Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. Din 1«- Štev. 40. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1931. Leto XIV. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnin za tnzemstro: četrtletno S Din, polletno iS Din, celoletno 36 Dli; tt In*, zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din.'' Amerika letno I dolar. — RaJnn poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711.* Volilni pioglas članov kraljevske vlade Z manifestom Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1329. so bile določene smernice nove državne in narodne politike. [ Vlada, ki ji je Nj. Vel. kralj poveril izvršitev nalog svojega manifesta, je našla polno razumevanje in podporo celotnega naroda v vseh krajih naše domovine. Tako je mogla šestojanuarska vlada uspešno dovršiti svojo nalogo. Ta naloga je bila, da vrne našemu narodu slogo in notranji mir, da odpravi najhujše pogreške in nedostatke v naši upravi, da združi vse, ki hočejo delati in ki verujejo v napredek, in da učvrsti naše novo državno in narodno življenje na misli našega popolnega edinstva. f Z zakonom 3. oktobra 1.1930. je Nj. Vel. kralj kronal novo narodno politiko, ko je dal naši Jugoslaviji njeno pravo ime in končno organizacijo po banovinah. Navdušenje,, s katerim je sprejel narod ta zgodovinski čin Njegovega Veličanstva, je dokaz njegove visoke narodne zavesti in njegovega globokega političnega razumevanja. Zvest globokemu narodnemu čuvstvovanju in tradicijam svojega doma, ki smatra skladnost med kraljem in narodom za najmočnejše jamstvo naše svcbode in našega napredka, je Njega Vel. kralj 3. septembra letos proglasil ustavo. S tem činom, ki nad vse drugo postavlja državno celoto kct najdragocenejšo svetinjo, posvečeno s krvjo in žrtvami naših najboljših sinov, in narodno edinstvo kot glavni vir sile in napredka, so bili položeni stalni in neizpremen-Ijvi temelji naše notranje ureditve in našega splošnega razvoja. Ustava 3. septembra predstavlja dovršeno skladnost med koristmi posameznih delov naroda in države in zgodovinsko nujnostjo državne celote in narodnega edinstva. Ona daje državljanom vse bistvene svoboščine, vse osnovne pravice, popolno enakost in ravnopravnost, svobodno izvoljeno narodno predstavništvo; ona odreja parlamentu najširše področje, uvaja široke samouprave, loči oblast upravnih in sodnih organov, jamči svobodo vesti in vere, ravnopravnost posameznih veroizpovedi in spoštovanje verskih čuvstev, ureja pouk na osnovi svobodne znanosti, določa pravce zdravega socialnega in gospodarskega napredka, obnavlja svobodno izražanje misli in pravico združevanja in zborovanja. V naši ustavi, prepojeni po jugoslovenski misli, je v glavnih potezah obeležen program narodne in državne politike. Na temelju tega programa naj se združijo k sodelovanju vsi, ki ljubijo svojo državo in žele dobro domovini. S svojim ukazom o razpisu volitev nudi Nj. Vel. kralj celotnemu našemu narodu priliko za to sodelovanje. V nedeljo 8. novembra se bodo vršile volitve za narodno skupščino, ki bo skupno s senatom nadaljevala delo na oživotvorjenju načel nove jugoslovenske politike. Kot člani kraljevske vlade se globoko zavedamo pomena zgodovinske naloge, ki nam je poverjena, in svoje velike odgovornosti pred kraljem in narodom. Rešen vprašanja, ki je tako dolgo in tako usodno rušilo njegove sile in ki so ga drugi narodi že davno rešili na edino mogoč način, s strnitvijo vseh razlik v veliko narodno celoto, si naš narod ne želi ničesar iskreneje kakor to, da se more posvetiti piodnemu delu za svoje gospodarsko, socialno in kulturno blagostanje. Ustvarjajoče delo naj združi vse državljane, ki hočejo splošnemu blagru posvetiti žive in zdrave moči, ki jih nosijo v sebi. Samo na ta način bo naša draga Jugoslavija v današnjih hudih časih gospodarskih in socialnih pretresljajev lahko zagotovila sebi v svetu mesto, ki ji gre po sijajnih sposobnostih našega naroda, po njegovih silnih žrtvah in po prirodnem bogastvu naše zemlje. Samo ustvarjajoče delo more t^ašemu narodu zagotoviti oni notranji mir in ono zadovoljstvo, ki sta najmočnejše varstvo naše svobode in našega obstoja. Delovni program, ki čaka narodno predstavništvo, je velik in obsega gospodarski in kulturni napredek najširših narodnih slojev. Tem je treba posvetiti glavno skrb našega bodočega zakono-dajsiva. Naša gospodarska politika naj poišče pravično izravnavo nied koristmi kmečkega stanu, ki sestavlja ogromno večino našega naroda, in med potrebami zdravega razvoja ostalih gospodarskih panog, brez katerih ne moremo ohraniti svoje gospodarske neodvisnosti. Preureditev celotnega davčnega ustroja bo omogočila pravičnejšo razdelitev obremenitve narodne celote in ukinjenje onih davščin, ki so bile uvedene ali zvišane le zaradi prehodne potrebe. Varčevanje, izvedeno v državnem in samo* upravnem gospodarstvu do kraja, bo dalo prosta sredstva za pospeševanje kmetijstva, obrtništva, trgovine in industrije, tako da se bo moglo naše gospodarstvo vzajemno razvijati in se izpopolniti za konkurenco. Doslednja izvedba varčevanja nam bo omogočila tudi izpopolnitev našega socialnega zakonodajstva, ki pa bo moralo poleg delavca obsegati tudi kmeta in obrtnika. Že doslej se je posrečilo urediti našo upravo. Naloga vlade in zakonodajstva bo, da se uprava čimbolj približa ljudstvu in njegovim potrebam in koristim. Treba bo podvojiti napore in delati z vsemi silami, da naš narod kulturno dvignemo. Narodna in državna misel, poznavanje in razumevanje razmer in potreb vseh delov naroda in zavest nerazrušljive narodne vzajemnosti morajo prešiniti kri in življenje vseh jugoslovenskih pokolenj. V smislu obeleženih smernic bo pripravljen za narodno predstavništvo stvaren delovni pro- gram. Izvedba tega programa je odvisna od stalnega sodelovanja vsega naroda. Narod je že do sedaj vedno iznova izražal svojo odločno željo, da stori konec starim nadlogam in starim potom. Nove volitve mu prožijo možnost, da to svojo željo uresniči. Pozivamo vse državljane, ki so dobre volje, da pomagajo pri končni ureditvi naših razmer in pri popolnem uresničenju velike zamisli, vsebovane v jugoslovenskem državnem in narodnem programu. Ta zamisel ne pozna nikakih plemenskih, verskih in niti nekdanjih političnih razlik. Kličemo na sodelovanje vse Jugoslovene, ki spoznavajo, da se more naš narod končno postaviti na trdna tla, da se more zagotoviti naš pravilen razvoj v bodočnosti in da se more naše narodno in državno edinstvo obvarovati in učvrstiti samo s složnim in požrtvovalnim delom na osnovi polne ravnopravnasti vseh plemen in vseh ver. Vsi Jugosloveni, prežeti tega prepričanja in navdahnjeni takega duha, so dolžni ne glede na razdvojenosti preteklosti, z globokim spoštovanjem vsega onega, kar je v tej preteklosti lepega ln velikega, združiti svoje sile za dosego glavne svrhe: veličine naroda in moči države. Volitve 8. novembra bodo zgodovinskega pomena. Te volitve bodo slovesna izjava narodne volje za življenje in za napredek, slovesna izjava vsega zavednega jugoslovenskega življa za veliko narodno državno politiko, ki naj za vedno preseka naše stare nadloge in prepire in povede ves naš narod R miru, blagostanju, sreči >n napredku. V Beogradu, 26. septembra 1931. Peter Ž i v k o v i č, predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev; Nikola Uzu-n o v i č, minister brez portfelja; Kosta Tirno-t i j e v i č , minister brez portfelja; Andrija Stanič, minister brez portfelja; dr. Voja Marin-k o v i č, zunanji minister; dr. Albert K r a m e r, minister za gradbe; dr. Ivo Paleček, minister brez portfelja; dr. Kosta K uma nudi, minister za trgovino in industrijo; Ivan Pu-celj, min. brez portfelja; dr. Milan Srškič, minister pri predsedništvu ministrskega sveta; Božo Maksimovič, prosvetni minister; dr, Stanko Š i b e n i k , minister za gozde in rudnike; dr. Stanko Š vrl juga, minister brez portfelja; Laza Radivojevič, prometni minister; Nikola P rek a, minister brez portfelja; Mirko Neudorfer, kmetijski minister; D j u -r i č , finančni minister; dr. Marko Kostren-č i č, minister za socialno politiko in narodno zdravje; Pavel Matica, minister brez portfelja; dr. Avdo Hasanbegovič, minister brez nortfelja; dr. Dragutin Kojič, minister pravde. Za večje blagostanje in lepo bodočnost Program volilnega proglasa Članov kraljevske "Vlade odobravamo vsi, ki hočemo dobro državi in sebi. Proglas so podpisali ministri kot preizkušeni možje, ki so si svoječasno stali v ostri borbi nasproti, a so si sedaj v zgodovinskem času podali roke in sestavili skupen načrt za složno delo v prid državi in narodu. Jugoslavija ima po svojem prirodnem bogastvu najlepšo bodočnost, a to bodočnost si bomo zgradili z neumornim in smotrenim gospodarskim delom. Neizpodbiten je že velik napredek naše države na vseh poljih, zlasti ko je vzela državno krmilo v svoje roke šestojanuarska vlada. Valovi svetovne gospodarske krize treskajo v našo državo in vendar moramo z največjo radostjo ugotoviti, da se posledice te krize čutijo pri nas mnogo manj kakor v neštetih drugih državah. Složno in premišljeno delo kraljevske vlade nas je obvarovalo najhujšega zla. Sedaj se nudi narodu prilika za sodelovanje pri delu za krepitev naše lepe Jugoslavije in pri gospodarskem delovanju za izboljšanje splošnega blagostanja, na čemer je šestojanuarska vlada vedno neumorno delovala. Dne 8. novembra pri volitvah si bomo izbrali može poslance, ki nas bodo zastopali v narodni skupščini in sodelovali z vlado za naš blagor na gospodarskem, socialnem in prosvetnem polju. To delo ne bo temeljilo na varanju volilcev s praznimi gesli, nego se bo vse delo brez zapravljanja dragocenih sil osredotočilo za našo lepšo bodočnost. Nihče si ne želi povratka časov praznega besedovanja, ki so nam napravili toliko škode in ki so ovirali naš napredek. Vrhovno načelo proglasa je narodno in državno edinstvo, ki je vodilna misel naše ustave in vsega našega političnega življenja. Volilni poziv ponovno podčrtava ono točko ustave, ki govori o enakopravnosti vseh državljanov ne glede na pleme ali vero. Steber države sta kmet in sploh mali človek in glede na malega človeka je treba urediti celotno naše državno gospodarstvo, obenem pa je treba v polni meri brez pri-stranosti uvaževati koristi obrtništva, trgovstva in industrije. To se pravi, da je potrebna skladnost pri vsem gospodarskem delu. Poudarjata se v proglasu tudi varčevanje ln preureditev dhvčnega ustroja, da bo pravično razdeljena obremenitev vsega naroda. Ukinile se pa bodo davščine, ki so bile uvedene ali zvišane le zaradi začasne potrebe. Program proglasa je tak, kakršnega si vsi želimo. Njegova izvršitev bo za nas vse koristna. Dolžnost vseh volilcev je torej, da gremo brez izjeme vsi volit in da damo glasove za narodni program, ki nam prinaša notranji red-in mir in ki pripravlja boljše pogoje za našo bodočnost. Pomagajmo siromašnim krajem Kakor imamo v naši državi kraje z zelo rodovitno zemljo, tako pa je tudi nekaj pokrajin, ki celo v dobrih letih ne pridelajo dovolj za lastno prehrano. Letos so pritisnile baš te revne kraje, ki jim pravimo pasivni, suša, toča in povodnji. Ker je zemlja slaba, so revni tudi ljudje in nimajo denarja, da bi si dokupili potrebno hrano. Tisoči naših bratov so zašli tako v obupen položaj. Zima že trka na vrata, prazne pa so žitnice, hlevi in mošnje in ni nobene prilike za zaslužek. Država sama ne more prehraniti teh stotisočev, čeprav bi jih želela, zato je treba, da priskoči tem pasivnim krajem na pomoč prava ljubezen do bližnjega. Pred tednom dni je pričel Rdeči križ široko-potezno delo za skupno pomoč tem bednim krajem in je naslovil na vsa dobra srca poziv za pomoč. Ne zaman. Nj. Vel. kralj Aleksander je kot najboljši oče svojega naroda takoj poklonil za te siromašne kraje 1,000.000 Din, Nj. Vel. kraljica Marija 200.000 Din, kraljeviči Peter, Tomi-slav in Andrej 100.000 Din, predsednik vlade general Peter Živkovič je daroval svojo mesečno plačo 16.000 Din in so se odzvali že v enem tednu iz vseh delov naše države dobrotniki, tako da je nabranih že 45 milijonov dinarjev. Tudi v naši banovini imamo kraje, kjer sta suša in toča uničili velik del letine. V Suhi Krajini je prikipela beda do viška. Prav tako je velik del prebivalstva v Prekmurju v hudi stiski, da ne govorimo o šmarskem srezu, kjer so občine, ki letos sploh ne vedo, kaj je moka, strn jim je vzela toča, ajdo pa slana. Zato je potrebno, da vsakdo po svojih močeh podpre prizadevanje Rdečega križa. Ne tajimo, da so dandanes časi hudi, da se mora vsakdo omejiti, toda tudi takih je na stotisoče med nami, ki se ne morejo več omejiti, ker so brez vsega.; Katero srce se ne bo omehčalo, če se spomni na tisoče nesrečnih mater, ki jih otroci zaman proi sijo kruha, človečanska dolžnost veleva, da je treba bednim pomagati, da ne poginejo zaradi lakote. Pomoč pa ni le potrebna, temveč nujna. Že je ponekod zapadel sneg in se je pridružil pomanjkanju še mraz. Zato naj nihče ne odlaša z darom: Kdor hitro d£, dvakrat da! Vsi smo sinovi ene matere Jugoslavije. Kakor je v družini najvidenejša vez vzajemna pomoč, tako naj tudi v hiši naše matere Jugoslavije ne bo nikogar, ki bi gledal brez srca, kako umira za gladom njegov brat. Če se v sreči nismo razumeli, naj nas vsaj nesreča zedini, da bo delil brat z bratom zadnji kos kruha. Naj ne bo nikcn gar, ki bi ne dal vsaj pletarja žita ali krompirja Rdečemu križu za podpiranje gladujočih sodržavljanov! Politični pregled Pred dobrim tednom je iznenadila ves svet vest, da je Anglija ukinila zlato valuto, ker je odšlo v inozemstvo v kratkem času za 200 milijonov funtov zlata, ki so služili za kritje bankovcev. Ta ukrep Anglije je povzročil silen padec funta (od 275 Din na 196 Din). Padec funta, ki je veljal doslej za eno najtrdnejših valut, je vplival kvarno tudi na valute nekaterih drugih držav. Angleška industrija je, kakor kaže, padca domače valute kar vesela, saj so se sedaj cene njenega blaga za inozemstvo znižale in naročila kar dežujejo. Ker je dovolj dela, tudi brezposelnost v Angliji zelo pada. Prvič po vojni sta prišla predstavnika Francije ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand v Berlin, da izravnata napetost med Francijo in Nemčijo. Po razgovorih z nemškimi državniki se je osnoval odbor zastopnikov nemške in francoske vlade za sporazumno reševanje medsebojnih gospodarskih vprašanj. Obstoja upanje, da bo poglobljenemu gospodarskemu sodelovanju sledilo S o t e š č a n: Zaklad v grobnici (Starodavna zgodba.) Kmalu je zapazil pred sabo medlo svetlobo. Svetla točka se je večala z vsakim korakom. Rov Je bil ob izhodu prav ozek, moral je leči na trebuh, ko je lezel na površje. Pri tem je zapazil v mehki prsti stopinje različne velikosti. Tudi zunaj pred izhodom je videl enake odtiske. Sledovi sicer niso znali govoriti, a so veliko pomenili. Kraj, kjer je prišel iz grobnice, je bil zakrit z grmovjem. Odprtine od daleč ni bilo mogoče zapaziti. Zgoraj nad njo je štrlelo grajsko obzidje, spodaj pa se je vila krog griča ozka cesta. Umetni prekop je zapiral le prednji del graščine. Zadaj jo je ščitila navpična strmina. Simon je sedel na kamen ter si podprl glavo z rokami. Marsikaj je že pogodil ali uganil, tukaj pa ni našel ne konca ne kraja. Kjer je začel, nikjer ni prav zastavil. Končno se je ustavil ob misli, ki se mu je najbolj vsiljevala. Tajni izhod so iztaknili roparji, ki se klatijo po gozdih, ponoči pa plenijo gradove. Pa zakaj niso odnesli zaklada, saj so ga imeli že pred nosom. Morda so bili pregnani v zadnjem hipu ter bodo nocoj zopet nadaljevali začeto delo. Nevarnost se mu je zdela manjša, ker jo je pravočasno opazil. Beriči bodo zastražili grobnico in polovili rokovnjače. Z grožnjami jih bodo prisilili, da bodo izdali svoje pajdaše. Tako bodo polagoma iztrebili roparsko zalego. Vendar pa mu ta načrt ni povsem ugajal. V gradu bo nastalo preveč razburjenja — zdaj, ko se je komaj polegel strah pred vojno. Olga se je že kar posušila od neprestanega žalovanja. Čemu bi ji napravljali novo bolečino? Sklenil je molčati in preprečiti lopovom zlobne nakane brez glasnega hrupa. Zidarji so še tisti dan zazidali rov, sam pa je odnesel dragoceno skrinjico, katero je na svojo odgovornost vzel iz krste. Shranil jo je v stolpu v zapuščeni sobici med staro šaro. Tukaj naj ostane tako dolgo, dokler se ne vrne Karel, graščakov naslednik. Nikjer v gradu ni mogel dobiti boljšega prostora, zakaj nihče ne bo iskal zaklada med rjastim železom. Razen tega je še zadelal vrata s polomljenim orodjem. Na zunaj ni bilo mogoče opaziti shrambe v tistem delu stolpa. Vest ga je pohvalila, da je modro ukrenil. V grajski kroniki bo zapisano, kdo je bil rešilec dragocenega zaklada. Odkar je hranil Simon v svoji .bližini grajske zaklade, je podvojil svojo čuječnost. Z beriči se je dogovoril, da bo trobil ponoči vsako uro. Straža je bila ojačena, kadar je hodila po cesti krog graščine. Kot nalašč je dospelo poročilo o nekem roparskem napadu, ki se je izvršil v okolici. To je razvnelo beriče ter jih ni bilo treba priganjati k izvajanju varnostnih predpisov. Čuvar Simon je imel med grajskim prebivalstvom dobrega prijatelja: iskušeni vojščak Kle- men je prebil pri njem na stolpu marsikako uro. Mož se je postaral v svoji naporni službi, bil pa je še vedno korenjak od nog do glave. Že več let je bil poveljnik grajske straže; predvsem je skrbel za to, da so se natančno izvajali varnostni predpisi. Možaka sta se marsikaj pomenila. Poznala sta bližnjo in daljno okolico do slednjega tlačana. Vedela sta natanko, kje je treba več pozornosti in kje se lahko pogleda skozi prste. O Karlu sta možaka različno mislila. Kar sta ugenila, je seveda ostalo tajno. Vsako domneva-i nje ni bilo za javnost — za tiste, ki ne znajo pametno soditi. Mogla tudi nista ničesar dognati in priti do resnice. Nedostajalo jima je pravih dokazov. O zakladu v grobnici nista nikoli govorila« Tega mu Simon ni zaupal, čeprav ga je cenil bolj kot druge osebe. Molčati je obljubil samemu gra-ščaku Teodorju, pod nobenim pogojem ni smel prelomiti dane besede. Vezala ga je častna pri-< sega, ni se maral izneveriti mrtvemu gospodarju« Tudi Klemen je žaloval za padlim graščakom' in odobraval njegovo poslednjo voljo. «Ta pa, ta!>' je hvalil Karla. cBoljšega si Teodor ni mogel izbrati.» cSamo to se čudim, zakaj je tako nenadno izginila, mu Simon kar ni mogel pozabiti. «Po-< misli, celo Olge ni pozdravil.* Klemen ga je opravičeval: «Njegovo srce je mehko ko vosek. Ni ji mogel razodeti očetove usode.. Ze.nad 50 let se daje za negovanje zob prednost Sar* govemuKalodontu. Poleg ostalih odlik je dobil sedaj še novo svojstvo, ki ga nima sicer niti eno drugo žobno čistilno sredstvo in to je učinkoviti dodatek (Sulforicinoleat po Dr. Braunlichu), kateri odstrani in pre-preči zobni kamen-, tega povzročitelja mnogih težkih zobobolov. Proti zobnemu kamnu naposled tudi politično izmirjenje, kar bo važen mejnik za zdravljenje bolne Evrope. Na Daljnem Vzhodu so se odigrali zadnje čase dogodki, ki nam kličejo v spomin znana imena Mukden, Harbin in Mandžurijo. Zaradi umora nekega japonskega oficirja so zasedle japonske čete kitajsko južno Mandžurijo. Kitajska je vložila oster protest pri Društvu narodov in zahtevala takojšen umik japonskih čet. 'Japonci so izjavili, da se bodo že v neposrednih pogajanjih pobotali s Kitajsko brez vmešavanja Društva narodov. Ta japonska izjava pa nedvomno ni iskrena, ker je očividno, da bi si Japonska rada prisvojila dobršen del Mandžurije. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk PROTI REJI ZAKOTNIH BIKOV. Zaradi zakotne bikoreje se slišijo še zmeraj pritožbe. Videti je, kakor da bi se jih pri nas ne mogli iznebiti. V zadnjem času se je na kmetijskem zborovanju v Metliki stavil predlog, da naj bi se zakon za pospešvanje živinoreje strože izvajal, reja zakotnih bikov pa res odpravila. Ta predlog je prišel iz kraja, kjer je bikoreja vobče pomanjkljiva, kjer se živinorejski zakon doslej ni mogel uveljaviti, v glavnem pa, ker se tamoš-nji živinorejci še premalo zavedajo važnosti dobre bikoreje. Zakotno bikorejo nahajamo torej po krajih, kjer polagajo naši gospodarji več važnosti na rejo in prekupčijo z volmi kakor pa na rejo krav. In take razmere nahajamo po Belokranjskem, pa tudi drugod po Dolenjskem. Po teh krajih se polaga na rejo plemenjakov manj važnosti, ker se vsa reja preveč menjava. Živinorejci ne polagajo na postopno izboljšavanje zaroda tiste važnosti, kakcr vidimo po krajih z ustaljeno plemensko rejo. Pri nas je glavna stvar, da se krava sploh obreji, vse premalo se pa zmenimo za to, da bi reja napredovala od rodu do rodu. Za uspeh reje in za bodočnost se premalo brigamo! Posledice zakotne bikoreje so kvarne v enem in drugem pogledu, ker se pri teh bikih ne gleda ne na vnanjo telesnost ne na lastnosti za užitek. .Večidel so to živali, ki so bile izvržene pri licen- ciranju zaradi telesnih in drugih napak. Namesto da bi jih gospodarji odstranili, jih redijo naprej in navadno za nižjo ceno spuščajo, tako da delajo konkurenco tudi reji dobrih plemenjakov, kar je pri naši zavednosti prav lahko mogoče. Prav v tem vprašanju se vidi, kako težko je pomagati zakonu do veljave in do pravega uspeha, ako nimajo prizadeti živinorejci potrebnega smisla za to, posebno še po krajih, kjer bikov navadno primanjkuje. Danes imamo dober živinorejski zakon, imamo občinske kmetijske odbore, ki bi morali skrbeti, da ne manjka v občini potrebnih in dobrih plemenjakov, in vendar vidimo, da jih še zmeraj manjka. Najlepše pri vsej stvari je pa to, da prihajajo pritožbe o zakotnih bikih iz krogov, ki bi morali sami skrbeti, da čimprej izginejo. Prej so nastopali večidel stro- kovnjaki proti zakotnim bikom, danes se pa pritožujejo kmetovalci, ki bi morali sami skrbeti, da se napravi konec taki reji. Škoda, ki jo delajo zakotni biki, je velika. Oni podirajo, kar se je do sedaj že dobrega doseglo. Zato jih moramo brez pridržka odstraniti in nadomestiti z dobrimi plemenjaki. Pomagajmo sebi in zakonu do veljave, da pridemo do boljših uspehov! NAŠI VINOGRADNIKI V BOJU PROTI VINSKI KRIZI. Položaj naših vinogradnikov je zaradi nastale krize skrajno žalosten in za mnoge naravnost obupen. Vendar, če motrimo dejansko stanje posameznih vrst naših vinogradnikov, moramo delati nekoliko razlike med njimi, in sicer glede «Pa zakaj je odšel ponoči ?* Simon se ni mogel pomiriti. «Nič bi ne rekel, ako bi bil preplezal obzidje... Toda kdo mu je pokazal pot skozi grobnico? Skoro bi mu podtikal zlobne namene ...» «Bog obvaruj b ga je posvaril načelnik beri-čev. «Ali pa veš natanko, da je bil Karel res v grobnici?* [ «Vem*, je kratko potrdil. «Leščerbo, ki je gorela na mizi, je pustil na polici v udolbini...* . Nastopita tudi moški in mešani pevski zbor. — Velika tombola Društvenega doma bo nepreklicno v nedeljo dne 15. oktobra. Vsa društva se naprošajo, naj se ozirajo na te prireditvi in nas v obilnem številu posetijo. OPLOTNICA. Naš Sokol priredi v nedeljo 4. oktobra ob 15. na vasi, v primeru slabega vremena pa v Sokolskem domu veliko tombolo. Poleg glavnih dobitkov (moško kolo, telica, seženj bukovih drv, otroški voziček, blago za moško obleko, gramofon) bomo nudili še mnogo prav lepih dobitkov. Vabimo naklonjeno nam občinstvo od blizu in daleč, da se tombole v velikem številu udeleži in marljivo sega po srečkah, ki so po 3 Din. POLJANSKA DOLINA. Tudi pri nas v dolini smo dobili zgodnjo jesen. Celo sneg je že zapadel po hribih skoro pol metra. Vendar je kmalu skopnel razen na Blegošu, kjer se je malo dlje časa držal. Napravil ni nikjer kake posebne škode. Zlo nam je prinesla le prva slana v četrtek 24. septembra. Predvsem je slana osmo-dila ajdo, ki je dozorevala, in nam povzročila neprecenljivo škodo. Pa tudi drugim poznim jesenskim pridelkom ni koristila. — Zadnji čas se obira in pospravlja sadje. Sicer ni tako polno kakor ob najboljših sadnih letinah, a je zato tem lepše in debelejše. Za domačo potrebo ga bo že in tudi za prodajo ga bo še ostalo. Naše sadje je znano kot žlahtno in okusno. — V nedeljo dne 27. septembra je minilo pet let, ko je dolino zadela velika katastrofa po grozoviti povodnji, katere posledice so vidne tu in tam še zdaj. — Večkrat je opaziti v dolini v spremstvu orožnikov in vojakov pogranične čete osebe v tujih uniformah, ki jih spremljajo proti Škofji Loki. So to begunci z one strani meje, ki radi zatrjujejo, da jim tam ni obstanka. — Vseh volilnih upravičencev za prihodnje volitve je v dolini okrog 1800 brez zminske občine. RUSE. Gradnja velike moderne šole se bliža koncu. Ogromno stavbo, ki je moderno opremljena in je ena najmodernejših šol v dravski banovini, prihajajo vsak dan gledat razni strokovnjaki, ki se čudijo, da so si mogle Ruše sezidati tako šolo.. Šolo bodo blagoslovili in slovesno otvorili že v teka prihodnjega meseca. Vzidana bo v šoli spominska plošča Nj. Vel. kralja Aleksandra za priliko desetletnice njegovega vladanja. Nova šola bo poleg krasnega in lepega Sokolskega doma lep okras Ruš,. — Naš Sokol se od onega časa, ko je dobil novo streho, zelo povoljno razvija. Telovadijo redno in na letošnjem javnem nastopu so pokazali naši telovadci veliko spretnosti. — Tudi dramski odsek Sokola agilno dela. Poleg letošnje proslave 601etnice rojstva pisatelja Finžgarja, pri kateri so igrali njegovega «Divjega lovca*, so predvajali igralci tudi več drugih iger. ki so odlično uspele. Dva člana obiskujeta dramsko šolo v mariborskem gledališču. — Posledice velikega požara naše tvornice za karbid in umetna gnojila se že skoro več ne poznajo. Tovarna obratuje normalno in ni odpustila nobenega delavca. — Ob priliki romarskega izleta v Ruše na Mali Šmaren je bilo pri nas mnogo ljudi. Ob tej priliki smo tudi dobili nove zvonove. ŠOŠTANJ. (Smrtna kosa.) V visoki starosti skoro 80 let je umrl zasebnik gosp. Blaž V e g e 1, oče ge. Ivanke Seničeve, trgovke in po-sestnice v Šoštanju. Naj bo stari korenini ohranjen prijazen spomin! VELIKA PIREŠICA. Naš Sokol priredi v nedeljo 4. oktobra ob 3. popoldne prvi javni telovadni nastop na dvorišču Fervegove gostilne s sodelovanjem bratskih okoliških društev. Po nastopu bo javna tombola z mnogimi lepimi dobitki. Igrala bo priznana železničarska godba iz Celja.— Ko je z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije nastopila za Sokolstvo nova doba, je tudi naša srca prevzel val navdušenja, ki je dobil izraza v ustanovitvi društva 7. februarja letos. Kakor marsikje drugod se mora tudi naše mlado društvo boriti s številnimi nasprotniki, ki smo KER BODO NA TA NAČIN OSTALE VEDNO KOT NOVE UJ 9 jim trn v peti, ker nočemo trobiti v njihov rog. Toda mi se ne strašimo in ne klonemo pred nikomer. Krepko smo prijeli za delo in 4. oktobra bomo pokazali sadove svojega dela na prvem javnem telovadnem nastopu. Bratje in sestre sosednih bratskih društev celjske župe in prijatelji Sokolstva, posetite nas v ogromnem številu, prihitite v Veliko Pirešico, da posvetimo ta dan sokolski propagandi v našem kraju! Za udeležence, ki pridejo z vlaki od Celja ali Velenja,i sta izstopni postaji Žalec ali Petrovče, odkoder je po lepi cesti še dobre pol ure do Velike Pirešice. Pridite! Sli si že člon Vodnikove družbe? Gustav Strniša: Planinci ♦ Štembalov Šimen je rogovilil po vasi. Bil je pravi črednik, vesel in zabaven fant. Pa zbosti je znal, da je kar zaskelelo. Ljudje so ga vendarle ljubili. Bil je dobra in odkritosrčna duša. Z živino je znal ravnati kakor malokdo. Kdor jo je njemu zaupal, ni bil nikoli razočaran. Šim-nova čreda je bila vedno med najlepšimi, ko so se pastirji vračali s planin. Cesto se je že ženil. Kadar se je ženitev razdrla, je pijančeval po vasi. Ko je pa odhajal nazaj v planine, je bil vesel in zavriskal je kot sedemnajstletni mladenič, čeprav je prekoračil že peto leto preko dveh križev. Imel je polzidano hišo, nekaj denarja in mater. Hiše, denarja in tudi njega bi se marsikatera ne branila, saj ni bil napačen mladenič. Matere se je pa vsaka bala. Starka je bila huda ko hren in sitna ko osa. Zdaj je bila njegova ljubica Lipnikova Meta. Bila je visoka in krepka. Govorili so, da je najmočnejša med svojimi tovarišicami. Šimen ji je bil dokaj všeč. Njemu se je čudno videlo, zakaj je Meta vedno zamišljena, kadar pri nji vasuje. «Menda pač ne zaradi matere?* se je včasi vprašal. O nji ga doslej še ni nikoli vprašala. Sama je imela dobre in mirne starše. Zdaj je živela samo še njena mati. Tiha starka je malo govorila. Ce je včasih positnarila, ji hči ni ugovarjala. Dejala si je, da imajo stari ljudje svoje nazore, ki jih mladina mora spoštovati in uvaževati. Ni čudno, če so stari trmasti, saj so si pridobili izkušnje v letih svojega dolgega življenja in zato vztrajajo pri svojem. «Nekaj zemlje bom prikupil. Obdelovala bova polje in redila živinico. Ti boš lepo gospodinjila. Srečna bova!* je šepetal črednik pod Metinim oknom v torek zvečer, zadnji teden, preden je odšel na planino. Pri duši mu je bilo lahko in toplo, da bi kar vriskal, i Meta ga je žalostno pogledala in molčala. | «Zakaj si danes tako otožna? Ne vem, čemu se mi vidi, da si vedno nekam zamišljena*, jo je vprašal. Skoro plašno ga je pogledala in odvrnila: «Kaj pa tvoja mati? Zaradi njih te še nisem vprašala. Ne vem, če bodo zadovoljni z menoj.» «Kaj bi ne bili zadovoljni? Vedno pravijo, naj privedem pravo, ki bo za našo hišo. Starši so dobri. Le prezirati jih ne smemo! Še mestni ljudje jih bolj spoštujejo ko mi, čeprav jim največkrat ne zapuste drugega ko pot za seboj*, je besedičil Šimen. «Vajena sem starih ljudi in rada jih imam. O tvoji materi ne morem ničesar reči. Premalo jih poznam. Bojim se jih pa vendarle. Morda ni tako hudo, kakor trdijo nekateri. Nekaj bo pa menda le res, saj bi sicer ljudj«. ne mogli go voriti.* «Ne misli slabo o moji materi!* Metkin obraz se je nasmehnil med nageljni^ in rožmarinom. Črednika je pogrelo, kakor bi se bil napil gorskega brinjevca. «Saj,veš, da se človek boji!* se je opravičevala. «Če sva enkrat skupaj, se ne bova ločila r.ikoli več!* «Dobro si se odrezala! Ne smeva se tako je-*' mati kakor Frtančkov Jur in njegova Špela,< Kmalu ga je zapustila. Saj tudi ni bilo čudno!' Ta norec je kar svojemu bratu prepustil posestvo, sam je pa samo okoli žene postopal kakor, mačka okoli vrele kaše, namesto da bi se v zaj konu še bolj poprijel dela * «Zato mu je pa pobegnila. Prav je imela!*-«Pa je lezel zanjo na dom njenih staršev« Vendar se ni hotela vrniti.* ; «Ali bi tudi ti šel za menoj?* «Seveda! Vse robove zemlje bi obrnil, da b te našel. Zemlja je namreč zarobljena kakor^ stara suknja. Njeni robovi so pa gore na nji.* «Beži! Beži!* ^ «Res je, res! Verjemi mi, Meta! Trdi in skal^ nati so robovi naše zemlje, a mnogo je lepote na njih. V višavi ljubi človek resnično in lepo!* Dekletov obraz se je spet zresnil. Pritisnila ga je k zgodnjemu nageljnovemu popku. Njena usta so ga ljubkovala. Šimen jo je opazoval. Sam ni vedel, zakaj je zdajci obšel njegovo dušo neprijeten občutek. S silo se je otresel mračnih misli in je pričel deklici šepetati. DOMAČE NOVOSTI * Kraljev spomenik, ki ga je izdelal kmet. Te dni so svečano odkrili v Orijenu pri Dubrovniku spomenik kralju Aleksandru, katerega je svojemu vladarju postavilo ljudstvo iz Kruševice, Zubca in Krivošije s pomočjo, denarnih prispevkov domačina Novakoviča iz Amerike. Spomenik, ki ga je izdelal domačin narodni umetnik kmet iz Mokrinja, ima obliko piramide, ki je 3 m visoka. Ob otvoritvi je bilo prisotnih nad flOOO kmetov iz vse okolice. * Vse vloge so varne. Te dni so se ponekod iz neznanega razloga zbegali nekateri nepoučeni ljudje in začeli dvigati vloge iz denarnih zavodov. Česa so se bali, v početku ni bilo jasno, pozneje pa se je le ugotovilo, da so siromaki nasedli tujim, naši državi sovražnim plačancem. jTi so izrabili splošne evropske denarne težave in zlasti padec angleškega funta šterlinga, ki je tre-notno povzročil zmešnjave na evropskih borzah, ter začeli begati ljudi, da bi v takih zmedah dosegli svoje mračne svrhe. Naš dinar je čvrst in naš gospodarski in finančni položaj je ugodnejši kakor v številnih sosednih državah. Zato je vsako razburjenje brez vsake podlage. Denarne vloge so popolnoma varne. K sreči se je sedaj razburjenje že poleglo, ker so se ljudje naposled vendarle dali poučiti, naj ne nasedajo zločinskim, naši državi sovražnim lopovom. * Izprememba volilnega zakona. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za notranje posle in predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil .zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. l.V členu 4. se dodajo novi odstavki, ki se glase: V banovinah, kjer je več srezov kakor pripadajočih mandatov, se spojita po dva sreza in se bosta glede na volitve narodnih poslancev smatrali kot eden. V dravski banovini se spojita sreza črnomaljski in metliški. Za sreze, ki se spoje, bo pristojno za potrditev kan-didscije sresko, odnosno okrožno sodišče prvega [omenjenega sreza, za izdajanje potrebnih dokumentov pa je pristojno vsako sresko sodišče spojenih srezov, odnosno kjer jih ni, vsako okrožno ; sodišče spojenih srezov. V členu 18. se doda nov odstavek, ki se glasi: V srezih, ki se spoje, zadošča vsega skupaj 60 podpisnikov za oba sreza az kandidaturo nosilca kandidatske liste, vpi- Mnogo sta se pomenila, preden je odšel. Naslednji dan je pa že rogovilil po vaških krčmah. Baš zvečer, ko se je vrnil izpod Medlega okna, je posegla v njegovo ljubezen mati. Dejala mu je: «Malo kesen si. Sem nekaj slišala, da* ti tista dolginka Meta leze v srce. Meni ni všeč, zato je pa tudi vzel ne boš!» 1 «Pridna je in dobra, pa rada vas bo imela! Pustite mi jo!» je ugovarjal sin. 1 «Če njo vzameš, pojdem sama od hiše! Nikoli j.več me ne boš videl prestopiti tvojega pragab r «Pa zakaj je ne marate ?» I «Nikoli nisem trpela dolgink, najmanj pa ;Mete!» i «Ožbetova je pa bila majhna in debela, pa l,vam tudi ni ugajala.* i ^ «Zato, ker je imela jezik dolg, da bi lahko z njim ovila trikrat vso našo vas. Ne sili za Meto! |Ali nisi slišal, da je lazil okoli nje tisti Bričkov Jaka. Pravijo, da je hodil tako pridno k njenemu i.cknu, kakor da bi bil vozil za repo gnoj! Kjer je pa on kdaj vasoval, je pustil za seboj vedno po-gažene gredice!* Šimen se ni hotel dalje prepirati. Sel je in pil. Meta mu je dokaj prirasla k srcu. Ko je naslednji večer kolovratil vinjen mimo njenega okna, je potrkal. Oglasila se je. Jezna je bik. « Zakaj pijančuješ po vasi? Pa naj te ima človek rad,* .' sanih v volilne imenike kateregakoli obeh združenih srezov. V členu 23. se doda nov odstavek, ki se glasi: V srezih, ki.se spoje, mora biti najmanj en kandidat in en namestnik za oba sreza. V teh srezih zadošča le 200 predlagalcev iz obeh srezov skupaj ne glede na to, v katerem srezu so vpisani v volilni imenik. * Povišanje trošarine na sladkor. «Službene Novine* objavljajo zakon o določitvi sladkornih cen in cen sladkorne pese. V smislu tega zakona se poviša državna trošarina na sladkor, izdelan iz sladkorne pese ali trsa, v kockah, kristalu ali prahu od 500 na 665 Din za 100 kg, za ostali sladkor, sirov ali rafiniran, izvzemši onega, ki ni uporaben za človeško hrano, pa od 200 na 625 Din za 100 kg. Obenem se zniža uvozna carina za sladkor v glavah od 40 (maksimalno) na 35 odnosno 30 (minimalno) na 25 zlatih dinarjev, za sladkor v kockah ali sipi pa od prejšnjih 55 (maksimalno) na 50, odnosno 40 (minimalno) na 35 zlatih dinarjev. Ko stopi ta zakon v veljavo, se sme prodajna cena sladkorja povišati samo za 1 dinar pri kilogramu. Na popisane količine sladkorja, ki je tega dne v zalogi pri trgovcih, se mora plačati razlika v desetih dneh, in sicer le v višini 100 Din za 100 kg. * Čene soli se ne povišajo. Uprava državnih monopolov izjavlja, da so vesti o zvišanju cen soli neresnične. Cene, po katerih morajo pooblaščeni maloprodajalci soli prodajati tudi v bodoče sol, so: 1.) Za človeško hrano: a) kamena sol v kosih Din 2-50, b) varena sol, drobna in v briketih Din 2-50, c) morska sol, bela in siva, Din 2-50, d) kamena in morska mleta sol Din 2-75. 2.) Za živinsko hrano: a) bela morska sol Din 1-60, b) siva morska sol Din 1-40, c) kamena sol Din 1-40, d) varena drobna sol Din 1-40, e) varena sol v briketih Din 1-60 za kilogram. * Neresnične vesti o zvišanju cene vžigalicam. Uprava monopolov razglaša, da so vse vesti o zvišanju cene vžigalicam izmišljene. * Uradne ure na sodiščih. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani razglaša: Uradne ure za čas od 1. oktobra letos do 30. aprila 1932. se določajo ob delavnikih od 8. do pol 13. in pol 16. do 18. ure, a ob sobotah od 8. do 14. ure. * Razsodba celjskega okrajnega sodišča o nadurnem delu. V soboto 26. septembra je okrajno sodišče v Celju razpravljalo o zahtevku plačila 50odstotnega poviška za nadure, kakor to predpisuje zakon o zaščiti delavstva. Celjsko okrajno «Zato, ker so mati sitni. Jutri grem kar na planine, čeprav je še nekam zgodaj! Rad slušam mater, saj spoštujem četrto božjo zapoved, ampak v ljubezni mi ne bodo več ukazovali! Tebe sem izvolil. Dovolj sem star in let mi ne bo treba kupovati. Na planinah bom spet mirno živel in mislil na te! Ti me pa ne pozabib Ona je molče sklonila glavo. Poljubil jo je. Zasramoval se je svoje nežnosti in zardel kakor šolar. Tudi ona se ga je dotaknila z ustnicama. Njen poljub je bil hladen. Šimnu je postalo tako mučno. Ko je pa sam korakal skozi vas, je glasno zavriskal. Otresel se je vseh neprijetnih misli. Zavil je domov, kjer je takoj legel. Še pred zoro se je dvignil in šel k sosedu po svojo čredo. Meta ni šla takoj počivat. Dolgo je še slonela zamišljena na svojem okencu. Naposled je začela zalivati nagelj s solzami, ki so ji v curkih polzele po licu. Popek je drhtel pod toplo roso njenih oči in trepetal po drgetu njenega telesa, ki se je krčevito treslo. Meta je trpela. Ni jokala zaradi Šimna, temveč zaradi onega prvega, zaradi Jake, ki ji ni ukral samo srca, temveč ji je odtrgal tudi deviški rožmarinov vršiček, čeprav se je še vedno bohotil na njenem oknu. Rožmarin in nagel sta krasila ozko okence, v dekletovem srcu pa je kipela rana bolesti in zelenel grenki pelin spoznanja. Zato je bila vedno zamišljena in često žalostna. Šimnu ni mogla povedati, kaj se je z njo zgodilo, Sramo- sodišče je namreč razpravljalo o tožbi nekega preddelavca proti tvrdki Westen v Celju na plačilo zneska 4611 Din za opravljene nadure pri imenovani tvrdki. Tovarna Westen je plačevala tožitelju vse opravljene nadure le kot normalne delavne ure, tožitelj pa temu ni nikdar ugovarjal. Šele po izstopu iz službe je zahteval tožitelj 50odstotni povišek za vsa tri leta nazaj, odkar je bil pri tvrdki. Ker se je tvrdka branila plačati zahtevani znesek, je bila vložena tožba na celjsko okrajno sodišče, ki je ugodilo tožbi in je obsodilo tvrdko na plačilo vtoženega zneska. Tvrdka Westen se pa ni zadovoljila s sodbo okrajnega sodišča in je vložila priziv po svojem zastopniku dr. Skobernetu, odvetniku v Celju, na okrožno sodišče v Celju, ki je o tem razpravljalo v soboto. Zastopnik tožene stranke je izvajal, da je tožitelj dobival plačilo za svoje delo redno v normalnem iznosu in da ni nikdar zahteval 50-. odstotnega poviška za opravljene nadure, čeprav, je na plačilnih ovitkih napis: ^Reklamacije je javiti takoj po prejemu plačila*. Tožitelj se je torej s tem molče odpovedal povišku in bi smel zahtevati izplačilo 50odstotnega poviška edino za zadnji teden, ko je zahteval izplačilo poviška pred izplačilom. Nasprotno je izjavil zastopnik tožene stranke, da velja točka 10. zakona o zaščiti delavstva kot prisilno določilo, ki določa 50odstotni povišek za nadure za pogodbe med delodajalcem in delojemalcem, kateremu se pa delojemalec lahko odpove. Okrožno sodišče je zavrnilo priziv tvrdke in potrdilo sodbo okrajnega sodišča. Razlogi: Vnaprej se delojemalec v smislu zakona ne more odreči zahtevku 50odstotnega poviška za nadure, za nazaj pa je možen tak odrek v smislu državljanskega zakonika molče ali s konkludent-nimi dejanji. Tožitelj v predmetni zadevi sploh ni imel povoda in priložnosti, da bi se odpovedal, oziroma ne odpovedal povišku, ker ves čas njegovega službovanja ni bilo med njim in delodajalcem govora o tem. * Divje race oznanjajo zimo. V Pesniški dolini, posebno v okolici Sv. Marjete ob Pesnici, je po travnikih vse polno rac. Izreden primer je, da se race tako zgodaj selijo v toplejše kraje. Pravijo, da to pomeni hudo zimo. * Pri padcu z oreha si je zlomil tilnik. Te dni na vse zgodaj se je odpravil posestnik Lovrač iz Kolovrata nad orehe. Po dolgi lestvi se je povzpel na najvišje drevo. Ves zatopljen v delo, ni opazil, da se je povzpel na trhlo vejo, ki se je nalomilo. Lovrač je padel na zemljo. Vsa dru- vala se je sebe in svojega greha, a bala se je za črednika, da bi ga ne izgubila. Kako je bil Šimen pošten in dober! Nikoli je ni užalil zaradi Jake. Dobro je vedel, da je po- • stopal za njo Bričkov, ki res ni bil na dobrem glasu, vendar ni dvomil o nji. Nikoli je ni vprašal zanj. Smatral jo je za pošteno in čisto kakor zlato. Kakšen je bil njemu nasproti njen zapelji-vec! Komaj je dosegel, kar je želel, že se je izkušal odtujiti. Kako hitro se je umaknil! Ali ni bil slabši kakor žival? Meta se je borila vso noč sama s seboj: «Ne, ne smem postati Šimnova! Odkritosrčna moram biti, kakor je on! Resnice mu vendar ne smem razodeti, preveč bi ga bolela! On odhaja na planine, jaz se pa molče umaknem. Tako bo najlaže pozabil.* Še dolgo ni mogla zaspati. Mislila ie na oba mladeniča in se še vedno borila v svoji duši: «Saj Šimen ne bo zvedel resnice! Jaka bo menda pač toliko značajen, da bo molčal. Pa bi ostala in postala Šimnova! Srečna bi bila!* Spet je zazrla v duhu črednikov pošteni obraz. V mislih se je še enkrat poslovila od njega. Nič več ni kolebala. Tiho je zaihtela v zglav-nico. Odpovedala se je ljubezni, o kateri je bila prepričana, da je ni vredna. Še preden je zaspala, je Šimen že vriskal v planine. dobite ^pkasnowstno manufaktuvno zimsko blago, n. pp. blago zai ženske plašče, veletrgovine od 45 Din navzgor, le v pazppodaji manufakturne Ljubljana, Miklošičeva 7 ^ .i -; - iina se je zbrala za mizo k zajtrku, le očeta še ni bilo. Tedaj se je hči odpravila na vrt, a je zaman iskala z očmi po drevesih. Zaskrbelo jo je, ko se ji ni na glasne klice nihče odzval. Od groze je zavpila, ko je opazila očeta nepremično ležati v travi. Skočila je k njemu in ga skušala dvigniti. Vse prizadevanje pa je bilo zaman. Očeta so prenesli v hišo in ga izkušali obuditi k življenju, toda zanj ni bilo več pomoči. Pri padcu na tla si je bil zlomil tilnik. * Delo v papirnici v Goričanah ustavljeno. Te dni je bil ustavljen obrat v papirnici v Goričanah. Lastniki podjetja poudarjajo, da je tovarna zastarela in da ne nese. Zaradi ustavitve dela je bilo v soboto odpuščenih 83 delavcev, ki so zdaj na cesti in v bedi, a upanja na zaposlitev v kakem drugem podjetju je v sedanji krizi malo. * Tragična smrt bolehnega orožnika. V poznih večernih urah so našli v soboto ljudje na progi v smeri proti Dobovi truplo neznanega moškega. Mrtvec, ki je bil strahovito razmesarjen, je bil oblečen v orožniško uniformo, zato so lahko kmalu ugotovili njegovo istovetnost. Bil je vodnik brežiškega orožniškega voda Štefan Cre-pinko. Poizvedovanja so dognala, da je odšel Crepinko v soboto zvečer sam na progo in se v bližini čuvajnice vrgel pod vlak. Nesrečnik je bil že dalje časa liudo živčno bolan, po vrhu tega pa je bolehal tudi za poapnjevanjem žil. Zdravja je iskal pred dvema mesecema v splošni bolnici v Ljubljani, vendar ga mu niso mogli vrniti. Zapustil je ženo in edinega otroka, s katerima vse prebivalstvo globoko sočustvuje. * Vlak je usmrtil progovnega delavca. V ponedeljek zjutraj je šel progovni delavec Hribar po progi in je pri uvoznem signalu postaje Brega pri Zidanem mostu našel na progi razmesarjeno truplo. V mrliču je spoznal evojega tovariša, 261etnega Jožeta Dobovška, progovnega delavca z Brega. Ko je natančneje pogledal njegove poškodbe, je videl, da mu je vlak odrezal levo nogo nad stopalom v gležnju, smrtnonosni udarec pa je nesrečni Dobovšek dobil v glavo. Lobanja je bila razbita in so možgani ležali raztreseni okrog. Jože Dobovšek je imel usodno noč službo in je prava zagonetka, kako ga je mogel sredi proge dobiti vlak, ko je bil Dobovšek znan kot zelo vesten in previden delavec. Pokojnik, ki je bil splošno priljubljen zaradi svoje poštenosti, zapušča ženo in hčerkico. * Samomor nad Savinjo. Nedavno so našli delavci, prihajajoči v Celje, nad škarpo ob Savinji obešenega na ograji ob banovinski cesti niže znane gostilne g. Krajnca na Polulah neznanega moškega srednjih let. O najdbi je bilo takoj obveščeno oblastvo. Mrtveca so sneli in prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. V žepih ob-upanca, ki je visel tik nad strugo Savinje, so našli zaprto pismo in pa listek, iz katerega je bilo razvidno, da je mrtvec 491etni zasebnik Ivan Mance, doma nekje iz delniškega sreza v savsK: banovini. * Ogenj v Slivnici. V soboto okrog polnoči je iz še neznanega vzroka pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Antona Faleža v Slivnici. Na pomoč so bili pozvani gasilci iz Maribora, Orehove vasi, Razvanja, Frama, Kadvanja in Pobrežja, ki so rešili razen enega voza vse orodje in ostalo in požar omejili. Gospodarsko poslopje je seveda pogorelo do tal. * Požar v Potočarski vasi. V eoboto o mraku se je vžgal svinjak posestnika Mihe Vrčka v Potočarski vasi pri Novem mestu. Prihiteli so ka-menški gasilci s svojo motorno brizgalno, kmalu za njimi pa še novomeški in rešili svinjak in omejili vsako razširjenje ognja. V Potočarski vasi je v teku enega leta gorelo že trikrat. j^L. * Autobus z 20 potniki se je prevrnil. Ko se je hotel avtobus, ki stalno vozi na progi Dravograd—Šoštanj, na nekem ovinku na Paki izogniti nasproti prihajajočemu osebnemu avtomobilu trgovinskega potnika Franca Pečka, je zdrknil s cestišča na razmehčano pobočje in se z 20 potniki vred prevrnil na niže ležeči travnik. Niti vozilo niti potniki niso dobili posebnih poškodb. * Požar v šklendrovcu. Zgorel je kozolec posestniku Potrpinu. V njem je imel shranjenega mnogo sena in raznega gospodarskega orodja. Domnevajo, da je podtaknila ogenj zločinska roba. * Nesreča pri delu. Te dni se je pripetila v železarni na Javorniku nesreča. Delavec Štefan Ažman je bil z drugimi zaposlen pri prekladanju težkih železnih plošč. Pri tem pa je po nesrečnem naključju padla zelo težka železna plošča Ažmanu na stopalo desne noge in mu ga strahovito raz-mesarila. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico bratovske skladnice. * V trenutni zmedenosti je vrgla novorojenčka v prepad. Na Dobrovljah pri Braslovčah je bivala zadnje čase pri svojem bratu šivilja J. T., ki je bila v blagoslovljenem stanju. Porod so domači pričakovali že pred tednom, dekle samo pa o tem ni hotelo ničesar govoriti. Te dni pa so bili vsi začudeni, ker je bila močno izpremenje-na. Svakinja jo je naravnost vprašala, ali je že porodila in kaj je z otrokom. Ker ni dobila nobenega pojasnila, je naznanila stvar orožnikom. Orožniška patrulja je vzela s seboj tamošnjega grobarja in začela je delde izpraševati. Šivilja je priznala, da je porodila in otroka vrgla v jamo. Na poziv orožnikov je tudi pokazala, kje se je to zgodilo. To je kakih 600 metrov od njenega doma, kjer je precejšen prepad. V ta prepad je vrgla novorojenčka, ki je obvisel na grmovju kakih 30 metrov globoki. Našli so ga visečega z glavo navzdol. Novorojenček je bil moškega spola. Nezakonska mati je izjavila, da je izvršila svoj čin v trenutku zmedenosti, provzročeni od strahu pred domačini, ki so ji sovražni. Ker deto-morilka ni pazila na svoje zdravje in je ves čas opravljala težka dela, je tako izmučena, da so jo pod nadzorstvom pustili doma. * Na lovu je ohstrclil llletno deklico. V Dvor-jah pri Cerkljah na Gorenjskem je lovil fazane 221etni Julij L. s svojim prijateljem. Stresala sta v smeri proti pastirjem, ki so pasli živino. Nesreča je hotela, da sta zadela llletno hčer malega posestnika Anico Sršenovo in eno kravo. Nesrečna Anica je dobila več šiber v glavo. Sršenovo so prepeljali v splošno bolnico. * Huda nesreča gasilca pri vaji. V soboto popoldne so imeli gasilci društva iz Trbovelj reševalno vajo pred svojim Gasilskim domom. Gasilec g. Florijan Bregar je hotel predvajati spuščanje moštva po vrvi iz stolpa Gasilskega doma. Na gornjo lino 10 m visokega stolpa je privezal vrv, po kateri se je hotel spustiti na tla. Vrv, ki je bila sicer močna in večjo težo, pa se je nenadno odtrgala v trenutku, ko se je Bregar pognal iz line in se hotel spustiti na tla. Bregar je padel 10 m globoko in obležal nezavesten. Bil je takoj prepeljan v rudniško bolnico. Dobil je hude notranje poškodbe. * Slaboumen hlapec je zažgal gospodarsko poslopje. Dolgi vrsti požarnih katastrof se je v soboto popoldne pridružila zopet ena, pri kateri pa je bilo takoj jasno, kako je nastala. Gorelo je v gospodarskem poslopju posestnika Ludovika Cizeja, po domače Sevška, v Podvinu pri Polzeli. Posestnik Cizej je imel že leto dni pri hiši slaboumnega 191etnega Franca Zajca, katerega je uporabljal za razna lažja dela. Mladi hlapec je te dni kar tako na lepem zažgal gospodarsko po- slopje. Ko so ga vprašali, kako je zažgal, je tako_ razložil, da je vtaknil gorečo cigareto v slamo| Posestnik ima nad 100.000 dinarjev škode, zai varovan pa je le za okrog 40.000 dinarjev. Slabo« umnega fanta bo treba čimprej spraviti na varnol * Dva ciganska roparja prijeta. Litijski orož-s niki so zaprli sedem mož,' to je cigansko tolpo? ki je opustošila njive v Ribčah. Ko so odsedeli prisojeno kazen in poravnali odškodnino, so i pustili pet ciganov. Medtem pa je sodnik dr. Sfl ligoj poslal dva cigana, Andraža Nikoliča i Franceta Nikoliča, v zapore celjskega sodišča Oba cigana je namreč spoznala gostilničarka Rasjj bergerjeva Jožefa iz Lok pri Trbovljah, da sta jo| pred dobrim pol letom v družbi več drugih ci^ ganov v Šestinah pri Zagrebu oropala za 50.00(1 Din. Cigan Andraž Nikolič je bil zaradi sumaj tega ropa že en in pol mesec v preiskovalnem* zaporu, pa so ga takrat zaradi pomanjkanja do^ kazov izpustili. Sedaj menda prejmeta oba ci^ gana-razbojnika zasluženo kazen. j * S kolom po glavi. V Repnjah pri VodicaK so se stepli fantje. V glavnem je bil napad na-j menjen 251etnemu ključavničarskemu pomočniku^ Viucencu Govekarju, ki so ga obdelali s kolom/ Prebili so mu lobanjo, vendar je fant ležal doma in sprva sploh ni poklical zdravnika. Šele poz-; neje, ko se je njegovo stanje že hudo poslabšalo,5 ga je naložil na voz sosed in ga peljal v ljubljan-( sko bolnico. Med vožnjo pa se je Govekarju udrlai iz glave kri. To se je pripetilo v Št. Vidu, kjer jej voznik poklical na pomoč zdravnika dr. Arka, kij je poškodovanca za silo prevezal. Iz Št. Vida soj tudi telefonirali po reševalni avto, ki je že popol-j noma oslabljenega Oovekarja prepeljal v bol*' nico. j * Zaradi osmih rjuh eno leto robije. Andrej-Znidar iz Spodnjega Brnika na Gorenjskem jej betežen starček, sicer pa star znanec oblastevj Letos julija je prišel v gostilno Ivana Marklja? Bos se je vsedel k oknu, ki je bilo priprto, aj drugo jutro odprto. Ponoči je Markljevim izginilo osem rjuh. Tat, ki je prišel skozi okno in po tej poti tudi izginil, je pustil za seboj sledi, ki so gaj izdale. Žnidar je odločno zanikal tatvino, a mui ni nič pomagalo. Obsojen je bil na eno leto ro-2 bije. j * Nepošten prekupčevalec. Minuli teden se j^ v Vitanju vršil sejem. Živine je bilo precej pri Grofica: «In kaj si mu rekel?» Služabnik: ^Obžalujem, ga gospoda grofa nI Imenitno zdravilo. Zdravnik: «Ali ste bili zadovoljni z zdravilom, ki sem ga vam predpisal?» Gašper: «0, seveda! Men so nucale tri žlice za revmo, moj hčerk dve žlice za nahod, a kar je ostal, je ponucala ta stara za pucanje žlic in nožev.. .> Nova služkinja. : Gospodinja: «Vaše izpričevalo mi ni prrv lilS všeč.} Služkinja: «Meni tudi ne...> V senci. K nekemu bolniku je bil poklican zdravnik, ti je ugotovil 40 stopinj vročine. ; se je začudil bolnik. jtKaj bi bilo šele na solncu!» To je sreča. Pepe: «Pri ženskah nimam sreče. Nobena me noče.* Dolfe: cPotem imaš pa res srečo.> Domači zdravnik. Koželj: «Ali še hodiš v gostilno k ,Jazbecu'?» Roželj: «Nič več. Veš, domači zdravnik mi je namreč prepovedal piti vino, zato ostajam doma. Ali ti še zahajaš k , Jazbecu'?> Koželj: «Tudi ne več, zakaj meni domači zdravnik vsak večer skrije čevlje...» Dober nasvet. V nekem kraju so imeli povodenj. Voda je vdrla v kleti in napravila precejšnjo škodo. Prizadeta je bila tudi gospa Ješprenova, kateri so potonile vse kokoši. Od žalosti ni vedela, kaj naj počne. ■ Njen mož jo je tolažil: «Za nastalo škodo je odgovorna vodna uprava. Pojdi in zahtevaj po-vračilo!j> Gospa se je vrnila čez nekaj časa vsa vesela in zadovoljna. «No, ali bo kaj?» se je glasilo moževo vprašanje. «Odškodnine sicer nisem dobila», je pripovedovala. «Dali pa so mi pameten nasvet, naj v bodoče ne redim več kokoši, ampak race.j Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. 2enitni oglasi, dopisovanja in trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE*, Ljubljana. Prešernova ulica št 4. Telefon št. 3492. Nove harmonike izdeluje in vse glasbene instrumente popravlja Jane V Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 9. 19? «ČistoI» odstrani vse madeže iz obleke, svile, klobukov, čevljev itd. Zajamčeno neškodljiv za barvo ali tkanino. Steklenica 12 Din (proti vnaprejšnjemu plačilu) ali 20 Din (po povzetju). «Venera»-eliksir odstrani vse nepotrebne dlake v nekoliko sekundah. Stekleničica 10 Din (proti vnaprejšnjemu plačilu) ali 18 Din (po povzetju), dve stekleničici 28 Din, tri stekleničice 38 Din. — R. COTIČ, Ljubljana VII, i Kamniška (Janševa) ulica št. 10 a. 338 500 dinarjev na teden plačamo 305 Zgovornim osebam s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor. Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacijel 236 1000 Din plačam, 538 ako Vam «Radio-Balzam» ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. —