St 20. t Gorici, v torek dne 7. aprila IVl4 Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Stane ^nkJettTJftrjflt*^ V, Ic<» ... „ 5'-'V4 '» ' • v • • m 2*50 Posamične Številke stanejo! . . -., .. 8-vlnr**" Ra naročila brez doposlate naročnine se ne osframo. Tečaj XL1V. Telefon št. 83, -Vise za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrti. Uredništvo se nahaja v OosposM uliqi št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upvavulštvo se nahaja v Gosposki ulici St. .7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati locoi Gorica. Oglasi io poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 viri. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Deželni proračun. (Dalje.) »Dohodki iz javnih naslovov.« (294.006 K). — Precejšnji, povišek dohodkov za 30.380 K je povzročila skoraj izključno proračunjena postavka »P o v r a-č i 1 o b o 1 n i š k i h t r o š k o v«, predpla-čanih na račun občin; le ta postavka je za 30.000 K višja kakor leta 1913. Enaka svo-ta (280.000 K) je pa prevdarjena med potrebščinami; torej je ta proračunana"postavka prav za prav le čisto navadni žiro. Oči ostalih več prevdarjenih 380 K pripada 113 K poglavju II. »Prispevki za upravne stroške«, ki jih dojde deželnemu zalogu več in sicer vsled dejstva, da so se dohodki zalogov, ki jih upravlja dežela, zvišali in K 267 »Povračilo predplačil za o b n o v i te v p o t r t n i uši.uničenih v i n o g r a -d o v«, od katerih zapade leta 1914 baš 267 K več nego leta 1913. Prispevki iz državnih zalogov k troš-kom za agrarno statistiko in za objavo »Samouprave« in »Kmetovega prijatelja« so ostali nespremenjeni. »Drugi dohodki«. (5900 K). — To poglavje, ki je ostalo nespremenjeno tudi za'bodoče* leto, vsebuje zneske, ki jih vrnejo občine za navodne troške izkupiček od prodaje tiskovin in deželnih časnikov, pokojninske utržke od uradniških VpiaČ in razne dohodke. Določila glede podpor. Olede izrednih podpor veljajo od leta 1912 naprej ta' le določila: a) deželne podpore za obče koristne zgradbe se sprejmejo v letne proračune kedar se zagotovi s tehničnega in financijelnega stališča zgradba in vzdrževanje zgradb, ki dobe podpore iz javnih zalogov v smislu načrtov in stroškovnikov, potrjenih od strani pristojnih obla-stev; b) deželne podpore, ki so bile sprejete v proračune tako, kakor določeno pod točko a) in ki se niso nakazale tekom leta, ki so bile v njem pr.oračunjene se prenesejo koncem leta kakor pasivni predpis v račun deželnega zaloga ter se morejo nakazati še tekom naslednjega leta; c) kedar so podpore, navedene ad a) proračunjene v letnih obrokih, posamezni obroki, ki se niso še nakazali do konca dotičnega leta, preidejo kakor pasiven predpis v račun deželnega zaloga ter se lahko nakažejo še tekom vsega leta, ki sledi letu, v katerem je bii proračunjen zadnji obrok podpore: d) deželni odbor je pooblaščen, da nakaže in izplača iz deželnega zaloga tudi deželne podpore za obče koristne zgradbe, ki jih je dovolil deželni zbor, a niso bile še sprejete v proračunu deželnega zaloga, če je i/vrSitev dela, za katero je bila podpora dovoljena, vseskozi zagotovljena na način ddloeen ad a) in če se ne bi moglo odložiti nakaza dotične deželne podpore do prvega sklicanja deželnega zastopa, ne da bi bile ogrožene občne javne koristi. O takih izrednih nakazili se obvesti deželni zbor pri prvem zasedanju in r nakazane podpore se sprejmejo v nasled-1 nji proračun deželnega zaloga; e) i z r e d n e podpore, ki jih je | dovolil deželni zbor, zastare in dolžnost, | ^i si Jo je vzel deželni zalog, ugasne v 5 | letih, računaje od dneva, ko»uga je bila od strani deželnega zbora dotična podpora dovoljena, če ne bi se take podpore sprejele pred pretekom tu označene dobe, v kak letni proračun deželnega zaloga.. V zmislu tu navedenih določil je knjigovodski urad sprejel v ta proračun za leto 1914 vse one deželne podpore, ki jih je bil deželni zbor dovolil in glede katerih obstoje po mnenju deželnega tehničnega urada od dne 24. septembra 1913 predpogoji, ki jih navaja gori označeni sklep. (Dalje.) Občinske volitve v Gorici. Volitev i. razreda. Včeraj so se vršile občinske volitve za prvi razred. Volitve je vodil namest-ništveni svetnik Rebek, naša zaupnika sta bila prof. Košnik in dr. Medvešeek. Od 796 vpisanih volilcev se je vdeležilo volitev 552 volilcev, to je 69'/. Udeležba je bila torej znatno manjša ko pri prejšnjih volitvah. Slovenski kandidati so dobili 150 glasov, to je 27%, laški kandidati pa največ 397. Posamezni kandidati so dobili glasov: dr. Brecelj 144 Hrovatin Josip 149 dr. Pavletič 147 dr. Podgornik . 149 nadsvetnik Riitar 149 Schiwitz Alojzij 149 svetnik Šantel 149 Wa!tritsch Simon 148 Pomotoma je bila oddana ena slovenska glasovnica s kandidati III. razreda. Laški kandidati so dobili glasov: dr. Bader 395 dr. Di Blas 391 Favetti 394 prof. Kurschen 397 Louvier 385 Orzan 397 dr. Pinaučig 395 dr. Venier -¦"¦' '¦¦ 350 Na 32 laških glasovnicah je bilo prečrtano ime Venier in ni bil mesto njega nihče drugi pripisan. Edinost v laških vr-star torej ni bila uzoroa. Pristaši laške ljudske stranke se večinoma niso udeležili volitev. Od laških duhovnikov je volil le katehet Fogar. Enako so se tudi v našo škodo vzdržali volitev nekateri »naši« volilci Volitev se je izvršila mirno in je bil skrutinij kmalu končan. Po boju. Z ognjem, s požrtvovalnostjo in vehe-menco smo šli v volilni boj, da preženemo 7. goriškega magistrata največje škodljivce mesta. Pa zaman je bil naš trud. Združeni nasprotniki so odbili naš napad in še naprej vlada na municipiju laška liberalna stranka. Po končanem boju pa je naša dolžnost, da naredimo bilanco o ravnokar minulih volitvah, da ugotovimo svojo moč po prvem naskoku. Ko smo šli v boj, smo imeli pred očmi napredek mesta in vse svoje sile smo hotel? posvetiti v blagor Gorice. Na razvalinah kamoraške Gorice naj bi se začelo novo delo, iz razvalin kamoraške Gorice naj bi nastalo novo, moderno mesto. Zato si. bili v naših vrstah optimisti, ki so upali, da podprejo naš pravični boj stranke, ki so včasih glasno in ostro obsojale mestno narobe - gospodarstvo. Pa upanje optimistov je bilo napačno, ker strankarska sifast in mržnja do Slovencev je premagala vse ozire na korist mesta. Šli smo v boj, da končamo krivičnosti na magistratu, da uveljavimo pošteno krščansko načelo, da gre vsakemu narodu ista pravica v občinskem zastopu. Na podlagi narodne pravičnosti srno bili pripravljeni, da prejmejo tudi priseljeni Nemci svoje zastopstvo v mestnem svetu in mi bi jim gotovo dali več, ko pa potapljajoča se kamora. In vsled tega programa so zopet vstali ljudje in prerokovali, da dobimo zaveznike — pa zopet je obveljalo mnenje pesimistov — mržnja in strankarska strast premaga pri nasprotnih strankah tudi lastni interes. Vse stranke bi vživale plod našega dela, vsaka bi dobila svoje zastopstvo v mestnem svetu, ali Bog je udaril iz vestne ljudi s slepoto, da so šli proti lastnim interesom v boj proti nam. !*! Napisali smo, da je naš program avstrijski in po nas je udaril Corriere, da rmo srbofili in veleizdajalci. Naših besed pa nismo pisali na potrpežljivi papir, temveč smo jih mislili resno. V interesu države se trudijo naši državniki ustvariti narodnostni sporazum na Češkem, v Oa-Jiciji. Če zahteva tam državni interes, da se narodi sporazume, potem zahteva v mejni Goriški državni interes to tem bolj. Ali pa ni bila glavna naša zahteva pravičen volilni red, ki bi mogel biti podlaga skorajšnjemu narodnostnemu miru? Ali nismo nastopili kot dobri zastopniki državne misli, državne enotnosti? In kako so rlačali na^o dobro voljo? — Sam c. in kr. major je čutil kot svoio dolžnost da nastopi proti nam in uniči naš koristen trud! Vse naše naklepe, vse naše lepe načrte so za enkrat uničili združeni nasprotniki, ker smo napisali na svoj prapor tudi besede: korist Slovenije. Ker mi od vekomaj do vekomaj teptani narod ne smemo imeti pravice, da se borimo za svoja prava, ker ie branilo krščansko načelo in narodno načelo nasprotnikov, da bi dosegli to, kar zahtevajo oni za sebe. Kljub temu, da je slonel naš program na najzdravejši podlagi, kljub temu, da je kazal ves naš nastop, da hočemo tudi ta program dejansko izvršiti — je nastopilo vse proti nam. In to je prvi plus naše bilance. Brezdvomno smo spoznali, da bijemo boj za sanacijo goriških azmer čisto sami, absolutno osamljeni 'Aa. podlagi tega dejstva pa moramo tudi d.i očiti smeri našega prihodnjega boja. Volilni boj pa ni pokaral samo, da smo osamljeni, temveč je pokazal tudi našo moč. Predvsem je pa . »pozorila okolica na svojo podporo in v najhujšem boju smo spoznali, kak silen zaveznik je nam po naravi dan od okolice. Zato je prva naloga naše politike, da dosežemo kar najožjo zvezd med mestnim prebivalstvom in med okolico. Tedaj bo rastla naša sila nevzdržno in vedno bolj se bodo majali strohneli stebri laško-nemške ve- ¦ i eme. Ni hujšega boja z dalekosezntjšimi posledicami, kakor je gospodarski boj dveh narodov. Vselej zahteva tak boj žrtev, včasih naravnost u^iči en narod. Okrepljeni z vedno svežim dotokom v okolici, moremo tvegati, moremo izvoje-vati tudi ta boj. Tudi to je veliki uspeh volilnega boja. Dostikrat čujemo tožbe o našem malodušju, sedai no boju, ko je dognana naša osamljenost čisto jasno, pa ni pri nas nobenega malodušja, ker vsakdo iz naših vrst vidi določno zahteve naravnega prava, da spodrine močnejši slabšega, ker vsi vidimo, kako dosledno napreduje slovan-stvo v avstrijskem Primorju. Proces čiščenja Primorja od Italijanov je pričet, po kaj bi bili malodušni, ko bijemo le zadnji boj z umirajočimi gospodarji Adrije. Naša naloga pa je, da ohranimo isto požrtvovalnost še naprej, da delujemo z istim ognjem ko za časa volitev. Proces nase zmage ne sme nikdar zastati tudi le za hip v svojem zvršenju, temveč pospešiti ga moramo, ker čim preje zmaga naša sila, tem preje zavlada v Gorici in vsej deželi red in pravičnost. Pod temi gesli smo šli v boj, pod temi gesli smo vojevali prvo bitko in pod temi gesli tudi zmagamo. Deželnozborske volitve v Istri, (Dopis iz Istre.) Priprave za deželnpzbojtske;molitve v Istri, ki se bodo vršile meseca.junija,:so v polnem teku.% Volitve se bodo vršile na podlagi zakona iz 1. 1908. Po tem zakonu volijo splošna kurija 8, kmetska 15, mestna 14, veleposestniška 5 poslancev, tr-govska-obrtna zbornica pa 2 poslanca. Po kompromisu bi imelo pripasti Hrvatom in Slovencem vsega 19 mandatov, to je 4 iz splošne kurije, 12 iz kmetske in 3 iz mestne. V kmetski kuriji so Italijani sestavili svoj volilni okraj iz raznih vasi, raztresenih po vsej Istri, ki volijo skupaj 3 poslance. V teh vaseh pa bivajo po večini Hrvatje in Slovenci, ki pa po dobrem delu niso še tako zavedni, da bi se moglo z veliko verjetnostjo računati, da bi volili kandidate našega političnega društva. Italijani šte. Jo ta okraj za svoj. Pri zadnjih volitvah so se hrvatski in slovenski volilci, ki so pristaši našega političnega društva, vzdržali volitve z ozirom na sklenjeni kompromis. Tudi v splošni kuriji so tako-zvani italijanski volilni okraji narodnostno mešani, ker so istim prideljeni vsi kraji s hrvatskim in slovenskim prebivalstvom, v katerih to prebivalstvo vsaj 1. 1908 ni bilo še tako zavedno, da bi glasovalo za kandidate našega političnega društva. Vsled sklenjenega kompromisa pri zadnjih volitvah naši volilci v teh okrajih tudi niso volili. Kakor znano, pa se naši dobri italijanski sodeželani kompromisa takoj v pri^ četku niso držali. Naši so se kompromisa držali pri volitvah. Italijani pa so nam od-jedli tretji mestni volilni okraj v Puli in s tem ea mandat, ki je bil po kompromisu nam določen. Tudi se vso šestletno dobo niso r>rav nič držali kompromisa. V dobi šestih let pa se je tudi v Istri med našim narodom obrnilo, kar se tiče narodne'zavednosti, mnogo na bolje. Nelojalno postopanje Italijanov in ta okolnost dajata političnemu društvu direktivo za bližajoče se volitve. Ako izvzamemo tretji puljski mestni volilni okraj, ki pa je bil' zadnji čas po smrti italijanskega poslanca Franka v hrvatskih rokah, so vsi ostali po kompromisu Hrvatom in Slovencem določeni okraji popolnoma sigurni, tako da je kako presenečenje sploh izključeno. Ker Italijani na kak pošten kompromis sploh ne mislijo, bode pri teh volitvah naša naloga, da napnemo vse sile, da vsi oni volilci, ki pripadajo hrvatski in slovenski narodnosti, pa so prideljeni takozvanim italijanskim volilnim okrajem, oddajo svoj gias^kandidatom, ki jih bode predložilo naše politično društvo. Ako še bode storilo prav yse, kat je v naši moči, je mogoče, da. se razmerje .v- številu poslancev premakne .v našo- korist. Italijani se tega dobro zavedajo. Odtod tudi njihovo mrzlic- j no gibanje in tudi italijanske lire, ki priha- . jajo v- pomoč iz Italije. j ' Hrvatje in Slovenci v Istri se dobro zavedamo, da je pojm lojalnosti našim italijanskim sodežulanom docela tuj. Za-raditega bi zagrešili smrten greh sami nad seboj, ako bi pustili, da tisoči naših volil-cev v takožvanih italijanskih volilnih ..okrajih »ne bi oddali svojih glasov našim kandidatom.. Bližajoče se deželnozborske volitve v Istri bodo torej velike važnosti za bodočnost,.našega naroda v Istri. Naši glasovi v takožvanih italijanskih volilnih j okrajih bodo jasno pokazali, ali pritiče vodilna vloga v Istri nam ali peščici.italijanske gospode po istrskih mestih in mestecih.:; j . ¦¦. ..-,•..•", * .¦¦¦•¦'¦ *V-dopisu je govora tudi o italijanskih Hrab. Čujmo, kaj piše »Naša Sloga«: . ; »Za predstoječe volitve v istrski deželni zbor se pripravljajo Italijani z vsemi silami, da navalijo na naš narod. Naravno je,'da uporabijo tudi to pot kakor doslej vsa nedopustna sredstva, največje nasilje in. brutalnost, da nam 'ukradejo ono, kar.ie naše in božje. To pot naskočijo nas kakor še nikdar doslej in to iz razloga, "ker so. dobili direktno pomoč iz kraljevine Italije ne samo v denarju nego tudi. s posredovanjem vlade kraljevine Italije pri avstrijski vladi. Mi ne vemo, ali je avstrijska vlada obečala italijanski pomoč v tem, ali ko se spomnimo vlade italijanskega ministra Crispija, se nam to zdi sumljivo. Vendar verujemo, da avstrijska vlada tega ne dopusti in tega ne stori. Kakor pa smo izvedeli iz zaupnega vira, so postavili Italijani iz kraljevine Italije na, razpolaganje Italijanom Istre za predsto-ieče volitve nol milijona italijanskih lir. Ko so Italijani izgubili občino Pula, koji so za vsake volitve ukradli sto do dve sto tisoč kron, so se obrnili sedaj za te volitve na Italijane v kraljevini Italiji in od tam jim je postavljena gori navedena svota. ,. Da je to istma, dokazuje tudi .deistvo, da je potom Jista »Corriere della Sera« v MIlan« nabranih do sedaj nad stotisoč lir; kje pa so še drugi listi, kje italijanska vlada, katera pod iuiim krivim imenom daje največ lir v te liste.« »Naša Sloga« na to gorko apelira na volilce ter jih svari pred zapeljivimi Italijani . .„ mi, v Gorici, ki smo bili v volilnem boju, pa vprašamo: AH so morda dobili tudi goriški Italijani kako podporo iz Italije? Imeli so polno denarja za podkupovanje, braki so bili polni kron. Odkod ves ta denar? Sami ga nimajo. Torej mogoče, da fo prišle preko Krmina iz »patrie« lire »v pomoč Italijanstvu v ogroženi Gorici«?! vanje obrti italijanske podanike, čeravno je s tem živo zadet pošten domač obrtnik. Ali ni to v nebo vpijoče?"Ljudstvo v zapadnih Brdih je znano kot patrijotično; c. kr. politični oblasti pa ni mar, ta patri-jotizerrf kruto žaliti. Kam pridemo na ta način?! Poskusen samomor dunajskega profesorja v mestom kopališču v Gorici. Čudno postopanje politične oblasti. Iz zapadnih Brd. V vasi Golobrdo, občina Kožbana, ob italijanski meji izvršuje krčmarsko obrt pošten občan Franc Lesica. Vas šteje komaj 16 hiš ter je tukaj promet.zelo majhen. Od te obrti je odvisen obstoj Lesice, ki mora vzdrževati ženo in dvoje malih otrok. V Oolobrdem živi tudi veleposestnik F. C, bogataš, ki premore blizu pol milijona. Čeravno bogat je naprosil tudi sam za krčmarsko koncesijo ter pozval za izvrševanje obrti tujce iz Italije. Vkljub odločnemu enoglasnemu protestu od strani občinskega zastopa je c. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču vseeno podelilo onemu C. koncesijo in potrdilo za izvrševanje obrt! italijanske podanike. Kako naj bi se tolmačilo postopanje c. kr. politične oblasti? Javno tnnenje celih zapadnih Srd se nad tem zgraža. C. kr. okrajnemu glavarstvu je veljala več želja ene same osebe kot vsi stvarni protiugovori občine in celega občinskega zastopa. C. kr. državna oblast, ki bi morala ščititi poštene domače državljane pred grabežljivostjo tujca, potrjuje za izvrŠe- Mestno kopališče v Gorici se nahaja v zadnji ulici ob levi strani mestnega vrta. Via Bagni = Kopališčna ulica se imenuje, la ulica, v kateri se nahaja imenitni mestni Stabilimento bagni. Nekaj, kar ni v-ponos "mestu, kakor mu ni nobena mestna naprava. Gorica potrebuje primerno ve-j liko moderno urejeno kopališče, to, kar je,\ tam v Via Bagni, bi bilo škandalozno celo ¦ za mal slovenski trg, kaj šele za ponosno laško-nemško Gorico! Samo, kje pri nas, v. slovenski upravi, je nemogoča taka naprava. V vsaki vasi bi napravili boljše kopališče— ":; Tje, v tiste luknje, se je hodil kopat neki star gospod, ki je nemško govoril. Starec se je nekam čudno obnašal. Notranja uzrujenost se je zrcalila na njegovem licu in v njegovem obnašanju. Ko^ pat se je prišel zopet v nedeljo dopoldne proti 11. uri. Postrežnik v kopališču Ivan! Cvetrežnik (Giovanni Zetresnig!) je pazil nanj in ker ga v nedeljo nenavadno dolgo ni bilo iz kabine, je bil v skrbeh, kaj je... kar nakrat zagleda izpod vrat kabine, v kateri se je nahajal oni gospod, curljati vodo pomešano s krvjo. Potrka enkrat, dvakrat, nič odgovora. Odpre. Stari mož" je ležal v kopeli, voda je bila pomešana s krvjo. Cvetrežnik se približa starcu; ta pa grdo pogleda in ga sune v prsi, da je odletel od njega. Ob jednern je zarjul nanj, naj ga pusti v miru umreti. Cvetrežnik pa mu ni hotel izpolniti te želje, marveč ker je močan in-pogumen mož, je potegnil starca iz kopeli, upraviteljica gospa Pi~ navčičeva pa je telefonirala po zdravniško pomoč. , -:%? Ko mu je bila dana zdravniška-pomoči prihitel je dr. Silvio Morpurgo, so prenesli starca v bolnišnico. Samomorilec je imel prerezane žile na obeh rokah. V kabini so našli 5 britev in browning-revolver.; - Nesrečni starec se imenuje Karol Šikora, je star 73 let in je vpokojen profesor z Dunaja. Kakor čujemo, ga ozdravijo pri usmiljenih bratih tako, da bo živel še nekaj časa, dokler se mu ne posreči kak drug poskus samomora.... Uržen iz ulaka? V soboto zvečer so našli med Koprivo in Mošo ob progi južne železnice na tleh ležečega in krvavečega nezavestnega človeka, ki je kazal stairost okoli 35 let. Po obleki so presodili, da mora biti dela- j vec. Oni, ki so ga našli so mu pomagali kolikor so mogli, prišel je na pomoč dr. S. Morpurgo iz Gorice, slednjič so dosegli, da ga je pripeljal ekspresni vlak v Gorico. To je bilo ob 8.10 zvečer. S postaje so telefonirali po nekega zdravnika, ali poklicani zdravnik j je rekel, da to ni njegova reč, da naj po- I kličejo železniškega zdravnika dr. Pita-mica. Prišel je dr. Pitamic ob 9. uri, nakar j so prepeljali nesrečnika v bolnišnico. ! Iz dokumentov, ki so jih našli pri | njem, je razvidno, da se piše ponesrečenec Celeste Moranaini, doma iz Reane, v provincija Videmska, star 34 let, zidar, oženjen. Pri njem so našli tudi dve foto- . grafiji njegovih otrok. Delavska knjižica je datirana z dnem 30. marca 1912. j V bolnišnico je bil prinesen Moran- • din i ob 9. zvečer, ob 3. po noči je izdihni!, ne da bi se bil zavedel. Torej ni bilo mogoče izvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo: ali je Morandini sam skočil iz vlaka ali je bil vržen iz vlaka? Govori se namreč, da je bil prepir v vlaku med laškimi delavci, da so se pretepali in bi bili Morandinija vrgli ven skozi okno vlaka. Našli pa so pri rajnkem Morandiniju tudi ' neka pisma, iz katerih se vidi, da je imel svojo družino jako rad ali da ni bil srečen ter je bil že naveličan življenja. V mi-, steri} je še zavit ta dogodek. Če je bil vržen iz vlaka Morandini, to menda se že razkrije počasi, to vendar ne ostane prikrito, Če je bilo v pretepu udeleženih več laških delavcev. — Verjetnejše pa je, da si je Morandini sam hotel vzeti živ-' J|enje, ______ Politični pregled. Albanija. — Kar so prerokovali poznavalci Albanije, kar so vedeli vsi trezni državniki, razven grofa Berchtolda, to se je zgodilo. V Albaniji vlada anarhija in. beda, princ Wied pa gleda, roke. navskriž, propad svoje države. Znanje pruskega gardnega častnika je.pač tisočkrat premajhno, da bi mogel kdo s tem znanjem urediti tudi veliko manj zamotane razmere. V južni Alfjaniji nočejo vedeti Grki niči o aloanski nadvladi. Sveti bataljoni kora-' kajo, podpirani od svojih sbbratbv iž svo-; bodne Grške nevzdržno naprej in so osvojili že mesta Prestrani, Novo selo, Kodra in Borovo. Korica, glavno mesto južne Albanije, je oblegano od grških prostovoljnih čet in ne bo dolgo, ko se tudi nad tem mestom zablesti grška zastava. Albanska »vlada« ie hotela mobilizirati Albance, na se ie kmalu premislila, ker iz severne Albanije noče iti nihče proti Epirotom. Princ Wied je hotel v hipnem romantičnem navdušenju sam voditi svoje voje proti grškim ustašem, a se je še pravočasno premislil, ker voii niso njegovi, oač pa je njihov gospodar Wiedov podanik — Fssad naša: Albansko orož-ništvo, poveljevano od holanskih častnikov je proti vsesplošni anarhiji brezmočno. Vlada »neodvisne in svobodne« Albance berači pri vseh velesilah za pomoč. Da ie Avstriia in njena tiha nasprotnica Italiia pripravljene -pomagati — ie naravno. Če !bo pa smela ie drugo vprašanje. Velesile na eni strani bodo proti temu, princ Wied na drugi strani nič manj. Ker v istem hir»u, ko vstoniio na albanska tla tuji voiaki, je Vsa Albaniia uiedinjena proti tujcem in nastane vihar, ki brez oardona odnp*e nienesra sedanjega vladaria — princa Wieda. Tak je položaj v Albaniji. Darovi. C»ril-Metodovi družbi daruje g. profesor Jaka Zupančič K 10. (Denar hrani uprava.) Domače vesti. Priljubljena izletna točka Goričanov mora biti narodna gostilna g. Komela na Ajševici. V nedeljo so priredili Goričani večji izlet na Ajševico, ki je vspel v splošno zadovoljnost. Pot na Ajševico je prijetna — kdor pa noče peš, ima na razpolago Vipavski avtomobil, ki gre popoludne okoli 4 ure iz Gorice in se vrne od Štruklja pod Ajševico v Gorico ob 7V3 zvečer. Vsa čast stalnemu omizju pri »Jelenu«! — Ni je prilike, ki je ne bi izrabilo stalno omizje v točilnici »Jelena«, da ne bi nabiralo za C. M. D. Naj bo trešet, naj se sporeče kdo, vselej je C. M. D. tista, ki se kot zadnja najbolje smeji.. Zato pa je tudi nabiranje tega stalnega omizja tako uspešno, da je po dobrih petih me-sejcih že zbralo za tretjo diplomo. Slovenci, posnemajte, narodno požrtvovalnost tega omizja! Umrl je v Gorici Peter conte de Roma v svoji vili v ulici Dante, star 81 let; v Gorici je živel 34 let. Njegovi trije sinovi živijo v Rumuniji. Imel je velika posestva. Truplo so prepeljali v Rumunijo, Radi detomora. — Zadnja porotna razprava prvega letošnjega zasedanja se je vršila v soboto. Obtožena je bila detomora 18 letna Nežika Lebanova iz vasi sZadlaz-Žabče na Tolminskem. Razprava se je vršila pri zaprtih durih. Stavljeno je bilo porotnikom le jedno vprašanje o krivdi obtoženke. Odgovorili so z 9 ne in 3 za. Na to je bila obtože;ika oproščena. Gorica - Aisovica. — Na kuponu vipavskega avtomobila za vožnjo Gorica-AjŠevica je označba nase slovenske Ajševice »Aisovica«. To je tuja spakedran-ka. Zahtevamo, da izgine ter pride na njeno mesto pošteno slovensko irne »Ajševica«! Telefonsko omrežje v Gorici sedaf rekonstruirajo in vsled tega ne more telefon tako točno delovati kakor navadno. Slav. občinstvo opozarjamo na to, da se ne bo kdo jezil radi netočnosti pri telefonu. Popru/ila končajo v par dneh. Dirka kolesarjev okoli Krasa, — »Avstrijski Radsport - Ausschuss« priredi v nedeljo dne 14. junija tekmovalno dirko kolesarjev okoli Krasa. Pot gre iz Gorice črez Krmin, Medejo, Zagraj, Tržič, Pro-sek, Opčine, Sežano, Senožeče, Razdrto,' Vipavo, Ajdovščino, Šempas v Gorico. Poti je 150 km. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Oglase sprejema od 7. aprila do 7. junija "stotnik Feliks vitez pl. Forster-Streffleur, komandant kompanije kolesarjev lovskega bataljona št. 20 v Krrrunu. Zmagale! v tekmi dobe 10 Častnih daril v vrednosti: 120, 100, 80,60, 50; 50, 40, 40, 30 in 20 kron. Francoski aviatik Chevillard V. nedeljo ni mogel vzletati na Velikih. Rojjpah, ker še mu je motor pokvaril. Kdaj bo vzletal, se naznani pravočasno. - Požar v Bovcu. — Čujemo, da je bil v Bovcu velik požar pri trgovcu in . posestniku g. A. Straussgitlu. Škoda je velika. Radi poneverjenja je stal pred sodniki v Gorici Rudolf Trtnik, bivši blagajnik v mlinu Zoratti v Tržiču.. Obdolžen je bil poneverbe 311 K. Obsojen je na dva meseca težke ječe s poostritvami. Listnica uredništva: V A—o: Prihodnjič. Domača politika. Proti našim okoličanom. — V nedeljo so imeli magistratni mogotci neko sejq in da ohlade svojo jezo nad pokopanin] laškim značajem Gorice, so sklenili;:,kakor se nam poroča, povišati pristojtiirte na trgu. Na ta način upajo, s kolom po glavi, dokazati okoličanom, da je njihova"; rešitev le v objemu s kamoro. Pa v tem oziru se zelo motijo gospodje z magistrata. Okoličan je že čutil preveč dokazov magistratne ljubezni, da bi na take grožnje nasedel. Stvar ima pa Še drugo lice, Goriški Lahi .bi'sicer v resnici najraje Y žlici vode potopili vse okoličanške kmete,' kadar jim ravno ne nosijo denarja. Goriški Lahi so v svoji »pravicoljubnosti« gotovo čisto zavzeti za to, da se ugonobi' okoličana. Drugo vprašanje pa je, če s6 ! tudi goriške laške gospodinje tega mnenja. Draginja v mestu je že itak neznosna, s povišanjem tržnih pristojbin gotovo ne pade. Gospodom na magistratu je sicer lahko vseeno, če postane draginja še malo večja, ker ti imajo dovolj pripomočkov, da vzdrže draginjo. V Gorici pa so tudi revni sloji in za kaj naj ti plačujejo don Onichotsko komunalno politiko naših mestriih očetov. Svaka sila do vremena! Tudi goriški Italijani spoznajo še dobrote laškega mestnega gospodarstva in še bridko bodo obžalovali, da niso vrgli ka-more. ki tako vzorno skrbi za zvečanje draginie. Vsa čast takim mestnim očetom! »Unione Economica Nazionale«. — V Trstu se je ustanovilo.novo društvo pod tem naslovom. V nedeljo je bil občni zbor. Namen tesra društva je ta: Onemogočiti v Trstu ekzistenco slovenskemu delavcu, preernari slovenskega trgovca,- obrtnika, podjetnika, uradnika, in vsa ta mesta nadomestiti z Italijani. Želijo zlasti, da bi prišlo v Trst mnogo Italijanov i%Trideri-ta. mesto da gredo v Ameriko. Želijo, tudi dotoka Furlanov. ki pa že tako hodijo v Trst (Lahi v Gorici iih pa tudi hočejo imeti!) — Nam se zdi, da ne bo nič s tem društvom. Sai so na to stran storili že.vse, kar mogoče, pa niso nič dosegli; čez noč pa ne morejo pregnati Slovencev iz Trsta. Napovedani bojkot se ne more obnesti, sili pa Slovence s podvojeno močjo na delo za p r o s -peh Slovenstva ob Adriji! Narodna obramba. Užigalice družbe sv. Cirila in Metoda. — Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g. Ivan Perdan, veletržec v Ljubljani, 1500 K od izkupička od družbinih vžigalic. To je tako znamenit prispevek, da mora vsak Slovenec vrednost uvaževati in po vsej moči delovati, da se uporabljajo vsepovsod med Slovenci te tako koristne užigalice. Stava našim zvestim rojakom v Ame> rilci S — Podružnica, družbe sv. Cirila in Metoda Št. 1 v New Jorku je poslala po .svojem tajniku gosp. Janezu Terčcku lep prispevek 650 K. — Hvala marljivi podružnici, hvala darežljivim, zvestin- -oja-Icom v Ameriki. Občni zbor »Narodne prosvete«.. —; Ker je bil zadnji občni zbor nesklepčen,' bo drugi občni zbor v sredo dne 8. aprila ob 8. uri zvečer >-pri jelenu«.,. ..«,.. ... Slovensko gledališče v Gorici. — »Dramatični odsek« Sokola. Gostovanje Članov slovenskega gledališča ljubljanskega pod vodstvom režiserja g. Milana Skr-Dlnšeti-a v »Trgovskem Domu«. — V nedeljo, dne 12. aprila -1914. Otvoritvena predstava: Konec,sveta! (Velika repatica!) Burka v treh dejanjih. Spisala Kari LaufsYn VHjem Jacobv. Prevela ,Fr. in. M. G—r.,—¦ Režiser I.,Lovhe,: Qsebe/. Viadimir tfamenar, posestnik ŽapotokaA. Danilo. Zofija Cepeličeva, njegova sorod-nica P. Juvanova. Božidar Cepelič, nis. uradnik,, nj. mqž M. Skrbinšek. Micika, njuna' hči M. GjorgjeviČeva. Trpotec, svet«- k B. Peček. Branko Vojska,-1, Šest. Ema Novakova, slikarica A. Winterova. Kužman, zasebnik Fr. Habič. Rožič, logar E. Grom. Nežika, gospodinja pri Ka-tuenarju B. BukŠekova. Francelj, sluga pri Kamenarju I. Povhe. Dejanje se godfna Zapotoku spočetka XX. stoletja. Blagajna se odpre ob 8. uri. Začetek točno ob 8V2 uri zvečer. Prihodnje predstave: Po.ndeljek, dne" 13. IV. burka »T -r e tj i e s k a d r o n«, torek dn6 14. IV. Niccodemijeva drama »P e r,i a;n i c a«, soboto dne 18. IV. burka ' ;»N e v z d r a m 1 j i v i Izidor«, n.e d eVfj o dne 19. IV. »Deseti b f a t«, po. n jdTe I j e k dne 20. IV. »Deklamacijski . večer«, torek dne 21. IV. kot zadnja P, v' e d s t a v a na občno željo lani nad vse vspela komedija »V r a g« z vodjo g. Skr-, bin§ek-om v naslovni vlogi. SinfoniČni koncert'v porici. — V četrtek, dne 16. aprila 1914 se bo vršjl v dvorani »Trgovskega E>oma« enkraten iz^ vanreitii sintpnični kqncert>, katerega priredi orkester češke filharmonije iz Prage, ki šteje 52 godcev-.profesorjev pod vodstvom dr. W. Zemanek-a. Vspored: 1. ¦ Dvorak: Overtura »Pust« (Karneval); 2. \. Novak: Slovaška suita; a) V cerkvi; b) j Med. otroci; c) Zaljubljenci; d) Na plesišču; e) Po noči; 3. Smetana: Overtura ; opefe, »Prodana nevesta«; 4. Wagner: Predigra,in Izoldina ljubezenska,smrt iz »Tristan. iiji Izolda«; 5. Beethoven: Sinfo-;; nija št. 5, C-moll. Allegro con brio— An-I dante con moto — Allegro-Allegro. ,1 Začetek ob 8.30 uri zvečer. Cene "¦ vstopnic: Fotelj I.—III. vrsta F 6, Fotelj :, IV.—VII. vrsta K 4, Fotelj VIII.—XIV. ; vrsta K 3, Sedeži na galeriji K 2.40, Sto-. jišče v pritličju in na galeriji K 1.20. Pred-a prodaja-vstopnic je v knjigarni A. Ga-bršček, tekališče Josipa Verdti Orkester, je na potu v Italijo, kjer priredi 9 koncertov. Ustavi se le slučajno v Gorici na meji pred Italijo. — Pričakovati -je obilnega obiska. Slovenci. Ivan KpŠtiaT: Ob 70 letnici patra Škrabca. Biologija. Boris Zarnik: Iz novejše biološke literature, Filozofija, psihologija, pedagogika. Karel Ozvald: V spomin Antona Aškerca. Proti cilju. Jodl t. J. G. Fichte. Milan Ševič, srbski pedagog. P. Flere: VVilliam James, Psycholo-gie u. Erziehung. Pravo. Fran Goršič: 'J^vlc^-^ogm-tn^zajemTT6^ z Ogirsko-Hrvatsko. Potitična ekonomija. Albin Ogris: Iz novejše ekonomske literature.; O.: Posestniki obdelane zemlje v Srbiji. V. K.: Hrvatski1 kompas. Politika. O.: Nemški imperializem. Publicistika. V. K.: Odmevi. Errata. Prihodnji broj izide 15. maja 1914. »Veda« je dosegla naklado 1000.' DOPISI. Iz booškega okn Književnost »Veda«: — Vsebina 1. in 2. številke: I. Č i ah ki in razprave. 1. Vladimir Knafe Naš nacionalizem. 2. Bogumil Vošnjak: Studijo k problemu Jugoslovan-... se narodne misli. (Srbi in Hrvati.) 3. F. « K. Gerič: Jednotni jugoslovanski črkopis. ; A. Karel Ozvald: Socialni položaj starišev pa otrokova inteligentnost. 5. Albin Ogris J' Jules de Gaultier, francoski Nietz-l sche in filozof bovarizma. 6. F. V.: Slovi vensko srednje šolsto. 7. Emil Brezigar: ^ Razvoj konjunkture in depresije v Avstriji (. 1896-1911. (Dalje prih.) 8. Mirko M. Ko- .sič: Sociologija narodnosti i nacije. __ Kt 'L G r a d i v o. 9. F. X. Zimrneirmann: No-f^va pisma Matije Zhopa (Dalje prih.) 10« I..;,Dragotin Lončar: Iz literarne zapuščine j I dr. Janka Sernca (Dalje prih.) III. Pre-- ^Rledi in referati. Slovstvo, jeziko-sI°vje, umetnost, kulturna zgodovina. Ar-ne Novak: Češka literatura v novem'stoletju (Konec prih.) Zober: Iz našega slov-stva po novem letu 1914. Milan Ševič: Nlmbro fgnatijevič Tkalac. Saša Santel: O h muzjki barv. (Konec prih.) Fran Kos: Ru-|ski profesor Baudouin de Courtenay in 1 Žaga. (Požar.) — Dne ,31. marca, ob 10. uri dopoldne je prjčelo.. goreti v pod- \ strešju Antona Pičulina na Žagi. Ogenj- se je razširil na sosednje hišejn v teku ene ure vpepelil štirim posestnikom domove. Po telefonu, ki je zvezan od c. kr. finančne straže k orožništvu na Srpenico in v Bovec, se je obvestilo o požaru ondotne požarne, brambe. Kot najbližja na Srpe-nici je bila v teku pol ure na licu mesta, katera je z največjo požrtvovalnostjo in naporom delala, da se je omejil ogenj, in je s tem rešila domove nad 20 posestnikom, t Koj za njo pa je prihitela iz Bovca 011-dotna požarna bramba, katera je z nepričakovano brzino razvila svojo plodonos-no akcijo na kraju nesreče. Ko smo videli obe požarni brambi, c. kr. orožništvo s Srpenice, c. kr. finančno stražo z Žage in mnogo drugih vrlih Iju-dij iz sosednih vasi, ki so z vso vnemo delali za omejitev, nam je zopet vzrastlo že vničeno upanje na preprečenje velikega požara, zlasti ko smo videli, kako plodo-nosno je njih delo. Hvala Vam vsem, ki se niste bali tvegati življenje za svojega bližnjega, ker niste, štedili svojih močv in niste zgubili poguma spričo tako nevarne situacije. 'Bog Vam povrni! Vam kličejo hvaležni . Žagarji. Iz goriške okolice. Podružnica C. M. v Št. Petru uprizori v nedeljo po Veliki noči narodni igro-kaz »Zaklad«. Več drugič. Sokol in Ciril-Metodova podružnica v Podgori priredita na velikonočni nondel-jek veliko veselico. Proizvajali bodo tudi prekrasno balado »U to p I j e nlc o«, lepo po tekstu in melodiji. Mogočno, pa tudi milo done akordi te pesmi, katerim se sledeča, vsebina jako lepo prilega: Dekletu gre ljubljenec v vojno. Ob Donavi se poslovita: On: »Ljubica Bog s teboj, Bodi Bog s tebojT Ko iz vojske pridem, Tebe ljubil bodem. Tebe snubil bodem.« Ona: »Fantič moj Bog s teboj Kadar konča se boj Bodeš ti ženin moj!« Minilo je sedem dolgih let težkega čakanja. Vrnili so se fantje, le on je ostal na bojišču. Umorila ga je sovražnikova roka ter tako uničila dve življenji. K Donavi tekla je, Donavi rekla je: »Si li tak globoka kot sem jaz visoka? Vate skočila bom, da. se vtopila tjom« Obupano dekle si izvoli* v tolažbo zelene valove. Gotovo bo zanimala slavno občinstvo tudi druga točka »Nezakonska m a-t i«, katero poje tenor-solo s spremljevan-jem klaviria. Najprivlačneja pa bo gotovo noviteta »Volkašin«, roparska pravljica s petjem in spremljevanjem klaviria, ki bo to pot prvič uprizorjena. —o. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vrtojbi priredi na Velikonočni pon-deljek popoldne veliko narodno igro »D 0-m e n« v petih dejanjih. Po igri prosta zabava s plesom. Natančnejše poročilo prihodnjič. Gospodarske vesti. Regulacija rek In hudournikom — Po obhodu je imela komisija v soboto v Trstu končno sejo, v kateri se je odobril zapisnik in preliminarij za daljna dela. Glede regulacije V r g a n j š č e k a se je sklenilo, da se 1500 K dovoli iz splošnega zaloga ; regulacija B i r s e in K o ž b a n j -Š č e k a se tudi vzame na račun splošnega zaloga istotako regulacija gornjega dela K o r n a v Oorici. Renče. — Zaključek strokovne nad. šole za zidarje se je vršil v nedeljo ob 'A na 4 v šolski dvorani. Razen vajencev, domačih mojstrov in drugega občinstva so bili navzoči pri slavnosti gg.: nadzornik dr. Pavlin, ravnatelj V.,JB.e.žYe,k1 prpfesorji I. Košnik, Zupančič, več vadničnih učiteljev in učiteljic iz Gorice in g. učitelji bližnjih vasi ter nekateri goriški trgovci. 2u-,|pan g. Iv. Stepančič je otvoril slavnost s pozdravnim govorom na kar je voditelj šole g. Vižintin Rudolf poročal o .stanju šole. Šolo je obiskovalo do konca leta 49 .učence^-- v 3 razredih. Kuratorij je dobil 2516 K, vzdrževalnih prispevkov. Razstava Je bila prav lepa. Zlasti je pohvalno omeniti, da kažejo izdelki praktično vajo. popadli so se narn ročni izdelki streh, iStrešnih in drugih odrov. Vsa razstava | .kaže, da šola stalno napreduje-in da je ena naših najboljših nadaljevalnih šol. Uči-, •teljstvu te šole gg. Vižintinu, P. Nemecu' in strokovnemu učitelju Ant. Ferlatu priznanje vseh, ki jim je mar napredek Slovencev! Slavnost je zaključil g. nadzornik dr. Pavlin z nagovorom na vajence in živio klicem našemu vladarju. Trgovine v Gorici se bodo zapirale ob 7'30 in ne več ob 8. zvečer. To po spo-" razumu med trgovci in pomočniki. Tvrdka J. Medved v Gorici je postavila na čelo svoji kroiačnici, ki izdeluje obleke po meri, izvežbanega prikrojača, ki je bil do sedaj uslužben v renomirani krojačnici na Dunaj (Graben). Sokolski veštnik. Telovadno društvo Sokol v Kojskem priredi, na lastnem zemljišču na Velikonočni ponedeljek 13. 4. 1914. veselico združeno z javno telovadbo: a) proste vaje.članov, b) proste vaje članic, c) proste vaje naraščaja, d) telovadba na bradlji. Po telovadbi plesni venček. V slučaju slabega vremena se prenese veselico na 19. 4.-1914.- Odbor. Goriška Sokolska Župa. — Poživljamo bratska društva, ki niso še vposlala izpolnjenih statističnih pol za. zvezni sta- • tistični odsek, naj to nemudoma store. Na zdar! Predsedstvo. Poživljam društva, ki niso Že imenovala člana v zbor za telovadbo naraščaja in članico v zbor za vodstvo ženskih odsekov, naj ista nemudoma naznanijo-po imenu in bivališču. Na zdar! Načelnike Razne vesti. Tri milijone za otroško bolnišnico. — Dvorni krojač Karol Frank na Dunaju je podaril tri milijone za bolnišnico, v katero se bodo sprejemali otroci-rekonvalescenti Stala bo ta bolnišnica v okraju Lilienberg na Spodnjem Avstrijskem. Velike tatvine v Trstu. — Tatovi delajo in kradejo na debelo. Okradli so De* lavsko konsumno zadrngo v ulici sv. Frančiške Asiškega. Ukradenih je 15000 K. — Okradena je trgovina Weiss na Kor-zu; pobrali so tatovi 800 K, potem svilenih tkanin in druge robe v vrednosti 5000 tt — Dalje so ukradli tatovi še 9000 K. Policija pa ne da nobenih podatkov o tej tatvini. Amerikanski lesni kralj — umrl. — V Kaliforniji, v mestu Pasadena je umrl amerikanski milijarder lesni kralj Friderik Weyerhauser. Rojen I. 1834 na Nemškem v renskih pokrajinah je prišel kot osemnajstletni fant v Ameriko in vstopil kot delavec v neko lesno žago. Pol leta rozneje je postal že oskrbnik v tej žagi in čez pol leta pa že lastnik žage. Kot-lastnik žage je prišel hitro tudi do gotovega denarja in ie začel nakupovati gozdove, ki so biti takrat izredno po ceni, saj je veljal hektar pragozda komaj 10 kron. Kjer je kupil gozd, tam je začel sekati in nove blagajne so se polnile. Začel je kupovati večje gozdove, ki jih je prodal z velikan-'* skim dobičkom. Gozd, za katerega je dal 60.000 kron, je prodal Čez pet let za 2 in pol milijona kron. Drugi gozd je, ki je ve-lial njega 375.000 kron je sedaj vreden nad 5 milijonov. Čim bolj se je razvila njegova trgovina, tem več navidezno samostojnih družb je vstanovil. Tako jcimel ob svoji (Dalje na četrti- strani.) Prua češka ^at^f* na žfulfeuie o Pragi, vrhovno zastopstvo d Trsfn. T?A\nVt ki kolekuje police in pisma z narodnim kolekom RHinsi ki sPreJema zavnro- JLAUIIcI, po 1 K, oziroma po 20 vin. v prid „D. C. M." JUUlIia, vanja zanD. C. M.tt PHinn ki na,aga vse od Slovencev prejete zavarovalnine zopet ir.ed Slovenci ter posluje . IL.U1JIČI) kot domač slovenski zavod. |. MEDVED - Gorica Krojačnico vodi prtkrojač prše vrste dassdaj na Dunaju (Graten). Za vsako delo še jamči._________^ Celemu svetu je znano, da so čevlji mnihograške tovarne (zaloga pri tvrdki J. Medved) nedosegljivi v formi in kakovosti. Cene 12*50,16*50 in 20*50. smrti 25 milijonov hektarjev gozda in vsako leto so nasekali v njegovih gozdovih za poldrugi milijon kubičnih čevljev lesa. Kakor vsi večkratni milijonarji, tako tudi Weyerhauser ni rabil vedno le dopustnih sredstev. Na najnesramnejši način je osleparil državo in enkrat je zaslužil pri taki slepariji nabrat 500 milijonov kron. Weyerhauser je bil eden najbogatejših amerikanskih bogatašev, da mnogi govore, da je bil bogatejši od Rockefeller-ja, da je bil potemtakem najbogatejši človek na svetu. Pri vsem tem ogromnem premoženju, pa je bil v svojem življenju skromen in nikdo ne bi slutil v njem najbogatejšega moža Zjedinjenih držav. Bil je tudi zelo nezaupljiv in skrivnosten, da niso niti njegovi najboljši prijatelji znali za njegove načrte. flgro-fflerkur pred ljubljansko sodni jo. V soboto je skončala v Ljubljani kazenska razprava, ki je vzbujala zanimanje po celi Sloveniji, razprava radi konkurza Agro-Merkurja. Državno pravdništvo je obtožile odvetniškega kandidata dr. Gregorja 2 e r j a v a, I v a n a R o ž m a n a, bivšega ravnatelja »Zveze slov. zadrug«, Otona B a v e r j a, vpok. ravnatelja »Kmetske posojilnice«, Gabrijela C h e n a, trgovca v Trstu in J o s i p a L e n a r č i č a, ^posestnika in tovarnarja na Vrhniki, da se imenovani, in sicer dr. Gregor Žerjav, Josip Lenarčič, Ivan Rozman in Oton Ba-yer kot člani hačelstva, Gabrijel Cohen pa kot upravnik podružnice Trst Agro-Merkurja, ki; je dne 2. oktobra 1910 prišel v korikurž, ne morejo izkazati, da so omenjeno zadrugo samo nesreče brez njene krivde v nezmožnost pripravile svojim •upnikom popolnoma ugoditi. Imenovani potem, ko so dolgovi pravo premoženje že presegali, niso takoj pri sodniji konkurza napovedali, marveč delali nove dolgove ter dajali plačila. Gabrijel Cohen je z namenom, onemogočiti iztirjanje tirja-tev Agro-Merkurja, prodal svoje pekarije, ki jih je imel v Trstu, ter s tem povzročil škodo, presegajočo nad 100 K. Gabrijel Cohen si* je kot upravitelj tržaške podružnice Agro-Merkurja nekatere zaupane zneske prilastil, -r- Državno pravdništvo predlaga, naj se kaznujejo: dr. Gregor Žerjav. Josip Lenarčič. Ivan Rozman in Oton Bayer po § 486. kaz. z.; Gabrijel Cohen pa po §| 184. in 35. kaz. zak. Leta 1907. se je ustanovila v Ljubljani »Zveza slov. zadrug«, ki je imela tudi blagovni oddelek. Ker pa zveza ni mogla več naraščajočih blagovnih poslov izvrševati, ker bi pri tem trpeli drugi posli in ker vrhu tega ni po svojih pravilih smela sprejemati Članov fizičnih oseb, ustanovil se je oktobra 1908 Agro-Merkur, ki naj bi služil zadrugam »Zveze slovenskih zadrug« kot blagovna centrala, preskrboval svojim članom vse potrebščine, bodisi za gospodinjstvo, gospodarstvo ali za obrt, ter svojim članom vnovčeval pridelke in izdelke. Vsi nakupi in prodaje so se glasom § 2. statutov imeli vršiti potom »Zveze slov. zadrug« v Ljubljani. Med član! prvega načelstva Agro-Merkurja so bili: dr. Gregor Žerjav, Oton Bayer in Ivan Rozman, predsednik je M Josip Lenarčič. Agro-Merkurju je bil od strani Zveze dovoljen kredit do 50.000 K. Te meje se pa niso držali ter je vsled tega narasel dolg Agro-Merkurja napram Zvezi do oktobra 1909 približno na 120.000 K. Dasi se je od strani Zveze odpovedal Agro-Merkurju nadaljni kredit, se je delovanje nadaljevalo. Julija meseca 1909 se je ustanovila v Trstu podružnica Agro-Merkurja, katere upravitelj je postal Gabrijel Cohen, čegar delokrog je bil popolnoma nedoločen. Tudi Cotien ni imel prave trgovske izobrazbe, in tako je delovanje centrale kakor podružnice postajalo vedno bolj zmedeno. Nakupovale so se ogromne množine blaga, nastale se velike izgube, ki so končne privedle Agro-Merkurja do popolnega gospodarskega poloma. Do gospodarskega propada so Agro-Merkurja privedli zlasti kupčije z moko. V drugi polovici leta 1909. je došlo do takozvanih »Proprekupčij«, to je kupčij na lastni račun. Cohen je namreč stopil v zvezo i »Elizabetinim mlinom« v Budimpešti. Moko se ni samo za filijalkov Trstu, temveč tudi za centralo v Ljubljani naročalo. Agro-Merkur je koncem leta 1909. in začetkom 1910. naročil ogromne množine moke, ne da bi imel zadostnih in odnosno dovolj varnih odjemalcev. Odjemalci so bili večjidel mali peki v Trstu. Ko je cena moke potem v letu 1910. močno padla, so ti peki večinoma iz Trsta izginili. Agro-Merkur, ki je imel velikanske sklepe z mlinom v Budimpešti, pa je bil dolžan prevzeti ogromne množine moke (kakih 150 vagonov), dočim ni imel odjemalcev. Ker Agro-Merkur ni mogel prevzeti naročene moke, je mlin seveda zahteval diferenco iz dotičnih sklepov. Glasom navedene razsodbe je bil konkurzni sklad Agro-Merkurja obsojen na plačilo 121.578 K 94 vin. s pripadki. A ne samo z moko, tudi v drugih ozirih so se vršile neugodne kupčije. V Ljubljani je centrala nabavila konjaka za 20.000 K. Za ves ta konjak se je potem iztržilo v konkurzu 6000 K. Pod imenom »Zveze slov. zadrug« je centrala naročila 150 vagonov Tomaževe žlindre. Kupčija se je morala z veliko škodo stornirati. Filijanka je kupila ogromne množine koruze, ki je ali že bila ali šele postala plesnjiva ter bila vsled tega od politične oblasti zaplenjena. Skladišča v Ljubljani in v Trstu so bila prenapolnjena z vsakovrstnim blagom, pregleda je bilo vsled ne-dostatnosti knjig malo ali skoro nobenega. Tako je prišlo, da se je velik del blaga pokvaril in se je blago pri otvoritvi konzuiv za prodalo v veliko škodo. Sodnija je obsodila konkurzni sklad na plačilo 523.825K34v. Pravo premoženje je znašalo glasom inventarnega zapisnika ob otvoritvi konkurza 112.094 K 42 v. V primeri z dolgovi neznatna protivrednost. To po obtožnici. Vsi obtoženci so se branili in trdili, da niso krivi, zaslišanih je bilo polno prič. Ne moremo poročati obširneje o razpravi, to so storili naši dnevniki, povedati pa moramo, da je bil Agro-Merkur ustanovljen v dobre gospodarske namene, kakor sicer že omenjeno zgoraj. Pri razpravi se je konštatiralo, da v vodstvu ni bilo pravega, trgovskega znanja, da je bi Žid Cohen nesreča Agro-Merkurja in konštatiralo in povdarjalo se je posebno, da če bi bila oddana Zvezi slov. zadrug napravljena garancijska izjava za 150.000 K bi ne bilo konkurza. Tako pa je prišlo radi okoli 70000 K do konkurza nad pol milijona pa-siv. — Preprečiti bi se bil dal konkurz, preprečiti škandal in preprečiti n e s r e-č a. Kajti vsi obtoženci so obsojeni: Dr. Žerjav, Bayr, Rozman, Lenarčič, vsak na štirimesečni, Cohen na 5 mesečni zapor. V Gorici smo z živim zanimanjem sledili razpravi. Stroga obsodba je napravila na vse mučen utisek. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Goric!. Tiska: »Goriška Tiskarnac A. Oabršček (odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za~izdajanje$Iistov »Soča« in'»Primorec«. Mali oglasi. lajat!*}!« priitojblu stat« 60 tU. Ako Jo oglu obaelaejll n Tttuna. it vitko beiedo $ vtn. Btjprlf ravaejte lnieriranje ta trgovce In obrtnike. **U*h m Mm jfn Mlo r meMu) uJb«» a« pom«. J« Nd lirnrfA fl h\h \ «'*dišču mesta Go S t? r> '8 " ** rfce' na v°gal" dveh muc. ista je prostorna in pripravna m trgovino. Natandneia pojasnila daje Rajko Sinek, v Šempetru pri Gorici, dvorec Mullitsch. 86-3 Praktična naznanila. Deželni odbor: Uradi so otvorjeni vsak delavnik od 8.30 dopoldne do 12.4S pop. in od 4—6 popoldne. Deželna blagajna uraduje vsak dan od 9. dopoldne do 1. popoldne. Deželna hlpotečna banka (Šolska ulica.) uraduje vsak dan od 9. zjutraj do 1. popoldne. Deželni muzej, na Kornu, je odprt vsako nedeljo od 10—12 dop. brezplačno; druge dneve se treba obrniti na čuvaja in plačati vstopnino 20 v. Magistrat, od 9. dopoldne do 12.30 pop. in od 3—6 popoldne. Okrajno glavarstvo: od 9. do 12. dopoldne in od 3—6 popoldne. Davkarija: od 8—12 dopoldne in od 4—6 popoldne. Poštni in brzojavni urad: Urad za priporočena pisma od 8. dopoldne do 7. zvečer. Urad za zavoje od 8. dopoldne do 6. popoldne. Urad za vrednosti in poštna hranilnica od 9. zjutraj do 6. popoldne. Telefonski in brzojavni urad je otvorjen dan in noč. Državno pravdništvo uraduje od 8—12 dopoldne in od 1—6 popoldne. Okrožna sodniia je odprta od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Tnrovska in obrtna zbornica: od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Gozdni in domenski urad: od 8—12 dop. in od 4—6 popoldne. Okretna bolniška blagajna: od 9—12 dop. in od 3—6 popoldne. Goriška liudska posojilnica, Gospos-ska ulica, od 8-^12 dopoldne. Goriško kmetijsko društvo, na Kornu, od 8—12 dopoldne in od 2—5 popoldne. i Adolf Urbancič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št. 7. priporoča svojo mesnico, v kateri seč8 meso prve vrste in vse drago, 1 kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderno in higlenlčno j opremljena. Na zahtevo strank se j :: : : pošilja meso na dom.: : : : , Zvečer lahko postreže strankam, ako se ' zglase na dom v isti hiši L nadstropje, Edina primorska tovarna dvokoles ——----- »TRIBUNA« -------—— Gorica, Tržaška ul. 26. prej pivovarna fiorjnp. Zaloga dvoMes, šivalnih in kmetijskih, strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t d. F. BATM - GORICA Slolna ulica št. 2-4; Prodaja na obroke. Cenili franko. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Grufcvka j Sorica, RaštelJ 3, 3. Zaloga usnja. Samo še kratek ?as razpošilja Prva gorenjska razpošiljalnlca IVAN SAVNIK, Krailj, Gorenjsko št. 155. 4V, 20 20 i finega moSnega blaga za m , finega Se raoCnejŠega blaga m „ ............ , zelo trpežnega modnega sukna „„ „......... , Se boljgega „ „ „ , „...-...... , najfinejšega „ „ „ „ „......... , finega blaga za ženske obleke 110 cm Široko; ..... . . . , finejšega modnega blaga za Ženske obleke 110—JI5 em Široko , modernega volnenega blaga n , 110—115 „ „ , finega angleš. volnenega blaga „ „ 110—115 „ „ , zelo moCnega belega platna samo .'..,...•„¦ ...... , še močnejšega „ v „ . ,............. , trpežnega rnjavega platna „ .............. , finega oksforda za moške srajce............ . . . ,.Še finejšega obleko....... . K 7' - 12 -16* ~. i 1"— 10- -15- , 8'-10--8-40 10*— 12- ii7aat e*TSS,^ya*'?eJ;adi nainove.iš"3 vzorce raznega blaga iz Prv« gorenjske razpoSIIJalnlce IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko Št. 155. .58—10 26—10 Kupujte samo dvokolesa „fierfce" m»MtZim"t ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCtOlia so naiprak-Hftiejši za vsako s hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štik-Sje" (vezenje)T Stroj teče brezumno in je jako-trpežen. Puške, samokres, sTaTioreznice in vse v to stroko spadajoče preimete se dobi po tovarniški ceni pri*tvrdtri Kerševani & Cuk GORICA, na Stolnem trnu it. 9. GORICA. jgilgi««^^ „Goriška ljudska posojilnica" vpisana sadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlftl, Sospottk« ulic« if. 7, I. itatfatr.) — Tolcfoa il. 79 Satan poltne hranilnico Itev. 837.315. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. m je določilo: Hranilne vlog« se obrestujejo no 5% Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica tama. Hranilna vloge se sprelemalo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z ifišattjem obresti hranilnih vlog rsied splošnega podraženja denarja/ svišati so se morale sorazmerno tndl dosedanje Sv, oz. 6% obresti od posojil. Olavnl ilalail se obrestujejo koncem leta 1912. s