V Konjskih vodah Spisal Andrej Rape (Konec.) ra. cpa so bila prva detinska leta Priraoževa. Tako lepa so bila kot raj. Pa ko je dobil novega očeta, je razpadal ta raj v nič. Samo slutil je še Primož nekaj tistega blaženstva, samo sanjal je še o njem in se naslajai ob teh sanjah. In gledal jc ob takih trenutkih dobre oči umrlega očcta. Zamislil se je vanje tako, da je gledal vso podobo njegovo. ln gledal je v duhu tja na pokopališče mavško. Videl je, kako se razmika grob očetov, videl je, kako se maje in vzdiguje zemlja, kako vstaja iz nje dobri oče. Čul je njegove besede, čul njegove stopinje. Pa je pogledal v teman obraz, v hudo oko očmovo, in kakor bi bil presekal vse: sanje lepe so zbežale, njih sladkost je izginila, izginil je oče, zaprl se je za njim grob, utihnil njegov dobri glas, zamrla njegoira stopinja, in v Primoža je režala trpka vsakdanja resničnost. In gledal je v očeh očmovih ogenj sovraštva, jeze . . . Ubogi otrok brez očeta! ,Ej, ej! Ni bilo prav, ni bilo prav, da je dala otroku očma, res ni bilo prav. Kar nič dobrega otrok sedaj nima! Ej, Areška se gotovo že kesa. Prav ni to naredila, pa reci kdo, kar hoče I" Tako so sedaj ugibale baš tiste sosede, ki so prej Areški prigovarjale v to, nad čimer so sedaj je-zikale. Mati je večkrat na tiliem jokala, in v srcu ji je reklo: ,Prav ni bilo, ni bilo prav!" In stiskala je ob takih prilikah Primoža k sebi in hudo, hudo ji je bilo v duši. Primož pa je prihajal od dne do dne plašneji. Kot senca je hodil lil kota v kot. Otma si niti pogledati ni upal več. Saj ga je slušal. Vse je storil, kar mu je velel, samo da bi ga zadovoljil, ali kolikrat ga je pretepel vkljub vsi njegovi dobri volji! Pa se je potegnila mati za otroka svojega. Ni rekla Tinku nitesar vpričo otroka. Povedala mu je svoje mnenje le, kadar sta bila sama. Jokala je pred njim. Ali ob vsaki taki priliki je bil ogenj v stTehi. Prepir, večni prepir je bil na Areščevini. ,In če bi otrok umri, kdo ve, morda bom še jaz, Tinka, kdaj gospodaf' Areščevine," tako je pogosto ugibal. Delo ga ni veselilo. Gospodarstvo je šlo rakovo pot. ,Kar je prejšnji skupaj spravil, bo ta razbrskal," so rekale vaške ženice. Tinka se je iznova vdal pijači, ki jo je bil prej že nekaj časa opustil ... V K. je bil semenj. Tinka je gnal na ta semenj par volov. Dobro je prodal pa tudi dobro pil, igral in mnogo zapravil. Večerilo se je, ko se je bližal domu. Spotoma je preštel denar. Sam sebe se je ustrašil, sam s sabo je bil nezadovoljen. Da je toliko zapravil, tega ni mislil. Vse ga je tedaj jezilo in tak je prišel domov. Areška je šla ravno v hlev. Primož je stal na hišnem pragu. ¦ ,Kaj stojiš tu kot tnalo?!" je zarjovel Tinka nad otrokom in ga udarif I preko glave. Žalostno ga je deček pogledal, pa se strahu ni mogel geniti. Zaihtel je. Tedaj pa skoči Tinka za njitn. Svojo jezo je moral nocoj ohladiti. Otrok je vpil na vse grlo, bežal in vpil, pa gledal v teku nazaj. Tinku so se zaradi obile pijačc noge malo zapletale. Ni ga mogel ujeti in to ga je razdražilo še bolj. Primož prestrašen beži in beži, pa gleda nazaj. .. Sava je bila takrat po deževju narasla. Grozeče je šumela. Deček je gledal nazaj in se zaradi prevelikega strahu ni zavedel prej, dokler ni pljusknilo pod njegovimi nogarai. Tedaj pa je bilo tudi že prepozno. Valovf ¦ so ga vzdignili, objeli in odnesli proti Konjskim vodam. Tinka se je ob tem ¦ pogledu malo streznil. Obstal je in nekaj mu je reklo: »Vidiš, Tinka! To je tvoje delo! Ti si kriv, ti si kriv!" Še je parkrat videl roko, ki se je pri-kazala nad valovi, potem pa je izginilo vse. Sava je šumela dalje, dalje in ¦ nesla svojo žrtev ... IV. V Konjskih vodah je lovil ribe stari ribič Marko. Stal je ravno pred ono votlino, ki je popisana v prvem delu. »V kalnem se dobro ribari," je zamrmral Marko in potegnil mrežo iz vode. Pa ni imel časa pogledati, je li kaj ujel ali ne. Bulil je z očmi pre-strašen v Savske valove. Sem proti njemu so ti gnali truplo otrokovo. Stopil je malo naprej v vodo, da ga prestreže. Posrečilo se mu je. Na suho je privlekel Areščevega Primoža. —« 197 — ft ,Diha še! Mrtev tedaj še ni," je mrmral Marko, nesoč dečka proti ^Lsi. ,Kako je neki zašel v Savo?" je godrnjal. ^K Primož je bil v nezavesti. Usta so se mu pa premikala. Šepetal je ^Hfcaj slišno: .Tinka me vrže v Savo!" ^^K Marka je izpreletela groza. Čudna slutnja se ga je polastila. V glavi ^Vnu je jclo svitati: ^H -Kaj, ko bi ga bil Tinka res pabnil v vodo? Čudil bi se temu prav Bnc, Prisodim mu to tudi," je modroval. ,Pa kaj meni mar?! Bilo bi mi že. ^Hi če človek molči, pa nima sitnosti. Kako je, se bo že zvedelo. Ubogi ^Hok! Domov te ponesem. Mati bo potem že poskrbel2 zate. O, saj je ^Eeški dobro žal, da je dala otroku očma! Pa kaj se hočel Sedaj m več ^¦Bmagati." Sam ssabo tako govoreč,je prinesel Marko Primoža na Areščevino. ^t' nDanes sem pa veliko nalovil," je rekel. .Fanta sem vam ulovil v ^Bgnjskih vodah. 1, povejte mi no, mati Areščeva, kako pa je prišel fant ^^ft ,V Savo? O, moj živi Bog.' Ali je mrtev?" je komaj mogla izpre- ^Hroriti Areška. ^B ,0, ne! Diha še! Sarao ne zave se nič." O svoji slutnji ribič ni hotel Hpesar omeniti, češ, bo že fant sam povedal, ko se zave, če je kaj na tera. mkiet je .. . ^B * "' * Dolgo se je boril Primož s smrtjo. Več tednov se sploli ni nič zavedel. Govoril je v blodnji čudne reči. Vse je povedal, kar je občutila njegova mlada duša. Naposled pa je vendar smrt morala oditi z Areščevine brez žrtve. Ali skoro bi bilo bolje, da bi bila vzela Primoža. Zdravniki so izjavili, da se je deček ob skali tako udaril v glavo in si jo tako pretresel, da je njegov um v nevarnosti. Težko, da bi bilo to zanj brez posledic. In prav so trdili zdravniki. Primož, ko je ozdravel, ni bil sicer brez vsega uma, ali otemnel mu je v toliko, da ni imel jasnih tnisli. V. Minila so leta. Primož je postal polnoleten.' Ali kaj mu je pomagalo to. Gospodarstva bi ne mogel prevzeti, ko bi ga bil tudi hotel. Mati je po onem dogodku sama zbolela. Več let je sicer hirala, ali naposled je ostavila Primoža tudi ona čisto samega na svetu. Bil je od takrat še bolj prepuščen samemu sebi. Očem je gospodaril zanj kot njegov varub. Ali Tinka je slabo gospodaril. Areščevina, nekdaj eno najboljšib po-sestev, je lezla narazen. Primož se za vse ni nič zmenil. Po cele dneve je prebil doli ob Konjskih vodah. Zamislil se je časih, sedeč na kaki skali in strmeč v Savsko strugo. Zdelo se je, kakor da išče nečesa v svojem zatemnelem spominu. Ali po dolgem takem premiSljevanju je odkimal z glavo, se zasmejal in šel dalje. —. 198 ¦-— Ponajveč ga ni bilo donia; tudi ponoči večkrat ni prišel na ArešCe-vino spat. Prenočeval je doli v oni votlini, ki sem je popisal v začetku. tfai pa je naposled umrl še očem, in so dolžniki pobrali skoro vse, se ]e Primož' za stalno presclil v ono votlino. Pred to votlino je sta!, kakor že povedano, star, kiivenčast gaber. Spodaj v strugi je bil prostor za perice. Primož je kaj rad hodil na veje onega gabra in se je zibal na njih. Nadel si je siromak sara itne .božji petelin". Kakor petelin je pel in se je zibal na vejah starega gabra oad groznitn prepadotn. Perice je večkrat ob-hajala groza, ko so ga gledale od druge strani, kako je brezskrbno kolebal na veji semintja in pel. Ali niotiti se ga niso upale niti z besedami niti s' smehom. Lahko bi padel in se ubil. Nekega dne pa so s silnim vriščem pribežale v vas ter naznanile vesl, da je Areščev Primo2 padel z gabra v prepad. ^ Iskali so ga še tisti dan vaščani, a vse iskanje je bilo zaman. NaSU so pač vejo, ki se je bila odkrehnila gabru in je šla s Primožem v prepad, a o Primoiu ni bilo ne duha ne sluha. Opustili so tedaj brezuspeSno iskanje in se napotili domov. »E, kar vzamejo Konjske vode, ne dado več nazaj, to si zapomnite,' je del sivolasi otanec spoloma svojim sovaščanom. »Primož se je že pri-družil onim Francozom. V Konjskih vodah je bival najrajši, v Konjskih" vodah je ostal." | ,Pokoj mu bodi, saj ga na zemlji ni imel," so rekli vaščani in se razšli. ' Prvi grozd Tat