Nasprotniki in sovražniki tnrških Slovanov. Vsaka dobra reč ima svoje sovražnike; nobeno blago početje ne prodere do krepke in srečne zmage brez opovir in težkoč. Kaj čuda tedaj, ako jih tudi naši bratje, turški Slovani, najdejo vse polno v svoji opravičeni borbi za nkrst sveti in svobodo zlato". Čeravno jim je krepka ruska vojska prišla na pomoč, bo vendar teklo še veliko krvi, preden bo turško trinoštvo pobito in v Azijo vržeoo nazaj. Preveč zaslombe dobivaTurk vEvropi, preveč štejemo Slovani v njej sovražnikov. Prvi io najruogočaisi so Augleži, drugi iu najbesuiši so Magjari, tretji in najstiabopetmši so naši netušku- tarski in sploh nemški Turki ali turkoljubi četrti in najuesramniši so pa angleški, niagjarski in nemško-židovski pisuni in easuikarji. Aoglež pla- čuje, Magjar razsaja, neniški Tmk trepeče, tuiko- ljubni časnikarji pa ščijejo, natolcnjejo in lažejo, da se kar od ujib kadi. Vse navdajajo same strasti: sebičnost, gonpodstvaželjnost, napuh in zavid. Anglež je pm kramar in bogataš na svetu, zapovednik vsem morjem ter se boji, da mu Slovani v Turčiji kupčije ne vzamejo in ga naposled po- magajo iz srednjega morja in Egipta potisaoti, kder ima pot v bogato Indijo. Da se ta njemu ne zapre, je Anglež pripravljen milijone žrtvovati in tudi v boj stopiti zoper Rusa, če le najde zaveznikov. L. 1854. se mu je to posrečilo. Pomagali so mu Francozi, Pijemontezi in deloma tudi Avstrijani, ko 80 ti marširali v Rutuunijo in Ruse prisilili, iti črez Donavo nazaj. V strašni vojski so Pijemontezi zgubili 2500 mož in 24 milijonov goldinarjev, Turki 70.000 mož in 75 milijonov, Angleži 33.800 mož in 780 milijonov, gizdavi Francozi pa 100.000 mož in 930 milijonov. Da so tedaj takrat Rusa premagali, turške Slovane na 23 let dalje pod turški jarem posilili, žrtvovali so evropski turkoljubi in pobiti dali 505.500 vojakov in denarjevzapravili 26 sto milijonov, če vstejemo tudi ruskezgube: 300.000 mož in 825 milijonov. Strah in sovraštvo do nas Slovanov mora tedaj res veliko biti, če turkoljubi toliko žrtvujejo, da le Turka, zverinskega tlačitelja Slovanov, obranijo. Letos se Angležem ni posrečilo zvabiti evropske države na svojo stran tako, da bi se vojske proti Rusiji udeležile. Vsled tega tudi Angleži niso šli sami v boj, pač pa tem globljeje v svoje žepe segajo in Turka z denarji podpirajo in z orožjem. Brez te pomoči bi Rusi sedaj stali že pred Carigradom! Magjarske in nemške Turke peče stara vest, ker svojim slovanskim sodržavljanom v Avstriji zabianjujejo djansko enakopiavnost. Bojazen, da bi utegnilo v Avstriji drugače biti, kakor je sedaj, ako južni Slovani otresejo turški jareoi, vleče jib na turško st^au. Najrajše bi videli, ako bi Avstrija šla na strani Nemčije in Angleške v boj zoper Rusijo. Ker pa se to ni zgodilo, zato so začeli po avojih časuikih strahovito razs jati, ščuvati in legati. Rumuuom, Srbom in Crnogorceoi so se sprva telebasto prilizovali in ko ni pomagalo nič, so se jim začeli hudo groziti. Prerokovali jim so, da bo Avstrija brž marširala v Moldavo Rusom za hrbet, da bo avstrijska vojska zasela Belgrad in Cetinje, če se Rumuni, Srbi in Crnogorci le genoti piedrznejo. Prazen strah! Črnogorci so precej začeli boj, Rumuni se že hrabro borijo v Bolgariji in Srbija bo vsaki 6as zopet zgrabila za orožje in tudi Grki bodo otresli strab pred Angleži. Ali ravno to je, kar Rusi bočejo doseči, preden se na vseh straneb lotijo odločilnega boja. Kajti Rtimuni, Srbi, Črnogorci, Bolgari in Grki vzdibujejo pod turškim jarinom, tem je treba pomagati, da se razdene mohamedanska država in namesto nje osnujejo neodvisne krščanske države. Brž ko se to zgodi, je turško prašanje rešeno, na korist turškim kristijanom, na korist Slovanom, ker je teh ondi največ! Kakor se stvari sedaj pokazujejo, smemo Slovani zadovoljni biti. Ako le Bog da in sreča junaška, bo turško prašanje rešeao nam na slavo in korist, preden doteče leta dni. Anglež se bo tedaj prepozno kesal, da je neizmerno veliko denarjev zavolj turškib divjakov zapravil, Magjar bo srda in jeze z zobmi škripal, nase nemške Turke bo pa bržčas sram, da so se od ničvrednih, nesramnih in lažnjivih pisuno? dali za nos voditi in v neumno turkoljubje zapeljati. Kdor nima priložaosti brati sedanjib nemških-liberalnih in magjarskih listov, ta si blizu ne more domisliti, kolika nesramnost se v njih aopiri. Dobro ved6, kake zverine so Turki, kako Bolgare vesijo, ženske skrunijo, ranjence umarjajo; dobro jim je znano, kako Rusi povsod z Turki človeški ravnajo. Ali jim ne velja ne pravica ne resnica, jim velja natolcevati, psovati, grditi in legati. Junaški Crnogorci [so jim ^tolovaji", vrli Srbi ^tatovi", pošteni Rumuni ,,lopovi" brabii ruski rojaki rmevže in pijanci", le Turk, ta je človek, plemeniten in braber. Vrh tega pa lažejo tako nesramno, da je težko povedati, kaj je večje, ali teh pisunov predrznost, da se upajo toliko ljudi vsaki den nalegati, ali teb ljudi pahnjenost, da take laži plačujejo, berejo in verujejo. V dokaz bodi sledeče: prijatelj časnika ,,Finauzielle Fragmente" si je dal truda ter sestavil iz raznih dunajskih listov vojskina porocila, katera so se pozoeje izkazala kot neresnična, kot lažnjiva. Bitve, za katere ne ved6 ne Rusi, ne Turki, so bile v nNeue Fr. Presse" 13., v nPi-esse" 3., v ,,Deutsche Zeitung" 7., v »Fremdeublatt" 1., v nN. W. Tagblatt" 19., v ,,Extrablatt" 17., v ,,Moigenpost" 5., v VorstadtZtg." 9., v nTage.«presse" 2., v nWiener Abeudpost" 1. V teh bitkah je palo po poročilib: ,,N. F. Presse" 390.000 Rusov, ,,Presse" 12.000 Rusov, ,,Deu. Ztg." 176.000 Ruso? iu 5000 Rumuncev (poleg tega omenja ta list, da so Turki zapodili jeden rnsk polk v Dunav), ,,N. W. Tagblatt" 210.000 Rusov, ,,Extrablatt" 380.000 Rusov, ,,Morgenpost" 140.000 Rusov, ,,Fremdcnblatt" 27.000 Rusov, ,,Vor.stadt-Zeitung" 10.000 Rusov, ,,Tagespresse" 4000 Rusov. 0 turških izgubah tako malo govore, kakor Turki sami. Iz Šibke so se Rusi umekuili po poročilih: nN. Fr. Presse" 7krat, ,,N. W. Tagbiatta" llkrat, ^Presse" 4krat, rExtrablatta" 7krat, nVorstadt-Zeitunge" 3kiat, nTagespresse" lkrat, ,,Fremdenblatta" lkrat, ,,Wiener Abendposte" 2krat. Sploh ti nesramni lažnjivci so več Rusov na papirju ubili in pokrustali, kakor jih je črez Donavo šlo, o Turkih pa pišejo, kakor da bi bili vsi neumaijoči. Da pa Tmk ni neumerjoč, -da bo Turčija propala vkljub angleškemu deuarju, magjarskemu ropotu, strahupetnemu jadikovanju nemških turkoljubov in brezsramnenju laganju nemških magjarskib in judovskih listov, to natn bo sijajno pokazala bližnja prihodnost! Bati se nam ni treba nič.