigi o tem poročilu. Na podlagi teh dveh besedil je nato De Gasperi skušal dokazovati, da je Italija «v bistvu dosegla cilje, ki si jih je zastavila italijanska vlada, ko je dala pobudo za londonske razgovore«. Dejal je, da so bili ti cilji, da «dobi Italija široko soudeležbo v upravi cone A, čeprav v okviru mirovne pogodbe in torej pod mednarodno odgovornostjo vojaškega poveljnika cone A». Nato je dejal, da dokončna rešitev tržaškega vprašanja ni kompro mitirana. Trditev, da ostane dokončna rešitev tržaškega vprašanja prejudicirana in da je londonski sporazum sklenjen v okviru mirovne pogodbe, je De Gasperi ponovil večkrat, predvsem zato, da bi dodal, Poslušaife danes ob 13. uri K A l>IO Til NT II. Govori predstavnik Slovansko italijanske ljudske fronte BRANKO BABIC da «torej tudi nihče drugi nima pravice, da bi kršil mirovno pogodbo«. De Gasperi je nato dejal, da so italijanski delegati predvsem preskrbeli za to, da ukrepe, ki bodo uvedeni v coni A, ne bi povzročili podobnih posledic v coni B. Omenil je tudi ((nasprotujoča si mnenja o različnih razlagah nekaterih juridičnih tekstov« in dejal, da zaradi tega v besedi sporazuma ta vprašanja niso načeta. To predvsem pomeni, da Italija ni prodrla s svojo tezo, da italijanska suverenost v Trstu še vedno traja. Nato je De Gasperi prikazal in komentiral, včasih nekoliko po svoje, upravne spremembe v coni A, kot jih določa londonska konferenca. Poudaril je, da bo poleg angleškega in ameriškega političnega svetovalca zdaj pri ZVU tudi italijanski, ki da bo imel podobne, Čeprav juridično ne enake, funkcije kot ostala dva. Zaradi tega bo italijanska vlada ukinila italijansko misijo v Trstu. «Ker bo ZVU ohranila svoje mednarodne odgovornosti za upravo, je dejal De Gasperi, bo obdržala nekatere oddelke, ki so tesneje povezani s to njeno odgovornostjo in z varnostjo čet«. Pri tem je De Gasperi ponovno poudaril, da sporazum ne prehaja iz okvira mirovne pogodbe. Velik del De Gasperijevih izjav je bil namenjen, kot je bilo pričakovati, volilni propagandi (zato je tudi izjavil, da je z rezultatom zadovoljen, čeprav so še pred nekaj dnevi, ko so za besedilo sporazuma gotovo že vedeli, v Rimu trdili, da jim v Londonu daja-jo mnogo manj, kot so zahtevali). Obenem pa je De Gasperi že začel londonske rezultate izgrajevati v temelje svojih bodočih zahtev. Tako je dejal, da londonski rezultati niso’mogli pomeniti rešitev tržaškega vprašanja, da pa so «priprava za rešitev«. Pohvalil se je tudi, da londonski razgovori niso oslabili italijanskega pričakovanja Italije, da bo dobila vse STO in da bo medtem Trst vladan (dtalianamen te», čeprav «v okviru, ki ga predvideva mirovna pogodba«. Ko je torej izrazil upanje, da se bo nekoč lahko polastil vsega STO, je De Gasperi o-menil pogajanja z Jugoslavijo, dejal, da je »italijanska dobra volja izven diskusije«, trdil celo, da bi ((Jugoslavija morala razumeti, da je pravična in častna rešitev koristna in potrebna za obe deželi«. Takoj nato pa je povedal, na kaj namiguje. Zahodnim velesilam je dejal, da ni mogoče rešiti vprašanja Trsta s samo besedo: zdaj se sporazumite, temveč da je ((mednarodna odgovornost za tržaško vprašanje predvsem stvar onih ki so vsilili, formulirali in izglasovali mirovno pogodbo«. Z omembo atlantskega pakta ie De Gasperi še jasneje povedal, kaj b> hotel: da bi mu zahodne velesile s pritiskom na Jugosla-' vijo pomagale do uresničenja njegovih načrtov. To je na eni strani resen opomin vsem, da je rimska grabežljivost nenasitna, na drugi strani pa dokazuje, da se De Gasperi zares zaveda, da je samo odločen nastop Jugoslavije preprečil. da v Londonu še dolgo ni dobil vsega, kar je hotel. Dr. J. BRILEJ pri A. EDENU LONDON, 9. — Zunanji minister Velike Britanije Anthong Eden je danes popoldne sprejel jugoslovanskega veleposlanika dr. J. Brileja in mu izročil besedilo spomenice londonske konference o coni A STO. Prvi komentarji v Wash ngtonu WASnINGTON, 9. - Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Michael MacDer- mott je danes izjavil, da sporazum o upravi v Trstu «na noben način ne spreminja upravnega statusa cone A« in da je ((popolnoma v skladu z določili italijanske mirovne pogodbe«. Dodal je; «ZDA še nadalje zagovarjajo željo, da bi bila dokončna rešitev vprašanja bodočnosti STO dosežena s pogajanji med Jugoslavijo in Italijo«. Danes SLOVANSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : v TRSTU NA TRGU PRI SV. JAKOBU ob 20. url, govorita Franc Stoka in Eugenio Laurenti. v TREBČAH ob 20. uri, govorita Stanislav Bole to Edvard Boltart \ LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: v MALEM REPNU ob 20 url, govorita Miro Presl in dr. Branko Agneletto. v SALE2U ob 20. uri, govorita Anton Ukmar in dr. Frane Tončič. LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST: pri SV. BARBARI ob 19. uri, govorita Mirko Kcsmina in Giordano Lux». V ŠKOFIJAH ob 19. uri. Jutri SLOVANSKO • ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : V LONJERJU ob 18.30. — Govori Branko Babič. Pri SV. MARIJI MAGDALENI ZGORNJI (pri Gregorju) ob 11 uri. Pri BANIH ob 11. uri. V PADRICAH ob U. uri. LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: V BRISCKIH ob 11. uri. Govorita Drago Pahor in Sergej Mihelčič. V MAVHINJAH ob 11. uri. Govorita Janko Furlan in Egon Florldan. V VIZOVLJAH (pri postaji) ob 1930 url Govorita Drago Pahor in Drago Legiša. V ponedeljek: SLOVANSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : V TRSTU, LJUDSKI VRT (vogal UL Cologna) ob 19.30 Govori Vladimir Kenda. V BARKOVLJAH (pri obokih) ob 20. url. Govorita dr. Jože Dekleva to Edvard Boltarl. kominformovsko varanje ljudstva irj ne more se voditi ena politika v Trstu druga pa v Rimu Dvoličnost se mora nehati. Džiavci ne morejo stati na pozicijah buržoazije, kamor jih potiskajo Vidali in njegovi sindikati. In prav zato se je delavstvo 22. marca tem sramot, mm spletkam uprlo. Ni treba, da delavci verja. mejo našim besedam. Naj berejo le kominformovski tisk, pa bodo videli, kako jih nesramno varajo in izdajajo. Naj presojajo dejanja in ne lažnih besed. Vidalijevci sodelujejo s faši. siti. kar kaže današnje žvižga, nje, vidalijevci pomagajo bur-žoaziji; to pa ni lmija proletariata. R-ior bo volil za Vida. lija, bo zato volil za prihod ka. ratoinjerjev. bo volil za fašiste, kajti Vidali vnaša med delavstvo šovinizem. Zato porotni danes v Trstu beseda «Utovec», ki je za kom.nformovce psovka. isto, kar pomeni bes:da «s’ciavo» Toda ljudstvo mora spregle. datj in razumeti, da samo Ljud. aka fronte lahko zagotovi vsem svobodo in neodvisnost Zato volite vsi za Ljudsko fronto!« Po govoru tov. Petronia je sledil govor tov. Dekleve, do-sedan j ega občinskega svetn.ka Ljudske fronte v Trstu. Tcv. Dekleva je najprej vzkliknil: «2ivelo slovensko—ital.jansko brats-vo, živelo vse tržaško demokratično delovno ljudstvo!« Nadaljeval je: ((Danes lahko odločno vprašamo; Kdo brani neodvisnost STO, kdo brani pravice slovenskega ljudstva in čdo je vedno stel na braniku delavskih pravic?« Obrnjen proti vidalijevskim piskačem, je dr. Dekleva odločno dejal: «Vi, ki žv-žg-te, preč-tajite si razne govore va. iih voditeljev, prečitajte «Vie Nuovj«, ki jih urejuje sam Longo. 2vižgate. ker se bojite resnice, ker bi jo radi pregiu-šili in prevpili, ker vam trgamo krinko z obraza! Ali je to v korist tržaškim Slovencem in demokratom? Ne, to j>s v korist fašizmu, ki se obnavlja. V Italiji uporablja Vidali druge besede kot v Trstu. Tu govori o STO in dodaja previdne besede: E poi si vedra. Ali ni to pcdlo varanje? Ali to ne potrjuje, da je Vidalijev glas, glas Italije? Zato izdaja interese delovne, ga ljudstva, te Prav posebno pa interese slovenskega življa vsakdo, ki glasuje za Vidalija. Kako kominformisti ščitijo naše nacionalne prav.ee? Ker ni ljudstvo maralo dvigati enojezičnih osebnih izkazm c, so jih prav kominformovci pozivali, naj to čimprej store. In Miljah, kjer so imeli kominformovci večino, kako so ravnali? Niso priznali enakopravnosti slovenščine, marveč so prepovedali njeno uporabo kakor Bartoli v Trstu. Ali boste lahko zaupali tem zdajalcem našega ljudstva? Ali boste lahko še zaupali tem ljudem, kj so bili 20. in. 22. marca solidarni s fašisti? Z on/mi fašisti, ki so umorili Hlačo, Planinška, Milko Vrab-čevo? In kaj so storili kominfor-movci sedaj, ko mešetari z našo usodo v Londorm? Poslali niso niti ene protestne brzojavke. marveč so s« tožili, da bo Italija v Londonu premalo dobila. S tem pa so tudi oni dejansko podprli to kravjo kupčijo. Kdo se je tedaj boril za pravice tržaškega ljudstva, in za pravice Slovencev? Prav Ljudska fronta in jugoslovanski narodi, ki so manifestirali po ulicah v stoti&očih. «Ver»», je dejal tov. Dekle, va, obrnjen proti kominior-movcem, «vem, da vas to bode, '.oda žvižganje ni argument«. Toda Ljudska fronta se ne bori le za demokratične in narodne {rravice, marveč tudi za vse socialne pravice delavstva. Ona pozna bedo brezposelnih in upokojencev, ki prejemajo smešno nizke pokojnine. Prav zato se odlčor.o bori za izboljšanje življenjska ravni delovnega ljudstva in se pri tem o» para na tradicije narodnoosvobodilne borbe, ki ji je bila socialna in narodnostna osvoboditev glavni cilj. Prav zato pa bodo vsi oni, ki so ostali zvesti tem tradicijam, glasovali za Ljudsko fronto, kajti ta glas bo pomenil glas za delavske in narodne pravice. Naj živi Ljudska fron-ta! Smrt fašizmu.svbbodo narodu! Po govoru tov.. Dekleve je tov. Sorta zaključil zborovanja prav s tem vzklikom. Prav ta vzklik je še vedno zelo aktualen, saj so to pokazali dogodki na Trgu Garibaldi in kasneje pri Sv. Jakobu, kjer se jo prvič po letu 1945 zgodilo, da so tod gospodarile fašistične škvadre, vse Pa zato, ker je Vidali vnesel spor med delavske in demokratične vrste. 10. maj* SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA ..POHABLJENA GORICA' glavna skrb mestnih očetov Mesto častnih naslovov bi Gorici veliko bolj koristili fondi za zidanje hiš brezdomcem GORICA, 9. — V četrtek zve-čer se je občinski upravni od bor zopet sestal pod župano. vim predsedstvom. Predno so odborniki začeli s proučevanjem dnevnega reda, jim je župan prečital pismo, ki ga je prejel od predsednika central nega komiteja državne zveze vojnih pohabljencev in invalidov, v katerem omenjena zveza sporoča, da so Gorico sprejeli med svoje častne člane in ji dodelili naslov «gran-de mutilata«. Po uradnem poročilu so odborniki ganjeni odposlali omenjeni zvezi zahvalo. Po uvodni ceremoniji so odborniki prešli k razpravi o na. bavi drv za občino za zimo 1952-53. Po nasvetih, ki so jih svojčas prejeli, so odborniki sklenili, da bodo drva naročili v ugodnem trenutku, in sicer kadar bo cena najnižja. V zvezi s predlogom, naj bi županski vrt spremenili v ljudski vrt; so odborniki sklenili, da bodo vrt v poletnem času uporabili kot letno čitalnico. Vanj bodo imeli vstop vsi meščani, ki si bodo želeli mirnega kotička na odprtem bodisi za učenje ali za razvedrilo. Po pristanku na predlog, ki ga je pred časom dalo ravnateljstvo državne knjižnice, su odborniki in župan sklendi, da bodo morali skrbeti, da bo letna čitalnica poslovala nemoteno, in so sklenili, da bodo praktično izvedbo predloga proučili v vseh podrobnostih. Zadnji .del seje so posvetili proučevanju poročila, ki je priloženo obračunu za leto 1950 in proračunu za leto 1952. Temu je sledila tajna seja, si hoče v času svojega župano. | prepričuje vanja na vse ■ mogoče načine pridobiti slavo najvnetcjšega goričkega meščana. Njegova skrb za asveto Gorico» je naravnost tolikšna, da je spravit svdje mesto v vrsto tistih italijanskih krajev, ki so prejeli častne naslove in morda tudi odlikovanja. Popolnoma pa je skrbeči občinski oče izgubil iz-pred oči da bi Gorici, če je še emutilatas, izkazali nekaj več fondov za gradnjo hiš brezdomcev in za splošno izboljšanje revnih ljudi. Takih ali podobnih dejanj ni videti, samo sliši se včasih kaj. potem pa vse skupaj tone v pozabo. Ravnanje goričkega župana nas na podlagi dejanj sodeč samo v tem, da je kot prvi meščan tudi prvi pri objokovanju eizmučene in pohabljene Gorice», torej prvi pri objokovanju starih zlatih časov, ko so se po mestnih ulicah šopirili fašisti in ko se ni bilo treba bati, da bi s predolgim korakom prestopil jugoslovansko mejo. Po vojni se 'je stanje nekoli. ko popravilo, in ravno ta popravek jih tako hudo boli, da cvilijo ob vsaki priliki. Avtobus za „Dedinjo" GORICA, ?. — v soboto ob 19. uri bo odpeljal izpred Bratuže-ve kavarne avtobus na predstavo Dedinje, ki bo v Avditoriju. LISTU „GIORNALE Dl TRIESTE" V ODGOVOR ZLONAMERNO BLATENJE predstavnika jugoslovanske armade Šovinistični tisk naj pometa pred lastnim pragom GORICA, 19. — V včerajšnji številki našega dvenika smo na kratko odgovorili na fašistično zavijanje uGiornale di Trieste» o jugoslovanskem podpolkovniku Rudiju Kodriču, ki je jugoslovanski vojaški ataše v Rimu. Danes pa smo s tem v zvezi dobili izjavo agencije Tanjug, ki jo spodaj objavljamo: Rimska časopisa Sera» in «Tempo» sta pred kratkim objavila v okviru splošne protijugoslovanske gonje izmišljene zlohotne članke o jugoslovanskem «Momento udarja, da je bil podpolkovnik Rudi Kodrič rojen v Komnu v sežanskem okraju in ne v Gorici, kakor trdita ta dva časopisa, torej v čisto sloven-vojaškem j shem kraju, ki je bil med obe- atašeju v Rimu podpolkovniku [ ma svetovnima vojnama pod Rudiju Kodriču. V teh člankih: italijansko zasedbo in je bil naj bi bil Kodrič kot sin ita-: takoj po vojni vrnjen Jugosla-lijanskih roditeljev iz Gorice viji po mirovni pogodbi z Ita- dezerter iz italijanske vojske in nesposoben vojaški strokovnjak. Tiskovni oddelek pri poslaništvu FLRJ v Rimu je spričo tega izdal sporočilo, v katerem pobija te lažnive in zlohotne navedbe. Sporočilo po- Goriški župan dr, Bernardi: Globe v mesecu aprilu GORICA. 9. — Preteklega aprila so mestne straže v sodelovanju s prometno policijo kaznovale 169 kršiteljev, od katerih 12 kršiteljev pravilnika prometne policije, 121 kršiteljev pravilnika za mestni promet, 23 kršiteljev pravilnika mestne policije, 4 kršitelje pravilnika mestnega trga in 9 kršiteljev pravilnika o varovanju psov. V preteklem mesecu je občinski konjederec polovil 24 psov. ki so se potepali po mestu brez nagobčnika. PRISPEVEK K RAZPRAVLJANJU SENATA O ŠOLSTVU ODVIŠEK VISOKGŠOLCEV posledica nepravilnosti šolskega zakona Uijaltiim je treba priskočili na pomoč s štipendijami in jim nuditi oskrbo r internatih.Strokovnjak nasprotuje«uniierzitetnim potresom« Na zadnji seji je .enat razpravljal o šoli, kar je povzročilo v tisku in vseh slojih prebivalstva razna razpravljanja o šolskih vprašanjih, ki zavzemajo zelo važno mesto. Sola vzgaja ljudi in oblikuje učenčevo mišljenje. Zato ni čudno, da skuša vlada.'ki pride na, oblast, napraviti iz šole vzgojevalnico ljudi svojega kova. Italija je v tem pogledu dr-ž-.va velikih reform, kajti vsak novi prosvetni minister ob svojem nastopu pripravi novo šol. sko_ reformo. Dogaja se. da narašča število univerz in fakultet. število profesorjev in še bolj število dijakov predvsem visakošolcev, ki je relativno mnogo višje od števila visokošolskih profesorjev. Spodnje številke nam ustvarjajo v tem pogledu zelo točno sliko: V šolskem letu 1913-14 je bi. lo nameščenih 1313 stalnih..univerzitetnih profesorjev in 47o honorarnih; skupaj 1783. V letu 1938-1939 je število prvih naraslo na 1388, število drugih pa na 1994: skupaj torej 3362. V šolskem letu 1949-50 je bilo 1707 stalnih profesorjev, honorarnih pa 2441; skupaj 4148. Iz IZPRED SODIŠČA Oproščeni oboževalci fašizma Petje «(iiovinezze» in vzklikanje dučeju je v Italiji nekaznivo dejanje - Ni čuda, da je prav zato italijanski *zakon o pobijanju fašizma« neučinkovit GČRICA, 9. — Lanskega no-1 gledal na Trgu Roma kolesarju. ki je tik pred njim prišel iz hiše štev. 3 na Castellanovi desni strani. Castellan je z vozilom naglo zavil na levo, da bi se izognil kolesarju. Toda zaradi nagle okrenitve je ka-mionova prikolica sunkoma krenila na . desno in podrla na tla kolesarja,, ki se mu je kamion že izognil. Pri nesreči je Arigliaru Petru iz Foljana dobesedno zmečkalo kolo, njemu samemu pa zdrobilo prst na levi, roki in ga ranilo v glavo. Tržiški okrajni sodnik je na razpravi 5. decembra 1951 Ca-stellana spoznal za krivega prometne nesreče in ga obsodil na plačilo 18.000 lir globe ter povračilo škode Arigliaru ki so jo naknadno določili v znesku 450 tisoč lir. Castellan je proti obsodbi vložil priziv, v katerem je trdil, da mu je Arigliaro nameraval presekati pot in da se ima zahvaliti samo njegovi prisotnpsti duha, če ni zaradi lastne neprevidnosti izgubil življenja. Na današnji prizivni razpravi so Ca-stellana oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Raztresen financur zakrivil nesrečo vembra je okrajni sodnik sodil 17-letni Zolii Alberti iz Ul. Vaccano 6, 17-letni Pieri Karli z Rafuta 7 in 28-letnemu dijaku Casasoli Ivanu iz Tržiča, Ul. Marziale 20. Vsi trije so bili obtoženi, da so ob shodu bojevnikov peli po Korzu «Giovinezzo» in vzklikali pokojnemu fašističnemu voditelju. Okrajni sodnik je Pieri Karlo in Zolia Alberto oprostil zaradi mladoletnosti, Cssasolo. ki je trdil, da ni nameraval s petjem fašistične himne poveličevati fašizma in da je to pesem pel le. ker so jo diugi ubrali, so pa oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, Casasola in obe dekleti so proti taki oprostitvi vložili priziv na sodišče in v njem zahtevali poino oprostitev. V prizivu so izjavili, da so peli le prvi del pesmi, v katerem ni še omeh.ien ne fašizem ne pokojni duce. Na tej podlagi so no današnji prizivni razpravi Casasolo oprostili z utemeljtvi-jo. da ni zakrivil dejanja, medtem ko so za dekleti potrdili razsodbo okrajnega sodnika. Končni cilj je torej le oprostitev ljudi, ki so peli fašistične pesmi, pa naj si bo to samo prvi ali tudi drugi del. Ce sodne oblasti tako ravnajo z onimi, ki so na javnem prostoru in glasno izražali srojo privrženost fašizmu (če bi tega ne delali, bi jih policijski organi ne aretirali) potem ni čudno, zakaj je tako malo odnosno sploh ni učinkovit zakon za pobijanje fašizma. S popustljivostjo italijanski vladajoči krogi sami pripravljajo pot fašizmu, ki dane.c ravno ob vzhodni italijan-sk' meji nevarno dviga glavo. Opozarjamo oblasti da ne bo nekega dne prepozno. Šoferjeva prisotnost je rešila kclesarja gotove smrti. Sodišče je oa prizivni razpravi šoferja oprostijo. GORICA, 9. — Avgusta 1950, leta je 30-letni Castellan Sergej vozil kamion GO 5762 s prikolico GO 114 iz Ravnega Polja proti Zagraju. Ko je z vozilom šel skozi Foljan je za- teh številk vidimo, kako močno je poraslo število honorarnih profesorjev v primeru s stalnimi. Istočasno je število diia-kov naraščalo takole-; leta 1913-1914 .ie bilo 23.026 dijakov, leta 1938-39 že 77.429 dijakov in 146.485 dijaKov v letu 1949-30 | Pri tem r;i vštetih 81.835 diia-kov privatistov. V. Jetu 1913-1914 je na enega stalnega profesorja prišlo 21 diiakov; '57 v letu 1938-39 in 86 v letu 1949-50. Spričo tega pojava zahtevajo tako imenovane desničarske politične stranke, naj vlada izglasuje zakon o znižanju števila univerz. S tem bi radi dosegli samo nekaj vseučiliščnih središč, na katerih bi poučevali strokovuiaki. Kominformisti pa stojijo s svojim predlogom na nasprotnem. bregu. Zahtevalo decentralizacijo in zvišanje števila univerz. Po njihovem mmvrtjtt bi bila na tak način odprta vrata univerz vsem tistim. ki nimajo te sreče, da bi stanovali v velikih mestih Dalje zahtevajo, da bi se študij na teh univerzah preusmeril v znanstveno smer in da bi na njih razglabljali vprašanja o-kolišev, kjer univerze obstajajo. Iz vrveža vseh teh predlogov o šolski reformi bomo posneli samo predlog najbolj razgledanega človei-a o šolskih vprašanjih. ki je v svojem članku, objavljenem v nekem italijanskem listu, napisal, da se ne strinja z ((univerzitetnimi potresi«. Mnenja je, da ne sme vsak novi prosvetni minister pričeti svoje delo z mislijo, da je bilo delo prejšnjih ministrov do kraja zgrešeno. Strokovnjak predlaga strogost do nedelavnih dijakpv, odstranitev tako imenovanega «fuori corson. kakor tudi beg z univerze na univerzo v upanjen. da bi dijak dobil usniiljenejšega profesorja. Treba bi bilo znižati takse dijakom, ki imajo visok povpreček; drugim priskočiti na pomoč s štipendijami ter u-stanoviti univerzitetne zavode kot so v Paviji in Pisi. Na tak način bi bilo najlaže in najhitreje doseči sodobnost italijanske univerze. menjeni poslušalci ne bodo prejemali plače, pa£ pa bodo lahko ob koncu tečaja delali izpite in bodo kot ostali tečajniki prejeli usposobljenost-no spričevalo. . Vsi, ki nameravajo posečati omenjeni tečaj, se morajo o-sebno javiti na Pokrajinskem uradu za delo, kjer sprejemajo prijave od 9. do 14. t. m. Prijava družinskega davka za leto 1952 Občinski dsvčiti urr/1 je odprt se danes in jutri. GORICA. 9. — Goriška občina sporoča. da bo občinski davčni urad (Ul. Crispi št. 31 odprt danes popoldne' od 16' do 18.30 in jutri v dopoldanskih urah, in sicer od 9 do 12 za vse one. ki zaradi službovanja nc bi mogli pravočasno prijaviti družinskega davka. po mirovni pogodbi li jo. V sporočilu je nadalje poudarjeno, da so podpolkovnika Kodriča prisilno mobilizirale v vojsko italijanske fašistične oblasti skupno z ostalimi slovenskimi fanti tega kraja, četudi še ni dosegel ustrezne starosti za odslužitev vojaškega roka. «Kot zvesti sin slovenskega naroda« — je rečeno nadalje v sporočilu — «je Kodrič izkoristil prvo priložnost ter se pridružil enotam jugoslovanske naradnoosvobodilne vojske. Podpolkovnik Kodrič je bil odlikovan med osvobodilno vojno kot vojak in vojaški voditelj. Bil je dvakrat ranjen, prvikrat v boju proti italijanskim in drugikrat v boju proti nemškim fašistom. Med vojno je bil poveljnik 30. partizanske divizije VIII. korpusa. Med vojno in po vojni je Kodrič obiskoval ustrezne vojaške šole in dobil potrebne kvalifikacije za svojo dolžnost«. V poročilu je nadalje poudarjeno. da hočejo s temi žalitvami in navajanjem netočnih podatkov o podpolkovniku Kodriču oblatiti pred-javnim mnenjem v okviru protijugoslovanske gonje v italijanskem tisku, antifašističnega borca in vrednega predstavnika jugoslovanske ljudske armade. Do 15. maja prijava družinskega davka GORICA. — Opozarjamo v?e. Ji.^ojplačevalce, da zapade 15 maja zadni-- rok za pred-' l' žitey’ prijave, za družinski davek’: '2ramtvdtriki \ bodo kazbo vadi Po zakonu. Prijave.je spisati na posebnih obrazcih', ki jih prizadeti lahkp dvignejo na občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi 3, ali pa pa občinskem protokoinem uradu. KRATKE VESTI Iz beneških vasi Ahten Svojčas smo v našem listu pisali o interpelaciji, ki jo je prebivalstvo iz Maline vložilo pri krajevni občinski upravi, da bi čimprej odredila gradnjo prepotrebnega vodovoda. Zelja o uresničitvi tega objekta je že zelo stara. Vaško prebivalstvo je pri občinskem svetu že večkrat protestiralo, medtem ko je vaško delegacijo videmski prefekt tudi dvakrat sprejel. Od takrat je preteklo že nekaj let in kljub številnim obljubam še ni niti enega vidnega znaka, da bodo načrti uresničeni. Nekaj mesecev kasneje so vsi družinski poglavarji podpisali novo prošnjo in jo naslovili občinskemu svetu v Ahten. da bi njihovo željo čimprej iz. polnili. Kljub vsemu pa občin, ski očetje vaških zahtev niso vzeli resno in nimajo za potrebno. da bi na njihovo prošnjo odgovorili z da ali ne. Tako ravnanje je v beneških vaseh skorajda pravilo in edini možen odnos protiljudskih občinskih uprav do prebivalstva. Nič čudnega ne bo. ako se bodo ob prvi priliki prebivalci vasi Malina uprli takemu upravljanju in pripravili zgovorno demonstracijo, kot se je to dogodilo v vaseh Srednje, Gorjani in Rezija. Do tega bo prebivalstvo prav gotovo prišlo, čeprav bi potlej imelo o-pravka na sodišču. Učeja Ta teden so odprli v naši vasi obmejni blok med Italijo in Jugoslavijo. Dogodek bo nedvomno pripomogel, da se bodo okrepili gospodarski stiki med vasmi Terske doline in vasmi Soške doline. Prebivalstvo si od otvoritvi obmejnega bloka predvsem obeta, da bodo italijanske oblasti omogočile beneškim gozdarjem, da bodo lahko odhajali na delo v jugoslovanske gozdove, kjer bi delovno silo zelo potrebovali. prvi pogled bi se človeku vse to ne zdelo omembe vredno. Ce pa pripomnimo, da je pot med obema krajema dolga šest kilometrov, pri čemer je treba upoštevati, da se strmo dviga in zopet spušča, šele potem si lahko ustvarimo natanč. nejšo predstavo poti in napora, ki ga je mladenič napravil. Navadno tehtajo taki snopi sena od 60 do 70 kg. Cecconov snop pa je tehtal kar 240 kg. Sovodnje Cenebola 30. aprila' je odpotoval v Švico 23-letni Aldo Ceccon. Mladinec je bil v vasi splo-rio poznan zaradi svoje neverjetne življenjske sito. Ljudje so ga imeli kljub njegovi mlado-?tf ’za najmočnejšega človeka daleč na okoli. Do tega prepričanja so prišli na podlagi njegpvil; dejanj. Nekega dne si je zadel na rame snop. sena v-neki vasi blizu Robedišča in ga prinesel do Čenebole. Na V tem trenutku je Ivan Re-riovizza najbolj poznan človek v naši občini. Obiskala ga je namreč sreča, da je na lot zadel 12.370 lir. Vsota res ni velika, vendar če upoštevamo življenjske razmere prebival, stva. bomo prav radi verjeli, da je zanje vsak denar, ki šteje preko 10.000 zelo lepa vsotica, Čedad Povpraševanje po cementu se je zaradi zidarske sezone močno dvignilo. Vsak dan se j zvrsti pred oedadsko cementarno «Italcementi» dolga vrsta tovornih avtomobilov, ki čakajo na tovor. 2. maja je 64 tovornih avtomobilov prišlo po cementne vreče in jih odpeljalo. Zaradi tolikšnega povpraševanja pa so v podjetju opazili, d'a tovarna ne more proizvajati toliko, da bi zadostila povpraševanju. Morda je to prehodni pojav, 'ki je pogojen v nastanku lepega vremena. Po gorskih vaseh so namreč v zadnjem času pričeli marsikateri kmetje obnavljati svoje hišice in uporabljati cement, pomešan z malto in apnom, ki nudi večjo odpornost in trdnost. Veliko cementa pa porabijo v mestu, zlasti pa za gradnjo cementnih vojaških utrdb. Da bi zadostili povpraševanju, so nekateri ljudje mnenja, da bi bilo treba zboljšati proizvodnjo v cementarni Sv. Lenarta. Tu imajo na razpolago šest peči za žganje marmorja. ki služijo za pridelova- ve spodbude pri gradnji, predvsem pa pri popravilu domačij. št. Peter Slovenov Do nedavnega je v tej občini razdeljevala pošto samo ena oseba, ki je zaradi precejšnje razsežnosti vasi in zaselkov morala prehoditi veliko ravninskih zlasti pa hribovskih poti. Dogodile, se je celo, da pismonoša ni mogel v enem dne. vu obhoditi vseh krajev in mu je pošta ostajala doma. Prebivalstvo s tem ni bilo zadovoljno in je marsikdaj izrazilo svoje nezadovoljstvo. Zdi se, da so na poštnem uradu sprevideli to pomanjkljivost, kajti prav te dni so določili še enega pismonošo. Prebivalci so odločitev toplo pozdravili, saj je bilo s tem rešeno važno vprašanje, ki je skozi več let povzročalo med vaščani veliko nezadovoljstva. Črni vrh Danes, sobota It. maja Izidor, Dvorna Sonce vzide ob 4.40, zatone on 19.23. Dolžina dneva 14.43. Luna vzide ob 20.49, zatone ob 4-»-Jutri, nedelja U. maja Mamert, Ljerka , . ^ ‘J ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto 1951-52 Sezon« Vij BO UPRIZORILO Danes 10. m»i» Ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU Goetzovo dramo v treh dejanjih V naših krajih je že od nekdaj v navadi, da fantje temeljito praznujejo dan vpoklica k vojakom. Tudi mladinci s Črnega vrha so poskrbeli, da ni ta dragocena navada šla v pozabo. Tri dni neprenehoma so hodili od hiše do hiše, zalivali svoje suho grlo in plesali. Njihovo obnašanje pa je v duhovniku Eliseju Archicu vzbudilo pomisleke, češ da je njihovo ravnanje neprimerno za mladince, iz protesta cele za mladince. Iz protesta cele tri dni ni pustil mežnarju, da bi se obesil na zvon. Ljudje se z duhovnikovim ravnanjem niso strinjali ih so marsikatero gor. ko zabelili na njegov račun. Med drugimi so se ob tej priliki spomnili njegove prevelike vneme in skrbi za žičnico. ki jo imajo vaščani za spravljanje sena in drugih potrebnih stvari. Ljudje so s tem v zvezi izjavljali, da se je duhovnik z njo okoriščal, kajti kako naj bi si sicer popravil svojo hišo? Poleg tega je ob tei priliki dedinja Gledališke obiskovalce o- pozarjamo na nocojm ponovitev Jamesa D zove igre «Dedinj)»• splošni sodbi dosedanjih obiskovale™ sodi ta uprizoritev >’ najzrelejše stvaritve on ■ V glavnih vlogah MS . pajo: Štefka Drolcev*. Nada Gabrijelčičeva. fi do Nakrst (na shk*} ™ Stane Starešinič-Jože Babič, V nedeljo, U. !jy ob 20.30 v AVDlTOP JU v TRSTU Držičevo aijo v treh dejanji® DliniDO MARIIH V torek 13. maja ob 21. uri gostov?'®!* BOLJUNCU na s Sehurekovo kome® Pesem s ceste Vstopnice za obe Pr*v. tr ■vi so v prodaji v v5?]_;|(a redil«; 4 P vefl.. skarne. Ul. sv. Fran®1 št. 20, dnevno od 1u- e; 12! in od 17. do l9- 30. v soboto in nedeljo 0 jgg ure. Telefon 29-477. Opčinah v pekarni i nje cementa. Zaradi okvare pa prišlo na dan tudi ' delujeta samo dve. s popravilom neuporabnih peči bi tudi ta cementarna mogla dopolniti vrzel' v beneški cementni proizvodnji..Mislimo, da bi ne bilo treba še posebej* poudarjati dejstva, da bi bila s tem znatno omiljena brezposelnost tako v okolišu cementarne Sv. Lenarta kakor tudi v marsikateri beneški vasi, ker bi možnost nabave cementa dala no- dejstvo. rta se je duhovnik v treh letih službovanja v Črnem vrhu izkazal kot'zelo Slab- dušni pastir. ki ni pripravil niti onfirn otroka za prvo obhajilo.’ Res je. da je mož' iz Furlan,je in da zato ne more razumeti slovenske govorice vaSkih otrok, vendar bi se je že lahko navadil, če bi mu bilo do tega, da bi imeli vaščani o njem dobiv mnenje. Glas za Vidalija glas za izdaj st vo kriva tudi na upravnem po- Govor kandidata Ljudske zveze za neodvisnost za miljsko občino tov. Larisa Giordana na radiu Trst I. Za izvedbo tega predloga bi morala vlada priskočiti na pomoč s številnimi vsotami za ljudsko izobrazbo. Plače tim verizitetnih profesorjev bi mo rali zvijati ter opremiti številne fakultete s knjigami in tehničnimi aparati kino VERDI 17; ((Zavojevale; Sir-ie». J. Payne in M. 0’Hara. VITTORIA. 17: «Don Camillo« Fernandet in G. Cervi. CENTRALE. 17: ((Poganska pesem«. E. Williams. MODERNO. 17: «Mehiški zaliv«, J. Garfield in P- Neal. Usposobljenostni tečaj za zidarje Z vespo se je zsjletel v kolesar ja GORICA, 9. - Na Korzu je včeraj raztresen financar z vespo trči j ob kolesarja 38-letnega zidarja Saliciotto Jože- ia,.lz. U1' septembra 42. Saliciotto je iz up petrarca hotel čez Korzo na Ul Cfi-spi Financar 22-letni Jožef Portel, ki je vozil za njim se je v zadnjem hipu zavedel,’ da je Saliciotto zavil pred njim in ie hipoma prijel za zavore; toda kljub temu je vespa sunila kolesarja. Financar in kolesar sta se prevrnila ne da bi se jima pripetilo kaj hudega. Oba sta se pri padcu samo lažje popraskala po rokah. iffoite in c fhimotehi cUb&mik l Obiskujejo ga lahko delavci od 18 do 40 leta ttarosti. GORICA. 9. — Pokrajinski urad za delo sporoča, da bodo v četrtek 15. t. m. odprli v Gorici usposobljenostni tečaj za zidarje. Za tečaj, ki bo trajaj 100 dni in v katerega bodo sprejeli 24 vajencev, ‘se lahko prijavijo vsi brezposelni delavci od 18 do 40 leta starosti, ki so bili do 5. t. m. vpisani v seznam brezposelnih. Tečajniki bodo prejemali dnevno 200 lir in ob zaključku tečaja nagrado v znesku 3000 lir. Tisti, ki ne prejemajo podpore za brezposelnost bodo poleg 200 lir prejemali še 100 lir dnevne doklade ter 60 lir doklade za vsakega otroka in ženo. Kot poslušalci bodo tečaj lahko posečali tudi drugi zaposleni delavci, katerih število pa ne bo smelo presegali četrtine rednih tečajnikov. O- Delavc:, prebivalci miljske občine! Pozdravljam vas v imenu liste Ljudske zveze za neodvisnost in vam želim, da bi bil na volitvah 25. maja izvoljen občinski svet, ki bo resničen izraz vaših teženj in hkrati svet, ki oo zadostil javnim potrebam, ki čakajo na svojo rešitev, ter opravil neva dela v občinskem interesu. Lista Ljudske zveze za ne-odvisnost se vam predstavlja z jasnim programom;’ s programom, ki točno izraža vaše zanteve. Ta program vsebuje razen vprašanj upravnega in socialnega značaja, vprašani, ki zahtevujo takojšnjo rešitev, tud: to, kar je v tem trenutku najbolj važno: vsebuje zahtevo po dejanski ustanovitvi in neodvisnosti STO in obsoja obnavljajoči se italijanski imperializem, ki bi rad priključil to področje Italiji. Vprašanja izključno upravnega značaja so brez dvoma zelo važna ta miljske občane: toda jasno mora biti vsem, da imajo te volitve izključno političen značaj. Zato je ta druga plat programa listo Ljudske zveze za neodvisnost izrednega pomena. S tega stališča imajo letošnje volitve večji pomen, kakor volitve pred tremi leti, saj se |vršijo u ozračju naivečje politične napetosti zaradi iredentistične gonje, ki hoče doseči priključitev te zemlje k Italiji, kar povzroča po drugi strani stalno krepitev neofa-šizma: krepitev, o kateri morajo delavci in vsi prebivalci resno razmišljati. Tržaški in miljski delavci se lahko iz doflodkov 20- obrnil okoli svoje osi in obstal sredi ceste. Na mesto sta prišli vojaška in civilna policija, ki sta uvedli preiskavo, medtem ko so Mar-cbija zaradi poškodbe na kolenih odpeljali z ameriškim jce-ponmv bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo 5 ali 7 dni na opazovalnem oddelku. * # * Nočni napad v Nabrežini 32-letm Josip Košuta, doma iz Sv. Križa, je včeraj prija-javil policiji, da ga je ponoči, ko se je vračal s kolesom domov, nekako 10 minut čez poj. noči, v višini stavbe št. 10 v Nabrežini neki neznanec pozdravil, nakar ga je močno ti-daril po obrazu, da je padel v nezavest. Cim se je predramil, je Košuta opazil, da mu manj ka 14.000 lir vredna ura znam ke «Watch». Po tržaški ulici teče vino... Ogromna količina vina se ;e včeraj kmalu po 11. uri razlila po zemlji v starem pristanišču Cementno cisterno, ki je bila polna moškata, so s traktorjem ravno obračali na krožni plat. formi, ko je po tiru privozilo nekaj vagonov, katere je vlekel drugi traktor, ki so trčili pravokotno na cisterno. Ta e je prevrnila na tla in vino je v trenutku s prijetno barvo pobarvalo tla. Ni znana škoda čeprav je ogromna. Policija ie uvedla preiskavo, da ugotovi krivdo. Zgona.i popoldne so sprejeli na okulističnem oddelku ’6?-let-nega Rocca Marca Fcsarja, ka- dili pridržati, ker so mu ugotovili hudo poškodbo na levem očesu, rano na zatilmku in razne podplutbe po telesu. Zdravniki menijo, da bo Posar na ra. njenem očesu popolnoma oslepel. Mož'je izjavil, da se je z avtom na cesti Repentabor-Opčine umaknil nekemu kolesarju in tako zašel s ceste in se preobrnil, vendar je policija ugotovila, da se je nesreča dogodila na cesti Sežana . Fernetiči na jugoslovanskem o-zemlju. Posar se je namreč vračal iz Jugoslavije, kamor je poslovno odšel, in se je preobrnil. ko se je umaknil nekemu kolesarju Vozilo so jugoslovanske oblasti pripeljale na blojf v Fernetičih kjer ga je policija prevzela v varstvo. IZLETI PDT Izlet na Slavnik, ki bi moral biti v nedeljo, U. t. m., je iz teh-ničnhi razlogov odložen na poznejši čas. Vpisovanje se nadaljuj*. Tatovi v stanovanjih 30-letna Olimpia Costre por j Caliin iz Scala Relvedere ie ) včeraj popoldne spremila svo- | jega moza do veže, nakar se je vrnila v kuhinjo, odprla radio in poslušaje prala in čistila Verjetno pa ni zaprla vrat in eno uro kasneje, ko je hotela v spalnico, je opazila, da leži možev suknjič, ki je bil obešen na obešalniku na tleh, medtem ko so bila vrata na atežaj odprta. Počakala je moža in ta je dognal, da so mu tatovi odnesli nalivno pero. avtomatični svinčnik, sončne naočnike in 2.600 lir. w ff 4“.^ '.petjem v treh dej8® “Povodni n*°^ Poleg igre je na sp 'r' nastop otroškega ,Pe sie. ga zbora in dekla®’8 ^ Vabimo starše in lje naših otrok, da * jo to prireditev- P AVLI HA ,10 Preir na lutkovno r ^ 13. t- n'' vabi otroke ;tavo, ki bo v torek 17.30 v Boljuncu. 8|č. * Starši! Pridite z vSšin’1 ki na prijetno zabavo! ., 0oC®e Avgust senoa: 1 • pls/' varuj se senjske ro* gjro*' no 1.100 lir; K8re' ..aZboJ-Trije bratje in tjdjev. jv«® nfki, pcčplatno 500 i ,*. Mazuranič: Smrt bn® jjr. Cengiča, platno vpi-a- Lenin: O na c iona In8®1, sod šanju, platno 800 D* • ]ir, Ena minuta, brp5- vjrit81!' Ivan Cankar: ,)g bi’03’ tema- Klasje št. - • 270 lir. 0v£N; DOBITE JlH V ^iR V SKIH KNJIGARNAR, mri, iZLEli A D E X zleti TRIDNEVNI l/ 31- '»»J* v „• i. m 2- i®0'^ ZAGREB 1 D- Vpisovanje doku- pi-; «Adria-Exyi . Se vem ob • telW , ).«s« ■*"11 Postojnske^ 24- maJ4' Vpisovanje Mali oglasi OPA2ENA OSEBA, ki je pobrala včeraj denarnico z vsoto 200.OCO hr in čekom za 15.000 lir, Je na-prošena, da vrne denarnico na naslov Mario Gregori, Ul. Ceisare Battistl 23 ali sporoči' na tel. šte-| vilko 92-162 proti visoki nagradi. cem n^ijJ - — 0,8 garass,cH našaliuMi«8 S°P PAOLA Pogreb uli ‘ * tobre st. h J^nuk' Žalujoči. s®P njo, *ni,fn si5C,r0 Trst. Govor kandidata 290niške občine litja obada Radiu Trst II j občo ni občine Zgonik! prsomo te tako inog- Cl"i«;»Ubra-T£ti Preteči ne-(i^T ■ Zaščititi nritše m- Hnjfi?' da občana, ki bi Italije, a sta,-'•tip i t .Tločemo več Italije v ?Je, odločno in tj® ^sia slovenske skupil 1 ijevski kominformi. iifSt j®’0 kopenske množice edino oni odkriti •šem Svobodnega Trž.a- po 1 °temlja. V resnici delajo navodilih italijanske % Jormovske centrale v Rt-«la’ «2j*e •t® že večkrat tzra- mZ z*1 t°, <*<* 'l°če tali^ Tržaško ozemlje pod ,J>hkr. ia^tepljen.i občani danes b«rCt, 9V>ore o V" idol'ju kpt •fetftlfe Svobodno Tržaško J3. Se je ora vendar že teo razkrinkal kot li*» rt -ttalijanskega imperia-pr? nas fašist '■orninfjlr0^0 oddali sv k [isti, ki | Knjiga Giusta Montemuliana ,.VENEZ1A G1UL1A 1TAL1ANA ED EUKUPEA“ Stara pesem megalomanov: Kultura in civilizacija last Italijanov, pri Slovencih in Hrvatih v Julijski krajini ni o njiju niti sledu Špelin!? ,pr! na« fašizma. Le 046011 *va> »*« k jSoT^^ski listi, ki jo bo-fot SUQ^msJ:t 'iredentisti šteli a dopustite, da bo- •*!* >. pasove šteli kot gla-\ (tjut.Priključitev naše občing ttni; !!’■ ■ b°do italijanski zu-•* •!nJ*trt šteli vaše gloso-Oni V*«ove Italijanov, če■ kitiji' v ,l°ši občini nobenega Stan {telijana. Danes ne dvoma o lem, da Ikliji ; 1 Priključitev STO k ^siin kaj drugo li&čejo, za. 1; kunČJ ne2avestno, kandida-%;«,• mrmovskp liste v naši ‘linj • ki so od Vi dalija od-Srni(.lge ravnajo po njegovih S £?* lega sem prepričan, prebivalci zgoniške ob- ki. 'iti, ’■ zavedni m odločni Slo- vrt ouiuc«; °fftomni večini oddali '!|i| ».Listi slovenske skup-%&> e naši občini edina tej® in odtočna zagovornica našega ljudstva. S tein SJMtti našo enotnost {n 'boj? -!1 ustvarili pogoje, da '»TpL občinski svet močno \mbvito sredstvo pri ures-\^nhi naših pctreb in ciljev kot do sedaj ovira M nacionalne pravi-A^.ko služil kol orodje fShL f?di’ ki so izvajali d’. k"!itn.c,ro cel° Pri zaposlje-»nim, ki ne mislijo kn nformovsko. ?j,!nu*tevenske skupnosti kot ,4kef ogromne večine prebi-tl^edu vl°žila vse napore !% £0 naslednjih teženj in , VH&on-iške občine. „ cafit *e bomo Za dokončno ? °teJnv Svobodnega Tržaške-ti 2 vsemi jamstvi in , -ce,, jjjo enakopravnost Slo■ ~td totc+l, nseh področjih udfcj- . ’3o .v1-,“orno taksno avta. *r»ci OTn^e. bo bodoči irnie °f°čala neovirano iz- ^a. 'lepov občinskega ‘1’čnih bomo odpravo Jaši- ,;.’n°l;rat..0noi- in uveljavljenje kv f»e ?ie zakonodaja, po ur. ^Jr°Čito o-'d,e. ki vam jo je . samostojno šolsko ?°j n Kmstva za neoviran Prw ™se SOle ! e,nu 1 ^0-01° nso skrb fcul-il:oja vseh občanov b>-a dni? občinskega kultur-o,i|iniee z ustanovitvijo ^Jh .M in ,p . in 2 dajanjem po- ^‘jain kulturnim mani- ^rsibgj'1 i's?li vrst go. 'j?®1-' bo 5 udejstvovanja ob-tV u»nr,?l°rn^a občina ahrbe-' Ilr>e šole kmetijske slro- sole ' kmetijske slro-■ta drevesnice In trtni-C':. :a£b? kmetijskih p videl-.tebin-;0 Pore in kredile za vlngrirJ’F!S'P'odorskih paslo- 5 =ra?. «jiu i« trajni. in kredite a **ranje zdravniške Ki ‘*U ftmet . N**4* ?n r, Jz.'rJe tu iavmsh p. j ^ Po uSL*?1 ew farnih, ko-b iirhm>ih<> vaseh- za uredi-c‘Oetif ambulant. M?*1 Prom ”'.OTa'" '-so po- %ip^£T ^sreaant 2 kožnih ' tels/( ; «b&! napredete nBie ,.UJ( 'V »;oln^ &.r"*a. zgraditi jav- S^tjo, ’ dokončati efekt ri- PoTj«i,n5 , Mtovodno Kitanov„n teb vasi, g ra Z h;ie' morala pa • ’■ LJ9 K T0 •'•oe 2 vs^m dokumenti k«^-m- in «> VnlU' Ka"d'dali m~ k?gr*m C- JC",'stL'°' ba bo ftr r««. w '•bi^Ptt i&Jl?. b{ Po našiti ta. kdor * V*,c* ka' š^A?te* da b' r'“- Pro»,?if bl(e zoper Oku r ', Vocp- da bi nje. SI4*A,9A'; k vojakom *'• Z' sicilfye, Sardinije, Ca. 'Jii^oti ’ ■ kdor noče ao-krt '»to si?,,. /Wdf,r. v kulturni ^isi^a i-/. 0-1 slovenske- k« bprZ°; *<*',■ d'! b0 ob m mi Petain močno 00*^° "a«"1 nared, farskih koristi, t'Pro!?nSn? in nePrl-*« r°, ?bčine, fa bo »to slovenske e se okoli Lt-od*~fnost! m j' na da3te troj glas. Za Montemuliana so nekda. nje študijske knjižnice, muze-ji, arhivi in druge kulturne do-brine v Gorici, Trstu itd. le delo Italijanov in ne vseh treh domačih narodov: zanj so Slovani element, ki v vsej Julijski krajini ne more pokazati najmanjšega znaka slovanske civilizacije. O Hrvatih na tem ozemlju pa trdi, da niso niko. li niti poskušali ustvariti lastne civilizacije, ki ni obstajala niti v zarodku. Za avtorja so Italijani prenasičeni s civilizacijo, medtem ko Slovenci in istrski Hrvati v kulturi niso napravili niti prvih korakov — Avtor v proučevanju zgodovine o Trsitu psč še ni prišel do dobe tržaškega škofa Bonoma. (ki je živel okoli teta 1525), ki je bil po vodu Italijan, ki pa je postavil slovenščino v isto vrsto z la-ščino in nemščino, ker je razlagal Vergila, Erazma in Cal-vina tudi po slovensko. Po poitalijančenju na tisoče in tisoče Slovencev in Hrvatov govori avtor, da je bila akcija Italijanov v Trstu in Istri usmerjena le na obrambo. in da je nesmiselno obtoževati Italijane nacionalizma Celo mehkemu Simonu Gregorčiču očita, da je pozival rojake; uVrzimo Italijane v morje«, kar je seveda neresnica. Seveda se Montemuliano u-grizne v lastni iezik, ko nehote priznava, da so imeli Italijani v Istri kljub večini slo-\-anskega prebivalstva še leta 1914 od 46 občin kar 33 v svojih rokah, Slovenci in Hrvati pa samo 13. Italijani tako radi navajajo, da sta se Jugoslavija in Italija v Hapallu sporazumele in dokončno določile meje, da v Rapallu ni bilo nobenega zunanjega pritiska ali groženj-To stališče izraža tudi avtor in ustvarja videz, k.ot da so bili Jugoslovani naravnost veseli nove meje na Snežniku. S kakšnim odporom pa so jugoslovanski narodi sprejeli to pogodbo, nam pove sam Mon-. temuliano, ki pravi, da je jugoslovanski tisk napadel rapalsko pogodbo z vso silo in na žaljiv način za Italijo. Pisec navaja izvlečke iz časopisov, ki so tedaj pisali. Tako «Nova doba«: «To pomeni začetek nove vojne brez premirja, ne potrebujemo prijateljstva Italije, nasprotno, bati se je moramo kot kuge in strupa.« Zagrebški «Obzor» pa je cikal na «maš-čevanje ob prvi ugodni priliki«. List «Narodna poiitika« je imenoval tedanjo liberalno Italijo «morilko. s katero njena žrtev ne more sklepati prijateljstva.« O pritisku in grožnjah, ki so jih nad Jugoslavijo izvajale Italija in na zahtevo le-te celo Anglija in Francija, samo da je prišlo do podpisa pogodbe v Rapallu, je nas list že večkrat pisal in jih dokazal z dokumenti. Avtor je takoj za tem na pisal nadaljnjo neresnico, ko je dejal, da je velika večina Slovanov v Julijski krajini u-godno sprejela novi položaj in da je lojalno sodelovala z italijansko vlado s tem, da je dala mnoge najboljše elemente italijanski birokraciji. — Vsi vemo. da je Italija odpustila ali premestila v notranjost države vse nase uradnike, učitelje in celo sodnike, zato se moramo smejati, ko naš «zgo dovinski strokovnjak« navaja, da so bili ti «najboljši elementi« vojaki, policisti in karabinjerji V isti sapi Montemuliano, natvezuje. da je v postojnski okolici pri občinskih volitvah 1 1922 z bučno večino zmagala slovenska volilna lista, ki .ie imela značaj pomiritve in na. klonjenosti Italiji (di concilia-zione italofila), čeprav je bila ta cona najbolj strnjeno slovenska. — Vse to je seveda neresnica, kajti v vseh pivških občinah so zmagale tedaj odločno napredne in protiitalijansko usmerjene liste, edino v Postojni je izsilila vlada, da so domačini sprejeli listo nekega tujega orožniškega upokojenca. Nato nam pravi pisec, da sta Sforza in GiOlitti dne 24. novembra 1920 v imenu zbornice izrazila prepričanje, da bodo narodne manjšine v Italiji lahko ohranile svoj jezik, kulturo in vero, in da so v Rimu ustanovili že urad za nove pokra-j, MAJA 1952 ji: 8 » 1 IteijSlIi IIPp gg anuunuinuiunimwaig8g8isffiBHffittaiggffiii3imaiit»aaflWaawaara^H8»iaiiž^itiii«WB»migaBawf«iBto«us^i jn mirovne pogodbe (Nadaljevanje s 1. strani) zlasti na podlagi njene priloge štev VII, obdrži poveljnik britanskih in ameriških čet vso oblast uprave na področju A Upoštevajoč vse gornje, so tri vlade odobrile sledeče sporazume. 5. Italijanska vlada bo imenovala italijanskega političnega svetovalca pri poveljniku področja, zato da jo zastopa v vseh vprašanjih, ki se tičejo Italije v zvezi s področjem Italijanski politični svetovalec bo imel položaj, ki bo sličen onemu, ki ga imajo politični svetovalci Velike Britanije in Združenih držav. 6. Italijanska vlada bo predlagala višjega ravnatelja u-prave, ki ga bo imenoval poveljnik področja. Višji ravnatelj uprave bo odgovoren poveljniku področja in pod vodstvom tega bo vršil s pomočjo dveh ravnateljev funkcije civilne uprave, ki so navedene v sledečih odstavkih. Imel bo pod svojo upravo: a) Notranje ravnateljstvo, sestoječe iz sledečih odsekov: krajevna uprava (consko predsedstvo, občine), departman za delo, departman za socialno skrbstvo, urad za javno zdrav-stvo, prosvetni urad, urad za ljudsko štetje in popisovanje, gasilska služba. b) finančno in gospodarsko ravnateljstvo, ki sestoji iz sledečih odsekov: departman za trgovino, departman za proizvodnjo, finančni departman (vštevši carino in finančno stražo), departman za transporte, departman za javna dela in javne službe (izvzemši gradnje in stanovanja za britanske in ameriške čete), urad za kmetijstvo in ribolov, odsek za posojila, 7. Italijanska vlada bo pred. lagala primerno število Italijanov, da zagotovijo uspešno u-pravo ravnateljstev, departma, nov in uradov navedenih v prejšnjem paragrafu «6» in jih bo istočasno imenoval poveljnik področja, da prevzamejo mesta in funkcije v omenjenih ravnateljstvih, departma-nih in uradih. Odgovorni bodo poveljniku področja potom višjega ravnatelja uprave. Osebe, ki bodo imenovane na podlagi določb tega paragrafa in paragrafa «6», bo poveljnik področja lahko zamenjal, moral pa bo pozvati italijansko vlado, naj predlaga njihove naslednike. Italijanska vlada si pridržuje pravico odpoklicati osebe, ki jih bo ona predlagala, čemer bo morala obvestiti poveljnika področja. Nameščeni uradniki s tega področja in ki vršijo sedaj civilne funkcije pri vojaški upravi, bodo obdr-žani v največjem mogočem številu. Vsako odpustitev bo treba izvršiti po predhodni odobritvi poveljnika področja. 8. Medtem ko se misli v začetku obdržati sedanja organi, zacija ravnateljstev, ki jih bo upravljal višji ravnatelj uprave, bo ta lahko priporočal spremembe poveljniku področja in jih izvedel z njegovo odobritvijo. 9. Tri vlade so ugotovile tesno povezavo med gospodarstvom področja in italijanskim gospodarstvom v celoti in bistveni prispevek, ki ga italijanska vlada daje za blaginjo področja. Zaradi teg» tri vlade ponovno izjavljajo, da ostanejo vsi obstoječi gospodarski in finančni dogovori med njimi glede področja A in tozadevni sporazumi v polni veljavi. Nadzorstvo varnosti nad mednarodno trgovino bodo še dalje upravljali častniki Velike Britanije in Združenih držav, ki jih bo imenoval poveljnik področja in bodo njemu odgovorni. 10. Vladi Združenih držav in Velike Britanije bosta dali navodila poveljniku področja glede izvajanja teh sporazumov in glede potrebne prilagoditve v sedanji organizaciji vojaške uprave, zato da se izvedejo določbe te spomenice o sporazumu kolikor mogoče hitro, in da se bistveno uresničijo do 15. julija 1952 London, 9. maja 1952». V PARIZU SO PODPISALI PRIPOROČILA b Hslannvilii miiiiisln: otiramliiiB shiipnnsii Glavni pogodbi so dodani tudi protokoli o povezavi z NATO in z Veliko Britan o - Ustanove obrambne skupnosti so ministrski svet, skupščina, komisariat in razsodišče - Pogodbo morajo odobriti posamezni parlamenti RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaj« Jug. cone Trsta: 14.00: Iz glasbene bisage R. Straussa. 18.00: Dve koncertni uverturi. Tret II™ 18.15: Dve Ravelovi skiladbi. 22.30: Suita. — Tret I.: 11.30: Simfonična glasba. 22.1»; Odlomki lz opere Turandot. — Slovenija: IM® Narodne in umetne pesmi poje ženski zbor rntrr borske Opere pod vodstvom Ferda Pirca. . PARIZ, 9- — Delegati Nemčije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga. Francije in Italije so danes popoldne podpisali prt poročila za načrt pogodbe za u. stanovi te v evropske obrambne Skupnosti, ki jih bodo poslali tozadevnim vladam x proučitev. Pristojni ministri teh držav bodo lahko na konferenci ki bo sklicana v Parizu, vnesli spremembe, ki se jim bedo zdele potrebne. Rešiti bodo morali tudi nekatere točke, kakor je n. pr. izbira sedežev organizmov ter vprašanje trajanda pogodbe Pogodba bo stopila v velja-vo, ko bo zadnja država položila ratifikacijske listine. K po- C'bi, bo lahko pristopala ka ■i koli evropska država. K pogodbi je dodeljenih pet ■otokolov: vojaški, finančni, protokol o zvezi med evropsko obrambno skupnostjo in NATO protokol o zvezi med evropsko obrambno skupnostjo in Veliko Britanijo ter statut evrop-skih oboroženih sil. Zadnii protokol bodo delegati podpisali šele čez nekaj dni. Nanaša se na statut evropskih obrambnih sil na pravnem, davčnem, carinskem področju ter na področju javne varnosti in glede javnih služnosti. Sile obrambne skupnosti so podvržene skupni disciplini. Velika Britanija, ki n« bo članica evropske obrambne skupnosti, se bo pridružila na vojaškem področju posebnim dogovorom, ki predvideva medsebojno vojaško pomoč med njo in državami te skupnosti, v primeru da bi bila Velika Britanija ali ena od omenjenih držav predmet oboioženuga na. pada. Razen tega bodo podbisali poseben dogovor med NATO in evropsko obrambno skupnostjo, na podlagi kpterega bodto razširjene na člane obrambne skupnosti iste pravice In iste dolžnosti, ki izhajajo iz atlantskega pakta, Viko da bodo Združene države prevzele obveznost, da bodo prišle na pomoč Nemčiji, če bo ta napade, na; ta obveznost velja tudi gleda vseh drugih držav NATO. Tem dogovorom bo priključeno angleškoameriško jamstvo, ki se nanaša na možnost, da bi se kateri koli član obrambne -taupnosti hotel umakniti iz evropske vojske. O tem jamstvu so se sporazumeli upoštevajoč možnost da bi se bodoča enotna nemdka vlada, ko bi bila Nemčija enkrat združena, u-makndia iz obrambne skupno, siti in U£*anovilp državno vojsko. Na podlagi angleško-aroe-r iškega jamstva bi Združene države in Veljka Britanija ime-dleja!n’ie kot izraz so vraž-nogti in bi s« takoj posvetovale s Francijo ter z ostalimi državami obrambne skupnosti o u-krepih, ki naj jih podvzame-jo; država, ki bi izstopila, pa bi n* bila več deležna jamstev, ki vežejo Veliko Britani. jo in NATO do evropske o-brambrve skupnosti. Pogodba o obrambni skupnosti določa števila divizij, ki jih bo morala vsaka država dati r»a razpolago, domnevajo pa, da bo Nemčija da’a 12 divizij, Francija 12, Italija 12, Belgija 2 in pol, Nizozemska 2, Lu. ksemburg pol. Pogodba predvideva tudi možnost, da katera koli država ne bi šest mesecev po podpisu ratificiral# pogodbe. V tem primeru bi sklicali svet zunanjih ministrov, da tozadevno sklepajo. Takoj po podpisu so izdali joročilo o sporazumu Poroči-o pravi tudi, da teži'pogodba n# podlagi enotnega proračuna in skupnega oborožitvenega programa k najbolj racionalne, mu in gospodarskemu uporab, ljanju virov držav članic. Ta program bo izvedel v najbolj- ših pogojih standardizacijo o-rožja. Dalje pravi poročilo, da ima obrambna skupnost izključno obrambne namene. Predvideno je tudi, da bo imel,a skupščina evropske o-brambne skupnosti nalogo, ra. zen nadzorstva tudi takoj proučiti organizacijo političnih ustanov za f ettei alno ali konfederalno strukturo Evrope. Pogodb# in ostali protokoli bodo po podpisu predloženi v odobritev posameznih parlamentov. Na podlagi pogodbe bo vsak napadi proti kateremu koli čla-nu ah proti evropskim obramb, nim silam imeti kot neposreden napad proti vsem državam, članicam. Države članice bodo na-padieni državi ali napadenim silam nudile pomoč z vsemi vojaškimi in drugimi sredstvi. Posamezne ustanove obr#mb-ne skupnosti so: ministrski svat, skupščina, komisari#it in razsodišče. Svet sestavljajo predstavniki da zav članic. Nalogo ima vsk]#-diti akcijo komisariata in politiko vlad držav članic. Sestav skupščine je enafc k#kor v ev- ri let#. Komisariat določa med drugim tudi načrta za organiziranje sil in skrbi za njihovo izvedbo. Skrbi za vežbanje evropskih obrambnih sil po enot-ni metodii. Določa ozemeljsko porazdelitev sil ter pripr#vlja tn izvaja oborožitvene progra. me za oborež brv, opremo in preskrbo. Ureja vprašanja zunanje pomoči v materialu in denarju, ki jo skupnost dobiv#. Razsodišče pa skrbi, da se spoštujejo pravne določbe pri tolmačenju in izvajanju pogodbe. Dalje navaja pogodb# razne določbi, ki se tičejo vojaških vprašanj in sestava obrambnih sil. Uvede se tudi skupni proračun za vse dohodke in vse izdatke. Imenuje se finančni nadzornik in komisija za stroške. UPRAVNE VOLITVE V 372 ANGLEŠKIH MESTIH Pomembni nspebi laburistov Zagotovili so si 657 sedežev, a izgubili samo 16. Razprava v spodnji zbornici o denacionalizaciji cestnih prevozov. Liberalci zahtevajo škotski parlament konservativno večino od 35 na sama dva sedeža. LONDON, 9. — Kakor je bilo predvideno, so se v 372 mestih Anglije pri včerajšnjih občinskih volitvah zopet pokazali uspešni laburisti. Pridobili so si 657 sedežev, izgubili Pa sam0 ib, medtem ko so jih konservativci izgubili 472 in pridobili i* Neodvisni so pridobili 24 ._ sed ____ Uveljavljenje laburistov pri teh volitvah nadkriljuje po važnosti uspehe, pridobljene Pri zadnjih upravnih volitvah v preteklem aprilu. Po objavljen ju Bele knjige, ki se nanaša na reorganizacijo sedežev, izgubili pa 21^1*7- c«taih ^pSrtov hffc pred- Indonezijska zunanja politika DJAKARTA, 9. — Novi tunizijski ministrski predsednik Vilopo je imel danes pred par- w n _ lamentom prvi govor o zunanji ropski skupnosti za'*premog Yn pol‘tlki- Poudaril je, da name- jeklo. Komisariat je izvršilni organ in je odgovoren sikunščini. Sestavlja ga devet članov, ki jih imenujejo z# šest let in so iz. brani med državljani drž# v članic. Predsednik komisariata je izbran iz teh članov za šli- MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU Sestavljajo načrt za osvoboditev Dodda Severnokorejske izgube do 29. aprila so dosegle 1.683.545 mož Severnokorejci zavrnili nameravano zavezniško izkrcanje V kratkem odgovor na noto SZ o Nemčiji LONDON, 9. — Danes je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je mogoče, da se predstavnikom treh zahodnih držav ki pripravljajo odgovor na Sovjetsko noto o Nemčiji ne bo treba več sestati. V obveščenih londonskih krogih dajejo namreč razumeti, da sta angleška in francoska vlada odobrili besedilo, ki jima je bilo predloženo, da se sedaj čaka na odobritev ameriške vlade, Ce bo ta vlada besedilo odobrila, bo odgovor poslan v Moskvo v kratkem. Glede pogodbenih dogovorov z Nemčijo je Adenauer po današnjem sestanku s tremi visokimi komisarji izjavil, da bodo ti dogovori v vsakem primeru podpisani pred 20. majem. Do. dal je, da gredo pogajanja sedaj h koncu in da so bila finančna vprašanja v splošnem že rešena. Dodal je, da bo jutri predložil člahom svoje vlade skoraj popolno besedilo dogovorov. Končno je še sporočil, da se bo verejtno sestala konferenca zunanjih ministrov, da reši še nekatera nerešena vprašanja. V torejc se bo A-denauer ponovno sestal z visokimi komisarji. PAN MUN JOM, 9. našnja plenarna seja v Pan Mun Jomu se je zaključila brez uspehov. Trajala je 10 minut in obe stranki sta vztrajali pri svojem dosedanjem stališču. General Nam II je še enkrat zavrnil zavezniški predlog za vrnitev vojnih ujetnikov, admiral Joy pa je izjavil da je zavezniško stališče dokončno m popolnoma jasno. Vsekakor pa je zavezniški glasnik general Nuckols dejal po zaključku seje, da po njegovem mnenju severnokorejski delegati nimajo še novih navodil. General Nam II je govoril o junaštvu komunističnih jetnikov, ki vztrajajo pod pritiskom Združenih narodov, vendar se niti z besedico ni dotaknil ugrabitve generala Dodda. Jutri ob 11. bo nova plenarna seja. Glasnik angleškega zunanjega ministra je danes zvečer za. nikal vesti, po katerih naj bi tudi države Comraonwealtha hotele prisostvovati mirovnim pogajanjem na Koreji. Angleška vlada, je dejal, popolnoma zaupa sedanjim delegatom Združenih narodov. «Predložili so konstruktivno ponudbo in upajmo, da jo bodo nasprotniki sprejeli*. Končno je glasnik izjavil, da angleška vlada nima prav nobenega namena raz. širiti vojno na kitajsko ozemlje, m da, kolikor mu je znano, tudi ZDA nimajo nikakršnih podobnih namenov. Pri odletu s Koreje Je ge' neral Ridgway izjavil nekaterim novinarjem, da je pooblastil generala Van Fleeta, naj ukrene vse potrebno za osvoboditev generala Dodda in za vzdrževanje reda Ridgway je dodal da se generalu ni zgodilo nič žalega in da zahtevajo u-Jetniki le namestitev telefonov, reorganizacijo taborišč ter med drugim tudi mnogo pL semskega papirja. V koliko bo tem željam ustreženo, je odvisno od nove. ga poveljnika taborišča, generala Colsoma. Kakor poročajo, je Colsom prvotno zahteve u-jetnikov zavrnil, potem pa nanje pristal. Vso noč je bil v ta. borišču popoln mir. General Dodd je danes sporočil, da bo. do po njegovem mnenju ujet: niki danes odločili o njegovi usodi, . Poročajo, da so zavezniški častniki na posebni konferenci v Pusanu sestavili načrt za o-svoboditev generala Dodda Do konference je prišlo potem, ko le general Ridgway dal pooblastilo, naj se uporabijo vsa sredstva po potrebi tudi sila, za izpustitev generala. Podrobl nosti o načrtu samem niso znane. Novinarjem ni uspelo pribil žati se otoku Kojedu, na kat»l rem je ujetnliko taborišče in ugrabljeni general Dodd. Glasnik osme armade jim od časa do časa telefonično pošilja kratka poročila, v katerih je vedno rečeno, da se položaj generala ni izpremenil Izvede. — _Da-1 lo se je, da so iz Pusana telefonično obvestili Doddovo ženo v Texasu o povoljnem zdravju njenega moža. Ni mogoče izvedeti podrobnosti, kako je general Dodd padel v nastavljeno past in ne tega, ali mu ugrabitelji dostavljajo hrano, ki jo pošiljajo Američani. Prav tako ni mogoče točno dognati, zakaj so ga pravzaprav pridržali v taborišču. Nekateri trdijo, da je general stopil med žico za nekim psičkom, drugi pa zopet, da je bil ugrabljen in potisnjen med barake, medtem ko je šel ob taborišču. V kolikor bi zadnja vest odgovarjala resnici, kaže, da so ga ujetniki pridržali na podlagi premišljenega načrta, kar še poudarja zanimivost edinstve nega primera. Ob 17,30 po tamkajšnjem času je bil general Dodd še vedno v rokah severnokorejskih ujetnikov na otoku Kojedo. Poveljnik osme armade general Van Fleet je osebno prevzel vodstvo za Doddovo osvo boditev. Ro posvetovanju i Ridgwayem in Clarkom v Pusanu je Van Fleet odšel na otok Kojedo, se razgovarjal z vodstvom ujetniškega taborišča in se potem vrnil v Tokio. Agencija «Nova Kitajska« trdi, da so severnokorejske sile zavrnile zaveznike, ko so se nameravali 23. aprila izkrcati na vzhodni obali Koreje. Po trditvi agencije je bilo pri tem ubitih okrog 60 zavezniških vojakov in potopljena ena ladja v bitki, ki je trajala 20 minut. Povejstvo ameriške vojske poroča iz Washingtona, da so dosegle nasprotnikove izgube do 29. aprila 1,683.545 mož. Od teh 1,176.196 mrtvih ali ranjenih v bitkah, 375.126 izven bitk in 132.224 vojnih ujetnikov. Temu številu, pravi poročilo, je treba dodati izgube zadnjih dveh tednov, ki znašajo 17.476 mož. Eisenhowerjeve izjave KOPENHAGEN. 9. — Pred odhodom v Os]0 je general El senhower Izjavil na tiskovni konferenci, da so uspehi, dose. ženi v preteklem letu na področju atlantske obrambe dokaj vidni. Dodal je, da so se ti uspehi pokazali zlasti pri povečanju vojaških sil. Svojo ne-voljo pa je izrazil v zvez; s produkcijskim načrtom in gle-de dobave vojaške opreme. Vsekakor pa, je dejal, sem pro. prič#n, da se ponašamo na na jboljši način. Statistike dokazujejo zadovoljiv napredek. V zvezi z znižan jem ameriške pomoči tujina je general dejal, da pametno skrčenje izdatkov ne more hiti usodno. Zelo pohvalno pa se je izrekel o bo. dočem namestniku generalu Ridgwayu in o generalu Gruen. therju, češ da bi omeriške site ne mogle nuditi dveh boljših vojakov. Po teh izjavah jo general odpotoval v Oslo. BERLIN, 9. — Sovjetske oblasti v Berlinu so zavrnile po-v#bilo, naj bi prisostvovale preiskavi na letališču Tempe], hof, kjer je poškodovano francosko letalo, ki so ga prod 12 dnevi napadla dva ruska lovca. Francoski in ameriški predstavnik, člana zračnega varnostnega centra, sta zaman ča-kal# eno uro na ruskega kole. go. nakar sta pričela sama pre-gledovti letalo. Povrbilo so za-padnjaki poslali včer#j gme-ralu Vasiliju Cujkovu, vodji sovjetske kontrolne komisije. Razprava o tunizjskem položaju KAIRO, 9 — Generalni taj. nik tunizijske neodesturske Stranke je včeraj razpravljal z egiptovskim ministrskim prod. sečnikom Hilali pašo o načrtu, po katerem naj bi se zahtevalo posebno sejo Organizacije združenih narodov za obravnavanje francosko tunizijskega »P02'«*. Ben Jusef je javil, da je prejel solidarnostne izjave voditeljev dveh ameriških sindi-katov. Končno pa je dejal, d# je lažn# vest o premestitvi biv. šega tunizijskega prvaka Cenika z otoka Jerba na njegov dom v Tunisu. rava Indonezija nadaljevati z neodvisno politiko, ki ima namen izboljšati življenjsko raven naroda in zagotoviti varnost države. V ta namen je potrebno, je dodal Vilopo, da se Indoneziji vrne zapadna Nova Gvineja. Ob zaključku govora je izrekel svoje zaupanje v OZN in da bo v zvezi s tem zaupanjem Indonezija vedno pripravljena voditi politiko miru in sodelovanja z ostalimi afriškimi in azijskimi državami v borbi proti kolonializmu, ki ogroža mir. Navodila v tem smislu so bila dana indonezijski delegaciji pri OZN, predvsem kar zadeva tunizijsko vprašanje. ralci so si jih pridobili 22 in izgubili 29. Ostalo je še 17 novih sedežev, od katerih jih je 15 pripadlo socialistom. Kakor znano s0 bile te volitve izvedene za obnovo tretjine sedežev v občinskih sve-ie na razpola-go 3357 sedežev. Neodvisni so si zajamčili večino v 158 svetih, konservativci v 147, laburist; v 75, liberalci v 1 svetu, medtem ko je šla večina v šestih svetih konservativno liberalni koaliciji, v petih svetih pa oi izstopila točna večina. Po včerajšnjih volitvah so si laburisti zagotovili večino v nadaljnjih 19 svetih. Največje uspehe so dosegli v tekstilnih centrih Lancashirea, ki so bili težko prizadeti zaradi krize v tekstilni industriji. Na tem področju so si laburisti zagotovili nadzorstvo nad nadaljnjimi 5 mesti: Preston, Boltcn, Ec-cles, Bootle in Widnes. Med večjimi središči, ki so prišli v laburistične roke, so Bratford, središče lanene industrije v Vorkshireju, Bristol, ki spada med največja angleška pristanišča, in središče mehanične industrije Wolverhamptcn. Druga pridobljena mesta so Don-caster in Svvindon. Enako število sedežev v občinskih svetih imajo konservativci in laburisti v industrijskih centrih Nottingham in Leicester, medtem ko so konservativci v Manche-steru izgubili absolutno večino, ki so jo držali več časa. Končno so si laburisti pridobili 16 novih sedežev v drugem angleškem največjem mestu Birminghamu ter s tem zmanjšali videva med drugim denacionalizacijo teh transportov, je Churchill včeraj popoldne zahteval v spodnji zbornici razpravo o tem vprašanju. Med drugim je izjavil; Opozarjam zbornico da ta politika denacionalizacije ne more trajati dolgo. Morebitni podjetniki, ki bi si hoteli nabaviti transportna sredstva od države, morajo to vedeti«. Ta izjava naj bi predstavljala opozorilo vsem onim, ki nameravajo sprejeti vladno ponudbo o vrnitvi privataj industrij; okrog 40.00Q tovornih avtomobilov in drugih transportnih vozil, ki jih je država nakupila leta 1948. V laburistični stranki je skupina, ki se zavzema za razlastitev vseh transportnih sredstev jn sicer brez odškodnine, ako bi se laburisti ponovno vrnili na oblast. Sindikat angleških kovinskih delavcev, ki šteje 800.000 članov, je na konferenci danes soglasno odobril resolucijo, v kateri je izražena velika zaskrbljenost zaradi posledic ponovne oborožitve na britansko industrijo. Sindikat kovinskih delavcev je ena' največjih organizacij, ki predstavlja hrbtenico laburistične stranke in njeni glasovi imajo lahko velik vpliv na konferenco stranke, ki bo v oktobru in na kateri bo določena bodoča politična linija laburistov. Resolucija predvideva, naj bi vlada dosegla: 1. dogovpr 0 miru med petimj velikimi silami; 2. mednarodni dogovor za postopno skrčenje oborožitve; 3. prepoved atomskega in bakte- riološkega orožja In možnost nadzorstva nad tem orožjem; 4. pregled delavskih mezd v državah, ki groze s konkurenco angleški trgovini, zlasti v Nemčiji in na Japonskem. Zmanjšanje oborožitve je pretekli mesec zahteval tudi sindikat trgovskih nameščencev, ki šteje 340.000 članov. Prvak liberalne stranke Cle-ments Davies, ki je govoril da. ne? na kongresu liberalcev \ St. Andrevve, je zahteval ustanovitev škotskega parlamenta, ki naj bi imel sedež na Škotskem in ki naj bi obravnaval škotska vprašanja. Po njegovem mnenju westminsterski parlament vse preveč zanemarja škotska vprašanja. Mednarodni petrolejski karte WASHINGTON, 9. — V pismu zunanjemu ministru A chesonu je ameriški demokratski senator Thomas Hen-nings izrekel prepričanje, da obstaja mednarodni petrolejski kartel, ki preprečuje vsakršno nabavo iranskega petroleja Hennings zahteva, naj bi se v tem pogledu objavilo primerno poročilo, ki je po nekaterih vesteh bilo že pripravljeno, pa je bila objava ustavljena v pretekli jeseni, ko se je pojavil v Washingtonu iranski ministrski predsednik Mosadek. Hennings meni, da sedaj ni več nobene ovire za objavo zadevnega poročila • * » TEL AVIV, 9. — Iz Jeruza lema poročajo, da bo predstavnik židovske agencije Goldman prihodnje dni odpotoval v London, kjer se bo sestal z nemškim kanclerjem Adenauerjem. Goldman upa v uspeh pogajanj za nemške reparacije Zidom, toda vodilni sionistični krogi so v tem pogledu mnogo manj optimistični. .j rim: GLADKA ZMAGA GOSTOV V IGRI DVOJIC Zfl DAVISOV POKAL IUGBS1MIIIA - «m 2-1 Petrovič in Palada imata izglede na zmago z izidom 4-1 • Finca sta igralca povprečnih kvalitet Neredi v Tokiu TOKIO, 9. — Po včerajšnjih spopadih med vseučiliščniki in okrog 500 policisti, je bilo aretiranih 25 študentov in en profesor. Število ranjenih pri teh spopadih še ni znano, zatrjuje pa se, da jih je bilo okrog 60. Do neredov Je prišlo potem, ko so študenti pridržali v u-jetništvu dva policista, ki sta prišla na univerzo, da bi aretirala nekatere mladeniče zaradi prvomajskih izgredov. Takoj zatem so na univerzi pridržali še 4 policijske agente. Policija je zatem mobilizirala 50p stražnikov. Ti so se spopadli s študenti in osvobodili svojih 6 tovarišev. Študentje osporavajo policiji pravico do vstopa v univerzo in grozijo, da bodo zahtevali povrnitev moralne in gmotne Znižanje avstralskega uvoza CAMBERRA, 9. — Avstrali-ja je javila danes 20-odstotno znižanje licenc skupne vrednosti uvoza v dolarjih, ki so bile v veljavi do 31. marca. Kakor poročajo iz verodostojnih virov, bodo skrčili uvozna dovoljenja tudi za nadaljnjih 6 mesecev po 1. aprilu in sicer najmanj za 2q odst. PESARO. 9. — Ob priliki praznika patrona v kraju Sa-ludecio se je včeraj zastrupilo 150 oseb s svinjskim mesom. Vs? zastrupljene so odpeljali v bolnišnico in so sedaj izven nevarnosti. Oblasti so uvedle preiskavo. Delo komisije OZN za razorožitev NEW YORK, 9. — Danes se je nadaljevalo delo komisije OZN za razorožitev. Francoski delegat je predlagal načrt za štetje orožja in oboroženih sil v svetu, ki naj bi se izvršil v treh obdobjih: 1. štetje vseh oboroženih sil; 2. proučitev organizacije teh sil; 3. proučitev njihovega operativnega potenciala. Sovjetski delegat Malik je ta načrt zavrnil in ponovil že staro sovjetsko tezo. HELSINKI, 9, — Jugoslovan• ski par Petrovič - Palada je premagal v nadaljevanju teniškega dvoboja za Davisov pokal me,d Finsko in Jugoslavijo dvojico Forsman - Salo z rezultatom 5-7, 6-3, 6-2, 6-3. V prvem setu se gosta nista znašla, v nadaljevanju igre pa sta našla potrebno uigranost in osvojila zaporedoma tri sete brez hujšega napora in odpora s strani povprečnih Fincev. Jugoslavija vedi po drugem dnevu z 2-1, Jutri sta na sporedu poslednji dve igri posameznikov: Petrovič - Forsman ter Palada - Salo. Zelo verjetno bo končni rezultat 4-1 v korist Jugoslavije. Salo, najboljši finski igralec, je včeraj zmagal le s pomočjo sreče proti drugemu Jugoslovanu Petroviču, Forsman pa je gladko izgubil proti Paladi te,r ga bo verjetno ista usoda doletela tudi v igri proti Petroviču. Jugoslavija je v zgodovini suojih. nastopou o okviru tekmovanja za Davisov pokal igrala s Finsko že leta 1928, ko je v Zagrebu izgubila s 4-1. Finski tenis je bil tedaj močnejši jugoslovanski pa šele pri Prvih stopinjah. Rezultati tega prvega srečanja med obema državnima reprezentancama: Frahn (F,) Popovič 6-3, 6-2, 6-3; Schaeffer (Jug.) : Grotem felt 6-3, 2-6, 9-7, 7-5; Grdhn -Grctenfelt : Popov ič * Schaeffer 6-2, 6-2, 8-6; Grahn-Schoef-fer 6-2, 6-0, 6-1; Grotenfelt -Podvinac 6-4, 1-6, 1-6, 6-0, 7-5. Od takrat Jugoslavije vse do sedanjega dvoboja ni igrala proti Finski. Z vseh vetrov O Po vesteh iz Graza je skupina jugoslovanskih atletov, katera je 3. »n 4. maja nastopila na Dunaju, na svojem povratku gostovala predvčerajšnjim na atletskem mitingu, na katerem so sodelovali tudi Štajerski atleti. Doseženi rezultati so naslednji; Na 1000 m je prispel Cera} na cilj šele drugi za Avstrijcem Zupanom, ki je pretekel progo v času 2:30.7. Na 5000 m je zmagal Cetinič v 15:03.8. V metu krogle je osvojil prvo mesto Sarčevič s rezultatom 14,47. Dangubič je bil prvi v metu kopja; dosegel je daljino 63.54. Največji uspeh od jugoslovanskih atletov pa je dosegel Milakov v skoku s palico. Skočil je 4 m. O Znani igralec odbojke. Trinajstič bo ostal v Italiji še dva meseca. Pred dvema mesecema je z odobrenjem Odbojkarske zveze Jugoslavije odpotoval v Italijo, kjer je. predaval na raznih tečajih in seminarjih ter obiskal nekatere italijanske odbojkarske klube. Italijanska federacija je te dni prosila našo Odbojkarsko zvezo naj Trinajstiču dovoli, da v naslednjih dveh mesecih na treningih odbojkarskih moštev Italije zbere in določi igralce, ki bi prišli v poštev za italijansko odbojkarsko reprezentanco. Odbojkarska zveza Jugoslavije je prošnji ugodila. O Na mednarodnem šahovskem turnirju v Rio de Ja-neiru je zmagal Argentinec Rosetto, ki je dobil 13 točk. Jugoslovanski mojster Trifunovič si deli z Eliskasesom drugo in tretje mesto z 12 in pol točke, Rabar pa z Bolbochanom četrto in peto mesto z U in pol točke. Engels je šesti in ima U točk, Mendes sedmi z 9 in pol točkami itd. Jugoslovanska mojstra sta v zadnjem kolu remizirala — Trifunovič z Engelsom, Rabar pa z Eliskasesom. Rosetto je premagal Cruza, Bol-bochan pa Adelmana. O Tekmovalna komisija Nogometne zveze Jugoslavije je zavrnila pritožbo Partizana proti nedeljski prvenstveni tekmi z Dinamom (0:3). Tako mi mislimo: Fiarentina - Inier Lazio - Pro Patria Legmano - Novam Milam - Atalanta Napeli - Ccmo Palermo - Juventus Sampdoria - Lucchese Spal - Triestina Torino - Bologna Udi nase - Padova Brescia - Siracusa Pisa - Li vorno Reggiana - Roma X 2 Vicenza - Gcnoa 1 x Salernitana • Slabia 1 * * * V Ulici del Teatro 1, na sedežu ital. nogometne zveze lahko dobite samo danes vstopnice za mednarodno nogometno tekmo Italija - Anglija, ki bo 18. t. m. v Florenci. Vstopnica za centrailno stojišče ter povratni vozni listek stane 2950 lir, katere je treba položiti pri vpisu. Pohitite, ker je število prostih mest zelo majhno. | i '• • Vrji * ;■.! h! HHitlP OD 23. DO 25. MAJA : Tradicionalna kolesarska dirka „Po Istri'' REKA, 9. — Tudi letos bodo priredili tradicionalno kolesarsko dirko «Eo Istri)). Razdeljena bo na tri etape, start In cilj pa bo n# Reki. Letošnja proga bo nekoliko lažja od lanskoletne. Program; 23. maja: poletapa Reka -Rasa 67 km, druga poletapa: Baša - Pula 35 km. 24. maja: Pula-Koper 96 km. 25. maja: Koper-Reka 94 km. Celotna proga bo torej dolga 292 km. Na dirki bodo nastopili vozači jugoslovanskih društev ter tekmovalci Tržaškega ozemlja. KINO V THBTC Ezcelsior. 16.30: «Rasciomon»>* siro Mifune. Nazionaie. 16.30: »Poganska f senu, Esther VViUiams. Penice. 16.30: t Junak san » Renato Rase el, Della Marisa Merlini. . FHodrammatico. 16.30: «AS da roaki...» VValter Chiari, Maria Ferrero, C. Čampa'110* Arcobaleno. 15.00: »Nagasaki*.w' Corey in V. Ralston. Astra Rojan. 16.30; »Tereza*, r* Angeli In John Edison. Alabarda. 16.00: «Ana*. S1*** Mangano. Armonia. 15.30: «Za oagrajjL dopustu, N. Taranto, Croce«" Ariston. 16.00: »Naši VValter Chlarl R- BiM>, «• n va, C. Croccolo. Aurora. 16.00: «Dolina rfa». Burt Lancaster m VVaiker, Garibaldi. 15.00: »VročricrvmJ* pitan*, Renee Salnt-Cyr, Vincent ln Jean Daneu Ideale. 16.00: »Ranč 3 zvonov*. Smith, j. Mc. Crea. Impero. 16.00: »Skrivnost k»"J" ca», Don Defore In A. Italia. 15.30: »Chikaštca Venero Bety Grabi e in Victor MJ™ Kino ob morju. 16.00: ljubezni in smrti*, M*1 r in Miroslava. Moderno. 16.00: »Hočem ^ ja», Robert Mitchum ™ ’ utfd , M tPrf Gardner. Savona. 15.00: «General Je ob zori*, Gary Cooper 1 Carrol. Viale. 16.00: «VideU Napol' tem umreti*. Vittorio Veneto. 15.3<,: . „r resnici«, a. Maria FerreN, chel Simon, M. Auclair. Azzurro. 16.00: »ZaljublJefffltl puščenega mesta«, J. w in V. Mayo. j, Belvedere. 16.00: «Rio 0r,f ’ Wayne in M. 0’Hara. Marconi. 15.30: »Pan****. Gardner in James Mas0*1; Massimo. 16.00: «NeuIOVll,vtt' Scott, J. Nigh, p,}. Novo dne. 16.30: »Zakl«** p,r,L vana», j Mc Crea in Aj, Odeon. 16.00: «Sence nad ^ jt Silo Arsan, FllibertO Ketty Burba. , jg Radio. 16.0:0 »Rdeča gor**’^ Callister, Peggy A. Ca erjii Venezia. 14.00: »Zocdba 0-Custerja«, Frrol Flynn De Havilland. »i; Vittoria. 16.00: «Indijan*J A. Guinn in K. De M111 f Poletni kino Rojan. 2l;wL, dentika Peggvj), barvrn1 1 RADIO J lUOSLOVAlifJfj 254,6 m ah >l78 KC 1»J* Nogomet ZDTV Program povratnih polfinalnih tekem za »Pomladanski pokal* v organizaciji tržaškega ZDTV: Inter - Opčine, stadion »Prvi maj* ob 9. uri: Sv. Ana -Zarja, igrišče na Opčinah ob 15. uri. ŠAHOVSKI TURNIR V BEOGRADU GRE P ROTI KONCU Z ZMAGO NAD MILIČEM PILNIK ZOPET SAM TODI SOBOTA M, maja 6.45 Jutranja glasba. ^ iljj čila. 7.45 Jutranja 8laS7?k. it00 Poročila. 13.45 Lahka Iz glasbene bisage 14.30 Od včeraj do p. Slovenske naredne nv« liplič in F. Koren. 18.00 certni uverturi. 18.15 ^sp4, pregled. 18.30 Slovenski *r3j f4* vi. 19.00 Po svetu okrof- *, vsi«5 ročlla. 21.00 Domači ob 21.30 «Od sobote d«not* 22.00 Prenos plesne la Triglav v Kopru. 22-3 jj.l glasba. 23.05 Zadnja pof06 Glasba za lahko noč. 306.l"m“,“i 98oV^ ^ 7.15 Poročila. 7.30 Juf^*u tf. ba in koledar. 11-30 G i2- vij. 12.00 Obljube in deJ* ročij* Za vsakega nekaj. 12 tastaV«1^ 13.00 Volilni govori Pre.®hKa « političnih strank; hato„rnlK. P.V ba. 13.30 Kulturni obzof pgrotl* Slovenski motivi. H-'1% 14.15 Dnevni pregled i?- t|U Lahka glasba. 14.40 Do ? glas® volilnih shodih; nato ia« ciasj 17.30 Plesna glasba. sk£ PLAVANJE Lafayette Club ženska štafeta 3x100 mešano: 3; 181 LAFAVETTE, 9. - Plavalke Lafayette Club so postavile nov svetovni rekord v štafeti 3x100 yardov mešano. Shedla Donahue, Carol Pene e ter Bet-ty Mullen so plavale v £asu 3-.18J prejšnji rekord so ime- 3*i?4> 6 2 rezU*tatom Francija-Norveška 2-0 9- ~ Po prvem dnevu teniškega dvoboja za Davisov pokal vodi Francija proti Norveški * 2-0. Pauj Remy )e pre-magal Sverre Llea s 6-4, 6-3 6-3, Bernard Dettremeau pa' Erika Hessena s 6-1, 6-4, 6-3. BEOGRAD, 9. — Najzanimivejša partija 15. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Beogradu je bila Milič - Pil-nik, ki je odločila o trenutnem vodstvu, mogoče pa celo o prvem mestu na turnirju. Zmagal je črni. Ostali rezultati: Gruen-feld - Janoševlč remi; Kara-klajič - Lob 1-0; Andrič - Ger-mek remi; 0’Kelly - Alexander remi; Matanovič - Pirc remi; Udovčič - Golombek remi; Puc -Porecca remi; Stolz - Nedeljko-vič 1-0; Fuderer - Bogcfljubov 1-0. Stanje po današnjem kolu: Pllnik 11.5, Milič 10.5, Fuderer 10, Nedeljkovič, Matanovič 9.5, 0'Kelly, Pirc 8.5, Udovčič, Janoševlč, Stolz 8, Bogoljubov, Alexander 7.5, Gruenfeld, Ka raklajlč 7, Golombek, Porecca 6, Germek, Andrič 5.5 (1), Puc 5, Lob 1. LAHKA ATLETIKA Argentina vodi na južnoameriškem prvenstvu BUENOS AIRES, 9. — Na 17. južnoameriškem lahkoatletskem prvenstvu vodi Argentina s 117 točkami pred Čilom s 106 in Brazilijo z 88,5 točkami. Tehnični rezultati: 800 metrov: Argenro (Braz.) 1:53.3, 800 metrov: Gerardo Bonhoff (Argentina) 21.5; Kopje: Riccardo Heber (Argenti- na) 67,68 m; Višine: Josč Tel-lessma Conceicao (Braz.) 1,90; Krogle: Reidar Soerll (Argentina) 14,44; 400 m: Gustavo Ehlers (Cile) 48,7; 5.000 m: Rauj Ninostroza (Cile) 14:59.8; 100 m piani: Gerardo Salazar (Peru) 10.7; 1.500 m; Ni!0 Rive-ros (Argentina) 3:58,5; Daljine: Facanha Da Sa (Braz.) 7,39; Kladivo: Arturo Melcher (Čile) 50.75; 110 m zapreke: John Gevert (Cile) 14.9. 2enske: Disk: Ingeborg Nel-lo (Argentina) 40,14; 100 m: Julla Naochez (Argentina) 12,2; Krogle Ingeberg Nello (Argentina) 11,48; 200 m: Dei-se Jurdelin# (Braz.) 25.5. Ameriški vojaki za korejske olimpijce PUSAN, 9. — Komandant 8. armade, general James Van Fleet, je izročil korejskemu olimpijskemu odboru 6000 dolarjev kot prispevek ameriške vojske ra udeležbo južne Koreje na lastnih igrah. Denar so zbrali med vojaštvom. * d * Triestina je nepričakovano premagala v nadaljevanju mladinskega turnirja v Bariju tudi švicarsko enajstorico Grasshop-pers j rezultatom 5-3 (2-0). II.JU rieitia e)0vi merike. 18.15 Dve Ra' ,9,00 G bi. 18.45 Vesela oP*S govor z ženo. 19J5 P ^ vol „ glasba. 19.45 poročila- t|{n govori predstavb^^.gsba. strank; nato lahka f0‘ nad1'j. Športna kronika. -u- 1(> -^ 50 glasba. 21.00 Malo a fa‘b, 3^, lo zares; nato arict- V Slavni pevci. 22.3v pori1, 22.45 Večerni pl-4®. 2"' 23.32 Polnočna glasb«- 1 It » •< '* 7.45 Jutranja gl^0[Tlena y ska oddaja. H 30 ° voliIr11 anja’ ba. 12.50 Poročila o KSoiPa,|5 rovanjih. 13.10 Vol 13Soa. 14.25 Južnoamer.SM pc££ Gledališka kronika. o^ a p la ln pregled l8.30 ^.38 17.45 Radijska revij riKe ir, glasba. 19 00 Glas i0 cfiSf0^ Klavirske sk db'; 1U Vo)llna. V' ske aktualnost'Mario *7, f »mcutii"''—Mar*u , if v panja. 20.40 P«J 0 j3 30 P' pere Turandot. glasba. , . 4 KtO* 327,1 m, 202,1 m. 12.00 Operne'V ročlla. 12.40 l vet|. pori? Zdravstveni na igrat« j3,s0 harmoniko lr'.,'K0 Hoče',tip}&' Skoberne In M'Jf° l4.00 Koncertni žensM , 'n u-etne mariborske Ferda P*« fPs$. l«-3,0,?^ 14.20 Okno '^JLočtla. Hrv*4^ glasba. >5<}®,b3 18.30 zagt? Zabavna K^OJt*hU In 94-638, - Poltnl predal 902 - UPRAVA IU.ICA BV franciska st. 20. - Telefonska 8t 73-38 - OGLASI: od 8.30 • 12 ln od 19 18 - Tel 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlglne v »irinl 1 stolpca: trgovski 60, fmančno-upravm 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ: za vsak mm širine i stolpca za vse vrste oglasov po to din — Tiska Tiskarski zavod 7.TT — Podruž.: Gorica Ul s Pelllco |-II., Tel 11-32 Koper, Ul. Battisti 301a-I Tel 70 2>° fr Glavni urednik BKANKO HABIČ, — Od« urednik STANISLAV KLNKO — UKElJNISTVO ULICA MONTECCHI St 6 III nad. — Telefon