1983/84 LETO XVI






■
v
■
v
































/


-
.












'




■

1


-









■



.







-



UREDNIKOVA BESEDA
Trotja in hkrati zadnja številka Isker v letošnjem šolskem l^tu!
Pol-g našega samostojnega ustvarjanja je v njih objavljen tudi govor, ki ga jo imel Edvard Kocbek ob proslavi Prešernovega dne leta 1963 v našem semenišču.
Upam, da boste zadovoljni z našim delom. Le tako bodo Iskre opravičile svoj obstoj.
Cetrtoletniki; ki smo sestavljali uredništvo tega glasila, se s to številko poslavljamo.Prepričani smo, da naš trud. ni bil zam,an in da smo kljub raznim napakam storili vsaj nekaj dobrega.
Veliko vas je, ki ste nam pri našem delu pomagali. Iskrena hvala za vaše nasvete, spodbude, kritike, predloge...,saj na ta način pomagate oblikovati notranjo in zunanjo podobo Isker.
Mi se poslavljamo. Skrb za semeniško šolsko glasil» pa v naslednjem šolskem letu pripada bodočim maturantom, zato jim želimo obilo božjega blagoslova, da bodo svojo nalogo dobro izpolnili.
UREDNIK
ŽELIM OSTATI SLOVENEC
Letos praznujemo štiristoletnico izida Dalmatinove Biblije. Z ustreznim znanjem zgodovine slovenske književnosti se lahko spustimo v zanimivo razmišljanje.
Slovenski narod je dolga stoletja živel pod tujo oblastjo. Naše prednike je povezovala predvsem katoliška vera in lastni slovenski jezik. V naših prbih knjigah je jezikovno izražanje nebogljeno, okorno in preprosto. Slovenski protestantje so dobro opravili svojo nalogo: kljub težkim socialnim, gospodarskim, nacionalnim in verskim nemirom tiste dobe so veliko truda vložili ravno v dvig narodne zavesti. Tako Trubar posveča svoja dela vsem Slovencem. Protestantje so uvedli novo pisavo, poskušali sestaviti prve slovarje in slovnice. Njim se moramo zahvaliti še za prve šole, knjižnice, tiskarne, prve zapiske cerkvenih in ljudskih pesmi, prvi celoten prevod Svetega pisma, s katerim se je utemeljil narodni jezik.
Kako je štiristo let kasneje?
Po drugi svetovni vojni je slovenski narod v polnem zaživel s svojim jezikom in kulturo. Končalo se je večtisočletno hlapčevanje tujim okrutnim gospodarjem. Napočilo je jutro resnične svobode, o katerem so sanjali in si ga močno želeli številni slovenski možje.
Na ozemlju naše republike danes živi slaba dva milijona Slovencev.Znano je, da se jih je mnogo izselilo prav v prvi polovici 20. stoletja. V tujem svetu si s pridnim delom služijo vsakdanji kruh in se posasi, toda vztrajno,utapljajo v. širnem morju novih kultur in jezikov. Nekateri, predvsem t. i. zdomci, se radi vračajo v domača "gnezda". V tujini so marsikaj videli in doživeli, zvedeli, postali bolj kritični in zrelejši, prišli do živijergske vere. In tedaj se srečajo s svojimi rojaki, pogovarjajo se z njimi -e bri-^V* bolečina jim stisne rodoljubno srce, ko vidijo našo krhko in skromno delo za narodni blagor: ali smo Slovenci res obsojeni na postopen kulturni propad?
Danes senco svetlo sijo nad dobro polovico slovensko Zemlje. Obrobni prodoli so na žalost, še vedho pod sonco troh črnih orehov. In za vrhovi no preveč oddaljenih gora spet vi-,so tisti neprijazni oblaki, ki so so že nekajkrat pojavili na našem svodu in nam hoteli prinesti neke vrsto kulturno smrt. Proti njim jo sonce nemočno. Ta nevarnost jo prevelik dotok ljudi, lei ne govore slovensko in, ki s j za to navado tudi no trudijo. Ali jo to pošteno in pravično? Hrvatizacija našega kulturnega prostora j- v bistvu bratomorna vojna, v kateri je seveda šibkejši obsojen na propad. In naj pridejo še skupna j edra9
Slovenci, čimprej se streznimo! Bomo mar podobni trsti,, ki ga veter maje in zatajili izročilo, velikanski trud Svojih očetov? Pa naš ponos; bomo na račun sebičnega sožitja molčali in klonili glave? Gre za dostojanstvo in spoštovanje. Bodo e spet ostali duhovniki edini nosilci slovenske kulturw? Bomo dopustili, da bi se materin jezik z bogato umetnostno dediščino ohranil tam, kjer je trenutno najbolj zatiran? ITe, tako ne sme biti!
Ne glede na bolečine pa se morajo ozdraviti tudi druge. rane, ki korenini j o pred.vs._m v nepravilni lestvici živi jenskih vrednot. Tako sta namreč komodnost in nepotešljiv tek za denarjem nadomestila lepe, številne družine ; zabava ir* šport sta
J
Se postavila pred verske obveznosti in izobrazbo; sebičnost in neiskrenost ter zlasti neodgovornost sc botrovali pijančevanju, samomorom, razbitim družinam. In še hujše jo to, da Se v takem duhu vzgaja mladi rod. kako naj bodo strumni, odločni, pošteni možje, če teh osnovnih vrlin ne dobe dovolj niti preko raznih časopisov, kina in televizije9
Slovenci bedimo pozorni na to, zavedajmo se naložene odgovornosti! Bodočnost našega naroda je v naših rokah.
Janez kvatčrnik
HODIL SEM
Hodil som po poti kroz ovir, kakor po gorah za ovcami pastir, štel sem ure, dni in lota, po koledarjih iskali imena sveta.
Sanje jutranjo mladosti, splet mladostniško norosti, nosil sem ssseboj in glej, bil som kakor drevo brez voj.
Vdano som priložnosti iskal, iz dneva v dan bolj trepetal, ko glodal v prihodnost som življenja.
Hodil sem, no da gledal bi nazaj, vse bolj naprej, pa ne vedoč zakaj, le da jo čas mineval mi hitreje.
HREPENENJE
Ne nadomesti ljubezen hrepenenja, ki v srcu se rodi, ljubezen pride, žanje, jenja, hrepenenje pa srca ne zapusti.
Zapusti ljubezen te goreča, zgori, ne ostane niti prah,pepel, tista vsa izgine sreča, ki v njej si jo imel.
Hrepenenje večno ti ostane., zavzame prazno njeno mesto.
Zrl na ljubezni boš poljane, a srce le hrepenenju
bo ostalo zvesto.
;
Janez Kastelic
Vsako dejanje v našem življenju od nas zahteva, da se zanj odločimo. Te odločitve pa so včasih tako težko, da bi se jim človek najraje izmaknil, čeprav se zaveda, da mu to ne bo uspelo. Tako sem se moral in se tudi moraiji odločati. Posebej pomembna odločitev zame je padla v času, ko sem se moral odločiti za poklic.
"Na katero šolo naj se vpišem?" sem se dolgo časa spraševal.
"Najbolje bo, če postanem kuhar. Vedno bom stal ob posodah polnih hrane. No, sicer pa tudi plače v tem poklicu niso tako slabe."
Toda pri tej odločitvi nisem vztrajal dol&o. pravzaprav pa to sploh ni bila nikakršna odločitev, ampak le prazno sanjam rjenje.
"Morda bi bilo bolje, če.'s e vpišem na Sredno Šolo za lesarstvo, " sem nadalje razmišljal.
"Doma me čaka velika delavnica, precej dragih in dobrih strojev, lepa hiša, majhen vrt s sadovnjakom..."
Tako sem tudi storil. A kljub tej odločitvi me je še vedno nekaj skelelo v prsih. Prišel je čas počitnic. To je za šolarje ponavadi čas radosti in veselja. Zame pa je bil to čas bolečin in razmišlanj, saj je na mojem srcu ležal težak kamen in neka čudn'o hladna senca je vztrajno sedela ob njem in mi govorila;. • "Napak si se odločil."
Vse svoje sile sem vložil v trdo pest, ki naj bi zdrobila ta trdi kamen v prah, senco pa pregnala iz mene. Bil sem v taki krizi, da sem izgubil vso voljo do življenja. Spet se začel pogosteje segati po zavitku s cigareti.	,a- •
Dnevi so minevali z nenavadno hitrostjo, noči pa so se vlekle kot jutranja megla nad veliko reko.
Nekega deževnega dne pa sem se odločil, da se spet udeležim naj svetejše daritve. Če povem po pravici, so bile moje misli vse drugje kot v cerkvi.
Župnik jo žo stopil prod tabernakelj, da bi udoložonco daritvo obhajal. Tako kot po navadi som stopil v vrsto. Ko pa mi jo župnik položil bolo hostijo v dlan, so jo v moji notranjosti vso- pomaknilo in obšol mo jo omamon občutek sročo.
Slodil jo blagoslov in odhod v zakristijo. Mod slačonjom duhovniško obloko, so jo na župnikovih ustih prikazal topol nasmoh. Ta prokrasni nasmoh pa so go počasi širil in- izza ustnic so so prikazali rumenkasto boli zobje. Skoraj, som bil prepričan, da so bo ta nasmoh spremenil v strašen krohot. Toda to slutnjo jo pretrgalo nenavadno vprašanje.
"Janez, čutiš morda v sobi kalček, iz katerega bi moglo v bodočnosti zrasti drevo duhovništva?"
Ostfmel som. V meni so jo vsa do tedaj zgrajena stavba podrla in spremenila v prah. Roečica mi jo stopila v glavo in noge so postalo prešibko, da bi lahko še kaj dal nase. Ta dogodek jo v meni sprožil sistem pravega razmišljanja in mi naložil namesto kamna na srce kup težkih vprašanj.
"Ali naj grom v Malo semenišče v Vipavo?"sem so spraševal. Ob teh vprašanjih pa som so spot spomnil na Andrejo, ki mi jo v tistih zlatih časih zelo veliko pomenila. Spot so jo začel v mojem srcu srdit boj.
"Da, v semenišče pojdem!"
To skrivnost som najprej razkril svoji mami, ki pa ni bila najKr>i 'i navdušena nad to odločitvijo. Povedati bi moral to ta-tudi očetu. Ko som so odločal, kako naj to storim, mo jo prehitela mama in mi prekrižala zastavljen načrt.
"Janez, pridi sem!" me je nekoga večera poklical oče.
Takoj sem zaslutil zakk^j,gre.
"Pridom," som mu odvrnil in se zamislil.
"Kje pa si?" som spot zaslišal očetov mogočni glas, ki pa jo bil močnejši in jasnejši od prejšnega, saj se je že približal vratom mojo sobo. Pri srcu mo jo stisnilo. Zazrl sem se proti vratom. Med vrati je že stal oče s svojo mogočno postavo. Pogledal som ga v oči, ki so bile rosne.
"Zakaj mi o svoji odločitvi nisi ničesar povedal?" jo s
težavo izdavil iz grla.
Te besede so. me tako pretresle, da mu nisem mogel odgovo-riti na zastavljeno vprašanje. Solze so-mi stopile v oči in se začele druga za drugo kotaliti po rdečih licih, ki so bila razgreta kot žareča peč.
Oče je medtem že odšel v kuhinjo in slišal sem, da si je prižgal cigareto. Sam nisem vedel, kaj naj storim. Če bi imel v tistem trenutku pri sebi pištolo, bi se najbrž brez premisleka ustrelil.
Takoj po tem dogodku sem zlezel pod odejo in zaspal.
Dnevi so tekli in prišel je čas, ko sem moral v Vipavo. Seveda ni šlo brez solz, ki pa ^i jih ni žal.
ŽELJA
Pride iznenada nedolžna, čista, mlada, srce prevzame misli vname.
Ko spozna, da ne more biti in ve, da se ne zna zgoditi, zapusti in močno zapre vse poti, ki vodijo v srce.
Janez Košir
PUSTI MI ŽIVETI Ljubezen si mi vzela, srce prenehalo je peti, glas vpijočega si vnela, le pusti mi živeti.
Koliko obljub si prelomila, nisem mogel jih prešteti, še poslednjo nisi izpolnila, le pusti mi živeti.
Ob spoznanju se spotikam, ne morem ga zatreti, blodim, v sanjah se potikam in tarnam, pusti mi živeti.
POZABIL SEM MNOGOKAJ? DEKLE Pozabil som mnogokaj, dekle priznati moram - skoraj vse.
Le obraz tvoj še poznam, če srečam te, pozdrav ti dam.
Pozabljam nate nekdaj moja, meglena je podoba tvoja, ko stojiš v.mislih pred menoj* duša sprehaja se s teboj.
Pozabil sem mnogokaj, dekle,
a vsega nikdar ne,
prevelika meča tvojega je rana.
Še to želim, da bi pozabil, vse kar iz tebe sem izvabil, Vse, kar sama si mi dala.
Janez Kastelic
KAJ JE LJUBEZEN?
Kaj jo ljubezen? - vprašal radovedni je vprašaj.
-	ljubezen - sprejemam jo prerad,
oddajam jo nerad
-razmišljata, pomišljata vezaj in pomišlaj.
-	ljubezen je lahko: srečna, nesrečna, žalostna, vesela, goljufiva, varljiva, skrivnostna, iskrena...
-	naštevala vejica in dvopičje bi vekomaj.
-	ljubezen je bolezen in krapost, ki izvira iz Ljubezni!
-	vzkliknil je klicaj.''
-	ljubezen ja drevo, ki razteza svoje veje, krog njega rjovejo, pustošijo viharji hudi, kljub temu srečno j„e, se smeje,
ker mu Nekdo oporo trdno nudi.
m
-	modno zaključi pika - diyendaj.
«
Cene Vidmar
SPOMIN
Študij se je bližal koncu. Pogledam na uro. Še cele pol ure, jaz pa sem že vse preštudiral. Torej se lahko zopet predam sanjarjenju, ali bolje rečeno, spominom na zadnje počitnice pred odhodom v semenišče.
Najtežja mi je bila ločitev od Tine. Pomenila mi je vse v življenju. Vse okrog mene je bilo brez vrednosti. Nikjer nisem videl lepšega bitja kot je bila ona. Živela je v drugem kraju. Tako sva se srečevala ob koncu tedna. Kadar sva bila skuopaj, sva bila presrečna. V teh trenutkih je vse okrog naju izginilo. Ob vsaki ločitvi najna je bilo težko. Tako so tekli dnevi, meseci, leta...
Prišel pa ja<.ča$, ko se je fcilo treba odločiti za poklic. Nisem vedel, kam naj bi se vpisal. Toda mesec dni pred koncem pouka sem zaslišal božji klic. Začela so se huda trenja v moji notranjosti. Na eni strani ona, ki mi je pomenila vse v življenju, in na drugi strani Bog. Po težkih notranjih bojih
som so odločil za Boga, vendar s tihim upanjem, da ne bom duhovnik .
Nekaj dni pred odhodom, sva bila zopet skupaj. Ločitev je bila žolč težka.* Razšla sva se s solzami v očeh. Obljubila sva si, da si bova dopisovala.
Res mi jo napisala nekaj pisem. Bil sem presrečen. Toda čez nekaj mesecev je bilo tudi s tem končano. Spoznal sem, da je med nama vsega konec. To spoznanje je bilo zelo boleče. Najine poti se ne. bodo nikoli več srečale in zaživela bova vsak svoje življenje. Ona kot žena in mati, j$z kot duhovnik. Tako sem usmeril vse svoje napore k temu, da bi nekoč postal dober duhovnik.
*
Da bom mogel doseči ta cilj, pa bo potrebno še veliko naporov. Zato vsak večer molim za trdnost v poklicu. Včasih se spomnim tudi nanjo in prosim Bogay da bi bila srečna v življenju.
Stanko Kostanšek
POMLAD ŽIVLJENJA
Življenje v bit narave, tisoč, miljon^, milj ardo let, daje Stvarstvo.
Najmanj ša živa stvar odsev je življenja, rasti, prebujenja: Ljubi svoj obstoj !
Zeleneti,
cveteti in roditi sad, to je človek:
VEČNA POMLAD.
Miran Srša
SREČANJE
Cul som nomiron vzdih v tišini in z oči razbral dušo som nemir.
Srce so vtapljalo jo vgrenki bolečini, bilo vosolja in sovraštva jo izvir.
Nomo zrla sva v globino mohkih src in vzdihovala, poglodov morila strmino in v strahu tropotala.
Bosodo v tišini so so vilo iz nomih ust do gluhih ušos, dokler niso opazilo bojazni brezno, strahu plas.
Strašno sva premagala tišino, zaklad srca spustila na prostost, sladkih besed jo teklo vino, in oznanjalo srca živost.
Nožno, strastno sva so smejala ob spominu na tisto dni, ko prvo some sva sejala in si mešala poti.
A v ozadju je skrivala veselje,jezo in bridkost, še zadnjo rano mi je zadala, kor mi ostala jo skrivnost.
Janez Kastelic
Svojo znanko Tatjamo som imel možnost večkrat obiskati. Vodno mo jo prisrčno, domačo sprejela in seveda pogostila. Z zvestim, družabnim možem sta se zelo dobro razumela. Ustvarila sta si številno družino, ostala pa sta sama. V njunem preprost stom življenji je bila vedno prisotni molitev in poredna šala.. Prijetno smo klepetali in se pogovarjali o vseh mogočih stvareh.
Ko sem jo nekoč poprosil za nekakšen intervju, se je Tatjana sicer skromno branila rekoč, da ni dovolj učena, naza-nje je privolila. Pogovor se je kakor bela cesta vil takole:
-	Iz kakčne družine izhajate?
Sem iz velke, kmečke družibe. Rodila sem se kot zadnji, štirinajsti otrok na začetki. prve svetovne vojne. Kmalu po rojstvu mi je umrla mama. Najstarejša sestra je bila tedaj stara .šele 14 let. Oče je bil zidarski mojster, veren in zelo priden. Kadar je prišel z dela, se je ukvarjal tudi z britjem in tako omogočal preživetje lastni družini. Bilo je hudo: vojna, mi, nedorasli otroci pa brez matere.
-	Kje ste preživljali vojna leta in kaj vam je bilo v vojni najtežje?
Doma. Vojna leta so bila huda. Najhujše je bilo zame živeti, ne da bi sploh kdaj videla svojo mamo. Povrhu tega še v vojni. Da razumeš, moraš to doživeti. Še sreča, da očeta niso poklicali v vojsko, ker je bila družina velika in smo bili otroci, še majhni. V svoji rojstni vasi sem hodila osem let v šolo. Rada sem prepevala. Učitelj je celo nagovarjal očeta, da bi me dal v šole, v Ljubljano. Iz tega seveda ni bilo nič.
-	česa se v življenju najraje spominjate?
Najraje se spominjam dneva, ko sem bila sprejeta v Marijino družbo. Dobro se spominjam n.ekega misijonarja, ki je imel tisto leto v naši vasi misijon. Imel je zelo dobre, nepozabne govore. Ob slovesu je dejal: " Zbogom dekleta, se bomo videli v nebesih pri Mariji." Pozneje ga nisem več videla. Ob vstopu v Marijino družbo sem sklenila, da ne bom izbrala nobene druge
poti,kakor jo ta: držati so voro. Tako jo ostalo do danos.
Tudi potom, ko som šla služit, som v drugi fari stopila v tamkajšnjo Marijino družbo.
- Vero sto projoli od staršev. Ali sto morda kdaj pomislili na. rodovniški poklic?
3a. Moja najvočja želja jo bila od nekdaj, da bi šla k sestram. Moja velika želja jo ostala neizpolnjena. Oče je komaj toliko zaslužil, da je odplačal davke. Ta želja je bila posebej močna zato, ker mi jo bilo težko, ker nisem imela matere. Vero som ros sprejela po svojem očetu. Ni bilo ne nedelje ali praznika, da ne bi vsi šli k maši, čeprav je bilo morda slabo vreme.
V mesecu maju smo imeli šmarnice že ob petih zjutraj. Otroci pa smo šli od doma prej. Na poti v cerkev, smo v nekem gozdičku poslušali prekrasno žvrgolenje ptičev. Tudi za Marijo so bila to lepe šmarnice.
v*
~ Kdaj je vaša vera dobila življenjsko trdnost?
Prav z vstopom v Marijino družbo. Odločila sem se, da bom hodila k maši, spovedi, popoldanskemu blagoslovu ob nedeljah in Praznikih. Zelo rada molim. Zjutraj in zvečer molim vse molitve Po vrsti. V družini smo vedno molili rožni venec, angelovo čaščenje in vse druge molitve. Oče je bil glede tega strog in šele kasneje sem njegovo ravnanje razumela. Ob nedeljah pri nas nir*n smo nikoli delali. Nihče ni prijel za nobeno kmečko orodje. D-ekleta Marijine družbe smo ob nedeljah po popoldanskem blagoslovu pred domačo hišo prepevale. Pa tudi v farno cerkey smo Šle pet. Plesat ali iskat druge družbe nismo šle nikoli. Tudi sicer je bil ples za člane družbe prepovedan. Ko smo odpravifi delo v hlevu, smo v družbi očeta včasih pele tudi do polnoči.
^ Kaj vam pomeni vera?
Vsak dan, tudi večkrat, grem v cerkev. Bogu potožim vse skrbi. Sog zate ve in zate skrbi, tudi če pridejo prepreke. To je tre« ba vedeti. Če me soseda zjutraj vpraša,zakaj ne grem raje zvečer k maši, ji odgovorim: Bom šla tudi zvečer. Pa tudi opoldne bi Šla, če bi mogla. Vera, to mi pomeni vse. Pomembna je moli-tav in zaupanje v božjo previdnost. V današnjih družinah
manjka podlago. Glavni vzrok kriz jo, da starši no molijo, so no zanimajo kod hodijo in s kom so družijo njihovi otroci in jih vorsko no vzgajajo. Kako naj postopaj duhovnik z otrokom, ki bi rad. šol k zakramontu sv. obhajila, pa. šo križa ne zna napraviti? Saj ni čudno, čo mladina zabrede. Kjer ni Boga, jo hudo.
-	Srečali ste mnogo duhovnikov. Kaj nasploh pri današnjem du4 hovniku pogrešate in s čim ste zadovoljni? Kaj od njega pričakujete?
Z domačim duhovnikom som zelo zadovoljna: z njegovo ponižnjo-/ j, stjo, molitvijo. Tudi pri spovedi daje take lope nauke, da veš, da je božji služabnik. Kdor le posluša, ve, da njegovi govori v življenju tudi koristijo. Radi bi, da bi vedno ostal pri nas. Sama za naše duhovnike zmolim vsak dan vsaj en rožni venec.
Imajo svoje skrbi, mi pa smo jim dolžni zahvalo. Zanje je treba moliti. Bila sem na dosti novih mašah, z mnogimi duhovniki si voščimo za praznike, nekateri naju tudi obiščejo. Od duhovnika pričakujem razumevanje, spoštovanje. Če je res, kar si prej dejal, pogrešam, da ne molite rožnega veča. Rožni venec je meni čez vse. Vedno, neglede na to, kje sem, ga imam s se«* boj. Zmolim jih deset, tudi do petnajst ha dan, za razne namene, ki jih je toliko: za rzširjanje svete vere, za svetost duhovnikov, za nove poklice, za družine svojih otrok po en rožni venec, za semenišče, da ne bi propadlo. Ne morem razumeti, da se ne bi mogli zbrati skupaj vsak dan za dobre četrt ure in moliti rožni venec, ki ga Marija tolikokrat priporoča. Semenišče bi moralo biti luš in sol.
-	V svojem pestrem življenju ste prišli do mnogih izkušenj in spoznanj. Kako sedaj gledate na prihodnost?
Čeprav smo morali prestati mnogo gorja in je bilo zelo tažko, vere nismo izgubili. Kjer je vera in ljubezen, tam je Bog. Kjer ni vere, ni ljubezni, ni Boga. čudež je, da je še toliko mladine dobre, vendar je gotovo v ozadju trdna vera, če bodo ljudje končno spoznali, da brez vere ne gre, da to vodi v brezup upen položajj se bo prihodnost izboljšala, sicer bo hudo.
Mladina s trdnimi verskimi koreninami bo ostala trdna, če ne bo dobrota pevladala, bo hudo.
Lepo sem se Tatjani zahvalil za iskrene odijovore, se poslovil in, bogatejši za nova spoznanja, odšel.
Janez Kvaternik
UPANJE GOTOVOSTI
Stoleten, tisočleten mrak je s svojimi razprostrtimi krili uklepal trd zamrznjen planet nekje daleč v širnem vesolju.
Le drobne zvezde enodnevnice so risale tanke črte v trdi led na svoji bleščeči poti. Bilo jih je vedno več, zvezda je rodila zvezdo in vsaka je opravila svoje delo na Zemlji. Počasi, so izdolble relief zaveze, ki je povezal rega zakrnelega otroka s svojim očetom, ki ga je s svojo ljubeznijo opazoval iz daljave.
Močno, strastno je ljubil svojiplanet,"približeval se je in topil hladno skorjo vase zaverovane napihnjene mogočnosti. Nikakaršno upiranje in samopašnost nezvestega otroka ni omajalo večnega načrta. Ta otrok mora stopiti svoj kalup, pogledati mora z odprtimi očmi in zaživeti v svoji tako daljni, toda še vedno topli in neokrnjeni notranjosti svojega bistva. In Beseda je storila predzadnji korak pred zlitjem v eno. Droben, a krepak žarek je posijal s svojo silno lučjo in pretopil led do samega bistva nebogljenega otroka. Njegova moč se je postom terila-, sovraštvo se je topilo kot led pred ognjem, širila se je velika kopnina, ki je spregledala, zaživela, še več, zavedla se je svoje pripadnosti Očetu, stegnila roke in proseče prosila k Njemu, da ji da moč, da se razširi. Ni ga očeta, ki ne bi pomagal sinu, ki komaj spregleda. Ljubezen se je širila, se šibri in se bo širila, vse dokler se ne spoji z Njim, ki je v našem bistvu, vendar je On.
Iztok Kržič
SRCE USTVARJA, ROKA PIŠE
Po večerni predstavi na Zemonu smo večinoma pohiteli domov, saj je bilo prcej mrzlo. Vendar je pot le toliko dolga, da smo lahko rekli tudi kakšno besedo.
Od naših stalnih težav s profesorji in predstojniki smo prešli tudi na Iskre, ki so glede na "stare čase" verjetno v krizi.
*• i
Spodbudil sem prijatelja, naj malo pišeta, saj nekaj daru imata, in tudi idej se da dobiti dovolj, če malo pogledaš okoli sebe. Razvil se je pogovor in kmalù sem ugotovil, da težava, katero sem doslej imel le za vsvqjo, tudi drugim ni ravno neznana.
Mene je pri pisanju vedno motilo to, da je določeno misel zelo težko "spraviti" na pair. Misel - ali ideja ali kakor koli že hočemo to imenovati - se namreč ne pusti ujeti. Je kot nekakšen preblisk, kot žarek,* ki šine skozi prostor. Je - in že naslednji trenutek ga ni več. Kot pravi bel^iski pesnik in slikar Marcel de Backer:
Komaj ujamem misel,
Tako hiti po vseh širjavah.
Neomejena je, noče se ustavljati.
Naprej, naprej1
Da bi se spremenila v besedo,
začrtala sebe na papir?
Preveč je nemirna,...
Da, preveč je nemima. Bliskne skozi kozmos mojih možganov in ni je več. Ostane mi le še sled za njo.
Tukaj pa se začne moja naloga. Moram se vzgajati v odkrivanj1 in potem v posredovanju lepega. Imeti moram v sebi tisto notranjo držo/ da bom dovzeten za bake prebliske - pa čeprev mi ostane samo sled. A tudi sled nekam vodi. Lovec gre po gozdu tiho, z obšutkom za vse stvari in dogodke okoli sebe. In ko najde sled, ve, da ga bo nekam pripeljala. Ko pa bi lomastil in razgrajal, bi seveda ne našel nič.
Vzgojiti se moram najprej v tem, da bom prisluhnil doživetju.
Na sprehodu sem se malo ustavil in nekaj korakov pred seboj zagledal goloba. Lahko bi ga sploh ne bil opazil. Lahko bi tudi ravnodušno šel mimò pod dežnikom svojih misli in fahtazij. Lahko bi se tudi malce pozabaval in ga spodil. No, meni se morda ni ljubilo nič in sem ga začel opazovati. Kako ponosno je stal sredi peščeme poti; njegovi elegantni, nalašč počasni gibi, kot bi mu vztrajnostno kolesce branilo narediti hitrejše. Kako široko se je ustopil, se izprsil in s počasnim pogledom premotril okolico. Očitno zadovoljen sam s sabo se je potem malce stisnil vase, nato pa počasi, umerjeno, delček za delčkom pqkazàl vse svoje pernato bogastvo; najprej je vzvalovil vrat in kmalu kar zacvetel v puhu. Z malenkostno zamudo s . začne dvigovati in bohotiti tudi rep in z njim peruti. V nekaj sekundah je stai pred mano stvorček, ki je bil še malo prej navadeh \golob(po besedah neke učiteljice zemljepisa leteča podgana),zdaj pa ga vsega napetega in razbohotenega v njegovem majhnem kraljestvu kar razganja od neke notranje moči.
Vse to se je zgodilo nekega navadnega pomladanskega dne in morda je trajalao minuto. Po. nekem aksiomu, morda dogovoru, je naše življenje sestavljeno iz minut. In če bi se z Iztokom spet zafilozofirala, bi mu morda dokazal, da. prav iz t a k -šnih minut. Le opaziti jih je treba.
Kmalu pa se pojavi tudi potreba, da to še nekomu povem -saj ne more .biti resničnega veselja, še ga ne deliš še z dčugimi. Zato pa moram imeti v sebi izrazno moč, da to povem lepo, z vsemi vzgibi svoje duše - le tako bom lahko nekaj dal. Drugače se mi kmalu zgodi, da vse postane prazno kvantanje.
Prav tiste vzgibe duše je treba ujeti. Lahko sicer opišem tistega goloba, kako je stal tam in se šopiril. Vendar sem sam ob pozornem opazovanju soživel veliko več kot le golo sliko tega prizora. Lahko sem ob enem samem gibu te ptice v sebi doživel ve; kot če bi gledal nekaj drugega pol ure.
Dostikrat me je že bilo hudo, ko sem imel v sebi nekaj lepega, pa tega nisem mogel povedati. Misel se mi je izgubila med besedami, dobil sem občutek kot bi zajemal vodo
z rešetom. Še huje pa je, da je to posledica prešibke izobrazil. Upa1' da do ta razlog pripomogel, da bom bolj pozoren vdaj pri nekaterih predmetih. Poleg teh teoretičnih osnov pa bo seveda moj aio iti skozi moje roke (razumi glavo) še precej knjig, rc le tistih nekaj na vsake svete čase. S tem znanjem pa upam., če le nisem preveč zabit, da bom znal dati iz sebe še kaj več.
Peter Lah
ZBOGOM
Končno, končno !
Tako sem si mislil, ko je zvonec napovedal odmor. Zapustil sem učilnico in šal na sprehod. Ustavil sem se na zadnji terasi za hišo. Pogled je iskal nekaj novega. Toda bilo je vse staro, kot že leta poprej. Le tam ob Vipavi so že zeleneli travniki.
Oči so se ustavile na stavbi pod menoj. Kako velika in mogočna hiša. še enkrat sem doživel trenutek, ko sem prvikrat stopil vanjo- Začutil som strah, katerega sem takrat prinesel suboj. Prof esoiji, s katerimi sem se srečeval, so sé mi zdeti silni in polne modrosti. Pred njimi sem se skril v sramežljivo zadregoc
Danes po tolikih letih...
Ti več strašnih profesorjev. Vse poznam. Lata in leta so mi ponujali svojo modrost. To niso profesorji, ki bi me učili samo zato, da bodo prvega dobili plačo.V raz^:du so ^ustili tudi del sebe. Skušali so mi vedmo dati največ, kar se je dalo.
To je, to. je... Kaj?
To je,.. Hiša...,sem poskušal nanovo zadati bistvo. Da, to je hiša in nič drugega. Vanjo lahko naseliš upokojence, iz nje
''•‘-roški vrtec ali pa kaj drugega - hiša je hiša in nič ta niša pa mi vendar nekaj romeni - Tukaj živim in»ne morem mimo njo. Zame je več knt samo stavba, kjer živim. Dajo mi vse,
kar potrebujem: znanje, hrano, prijatelje... Ne, nikoli je ne bom pozabil!
Pa vendar, ko pomislim na prijatelje, ki so odšli pred meKo noj, me prevzame strah. Bom tudi jaz odhajal od tod ošaben, kot da vse vem. Bom tudi jaz vrgel s posmehom svoj "zbogom". Vem, hiša se ne bo zmenila zanj. Koliko generacij je vrglo vanjo ta cinični posmeh?! Toda, generacije so odšle, hiša pa trdno stoji.
Andrej Mulej
SANJE, KI BODO ...
"Spodobi se, da se lepo poslovim," govorim sam pri sebi. še enkrat se pogledam v ogledalo. Ni kaj oporekati. Obleka zlikana, obraz umit, lasje gladko počesani. Tako urejen stopim na nogometno igrišče, od tam pa zavijem proti terasam. "Tam sem preživel toliko lapih tranutkov, ", se tiho tolažim. "Sedaj pa ■ prihajam po slovo. Zadnje slovo..."
Stopim na prvo teraso. Ponosno zrem na vipavske strehe. Spomini rai začnejo zakrivati razgled. " Kako boječ sem bil v prvem letniku," govorim sam pri sebi."Skoraj nikomur nisem zaupal. Malo že, ampak nikoli, nikomur preveč... Šola je poglavje zase. Hm, pričakoval sem, da bom tu samo molil, molil.
Že po enem tednu sem spoznal, da Slovenija ne potrebuje samo goreče, ampak tudi dobro poučene, lepo vzgojene duhovnike... Hišni red sem sprejel kot neko šolsko obveznost. Upošyeval sem ga. Navadil sen* se spoštovati predstojnike, zato mi to ni bilo pretežko."
Stojim na drugi terasi. V mislih obnavljam drugi letnik.
"Ob' prvi konferenci sem imel biologijo cvek. Ampak g.dekan je bil imenitna duša. Znal me je prisiliti, da sem začel študirati. In sem res. Tako sem se ob polletju z njim vred veselil dobre ocene. Od takrat naprej se nisva nikoli več grdo pogledala. Tudi matematika mo je povzročala precej preglavic. Ob kocu leta pa se je vse srečno izteklo...
Kot razred smo bili prav v tem času najbolj udarni. Vodstvo gor, dol, nikogar se nismo bali. Razen ravnatelja. Večkrat smo med študijem klepetali: odprl je vrata in stopil v razred. Velikokrat pa se je samo naslonil na podboje vrat. Rekel ni nič. Vendar smo. vedeli kaj hoče povedati. Inp potem smo nekaj časa mirovali. Ampak dolgo-nismo mogli zdržati,..»'
Počasi stopim na tretjo teraso. Nadaljujem s svojimi spomini. "Tratji letnik mi je povzročil največ preglavic. Presrečen, da mi je srečno uspelo preživeti že polovico semeni— ke dobe, sem postal skoraj preveč samozavesten, in potem se je zgodilo... Zaškripalo je. Tonil sem. Ob koncu leta pa smrtna obsodba: matematika Tt"vSpomnim se na g.Sporna in se nasmehnem: "Vseno ga bom ohranil v dobrem spominu. Saj sva se potem na popravnem izpitu kar dobro razumela... In koliko dolgočasni hi ur metemat.ike, fizike, kemije, tehničnega pouka nam je znal popestriti... Na vsak način bom o njemu ohranil lepo podobo. Pa čeprav je poučeval matematiko..."
Četrta terasa! Že močno zdelana in načeta. "Skoraj prava podoba maturanta," se nasmehnem. Spodaj bidim nekatere profesorje. Sprehajajo se. "Poglej ga no! G. Melink je pa še vedno tako hiter! Kot bi bil star 11 let." Nekaj metrov za j njim korači gospod Zupet. Počasi, gotovo, kakor samo on zna. Spomnil sem se na počitnice^ko smo šli na Kum: on, Janko in jaz... Pred obema je hodil g. Požar. Po svojih letih gotovo še vedno spada med najhitrejše in najbolj trdne v naši skupnosti., Spomnim se na g. spirituala. Tolikokrat sva se pogovarjala. Danes je pa verjetno spet v Ljubljani. Tudi g. prefekta in ekonoma ni bilo nikjer videti. "Gotovo sta vsak pri svojem delu," pomislim... "Od vseh teh ljudi se moram posloviti. Pa še nekaj jih je... G. Otmar, g. Kralj, g. Albreht... Pa naše skrbne sestre..."
"Še na fante sem pozabil. Na bodoče gospode.. Kdo bi naštel vsa imena... Toliko jih je!" Toplo se nasmehnem. Slike,' obrazi, dogodki... Vse to se vrti z neznansko hitrostjo...
"Petega letnika ni," žalostno pomislim. "Škoda, še bi ostal tukaj..."
Odpem oči. Roko so mi tresejo. V meni je velika živčna . napetost. "Hvala Bogu! Samo, da so bile le sanje," vzdihnem. Res, bilo so sanje. Sanje, ki bodo jutri postale resnica.
Fonzi Žibert
SLOVO
Človek mnogokrat pomisli, da mu je bilo lepo šele takrat, ko je brez moči postavljen pred dejstvo, da se bo moral posloviti. In če se poslafrlja, kakor vsi pravijo, od najlepših let, potom je slovo še toliko težje.
Pravzaprav je to proces, ki se odvija vsako leto znova: je le del osnovnega dogajanja v naravi, ki se začenja z rojstvom in konča s smrtjo. Mnoge stvari, ki só nas spremljale skozi ta štiri leta govorijo o tem.
Pult z napisom: semenišče danes in nikdar več! Konec 1969/70.
Ana, nives,Marija! Esto viri'Zasedeno s podpisom Žagar. Por-
2 2 2
tret gologlavega profesorja, pa enačba x +y = r in letnica 1977...
In škripajoča vrata s šestimi kvadratnimi vzorci, že vsa obdrgnjena in zanemarjena, ki zaječijo vsakokrat, ko jih kdo odpre.
In tabla, ki je bila že vsaj dvakrat prebarvana, pa je spet polna belih lis.
In zidna omara s policami, kjer so bile nekoč zložene knjige, zdaj pa so namesto njih tam našli mesto tranzistorji in gramofoni .
In onemogli klavir z nekaj polomljenimi tipkami, po katerem se je sprehajalo že nešteto rok semeniščnikov,
In šolski pripomočki, ki so našli svoje zadnje počivališče na zaprašenem podstrešju, čeprev so mnoga leta popestrovali pouk neugnanih mladeničev, danes duhovnikob, profesorjev, dokto-rjev, pa bogoslovcev in nas semeniščnikov.
Zdaj odhajamo,da bi dali cesarju, kar je cesarjevega, potem pa, kdo bi mogel mirne vesti spregledati zgled, ki nam ga dajejo mnogi, ki so v teh klopeh sedeli pred nami.
Marko Tomažič
RAZMIŠLJANJE SEMEN IŠČNIKA, KI HOČE OZNANJATI EVANGELIJ
"Zakaj si mo postavil v to pokvarjono dvajseto stoletje, ko je vendar povsod samo sovraštvo in hudobija!?
Zakaj me nisi ustvaril pred 1950 leti v Galileji, ko si ti hodil okoli in spreobračal ljudi? Hodil bi za tabo po' lepi deželi, poslušal tvoje govore ob večernem ognju in poučeval še naprej ljudi, ki so drli k tebi. Pomagal bi jim in jih vodil k Očetu. Morda bi bil kdaj tudi kdaj preganjan, a to bi juna-ko prenesel ob misli nate. Bil bi zares tvoj oznanjevalec, ne pa dijak, ki komaj čaka, da bo že konec te šole. Ti"pa si me vtaknil v to staro semenišča s še starejšimi semeniščniki, kjer me nihče na razume in vodstvo gleda samo na to, kje mi bo stopilo na prste!
Koliko laže bi mi bilo takrat, ko bi ta videl in slišal tvojo lepo in domačo besedo. Šel bi za tabo in spreobrnil bi svet, če bi bilo treba! Postavil pa si me med te težke tipe v semenišču in v svet, kjer ni drugega kot sovraštvo!"
"Dovoli, da te prekinem. Rad bi spreobrnil svet, praviš?" "Seveda! Kobbi bil takrat s tabo..."
"Bavse ti ne zdi,da je ta svet, v katerem živiš, tudi potreben spreobrnitve?"
"Seveda, pa še kako!..."
...tišina...
"Čakaj, Gospod, pa morda ne misliš, da bi ga šel jaz spreobračat?"
"ICdo pa?"
"Saj nisi resen! Kdo pa misliš, da me bo poslušal?! Za norca me bodo imeli, če bom maredii kaj proti splošnemu mnenju, ne pa me poslušali. Pa tudi, ko bi tega ne bilo, kdo od njih mi bo kaj verjel, če pa vidi, da včasih tudi sam nisem nič drugačen kot on."
"Dovoli mi še nekaj besed. Pa si morda mislil iti druge spreobračat, ne da bi pred tem pometel v svoji hiši?"
"No, ... morda res nisem dovolj pomislil na to. Sicer'-pa pri meni sploh ni toliko narobe. Saj ne kradem, ne preklinjam, druge več ali manj pustim pri miru in ..."
"...in spiš spaaje pravičnega. Vera. Oprosti,' da sem te motil. Začel si tako silovito pa som mislil, da ros hočeš kaj spremeniti."
"Krivičen si, Gospod. Počutim se dosti močnega, da bi šol med ljudi."
"Verjamem. Vendar pa še nisi dovolj močan,da bi opravil s sabo."
Peter Lah
POGLEJVA SI V OČI
Poglejva si v oči in zapišiva v srce, močno naj zadrhti in razpošlje svoje sle.
Poglejva si v oči in zastaviva si cilj, kakor ptič leti letiva tisoč milj.
Poglejva si v oči si srečo zaželiva, srce v ljubezni se topi in ostanek naj se v eno zliva.
Poglejva si v oči in na preteklost pozabiva, črni globus se vrti, v nasprotno smer stopiva.
Poglejva si v oči in srce bo vztrepetalo, za trenutek bode vse skrbi s kopitom sreče poteptalo.
Poglejva si v oči in iskra se bo vžgala, iskra trajne radosti kot sonce močno bo sijala.
Janez Kastelic
.-S*'
S**
v..'
/1,




I
h ■
x-;\
DUHOVNI PROBLEMI SLOVENSKEGA ČLOVEKA V OBDOBJU MED OBEMA VOJNAMA
■ . r .1: vn- v 'j a
Pj'va svetovna vojna je prinesla slovenskemu šloveku veliko gorja. Niso bili le fantje in možje tišti, ki so trpeli, bile so tudi številne žene, matere, dekleta, sinovi in hčere, ki so zanje trepetale in molile. Vojna je razen trpljenja prinesla tudi duhovno krizo. Od kod tako zlo? Je Bog pozabil na človeka? Takega dvoma se šlovek seveda ne more znebiti v nekaj dneh, oziroma je le nekaj posameznikov, ki jim po Božji milosti to uspe. In prav zato se je ta duhovna kriza kazala tudi v obdobju med obema vojnama, človek postane razdvojen, iz tega pa izhaja iskanje neke popolnosti in poskus doseči ravnovesje med / . vero in obupom. Človek ni več le sprejemnik, ki posrka, če kaj dobi, ampak začne iskati; postane pa ne le iskalec, amak celo borivec z Bitjem, ki je absolutno popolno. Gotovo je do tega v veliki meri prišlo zaradi vpliva iz Zahodne Evrope, vendar pa slovenski človek se tega novega gibanja gotovo ne bi oprijel, če tudi sam ne bi talco čutil.
Šlovek se nemalokrat nevede oddaljuje od Boga in na določeni stopnji te oddaljenosti se svet zamaje pod njim. Ni je več stvari, ki bi bila trdna, vse ostaja še bolj relativno kot je e bilo prej. Za pesnike in pisatelje obdobja med obema vojnama, ki jih označujemo za "religiozne", je značilno, da tega dvoma niso skrivali in tajili niti pred seboj, niti pred drugimi, če le pomislimo na Gregorčiča in dr. Mahniča, je bilo prej kaj takega nemogoče ali pa je vsaj naletelo na velik odpor. Gre seveda za več. kot petdesetletno časovno razliko in še toliko večjo duhovno. Pa vendar: slovenskemu človeku je bilo zdaj dovoljeno "javno dvomiti". Jasno se je pokazalo, da človek ni le pasiven vernik, ampak, da mora v boju, pa čeprev z Bogom, najti to, kar bo njegovo osebno prepričanje.. Ali je tak "javni dvom" dober ali slab je seveda težko reči. Večina stvari se lahko že v nekaj dneh spridi, vsekakor pa je tako gledanje na svet, gledanje zrelejšega človeka. Pravzaprav vsi živimo za to, da bi v življenju našli pot, ki je določena prav za nas.

Našli pa bomo lo, če bomo iskali. ICdor pa išče, mora že vna-_ prej vedeti, da prave poti ne bo nujno našel že ob prvem poskusu.
Seveda je do talcih dvomov prihajalo tudi že v prejšnjih obdobjih, vendar pa nikdar tako globoko in tako mnDŽočno kot v obdobju med obema vojnama. Na vsak načjin je to le delček poti, ki je vse bolj strma in nekam vodi. Težko je reči kam., gotovo pa je ta dvom vse bolj sistematičen in radikalen. Marsikdo je iz določene verske pasivnosti prešel na skrajni drugi pol in zdaj - pasivno sprejema dvom.
Marko Tomažič
HVALNICA ŽIVLJENJU - iz ust neozdravljivo bolnega človeka
Giovanni Papini je italijanski pisatelj (Firence,ji 081-1956), ki se je najprej ukvarjal s časnikarstvom. Bil je borben ateist, a se je spreobrnil in postal katoličan. Odtlej je vse svoje moči postavil v službo vere. Da bomo prav cenili vrednost Pa-pinijevih razmišljanj, moramo vedeti, da jih je narekoval ob koncu svojega življenja, ko gaje že več kot tri leta mučila huda paraliza. Dejansko je šlo za počasno umiranje: najprej so bile prizadete noge, naro pa še roke, tako da je bil svga zadnja dela prisiljen narekovati.
Med tem časom je izgubil mlajšo hčerko, mater treh otrok. Paraliza je napredovala počasi, toda neizprosno: dosegla je že grlo. Vsak pogovor s prijatelji in znanci mu je bil v veliko muko. .Edino sorodniki, še posebno ena od vnukinj, so ga še razumeli. Malo pred koncem, ko je bil že popolnoma nepremičen, slep in napol nem, je narekoval tele vrstice, ki predstavljajo neke vrste hvalnico življenju, v kateri poveličuje veselje, ki mu še ostaja.
Hvalnica življenju
Včasih so čudim tistim, ki se čudijo moji umirjenosti v tem nesrečnem stanju, v katerega me je pahnila bolezen. Odpovedale so mi noge in roke; skoraj sem oslepel in onemel.
Ne morem torej ne hoditi, ne stisniti roke prijatelju, niti pisati, še podpisati se ne morem: ne morem več brati in komajda še lahko govorim in narekujem. To so neozdravljive izgube in strahotne odpovedi, zlasti za nekoga, ki je silno ljubil hitro hojo, stalno bral in vse sam pisal: pisma, beležke, misli, članke in knjige. Vendar ne smem podcenjevati tega,, kar mi je še ostalo in kar je veliko in pravzaprav - najboljše.
Res je, da stvari in ljudi zaznavam v nejasni in zastrtih oblikah, kot prikazni skozi kopreno pepelnato sive megle, vendar je enako res, da nisem obsojen na popolno temo: še vedno se lahko veselim sončne svetlobe in žarka luči iz svetilke. Razan tega lahko s svojim desnim očesom vsaj napol razločim ~ če mi jih le dovolj približajo - barvne lise rož in poteze obraza. In vendar se mi zdi, da so ti zadnji siji izgubljenega vida radostni čudeži za človeka, ki že več kot dvajset let živi v strahoti stalnega mraka.
To še ni vse: Še vedno mi je v veliko veselje, da morem po-lušati besede prijatelja, branje lepe pesmi ali zanimive zgodbe, slišim lahko blagoglasno petje ali kakšno simfonijo, ki vliva nove topiine vsemu našemu bitju.
Vse to pa ni nič v primerjavi z veliko večjimi darovi, ki mi jih 9og še naklanja. Ohranil sem, čeprav za ceno stalnih bojev, vero, razum, spomin, domišljijo, ustvarjalnost, veselje do razglabljanja in premišljevanja in tisto notranjo luč, ki ji pravimo intuicija ali navdih. Prav tako sem ohranil ljubezen do družine in prijateljev, zmožnost, da imam rad tudi tidte, ki me poznajo samo iz mojih del. In še vedno morem, resda mukoma in počasi, drugim posredovati svoje misli in občutja.
Ko bi mogel hoditi, govoriti, gledati in pisati, pa bi imel trdo in brezčutno srce, bi bila "moja bolezen" neizmerno
imj-Ša- Bil bi nakalcšna muova duša v nekorisna«- ^ivcjr. ralasu« čaj bi mi pomagalm, še bi lahko i-a7.] očr-o govoril s pa bi no inai nič povedati?! Vedno sem priznaval premoč duha nad materijo; bil bi nepošten in strahopeten, če bi sedaj, ko sem sredi preizkušnje, spremenil mi sijanj e pod tezo trpljenja.
In ker hočem biti. v svoji izpovedi do kraja iskren, bom povedal še tisto, kar so zdi že neverjetno. Glavna znamenja mladosti so: pripravljenost ljubiti, vedoželjnost in iznajdljivost Kljub mojim letom in kljun moji bolezni čutim velikansko potrebo po tam, da ljubim in da som ljubljen; v meni je nautašljiva želja, da bi se seznanil z novimi stvarmi na vsah področjih znanosti in umetnosti, in ne izogibam se polemik in bojev, kadar gre za obrambo najvišjih vrednot.
Čeprav se to silno navdušenje zdi morda smešno, st upam trdi is, da se še danes čutim, dvignjenega v brezmejno morje življenja - prav zaradi te svoje mladostne zagnanosti.
Iz francoščine prevedla Franci Pavlič in Fonzi žibert
i
EDVARD KOCBEK V VIPAVSKEM SEMENIŠČU
V januarju I960 jo takratni ravnatelj Srednje verske šole v Vipavi ~ prof. Tone Požar obiskal na domu v Ljubljani prof. Edvarda Kocbeka m ga povabil, naj pri.de predavat za Prešernov dan v naše semenišče. Prof. Kocbek je ljubeznivo-pristal in prišel na našo proslavo Prešernovega dne 8. februarja 1963.
Najprej ir? semeniški zbor zapel tri pesmi na Prešernovo besedilo: St. Premrl: Zdravica, A.Hajdrih: °od oknom,7r.Venturini
Nato je ravnatelj predstavil predavatelja - gosta:
"Veseli smo, da imamo v svoji sredi odličnega slovenskega pesnika, pisatelja, esejista in krščanskega misleca - prof. Edvarda Kocbeka.
Kot mlad študent v Ljubljani je bil po 1. svetovni vojni že predsednik Va-t-oli škp Dijaške zveze Kmalu. •»-* costai vodja
mladinskega gibanja križarjev (ime po reviji "Križ na gori"), ki je izšlo deloma iz osnov Krekovega krščanskega socializma ter Cankarjeve duhovne dediščine. Cilj križarjev je bil dvojen:
Radikalno poglobljeno krščanstvo v tistem evangeljskem duhu, kot se je pozneje pojavilo na II. Vatikanskem koncilu.
Polnokrvno slovenstvo. To je skrb za pereča kulturna, socialna, narodnostna,vprašanja - vključno tudi dialog z marksisti v duhovnem pluralizmu.
Literarno pripada Kocbek ekspresionizmu in novemu realizmu. Kot mislec pa izhaja iz krščanskega eksistencializma in personalizma.
V začetku 2. svetovne vojne se je zavestno odločil za aktivno udeležbo v NOB na čelu svoje skupine krščenskih socialistov.
V vseh viharjih med vojno in po njej je ostal zvest narodnemu občestvu in jasnemu krščanskemu prepričanju.
Prisluhnimo njegovemu predavanju!"
Kocbekovo predavanje smo posneli na magnetofonski trak in ga zdaj - po 16. letih prvič objavljamo v notranjem semeniškem glasilu "Iskre".
Po proslavi nam je Kocbek podaril izvod svoje "Tovarišije",
1 . dela svojega partizanskega dnevnika z lastnoročnim posve-, tilom: Knjžnici malega semenišča v Vipavi na Prešernov dan 8.II.1968 Edvard Kocbek.
Osebnost in delo Edvarda Kocbeka sta vsa leta njegovega življenja povzročala hude polemike in nasprotujoče si sodbe.
Po njegovi smrti (3. novembra 19.81) se duhovi pomirjajo in sodbe se popravljajo v njegov prid. Splošno mnenje je, da je bil Edvard Kocbek odličen besedni umetnik,prodoren mislec, velik Slovenec in, kristjan. Politik pa ni bil. Naslednje predavanje to potrjuje.	« —
Prof.Tone Požar Vi p ava, apri 1 19 3 4
Spoštovani g.ravnatelj, dragi g.profesorji in preljuba mladina!
Današnji Prešernov dan ne slavimo samo največj ega slovenskega pesnika, ampak slavimo obenem dogodek, s katerim smo Slovenci iz ljudstva postali narod. Glejte, ljudstvo je etična skupina, ki se poslužuje svojega posebnega jezika, ki živi s svojimi .	. \
navadami in šegami, vendar s svojim duhom spoznavajočim ne sega preko nekega anonimnega življenja. Narod je pa tisto občestvo jezikovno in kulturno in govorno, ki ima že razgibano zgodo-vino, razširjeno občestno življenje in ki na svoj način že pojmuje svet in življenje. Kadar torej ljudstvo postane narod, takrat se vrednosti njihovih pripadnikov razodenejo. In kako se to napravi?
To se zgodi talco, da se vedno manifestirajo v veliki osebnosti. Zgodovina nam pripoveduje, da je to ali veliki epik, da je to velik državnik, da je to morda posebne vrste znanstvenik z neko. vizijo, ali pa je največkrat umetnik, besedni umetnik, Pesnik.
Visoko razviti narodni subjekt ima vedno stvarno določene v svoji zgodovinski in naravni vsebini bistvene vrednosti. Dokler pa teh vrednosti ne utelesi neka velika oseba, dokler se ne izrazijo v njem na posebno jase, splošno veljaven način, ta-ko dolgo ljudstvo ni narod. Tako. dolgo tudi veliko, števično veliko ljudstvo ne more biti narod. Nasprotno pa se številčno tiajhno ljudstvo lahko razvije v narod tisti hip, ko se zavoljo tnzličmih okoliščin njegove usode, njegovo življenje s preteklostjo in s koprnenjem po prihodnosti - ta dimenzija je posebno važna pri narodu - razvije do takšnega spoznanja o samem sebi,
3a se nujno osredotoči v veliki osebnosti.
Glejte, mi danes slavimo Franceta Prešerna in slavimo s tem ^récLne samo našega največjega pesnika, ampak ponavljam.,mi slavimo dogodek, s katerim smo postali iz ljudstva narod. Tre-tješolci in četrtošolci morda te stvari žsc poznate, drugi pa ^oste še spoznali, da je v tem smislu France Prešeren res edin*t' stvena osebnost. Kar se njegove umetniške vrednost tiče, lahko ^oČemo, da mu najbrž v vseh jugoslovanskih narodih ni para.
Njegova nenaravna prikazen je bila pred sto leti, malo manj, podobna pravemu elementarnemu pojavu. Na slovenskem nebu se je pojavil kot blesteč meteor, kajti niso ga naznanili nobeni pravd, predhodniki po vsej Sloveniji, Takrat se še ni imenovala Sloveh-dja, no je bila neka vrsta avstrijskih lcronovin in v Avs-tiji in Italiji Beneška Slovenija. Vsa ta zemlja je doživela nekatere zanimive sunke v kulturo in nekatere znanilce, ampak do njega ni bilo nobenega, ki bil raven. On je izšel tako rekoč . naravnost iz narodove vitalnosti in njegove silne žakladnosti. Skrivnosti, ki so se nakopičile v slovenskem narodu, so težile samemu sebi, v pretvorbo nižjih kvalitet v višje, iz induvidualni h pesniških in kulturnih pojmovanj po posameznih pokrajinah. Tako smo imeli pretresljive osebnosti na Štajerskem, na Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu samem, deloma v Istri. Ajnak na splošno veljavnega slovenskega človeka, ki bi tako osredotočil vse naše lastnosti, vse naše težnje, pa ga do Prešerna ni bilo. On je torej bil tisti, ki je znal nastopiti bot neke vrste zakonodajalec in obenem prerok.
G. ravnatelj je že povedal par potez, ki jih lahko še prav-zaprav ponovim. On je z vsem svojim življenjem, posebno pa s svojim pesniškim delom bil prava inkarnacija, vsega neke vrste nemira, celo nereda, obenem pa tistega dragocenega težišča, ki bi v slehrnem zdravem, naravnem in zgodovinskem merilu vendarle težil v osebni red: v osebni in nadosebni red. Pr iem dovolite,
.a predilo začnem-stveri, ki vas bodo bolj zanimale, da poudarim pri Prešernu njegove posebne odlike. Najprej veste že, da, danes smo slišali to, mu je vsem Slovencem skupna slovenska govorica prvič zazvenela naeres suveren in za vse čase veljaven način. Slovenski pesniški izraz je v njegovi ustvarjalni moči za-dobil dotlej največjo oblikovno lepoto in pravilnost. Potem pa, kar je zelo važno, prešeren je bil prvi avtentični pesnik. Ne '-n™-, -7.qr>adi tega, ker mu je beseda pela, ne samo zaradi njegova '.asiène izobrazbe, ampak zato, ker je ustvaril v vseh zakonih umetniškega in neke vrste moralno - psihičnega ustvarjanja.
Bil je prvi, ki je svoje osebno trpljenje direkno izražal, ki ga je pred vsemi Slovenci razodel kot neko splošno človeško
trpljenje, lei se ni sramoval nobenih intimnih razodetij. Potem je bil tudi tisti, lei je preko tega svojega osebnega trpečega življenja pozival slovenskega človeka, naj zapusti nemir, naj zapusti trpljenje, prdvsem pa je govoril narodu, naj zapusti dotlej vegetativno ljudsko stanje, naj preraste neke vrste pro-
vicializma. Naj človek zapusti neke vrste vegetativno stanje,
k
neko bivanjsko samoto,kàor bi danes rekli, naj premaga to neko anonimno usodo naroda, naj pokaže gljobljo radovednost za resničnost sveta, da se iz notranjega preobilja začne navezovati na bližnjika, tako, da prerašča dolinske, gorske,deželne in vse druge meje in da začne pri vsej enoti slovenstva izražati to, kar je bistvo vsake umetnosti, uvidljivost, neke vrste dejanje iz notranjega preobilja, da ustvarja svojo kulturno, duhovno neke vrste politično komunikacijo. Vse to ugotavljamo o Prešernu, moramo pač mirno reči in zaključiti, da je bil pravi slovenski umetnik, prvi, ki je prav po tem prebujanju nemira to pospeševanju pristnih čustev in po odkritem življenjskem spoznavanju, umetniškem zavezovanju, resničnosti, bil resnično velik človek, velik umetnik in velik Slovenec. Bil je talco daleč, kakor sem že prej omenil, da je ljudi pretresal in celo ljudi pohujševal v pravilnem pomenu besede.
Za nas slovenske kristjane, da vidimo sedaj malo svoje lastno področje, je Prešeren kot pojav in kot delo še posebej zanimiv. Glejte, njegovo naj večje delo., njegovo umetniško najbolj dovršeno delo je Krst pri Savici. To delo, ki slovi po odlično izpeljani slogovni in metrični veljavi, je nadvse pomembno po svoji vsebinski tematiki, kajti posvečeno je zmagi krščanstva nad poganstvom. To delo zaposluje vse do danes razmišljujoče tokove najrazličnejših nazorov med Slovenci, v prejšnji dobi in danes.
Pred dvema dnevoma smo na televiziji poslušali šest, sedem ljudi, ki je vsak povedal svoje mišljenje o Krstu pri Savici. Dejstvo je, da je Krst pri Savici tako velika, tako enotna po različnosti in talco različna iz enotnosti dela namreč, da dopušča razlage različnih vrst, ampak velja pa dejstvo, da je tematika tega Krsta pri Savici, tega velikega dela, dejansko zmaga
krščanstva nad poganstvom pri slovenskem ljudstvu, 'ekateri ned misleci se ne morejo pomeriti z dejstvom., da je Prešeren svoje najbolje in umetniško najbolj dovršeno delo posvetil uram spreobrnjenju slovenskega ljudstva v krščanstvo. In se rešujejo nekateri v rešitve, da je to neke vrste simboličen, spio šen, univerzalen, simboličen izraz njegove ljubezni. Drugi se oklepajo stavka, ki ga je rešeren sam napisal Čelakovskemu, češ da gre za umetniški poskus, vendar je povsem jasno, da tako intenzivne pesniške stvaritve rač ni mogoče imeti za neki ali taktični poklon takratni slovenski duhovščini, kakor so nekateri celo govorili, niti za metrični poskus, niti za nek univerzalen erotični izraz. Bistvo tega umetniškega opusa lezi pač globlje. Prešeren se je brezdvomno zavedal okoliščin, ki so spremljale najpomembnejšo prelomno dobo v zgodovini slovenstva prestop iz poganstva v krščanstvo. Mišuo slavili in bomo - "'e slavili, letnica ni točno ugotovljena, ampak gib ljemo se okoli 1' /0 letnice svojega pokristjanjenja. To je za nimivo za nas Slovence, zaradi nas samih, pa tudi za vse Piovane, kajti mi smo prvo slovansko pleme, ki je sprejelo krščansko vero in se z njo v takratni kvropi vkjučilo v konstelacijo, v dobi zgodovinskih in civilizacijskih sil, ki so razvijale življenje na višji ravnini. Prešeren je bil tako globok duh, da se je brez dvoma zavedal težkih okoliščin, ki so takrat nujno spremljale ta zgodovinski preobrat v slovenskem ivi j en ju. Vedel je, da se je pokristjanjenje dogajalo z mečem, toda hkrati je vedel, da Slovenci na noben način niso mogli takrat ostati v primitivnih poganskih razmerah in da ni bilo nobenega drugega izhoda in da se je prestop na višjo ravnino žal moral izvršiti s prav tako neizbežno, skorajebi rekel revolucionarno silo, za katero vemo danes, da se v t^m območju morala v mnogo bolj civiliziranih okoliščinah izpeljati celo slovemska osvobodilna revolucija. Prešeren je obe veliki prelomni dobi nekje kot videc celo povezal v dveh verzih Uvoda, ki smo jih danes nekje že slišali. Pravi:"Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi, si prosto voljo, vero in postal V nrvem verzu je zadaj zarisano iskanje in odkritje ljudi
iz poganstva. V drugem verzu pa je polagal bistvo vsega tega, kar še danes pravzaprav traja in kar je bilo bistvo osvobodilnega napora, poosvobodilnega takoi*imenovanega revolucionarnega, s katerim kakor pravi Prešeren, si svobodno izbiramo vero in postave. Ta proces še kar traja. In kot neke vrste reflektor, ki nam to njegovo misel še bolj osvetli, nam govori verz pri Trstu samem, kjer pravi, da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit moramo se, prav uk njegovi, li nobenega dvoma, da je krščanstvo Prešernu tista duhovna, moralna, kulturna in splošna tradicija, vizija, ki je še dvatisoč let usmerjena v prihodnost človeštva. Iz vere v bošje učlovečenje usmeri upanje na človekovo pobožan-stvenje, kakor to govorijo že danes nekateri zelo znani katoliški teologi, ilislim, da je prav ob osnovni misli Krsta in prav na današnji dan Slovenci praznujemo Prešernovo smrt in z njim dan naše kulture, potrebno razmisliti o tem čisto slov enskem dejstvu, da smo Slovenci izpred 1200 let postali kristjani in ostali kristjani. Potrebno je razmisliti morebiti o tem'dejstvu še zavoljo tega, ker so danes poleg krščanstva navzoče v našem občestvu nove zgodovinske sile in zavoljo tega, ker se je krščanstvo danes okrepilo, se je nekje pojavilo v mnogi, razdrobljeni obliki, ki živi iz temeljev in spoznanj II. vatikanskega koncila naše najvišje verske inštance. Izhajam iz teze, da je prisotnost mnogih zgodovinskih sil osko povezana z nastopom krščanstva na slovenskem in ve dvropi sploh. Jaz sem eden izmed tistih, ki ima marksizem za neke vrste opomin jevalca in dopolnjevalca krščanstva. Krščanstvo je nastopilo med vsemi barbarskimi ljudstvi, takrat ko je pac nastopilo, tudi kot utemeljevalec vseverskega življenja, ne samo kot njegov odreševalec in odpiralec onostranskega odrešenja.
V srednjem veku in še potem je krščanstvo, posebno v katoliški obliki, iniciativno moralo soustvarjati ori celotni usodi evropskih držav.:Duhovniki niso bili samo kateheti, bili so učitelji vsega življenja. Pa vseh območjih so postavili orve zametke kulture, civilizacije. Poglejte samo v zgodovino velikih redov v Dvropi v srednjem' veku in v začetku novega veka.
To svojo vlogo je katolištvo moralo opravljati vse dotlej, dokler se oo avtonomnih postavah kulturnega življenja posvetna območja življenja niso osamosvojila in dokler se katolištvo ni uredilo na svojem avtentično verskem območju. Seveda so bili tisti procesi tu in tam boleči. Cerkev sama je predolgo vztrajala na terenu, ki ni bil več njen in ki ni njen avtentični del. Včasih je zelo pohujšljivo združevala križ in meč.
Tudi potem, ko so se območja že pametno razdelila, so mnogi katoličani še stoletja posredno vztrajali na napačnih privilegijih ali pa na napačnem združevanju vere in javnega življenja in v saraolastnem pojmovanju oblasti družbenega in političnega življenja. Predvsem na smo za Slovenijo kristjani in ne samo katoličani zamujali ddžnost, da s svojim moralnim glasom, s svojo duhovno in s svojo družbeno kretnjo sežemo v krizo evropske družbe, ki si ni znala sama od sebe uveljaviti družbene pravice nad krivico. Zato pravim, da pojmujem marksi ■ zem kot nujen pojav, kajti življenje zahteva neprestano kompenzacijo, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu, in zato je marksizem nekje moral nujno nastopiti. Prišlo je tako do marksistične revolucijonarnosti v osebnem in javnem življenju, kajti prišlo je do nje zato, ker ni bilo prave evangeljske ra-dikalizasije. In kar eden ne stori, mora storiti dugi.
In danes, ko se je marksizem uveljavil v precejšnjih deželah hvrope pa se^§ drugim vatikanskim koncilom vzdignilo krščanstvo na tako poseben in skoraj feniksu podoben način, da se sedaj obe zgodovinski sili nekje začudeno spogledujeta xn prihajata do mirnejšega spoznanja, da sta pravzaprav obe nekje na svojem terenu določeni in da imata obe nekje svojo nalogo, ki počasi mora nastati avtentična naloga, v katero drugi ne bo več posegal. Poleg tega pa je krščanstvu in marksizmu lastno podobno, včasih celo enako upanje prihodnje človeškosti in človeka, dbenem je nekje lastno napredovanje v smeri prihodnosti proti vedno večji spontanosti in zavestnosti. '7 zadnjem času sevdialogu med kristjani in komunisti odkrivajo se nekatere druge zanimive podobnosti, ,-am tu ne gre za to, da sedaj sklepam0 prehitro na potrebo nekega določenega, e vsakdanjega dialoga,
najmanj pa na pozebo nekega nazorskega sinkretizma,. to se pravi nekaga nasilnega spajanja obeh nazorov v.enega - do tega ne bo n-ikoli pralo pač pa smo dol -..ni spoznati marksizmu avtentično človeško potrebo po celotni nezmanjšani človeškosti,po avtentični, zakoniti zemeUjskosti in po odprtem medčloveškem ivijenju. Marksizem še ne nastopa več kot maščevalec naših gioov popuščanja, sedaj e počasi odkriva tista prvine svojega nazora, v katerih se lahko razodeva kot sodelavec in-soustvar jalec. To se dogaja tudi na krščanski strani, na katoliški,protestantski. in pravoslavni. Prišli bodo časi, vi jih boste mladi seneniščniki doživeli in morebiti se boste kdaj spomnili teh besed, ko bo čez desetletja, morda -e čez desetletje nastopila v vsaj nekaterih deželah pametna, modra simbioza med silami narave in silami nadnarave. V tem smislu je prav, da vas, ki ste se kot mladi fantje odločili, da se boste posvetili enemu najlepših človeških poklicev, da vas opozorim že danes na modro ločevanje in na modro združevanje, -ajprej mislim, da je čas, da katoličani čimprej prenehamo s formuliranjem in kako bi rekel, bivanjem iz neke površne, neresne, včasih bi človek lahko rekel lažne transcendence. Kaj mislim pod tem- Pod tem mislim neke vrste zgolj deklarativno, zgolj neko apologetsko, preveč defenzivno, neko statično, neaktivno krščansko bivanje in ■ ivljenje. nasprotno pa poudarjam to, kar se razvija že pri nekaterih razvitih evropskih deželah, namreč stremljenje, da se kristjani začno udeleževati vsega zemskega življenja v nepolnem obsegu, da sivijo svoje lastno življenje tako, da se v • njem razodeva in odseva vsa ta sinteza narave in nadnarave, da kratkomalo kristjani predstavljajo pravo inkarnacijo - ute lesitev), kakor je to živela prva naša Cerkev. Talco lahko rečemo da se je treba bati dveh ekstremov; na eni strani prevelikega spiritualizma, na drugi strani pa spet prevelikega aktu--alizma. reveč sniritualistični kristjani so po krivem orezi-rali zgodovino zemeljsko, njene avtonomne zakone kot važno determinanto osebnega in družbeno - političnega življenja.
o drugi strani pa aktivistični kristjani, se pravi, neke vrste kristjani, ki misijonstvo pojmujejo samo v nekem smislu
pridobivanja duš brez obzira na utiranje pota snovnih potov do človeka, do nekih dokazov medčloveške ljubezni, s katero da-*, nes lahko edino uspemo nastopiti kot đoka'z ftekega prepričevanja, zato za primer laho formuliram sledečo misel "Mislim da je modro in v skladu s sholastično tradicijo, da prasričnosti danes ne moremo formulirati več brez odnosa do objektivnega sveta, da človeštvo, krščansko človeštvo mora poznati danes prav tako. pravico kolektiva, kakor je doslej poznal pravico posameznika. Napačno je namreč tisto krščansko pojmovanje, ki pravi da je družbeno - politična pravica na koncu koncev le izraz neke ateistične koncepcije v svetu in da je za kristjana merodajna le pravica notranjega življenja. To razklanost moramo zavreči,mi moramo danes težiti po enotnosti, za nas mora biti pravica tista, ki izhaja iz evangeljskega življenja in tista, ki izhaja iz naših nadaljnjih življenjskih dejev na zunaj. Strahovita zabloda bi bila in ta bi mogla spraviti krščanstvo v zelo zagaten položaj če bi recimo nek spovednik pojmoval tako, da more biti nekdo d' objektivno sicer kriv s stališča družbene ali državne justice v očeh svoje spiritualistčne krščanske vesti pa je lahko nedolžen. Mislim, da takšne dvojnosti ne smemo več prenašati. Ne zavoljo tega, da s tem delamo uslugo marksizmu in socializmu temveč zato, k—Er je tudi smisel vatikanskih odlokov,zapovedana danes za kristjana enotnost življenja, enotnost pojmovanja sveta in enotnost pojmovanja življenja. Vsak pravno ideološko izobražen kristjan že ve, da nobena justica ne more ostati ju-stca, če prelomi moralo intencije. To je že malo kunštno rečeno za vas,ampak spada k misli, naj jo povem do konca, z druge strani pa kristjan ni pravi evangeljski dejavno kristjan, če te namernosti, te intencije ne spozna ali pa jih ne mora vzpostaviti v današnji družbi, živimo namreč v konkretni de-seli v konkretnem času in določenem ritmu. Vsakdo izmed nas živi ravno tako konkretnega človeka,vsakdo izmed nas je poln dejavnih misli:, nagibov, neodložljivih, nezadržnih dejanj.
Mislim, da se kljub temu, recimo to lahko povem vam z vsem veseljem, ki vidim, da se kljub težkim razmeram kljub temu, da se stiskate in da se morate boriti s težavami, da živite
pa vendarle nekje tako spontano, tako sproščeno in talco samo po sebi razumljivo življenje v tej naši družbi, tako da niste, kakor sem prej v šali rekel "oaza", ampólle ste avtentičen pravi del naše družbe in tega se zavedajte. Nihče se več ne more med vami potegovati v občestvenem življenju iz skupnih dejanj sku-nosti za delo, konkretni slovenski kristjan se hočeš nočeš mora udeleževati zgodovine in mora vplivati nanjo. Zato izražam sedaj,, mladi dragi moji prijatelji, neke vrste apel - oklic na vas* Nujno je, da se med nami vzdignejo poklicani duhovniki, laiki in da začno vernike nagibati v skupno usodo družine,soseske, naroda. To govorim tudi sedaj drugim kontinentom - človeštva. Nujno je, da se.z zgodovinskim smislom obdarjeni med nami začno vzdigovati in navajati svoje prijatelje, kristjane, na objektivnost, na zakone sveta, zgodovine, družbe. Nujno je,da ne spoznamo le vrednost tako imenovanih lcazuističnih rešitev in neposrednih,večkrat taktičnih rešitev,ampak, da spoznamo predvsem pravo pristno danost zgodovine, kakor se razodeva iz današnjega stanja stvari in pravih spisov našega razodetja. Vernik naj ne spoznava le notranjo vrednost objektivnega sveta, kjer se struktura sveta vidi tako bolj v nekakšnem posebnem prerezu, ampak naj spoznava vso kompleksno odgovornost,vso, kakor pravimo dialelctič^O^ovzemanje silnic sveta, kjer se črke usode razodevajo tudi v perspektivi, v večji, veljavnejši itd., v kolektivnejši perspektivi. Mi kristjani smo zavoljo prema-lega,odnosno premajhnega znanja teologije v zemeljskih zadevah še vedno v skušnjavi, da se zatekamo v nemir, neke psevdovesti, kjer je odgovornost včasih rada enaka nevednosti in celo včasih rada nerodna. Mnogo bolj se moramo odpreti bližijjiku, tudi kadar ni kristjan, pa je pristno zavzet za blagor človeka in družbe. Najboljša oblika krščanskega odprtja v svet in zgodovino sta danes dve ideji. Vi ste slišali, da gre z % •pluralizem, dialog. Kristjan mora danes odločno zavrniti misel, da bo morala družba postati nekoč spet popolnoma krščanska. Če bi se postavil na tako stališče, bi nehote ali spet prišel v neke vrste klerikalizem ali pa celo nekje bi se moral posluževati sile, duhovne povezave z zvezdami. Tako pa moramo na drugi strani ravno tako odločno zavrniti misel, na neke vrste pest

zgodovine in zato je tu misel pluralizma. Pluralizem je, kakor že lartinska beseda pravi, ideja več elemnetov, sožitje več prvin, ideja sožitja in sodelovanja različno usmerjenih ljudi.
Francoski filozof Maritain, ki smo ga pred vojno zelo cenili, je že takrat jasnorrekel:"Moramo se odpovedati temu, da bi v skupnem izpovedovanju nazora iskali izvor in počelo enotnosti družbenega telesa." To je spoznanje, do katerega ni treba, da pridemo samo mi; nismo samo mi dolžni kristjani, do tega spoznanja bodo morali priti slej ali prej tudi komunisti. Plùralizem pomeni enotnost akcije, v različnosti prepričanja.
To bi bila nekako še najboljša definicija za pluralizem, že mi kristjani, ki smo se udeležili osvobodilnega boja, smo se takrat v slavo našemu učitelju Maritainu odrekli takšni obliki pluralizma, ki bi hotela vzpostaviti neke oddeljene, politične družbene organizacije za vse duhovne nazore. Tak pluralizem bi tudi ne bil zdrav, tak pluralizem bi namrč spet razdeljeval družbo, spet bi bile različne zadruge, različne posojilnice, različne snovne organizacije, vse do strank, s tem bi se spet lomila enotnost naroda in družbe, zastrupijeval bi se odnos medčloveški in kar bi bila pereča seveda nevarnost, s tem bi se vera osamejevala na en sam tabor. To bi bilo nasprotno evangeliju, ki pravi ;"Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zmešala v tri merice moke." kar se pa dialoga tiče, ta ideja izvira naprej prav iz tega opisanega pluralizma. Poudariti moramo potrebo po jasnosti med nami kristjani samimi. Gre za dokazljivo razvidnost sobesedniku^ da gra nam kristjanom rasnično prav tako za človeka in človeškost, kakor vedno pravi marksistični humanizem. Neverujoči mora čutiti, da gre pri vsem našem dejanju in nehanju za neizbežno reševanje vseh notranjih trprašanj. in veste, da so danes strahovita vprašanja odprta; vojna in mir, nerazvitosti dežel, probilje prebivalstva, ponekod potem pravilno zadoščanje človekovih potreb, nevarnost preobilja prostega časa, ki se bl-iža in tako dalje. Poudarjam torej dejavnost pred mišljenjem in ker gre, kadar govorimo o dialogu predvsem za razgovor med teistom, vernikom
Boga in ateistom, neverujočim moramo priznati, da imamo mi v svojih lastnih vrstah precej neke vrste ateizma. To se pravi, imamo nekaj praktične ateiste, ki sicer iz tradicije in iz nekih navdd verujejo v Boga, z besedami često na koncu svojega jezika, s svojimi dejanji, iz globine svojih možganov, svojega popolnega, čistega in prepričanega čustva, pa ne verujejo vanj, ne verujejo ga z dejanji pa tudi z mislimi, v mislih zanikajo. To so kristjani, ki so pač napravili mrtvega malika iz živega Boga. Ce jeres, da je absolutni ateizem sad in obso-ba praktičnega ateizma, potem bomo zadobili pravo razmerje do absolutnega, se pravi do pravega ateizma, šele takrat, ko se bomo mi najprej rešili svojega lastenega praktičnega ateizma.
Kaj hočem s tem rei? Da mora krščanska vera ostati najprej sama živa, globoka, celostna, bivanjska, kakor rečemo. Zaseči mora vsa področja človekovega življenja. In čeprav ne boš takega človeka na zunaj takoj spoznal v avtobusu in na cesti itn., ga boš pa vendarle ocenil po njegovih dejanjih, po njegovem načinu govora in po vsem njegovem pa le boš spoznal, da bo kipel iz njega poseben čar, ki veje iz nekega globokega, duhovnega, notranjega, celostnega prepričanja. To se pravi, verovati v Boga, se pravi živeti na načn, da bi človek, ki Ijo-če reči, da bi človek ne mogel živeti, če bi Boga ne videl.
To se pravi, to je popolnoma absolutno na tehtnico postavljeno človekovo življenje. Verovati v človeka se torej pravi živeti na način, ki pravi, da bi človek ne mogel živeti, če bi Boga ne bilo. Pravemu verniku morata evangeljska pravičnost in evangeljska pozornost za vse človeške stvari navdihovati, ne samo pravična, ampak tudi sveta dejanja, mora ne samo udeleževati se dejavnega življenja, ampak tudi soustvarjati javno življenje. Ne samo biti navzoč, ampak tudi utemeljevati novo življenje. Takrat se posvetno in duhovno kristjanu ne bosta več zoperstavijala,sovražno drug drugemu, tako kakor neke vrste sveto proti nesvetemu ali čisto proti nečistemu, temveč se bosta usklajevala kot dve popolnoma pravilni, naravni zakonitosti, dve vzporedni in za človeka enako pomembni stvarnosti. To bo tembolj mogoče, čim bolj spoznavamo:na mnogih po-
đročjih vemo kristjani danes resnično manj od nekristjanov in da v vekaterih drugih stvareh več vemo, da pa spet o nekaterih drugih stvareh več vemo, da pa spet o nekaterih tretjih stvareh, vsi, verujoči in neverujoči danes ne vemo. Današnja kriza je tako velika in strašna, da včasih nihče ne ve, ne kam ne kod, ne kako, ne kaj. Kot javni delavci in vi mladi boste kot duhovniki vendarle javni delavci, vi boste predvsem morali, boste dolžni prav tako iskati, kakor bodo morali v prihodnje iskati nekristjani. Mnoge nove obike življenja, mnoge formulacije vrednot se bodo morale iskati, potem boste morali vi držati pokorno vsporedno svojo črto - stvariteljsko črto. Zgodovina nas sili, da si vsi sodobniki danes šele začenjamo pravzaprav iskati poti iz vseobsegujoče krize in v tem smislu moramo, znati danes prav tako tvegati, kakor tvegajo tudi nekristjani. Ob drugi uri, posebno nekristjani- se moramo razlikovati morda le po tem, da s posebnim optimističnim žarom izražamo ljubezen do celote življenja in upanje v boljšo rešitev in odrešitev. Pri tem je tako nekaj lepega, da se človek pravzaprav lahko poziva, da lahko poziva sočloveka, kristjana na tri glavne krščanske kreposti: na vero, v upanje xn ljubezen. Ne samo, da nobene izmed teh ne more razložiti znanost, nobena revolueionama misel; te tri kreposti so lastne samo verojočemu in vse te tri predstavljajo neke vrste pripravljanja novega območja človeštva. Verovati danes, če smem to misel še izreči, je pravzaprav nekje labilno in nekje pa spet zelo stabilno. Mislim, da je pametno, da se zavedamo v nekem smislu tega, kar sem zadnjič bral v nekem švicarskem Katoliškem teologo, ki pravi, da je danes pravzaprav meja med pravilno verujočimi in nekje pač pristno neverujočimi, zelo zabrisana. Verujoči, neverujoči, posebno to velja za ljudi, ki se nekje ženejo za stvari in gre za stvari in so nekje zasidrani v velikem tiru, ki so nekje strokovnjaki, pa se npr. v duho vnem svecu ne spoznajo ali pa so v duhovnem svetu doma, pa jih spet recimo zasipujejo spoznanja tvarnega sveta: za te lahko rečemo, da se udeležujejo, da talco blizu stojijo drug drugemu in da skoraj v vsakem človeku vera in nevera živita in tako sobivata. Da se vsak verujoči
1-2
nehote udeležuje, dvomov in da se vsak r-everujiži nehote udeležuje verovanja. Jas sam vem iz svojega življenjskega izkustva, dejstvo je pač mnogo večja prilika in v življenju človeka, ki se bavi z duhovnimi stvarmi še prav posebej, da ugotavljam,da kristjan, kvaliteten kristjan večkrat re more ubežati dvomu in da neverujoči velikokrat prihiti h kristjanu, v katetega ima zaupanje, ker ne more ubežati verovanju. In mislim, da je dobro, mladi semeniščniki, da veste, ta stvar bo še trajala dolgo časa, da neverujočega človeka ne smemo imeti a priori za nekega čistega, površnega brezverca in seveda pred njim se zapirati. Vi boste sami doživljali dvome ir mislim,kakor taisti teolog katoliški švicarski pravi, da je to pravilno stanje, da je to stanje, ki bi moralo trajati'stalno in bi moralo biti v zavesti vsakemu verujočemu in neverujočemu. Upanje, dru-ga naša velika krščanska krepost, je zadobila danes posebno osvetljavo. Danes vemo, da se svet take hitro razvija, da nehote, pravzaprav že odkritja, zlasti ena sama odkrivajo nezadržno smer v nova odkritja, odkriva se ta dimenzija prihodnosti in kar obstaja danes, ne samo neke vrt te utopija, ampak postaja že neke vrste sestavni del vseli družbenih procesov, tehničnih procesov. In talco imamo danes vse. velike dialoge in se vršijo sicer še na, mi s-ehi‘.ravnini med 'comunisti odnosno marksisti in kristjani, so vršijo prav v skupnem znamenju upanja.
.led komunisti imate danes velike mislece, ki so tako blizu krščanskemu upanju in ki trdijo popolnoma odkrito, da bi komunizma nikoli ne bilo, ko bi nel bilo starega zakona, judovskega ljudstava, ki je prvič, v zgodovini človeštva sploh odkrilo prihodnost kot dimenzijo, kajti vse poganske religije so statične, imajo ciklični svet, imajo zaprti horizont in šele judovsko ljustvo, kateremui se je Bog prvi razodel v zgodovini človeštva, je odkrilo to dimenzijo prihodnosti: prevzel ga je novi zakon, ta ga je pravzel še s posebno močjo in vse, kar se pravzaprav danes vrši v tem srn:-slu širjenja sveta in življenja in zavesti v smislu usmerjene v prihodnost, vse to je pravzaprav zasluga judovstva, odnosno starega in novega zakona. V tem smislu je .■alilo . morda naj več ji katoliški teolog Karl Rahner rekel, ko je bil na drugem, tem velikem simpoziju po dialogu,
ko je govoril, kaj je Bog. Bog je absolutna prihodnost. S to formulacijo, ki je pravzaprav nova v teologiji, je povedal in že vključil v to dimenzijo, ki služi,ki postaja pravzaprav baza, temeij,pravzaprav vsem drugim utopija, odnosno vsem drugim v prihodnost in razširjanje prihodnostne dimenzije, tešečim gibanjem in nazorom.Drugi veliki mislec krščanski, katoliški, je francoski jezuit Chardim, ki je umrl leta 1956 v Nev Yorku in ki je napisal ogromno del: bil je znanstvenik, paleontolog, geolog, je bil pri odkritju pitekantroposa. na Javi in je odkopal mnogo drugih stvari v Afriki in Kitajskem. Ta je v vseh svojih delih - in danes jih izdajajo vedno hitreje -prvo njegovo knjigo so celo v Bosni prevedli, ker je nezadržno znanstvena in govori ravno v tem vidiku, utemeljuje pod vezjo upanja, bodočnosti. Torej vse to pravilno verovanje in upanja, kaor sem ga na kratko razložil. V obeh primerih pa nosita, kakor veste, izbirata in težita v največjo: pri tem apostol Pavel pravi :"Največj a je pa ljubezen." To pa govori pa morda zelo nenavadno, ampak ravno talco avtentično, da se Bog verjetno ne javlja samo, bi rekel z nekim notranjim razsvetljenjem v človeku, ampak da se Bog javlja človeku danes tudi z neko horizontalo, ne samo na podlagi te vertikale, ampak to se pravi, nekega medčloveškega življenja, čim bolj človek ljubi bl^ižrjlka, tem bolj ljubi Boga. Stara, praverska resnica - postava in ta ljubezen, kakor je danes na temelju tako osvetljenega verovanja in tako osvetlejnega upanja, ta ljubezen je danes verjetno največja sila, ki zaenkrat sicer potencialna, ampak sila, ki že s tem, če rečemo, da je potencialna, še nerazvita, ampak, ki nosi v sebi vso svojo sposobnost, v tej ljubezni medčloveški leži ne samo prihodnost krščanstva, ampak v tej dimenziji, v tej krposti leži tudi prihodnost vsega človeštva. In talco vidite, bomo na podlagi pravilno razmerjenih stališč in pravilnega medčloveškega pojmovanja prave človeške ljubezni, ljubezni do bl-ižrgUca, bomo takrat najbrž tudi nekoč - ne talco hitro - presegli uspešno težave, dosegli ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod to, o čemer pravi Prešeren:"Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi" Slave, v Sloveniji, dans lahko rečemo:
"Si prosti voljo,vero in postavo."
Jaz se vam, g. ravnatelj lepo zahvaljujem za povabilo,da sem lahko danes pred mladimi vašimi gojenci, mladimi semeni-ščniki, ki nosite v sebi ta poziv, lahko sprgovoril teh nekaj skromnih besed o našem velikem pesniku, potem o tej veliki stvarnosti, resničnosti, ki ji pravimo slovenski narod in o tam nezamorijivem krščanstvu, 1200 let starem, ki je z vsemi drugimi zgodovinskimi danostmi čele nekje na začetku vsega.
Prav ta jezu^it - Chardein, ki sem ga omenil, pravi; človeštvo je šele v svoji pradobi, .šele na začetku svoje poti. In h temu, da bi vi kot mladi duhovniki prispevali kolikor boste
mogli, iz najyeČ svojih sil, da se dvignemo iz te neke pradobe
£
in začenjamo širiti in razvijati to potencialno silo krščanstva; s to mislijo in s to željo končujem teh par skromnih besed in se vam prav lepo zahvaljujem, da ste me tako lepo poslušali. Hvala vam.
Kocbekov govor sta z magnetofonskega traku prenesla v zapis Jože Tomšič in Franc Pavlič
"ISKRE" glasilo semeni senile ov v Vipavi 16. leto
Mentor: Stene Gradišek Urednik: Alfonz žibert Tehnični urednik: Andrej MUlej Tipka: Andrej Mulej Tiskajo: Jank Bec
Razmnoženo v 400 izvodih
Vzdržujejo se s prostovoljnimi prispevki
Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izidu te števike!
3.številka Naslov uredništva:
13.4.1904
Vipava 149
65271 Vipava
Franci Pavlič Niko Rupnik Marko Tomažič Jože Tomšič
* * *
UREDNIŠTVO
knjižnica V VIPAVI
ISKRE
Šolsko glasilo
KNJIŽNICA Leto XVI,
f
Inv.št.
19058
000000"190589'
(O
O
*n
Semenišče Vipava
-1 905»
I
i
Ì