narodskih v r reci Odgovorni vrednik Mir. Janez mettre is. Tečaj 1. sredo 10. marea (ranoživoa) 1852 List / Življenje (Sonet.) Stojé pri morji gledal sim valove, «nali Ki težko ladjo kakor list so Pred sabo, in jo semtertje metali Kot meće kmet omlačene snopove; Sim vidil, kak spodjedene bregove Spod nog so spotama mi pozirali, Da bi mornarjcm trudnim izkopali Tik brega zaželjeniga grobove. "V In nekaj mi je djalo : Cas življenja Je pot čez morje ljuto, valovito Ki utopljenih ni in ne bo sito. Po njem ne hodi brez terplj ? Ker vsim , ki isejo zavetja srece Na njem, sovražna sapa proti vleče. c. S kušnje z razrezanjem semenskiga krompirja. Sledeče se je v letu 1850 pa že tudi poprej na vertu Štajarske kmetijske družbe v Gradcu skusilo : 23. aprila (mal. travna) se je v verstah po čevlja saksebi sadilo: 60 celih krompirjev, ki so vagali 8 funtov in so imeli 541 očćs * » 60 polovičarj e v 60 č e t e rt i nar j e vi:< *) » 60 očćs brez mesa 454 » z mesam » » « funtov. ,, na čete rt Kaliti je začel ta na mnogoverstno VIZO sa— golih o č ć s brez mesa 1 » » » » » » 4 » 2 » 7 lotov, 8 funtov. » » » » 236 145 » * 1. Nar već se krompirja pridela, ako se za séme odloceni celi krompir v kose z enim očešam razdelí in tem kosovam tišti prostor odloči, kteriga bibilkrompir imel, če bi bil cel sajen bil. Pridelk od 60 celih krompirjev znese na prostoru od 120 štirjaških čevljev 57 funtov; ako pa tistih 60krom pirjev razdeliš na očeša z mesam, in te kosce po ložiš na ravno tišti prostor, ki bi ga bil enimu ce limu krompirju določil, bos přidělal 58 funtov. 2. G os t ej š i ko krompir sadiš, in močnejši ko krompirjeveč raste, bolj je krompir gnjili ni podveržen. Tam, kjer se je 454 očés od 60krom pirjev na enaki prostor sadilo, jih je zbolelo od 100 krompirjev čez 28 y kjer se je pa celi krompir sadil, jih je od 100 zbolelo komaj 10. Gledé na skušnje, pri kterih so bile verste po čevlja in pol in po 3 cevlje saksebi, se je za gotovo pokazalo: da na enaki zemlji in pri ena kim obdelovanji tišti krompir vselej huji gnjije ki je bolj go s to sajen 5 3. Pridelk na 1 oralu (johu) zemlje je bil pa tale : Od cel i ga krompirja se je přidělalo 299 centov r » » » » na dvoje razrezaniga na 4 kose razdeljeniga samih očćs brez mesa očćs z mesam in s prav gostim sajenjem » » » > » 242 240 296 305 » » » » na c e te r t 10 Za seme na 1 oral se ga je pa potřebovalo: « « ^^ . « v . • i i * ^ ^ ^ ce li ga krompirja 38 cent., tedaj ostane cistiga pridelka 261 cent. na d v o j e zrezaniga 19 » jeni krompir 24 majnika; cvetel je konecrožnika in o začetku nialiga serpana; kopali smo ga 8. oktobra in přidělali takole : o ces z mesam 38 » » y> » » » » » » » » » » » » 223 230 95 267 » » » » Skušnje skozi 10 let skerbno in natanjko pra vij so sledeco nepremakljivo resnico učile Od 60 celih krompirjev se je přidělalo 454 nar veči in nar popolniši pridelk da krom zdravih, 50 bolnih, vagali 52 funtov in 8 lotov vsih skupej 504; zdravi so funte 29 lo ? ce se d bolni tov, vsi skupej 57 funtov in 5 lotov. polovičarj ev seje přidělalo 366 zdravih Od 60 kim družinám, ki si želij Maj hni m kmeti jam, kajžarjem in ta 30 svojim majhnim zem nar večiga pridelka, se zamore kot pomoč o holnih krompirjev, vsiga skupej 395; zdravi so sili svetovati, naj ga v kose razrezejo, po tem pa vagali 42 funtov bolni 46 funtov in 10 lotov. funte 10 lotov, skupej gostejš Od 60 koscov na 4 kose sadé P^l* f II VO V/ i (4 I Lu V I V ^ JT J71* (Wochenblatt d. steierm. L.W.G.) razrezaniga krompirja, se je přidělalo 336 zdravih bolnih, v vsim skupej 364 krompirjev 28 so vagali 43 funtov bolni funte ? zdravi 1UI.IUV , UUIU. V Ittillt , SKUpej funtov. — Od 60 golih očés se je přidělalo 176 46 zdravih 5 bolnih skupej 178 krompirjev; zdravi so vagali 18 funtov \2 lotov. — Ód 454 océs z mesam se je bolnih, skupej 652 39 funtov in 24 lotov, bolni 5 přidělalo 465 zdravih, 187 krompirjev; zdravi so vagali funtov 15 lotov skupej 45 funtov in 7 lotov. Te skušnje učé: 5 * Na dvoje, **) na 4 kose razrezaniga vidil stih, Nekaj oit merivasnic. (Konec.*) Kar sim pred 27 leti pervikrat v Monakovim , sim vidil pozneje tudi v mnogih drugih me s tem razločkam, da so mertvašnice večji ali manjši bile po potrebi in velikosti kraja. N a prave in postave o tem so si povsod enake; po vsod so mertvašnice tako prostorne, da med vsako mertvaško trugo pride nekaj posod z rastljinami ali cvetlicami, kar tudi storí, da se hlapenje mertvih trupel tako močno ne čuti. Mertvašniea ima okna v verstah, proti severu in proti jugu ki biti. , »i morajo Zraven nje ima čuvaj podnevu odperte svoje stanovitno prebivališče, v kterim so posebne 1741 duri z oknam napravljene, da vse lahko vidi in pa 466 V letu 1851 je znoviga 2697 gospodarjev k bra tovsnji sv. Florjana pristopilo iz K o r o š k i g 490 iz Stajarskig iz Krajnskig zapazi, kar se v mertvasnici godi. cuvaj nici V preteklim letu je bilo 6236 pohište • v leži vpisna knjiga, v ktero se vsakiga merliča imé, varovanih za 2 miliona 539.325 fl. zavarovane vrednosti starost 9 , spol, véra, značaj , smertna bolezin y pa iu za 3 milione 389.800 f klasne vrednosti tudi leto, mesec, dan in ura smerti zapise Vsaki merlič se zaznamova s številko, kiera se tudi vdela na štirjašk čevelj velik kamen, ki se precej pri se vidi, da se iz teg bolj siri. pogorelska družba na vse kraje vseskozi I1U OUI uon VV Î lyfj f I1WA1IUII ^ ilA «V ^/A VVVj J/A» » VWV.JUV/ v pogrebu na gomilo postavi, in tako dolgo na nji bratovšnji sv.Florj . y- V •• I I • v 1 • 1 i /» j ^ j /\/\ rt r Vesoljno preinoženje, ki je bilo lansko leto pri je 62 milionov ostane (če se rajnimu tudi še drug spominek postavi), 615.100 fl. Lepo število, ktero gotovo vsaciga delež da se umerliga grob po preteku posta vnih let spet nika veselí, ker vidi, koliko premoženja je pri ti družbi prekopa. Po napravi se gomila se o več 1 e ti li zoper nesrećo ognja zavarovaniga. lahko najde, ker prekopanje se mora vselej na Omenj družba je pogorelcam přetečeno leto za tanjko po redu številk zgoditi, mertvašnice je manjšiizbica za raztelesovanje, ce so gospóska ali druge okoljšine to za potrebno 27.526 spoznale. Pozimi je mertvašnica zakurjena. Vsaciga merliča prinesd ali pripeljejo v mert vaškim vozu po preteku 2, nar dalje 3 ur po smerti Na drugi plati škodo zavarovanih in pogorelih pohištev 108.360 . po- vernila , in sicer: Štajarcam 65.741 fl., Korošcam 9 Od t Krajncam pa 15.093 fl gol d i n a r j klasne cene za leto 1852 je v mertvašnico ; da se to brez pomude zgodi, tosnja tarifa 13 kraj c ar j e v. To placilo se mora pa po zapovedi vsako leto do so v d nj s usca, ali pa 10 dní po sv. Jožef u po- mestu že napravljene truge na prodaj; kdor pa hoče gorelskim oskerbnikam plaćati. Kdor ta čas plaćati za-rajnkimu lepši napraviti, jo premení potem v mert- mudí, naj sam sebi pripiše, ako to pornoč zanemari. vašnici. Za ležanje v mertvašnici se po tariii ne- Razun tega je omenjena družba přetečeno leto 494 kaj plača, revni ne plačajo nič. Merlič tii 48 ur takim ljudém podarila, ki so se pri ognji serčno obna ostane, da postavne ure pretekó. Pokopovanje je sali in čversto gasili. zjutraj ob 8. in zvečer ob 5 uri ; o tem času se S pomočjo te družbe je bilo lansko leto več po- pokopljejo vsi merliči, kakor jih versta številke hištev v boljši stan prenarejenih, namesti slamnatih in zadene; duhovnik jih blagoslovi in potem se po- lesenih so namreč 2 z bakram, 2 s kositarjem in 2 koplejo. Takosna naprava mertvasnic je skoraj povsod po imenovanih deželah. pa z peko o-© lam) pokrili; 151 zidanih opažev Da so mertvašnice dobra, in, rekel bi po trebna naprava za vsaki kraj, kjer je pokopališče varnih dimnikov in 41 strelnih odvodov napravili pohistev so pa na boljši prostor pres ■TV • V • 1 % m m m m V * - V - 9 11 31 27 5 Hisni gospodarji! iz pričijoči dokaza vidite, kako sim ze gori omenil; zlasti se taka potreba živo ob- koristna je imenovana bratovšnja in koliko lepiga de- narja je lansko leto nesrečnim pogorelcam povernila kolera in več druzih zlasti gnjiličnih bolezin. Pristopite k nji, in nikar ne recite, da je to nepotře čuti ob času kužnih bolezin, kakor so koze, lé tt « m V 1 m. m « ft -V « £ar, Koliko jih je že zavolj tega umerlo, ki so vtesnih bajticah ali tudi v prostornišihhišah bolezin nalezli! na beraško palico ne pripravi Že nam je znano, da so poslednji čas začeli tudi po kmetih prav pripravne mertvašnice na ben dávek, da vas nesreća ognja ne prihiti, in da vas pokopališćih napravljati, se ve da take, kakor so Popis potřebám kraja primerne ; brali smo v „Novicah" pred nekimi leti od take hvale vredne mertvašnice v Mengšu; slišali smo, da so lani izdelali tako tudi na Selih nad Kamnikam, in od več druzih. Naj bi začeli povsod na nje misliti, kjerkoli smreke u Vitinjski fari na Štajar skem, na kat eri so si nekteri podobo matere božje viditi domisljevali. (Dalje.) Se vsega prepričati, kar je trobil o tem čudežu na Paki, sim svet debelo okolo mene ob raznih dneh ga pametni sosedje zapopadejo njih veliko koristnost 5krat gledat hodil. Pervikrat sim se 15. oktobra bil k za zdravje in njih potrebo o sili. smreki napotil. Sleparstvo za tem čudežem čutec sim Naj to mertvašnica naredila i kar se že dolgo se tudi v Ljubljani enkrat dognalo po potu na vse kraje razmišljeval 9 pripravlja, m pravami 9 ko se bo nova , naj se napravi z vsimi po-ki jih je sedanji čas za dobre poterdil! parstvo moglo biti. kakovo bi to sle- Ko po dveurnim potovanji kakih . za- k. v « t ralorsnja sv. Flor Jana za Stajarsko, Krajnsko in Koroško o přetečením dvé sto korakov na blizo do tište smreke pridem gledam in zaslišim na enkrat ljudstvo, ki je pred smre-koj kleče upilo, zdihovalo in molilo. To zagledati in zaslišati, obstojím, da me je jela neka sveta grabiti in spreletavati. Serce mi je glasneje in hitreje groza letu 185 i. „Novice" priporočujejo gospodarjem pristop k gorelski družbi že kar izhajajo, od leta do leta; za marsikteriira so le srlas vniiočiíra v nušavi! Po ga so ie gias vpijociga v pusavi koletni navadi podamo bravcam „Novic" tukaj po-toda vsa- trepalo , bliže ko sim se do smreke pomikal, in polno pobožnega duha se je iz njega molitva k stvarniku po vzdignila: da bi vender on tudi mojim telesnim viditi dal, kar dušnému očesu viditi krati. S takimi željami stopim med ljudstvo, in merim z očmi smreko, očém vzajemne Gradsk ki Š taj 9 Kraj pogorelske nee in K( družbe, namreč tište, veliko let v V Z0 razgled katera je kakih devet sežnjev visoka , od tal do verha, na kar je ljudstvo svoj pogled ravnalo. svojo bratovsnjo jemlje. Po dokazu 9 ki je vodstvo da bi zagledal, Ker pa nisim nič zagledati mog ali kakega svetnika el, kar bi podobi Marie nalično bilo, prašam pred menoj omenjene bratovšnje přetekli teden na svitlo dalo. se stojeće ženske: ako one vidijo podobo Matere božje? vidi da je na Krajnskim lani veliko v družbo stopilo, kakor pred to leto j hišnikov v Me ne vidimo nicu 9 * Nar vidil, da pokopač to službo opravlja, ki vedno svoje pomagavce ima. Pis je bil odgovor. „Kdo pa kaj vidi podobo Marije?" prašam ljudstvo, ki me je bilo na tesno obstopilo. .?Mi je ne vidimo" so mi od vse krajev odvernili. „Zakaj ste pa tako upili i ako ûig 79 ne vidite?" „Ker je una žena rekla, da je ti sto steblo pritisnjene. Srednja je bila podoba matere božje belo, kar se na smreki vidi, podoba Matere božje 5 iz belega voska, une dve ste bile podobe, svetnikov iz smo ji pa verjeli". Bil je viditi kos bele smole na rujaviga voska, in scer navadne podobe kakoršne ro- smreki, katero je neka kervoocna beraćica pričijočim marji na shodih na oltarje darujejo. Bila je nedelja. za mater božjo razglasila bila. Dokler ob moji priči- Ljudstva je čedalje več prihajalo. Okoli 11. ure nas jočnosti nihče več terdil ni, da bi Mariino podobo na je naj manj 200 oseb tamkaj bilo. Med njimi je bilo smreki vidil, stopi nek možuuc iz Vi ti nj ske fare k tudi Berložnikovih ljudi. „Kdo je pa te vosčene podobe meni in reče: „Ti ljudjé ne vidijo nič, ali jaz vi- drugi že dim na tej smreki lepo cerkvo, nekoliko na strani pa tudi kapelico; v tišti cerkvi so trije oltarji; na velkim na smreko pritisnil?" jih poprasam. „Bog, nihče", je Berložnica odgovorila da tisto niso nobene voščene podobe". Přiměřilo se k sreči, da se je vpričo podoba, ki je na desni strani 5 in je še pristavila : r> je oltarju je mati božja, na desnim malim oltarju je sv. Janez, na levim sv. Valentin; slišim v tišti cerkvi bele podobe bila, od stébla odlušila in je na tla padla. včasih zvoniti, pridigovati , orglati in popevati tudi mašnika maševati itd." 5 vidim Od roke do roke je Mirno poslušaje to sodergo, čali ta podoba šla, in vsi so se prepri da je voščena. Na to je Berložnik besedo 5 mu porecem : „menda si ti pri tišti cerkvi za mež- poprijel, da včasih romarji na smreko ___rr a..'. nn 55 pa kadar na rj a * bo tukaj cerkva postavljena, ven . ki u tej cerkvi na smreki mašujejo , obljubili, da reci gor pritiskajo. (Konec sledí). so mi tišti gospod duho Ljudstvo ga je zevaje me bojo za mežnarja vzeli". poslušalo, in mu vsako besedo od ust pristreglo , mene PIV I, v m^H ^I^IH po pak je jelo sram biti svojega pota. Ali sklenil sim na Božiću nesmo nič novega snega dobili, snoči pak ga Noricar iz storanshih lira jer. ______V I lz Frauheima na Htajarskem 3. sušca. 'ja tistem mestu, da hočem tej reći na kraj priti, naj ve- je pol črevlja debelo padlo; dober je, bo posušeno zemljo pomastil. Po vinogradih je že davno vse živo ) kar hoče. Nekoliko dni pozneje me nek Pačan opomni 5 da bilo, zakaj to se mora reći, da se na Pohorji in krog Marburga vinogradi izgledno obdelujejo, blèzo ne tako moram ob j utr ih smreko obiskati, ako hočem na njej Marijo viditi. Spustim se toraj 15. oktobra ob šesti uri pak na spodnjih krajih proti Radgoni in Ljutomiru. Tudi v jutro sopet na Pako, in ob osmi uri sim bil pri sadjoreja se posebno okoli Marburga veselo vzdiguje. smreki, kjer sim šest ženskih in dva moška klečé pred Vino je grozno drago: pint starine po 32 krajc. sr. smrekoj našel. 9 Ko se na smreko ozrem 5 zagledam osupnjen na steblu, dva sežnja pod verhorn, kake štiri palce dolgo podobo, katera se je kakor u najlepsih zlatih biserih na soncu lesketala. Po svojem kroju je smo časa imeli v navadnim času vendar kercme pivcev negrešajo, marveč nove vstajajo. Iz Krasa blizo Tersta. (Konec). Setva pšenična in druge baže se nic kaj lepo ne kaže, ker ni- * . t v • « • smo sejati ; večidel bila ta podoba nalična podobám matere božje Lavretan- okoli in malo pred Božičem sejali ; kar pa ni o pravim ske, kakoršnih je pogosto pri kmetih viditi. Iz mesta ? času sejano, se tudi ne žanje dobro. Na tertah se vidi iz katerega se je ta podoba najlepse vidila , je daljava revno naj menj deset sežnjev znesla, in se toraj ni na tenko več krajih na mladje; še to pol suho, in ni zamoglo dozoreti; je tedaj na nam tudi slabo in nevgodno razlociti dala, kakova je Hotel sim toraj lestvico (loj- vinsko letino oznanuje. Murvine sibe za svilorejo so tro) imeti, da bi bil podobo na drevi sam pregledat, letos malo pognale, bati se je tedaj, da bomo tudi Alj lest vice Pačani za ta del ne dajo, rekoč: da bi malo perja dobili, se Mariina podoba potem več ne hotla prikazati ! ! Kmalo ne bomo imeli s čim vohernikov od hiše odverniti si dorajtam, kakova bi ta podoba utegnila biti, ingrem nam Nasa nar veći nesreća je pa ta, da ki ? vès drug živež od hiše odnesó. Od Zgoničkiga komuna ali županije smo bili 21. » nekoliko dalje u les, in napikam s šilastim bođežem, katerega na svojem peresniku imam , u skoro mlade svečana k c. k. distriktni komisíi v Sežano za voljo od- smreke ravno tako podobo, kakoršna je na omenjeni škodnine za gosp. fajmoštra poklicani ; pa smo vsak smreki viditi bila. Ne dolgo potem se je na vsakim svojo , in nar več napčno besedo, trobili, tako da sta vbodu kaplica čiste smole prikazala, katere so se na g. kantonski glavar in začasni distriktni komisár zares soncu ^HÉ WM IHÉBËHM^H 5 ki je od strani na nje sijalo, tako čudno lepo veliko težavo z nami imela. Vzrok tega je poglavitni ta: da lesketale, da je moja podoba matere božje u samih noben teh „Novic" ne bere, ki so nam tako natanjko zvezdicah še lepša bila, kot una, pred kateroj je se in različno vse to ob pravim času razločile. One so zmirom unih osem oseb klecalo. Pokličem te ljudi k vse postave, kakor so na dan prišle, nam oznanile. svoji podobi in jim rečem: glejte to podobo sim jaz u — Drugi vzrok je, da jih je prav malo, ki brati ali smreko napikal; tudi na uni smreki je taka napikana pisati znajo, ker je že 25 let preteklo, da nobe- X-« „—— -- ----- ------ --------in lih tisto leto nam se je niga učitelja nismo imeli, podoba". Na tišti smreki se pa tudi pozna, da pogosto nekdo na njej kaj opraviti ima. Ker sim vidil, da smolné zdajšni neutrudljivi učitelj rodil v Bou ci, ki ni le uči kaplice čedalje večji prihajajo, sim tem ljudém povedal 5 teli 5 ampak tadi dušni pastir, in zdej tukaj vse svoje da bojo te podobe zginile, berž ko bo sonce bolj gorko delà hvalevredno opravlja, brez da bi le minuto zamu- pripeklo. In u resnici, dvé uri pozneje ni bilo nobene dil. Poslednjič bi bilo tudi želeti, da bi se naš župan M. slovensko društvo tistih podob več viditi, ker so se kaplice po skori cediti jele. v svojih opravilih bolj pridno obnašah Zvediti, kdo je ta čudež na smreko bil napikal b Ljubljane. Beseda, ki jo je «V.W JV «** KMM1VW.V »II Iiupinni, MAS wl/yufll/i J« m.umv, greni k njenemu posestniku prašat, pa ostermljeni me v Ljubljani přetekli petek v pripomoć revežem na No S ledajo ^ in se Zaporedama izgovarjajo , ua naj lanc.a i"uiijoi\n«i ni i/uiižUDiviiii uapiaviiv, oc j v li m v Dv cum od njihove hiše nihče ni storil. Ako ravno nisim zve- prav dobro obnesla : nabralo se je namreč za imeno diti mogel, kdo tukaj svet s takimi podobami slepari, vano milošnjo 125 fl., ki so se berž gosp. deželnimu ^^ ^ • ^ _____J 1 • 1 i 1 • 1 • 1 i « « 1 • à « • « « . V V • 1 m m • V • Vf J 1 u da kaj takega tranjskim in Dolenskim napravilo, se je na vse strani me je vender veselilo zaslediti, kako so tište podobe poglavarju odrajtali ? všeč je bila pa pricujocim tudi narejene. tako da pri nekterih pesmih celo ni bilo poprej miru, nj a 5 _ "mnu , u a \>*> uvžnii/i 111 promili vviv 111 uuu pvpi vj Ze obilno prepričan o sleparstvu, ki se tukaj vga- dokler se niso vdrugić zapele, kakor: peterospev oktobra sopet čudovito smreko „Lahko noc" Lisinskoga, samospev „Občutki" Jo sim vender 26. obiskal, pri kateri sim 12 oseb iz domaće fare moliti sefine našel. Tur no gr ad ske, in pa narodski kor „Budnica"* Na smreki so bile na ravno tistem mestu, ko ktero so gospé in gospodje kaj krepko peli. V tacih 15. oktobra tri podobe vštric eden druge iz voska na napravah, pri kterih se moramo vsaki ffospej in vsaci mu gospodu le zahvaliti, da so blagiga serea pod Drug pirali dobrotljivi namen, bi se ne spodobilo vsake tak imenitna t i snit jdba je k tlj na kam kak J 8 J naravno b —-------j-------------7 --------r------------- ---------------7 —----------j - - j - " — • " ~ ~ «• * ' " ? reci posamsko pretresovati, ktera je bila bolji od v ta namen se namaze rastljína z neko tekočino in se natisne druge; tedaj le to se pristavimo, da je izverstna potem na kamen Gosp. Pr y ednik Zagrebskiga časnika govornica začetniga govora, namrec „pesmi ?? od verliga možauKoseskiga se ravno tako sojen zavolj tiskarnijra prestopka prikupila vsim poslušaveam, kakor gospodična, ki je svojo umetnost na glasoviru slavno ra Siidslawische Zeitung" je přestal zapor, v kteriga je bil ob- na Turskim so o vlado, V B zasledili ondasnjimi kristjani zakletbo zoperTursk olj ktere so ze veliko veljavnih moz zaperli; vladika Mo zodela. Mnogotere v ti besedi pervikrat pri nas starskiga so v Saraje PeU y turski vojaki so mno slišane pesmi se bojo gotovo ohranile v spominu ? in Titel-ova slavooznana v a n s k a polk aa, ktera se je med pervim in virka dragim „slo- obsedli in nihee ne smć čez mejo na Austriansko y pravijo i daj zakletba vseslovanskiga in dalje razprosten » mest časopisi iz Papez so po naznanilu „Prazkih novin" vsim cesar drugim oddelkam besede igrala in pravici „polka vsih polk" imenovati y se zamore po se mar- skim vojakam na Ce ski m , ki so se leta 1848 v rimskih de bo želah za njih vlado bojevali in svetinj přejeli y poslali molit eiktero veselo drusinico na noge spravila. Réči vine buk > v pergament vezane, v dar Volitv zamoremo, da je bila ta beseda krasna na vse Franeoskim za postave posvetova zbor so v veliki na većini strani, in da je bilo lepo viditi zali kór žlahnih po volji vlade; zbor bo 20. dan t. m. pokliča gospá in gospodičin, ki so v zboru z naduse nimi gospodi ljubo prepevale mile slavenske me KiUdeviH Napoleon Mtonapavle Z veseljem zvémo, da perva pevka 9 gospodična Seeburg, ki se lodije. nasiga glediša je unidan s slovenskimi pesmami v gledišu tako lepo obnesla, bo v pevoigri „Martha" prijetno pesmico „die letzte Rose"(„zadnja roža" ktero je g. Cegnar izverstno poslovenil) slo ve nsko pela, kar bo gotovo marsikteriga ta večer v glediše napotilo. Iz Ljubljane. Kmetijska družba je lani g. deželniga poglavarja naprosila : naj bi pripomoći blagovolil, da bi se solski pripravni ki (preparandi) v poglavnih rečéh sadjo-reje podučili, ker pri mladosti na deželi za- mor ej o zraven duhovnih gospodov učitelji v ljudskih solah nar več opraviti; oni so pravi aposteljni za razširjenje in povzdigo toliko ko- . da ristne sadjoreje. Ravno zdaj zvémo je gosp. deželni poglavar g. nadzorniku Ijud skih sol naročil, se v ti zadevi na c. k. mini sterstvo podúka oberniti, naj bi dovolilo u če nje sadjoreje za solske pripravnike in pa tudi za ë bosroslovce » 4. leta. To ee je sedaj zgodilo, in g. Andrej Fleisman je po visjim pokliču zacel ta djanski nauk přetekli četertek po- poldne y kteriga se vdeležvajo tudi nekteri učenci živinozdravniške sole. Vodilo sadjorejniga nauka je «neprecenljivi Pircov „vertnar" v slovenskim jeziku. — Za nesrečnike na Krajnskim je Teržaški odbor do 5. marca nabral že 6988 fl. 8 krajc. IMomcar iz mnogih hrqjer. Hudi vihár, ki je přetekli teden tudi na morju razsajal, je zanesel barko, v ktero so se cesar v Benedkah podali, namést v Terst v Rovinj v Istrijo, od kodar so potem po suhim v Terst 6. dan t. m. srečno prišli. — Bere se, da bojo letas nabrani rekruti berž po asencii domů spušeni. Ministerstvo denarstva je dovolilo y da kantonske poglavarstva za popla canje davkinih dolgov smejo briste dovo Nadjamo se bravcam „N vstreči, ako jim obraz se liti V ce se davkar skaže, da zares ne more vsiga danj ladarja Francoske republike poda na enkrat odrajtati. — Za popravo 2 milj dolge sanje sedaj celi svet ÍT leda Rodoslovje nje na kteriga obna-ťo je popisano v «este med Arnoldsteinam in Trebižem je ministerstvo dovolilo 630.000 fl. — Na Dunaji je nekdo neko mesanico znajdel v podobi štirvoglatnih kamničkov, kiso posebno pripravni derva ali pre mog podkuriti namesto tèrsk ; 50 tacih kamnov velja 4 krajc.— 1 in 2. listu pod naslovam „Napoleonci Popravhi. V listu 19 v pesmici »Roža« popravi gaju namest gaja; v »slovanskim popotniku* v predposlednji versti str. T4 naj plodnejsi, namest naj poslednejsi veličini. na strani 75 v 4. versti osmini namest Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.