Gospodarski List.
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
^Gospodarski Listu izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak 1. in 3. petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj so pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 17.	V Gorici, 31.
VABILO.
k občnemu zboru, kteri bo v zmislu §. 33 društvenih pravil in vsled sklepa občnega zbora od dne 21. aprila 1887 v Ogleji v nedeljo dne 23. septembra 1888. v občinski dvorani, za to uljudno dovoljeni, ob 11. uri predpold.
Dnevni red: 1. Predsedništveua poročila. 2. O stanji vrtnarstva v Chioggia, z ozirom na pospeševanje vrtnarstva v našej deželi. 3. Boj proti Pero-nospori. 4. Ilorebitni podlogi.
C kr. kmetijsko društvo.
v Gorici 19. avg. 1888.
Sadna in vinska razstava v Števerjanu.
V nedeljo dne 26. avgusta t. 1. je briško vinarsko in sadjerejsko društvo praznovalo svoje prebujenje k^ novemu živenju sč sadno in vinsko razstavo v Števerjanu. Dober teden poprej se je bila še le rodila misel o tej razstavi; a neutrudnemu prizadevauju društvenega odbora in posameznih njegovih udov se je vendar posrečilo, vzbuditi občno zanimanje društvenikov in drugih vino- in sadjerejcev po Brdih za to podjetje, da je bila de-ležba nad vse pričakovanjo živahna in razstava v vsakem oziru ne samo dostojna, ampak taka, da sme društvo na njo ponosno biti.
Prostorna sobana v baron Formentinijevem .poslopji je bila za ta namen prav okusno okrašena; iz zelenja, s kterim so bile preprežene stene, zrla ja iz častitljevih obrazov dedov in pradedov stare baronske rodbine siva preteklost na čvrsti napredek sedanjosti — na napredek v vinarstvu in sadjereji, ki so ga kazale bogato obložene mize ob steuah in po sredi dvorane.
avgusta 1888,	Leto Vlil.
Spredaj pri zgornjem vhodu je bila miza za presojevalno komisijo; potem miza težko obložena z boteljkami razstavljenega vina in dalje po dvorani so bile lepo razvrščene vabljive zbirke svežega (friš-nega) in posušenega sadja. Tudi vhod na dvorišče razstavnega poslopja je bil primerno okinčan sč zelenjem in zastavami.
Točuo ob 9. predpold. uri je prišla komisija iz Gorice, odposlana od c. kr. kmetijskega društva in je zasedla odmenjeni jej prostor; Dvorana pa se je napolnila z društveuiki in drugimi možmi. — Komisija sestavljena iz gospodov Dominko Viljema pristava dež. kmet. šole, pl. Fabris Konrada, župana štverjanskega, viteza Giordano Eugenija, vodje ital. oddelka kmetijske šole, pl. Giroucoli Franceta, veleposestnika iz Vertojbe, Klavžar-ja Ernesta, urednika *Gosp. lista“, Rubbia Josipa grajščinskega oskrbnika na Vogerskem, Stiegler-ja Josipa, grajščinskega oskrbnika v Šempetru, viteza d.ra Tonkli-ja Josipa, dež. podglavarja, Velicogna Josipa, tajnika kmet. društva, izbrala si je za predsednika g. viteza d.ra Tonkli-ja, za poročevalca g. Dominka in za zapisnikarja g. Klavžarja, kot zaupnike pa je priteguila v komisijo č. g. vikarja Aut. Gregorčiča, društvenega predsednika g. Figelj-a Andreja, podžupana Prinčiča Antona in podgorskega župana g. Klančiča Antona.
G. predsednik je pozdravil zbrano občinstvo v imenu kmet. društva, razložil pomen in namen razstave, poživljal mlado društvo, naj za to skrbi, da bodo Brda dostojno zastopana na dunajski sadjarski razstavi, ktero priredi avstrijsko pomolcgično društvo v proslavo vladarske štiridesetletnice presv. Cesarja ter voščil društvu in celim Brdom srečen napredek na sadjarskem in vinarskem polji.
Na to se je vršila pokušnja razstavljenih vin. Bilo je 19 vrst belih namiznih vin, iz navadnega briškega grozdja; 10 belih, finih vin, večinoma iz osušenega grozdja; 4 pokušnje penečega belega vina;
1 1 o
99
Soči«
— 66 —
15 vrst vin, navadne domače črnine in tudi iz tujega, v Brdih uže deloma vdomačenega črnega grozdja in 2 vrsti Pikolita, — skupaj 50 pokušenj.
Najbolja vina so bila zaznamovana sč štev. 10, za njimi 9, 8 itd. Izbornim vinom se je pripoznala še kaka zvezda v znamenje odlike.
Navadna bela vina so pokazala, da je v Brdih izvrstno blago, a še malo napredka v vinoreji; da se vse drži še starih navad gledč napravljanja vina, ktere so bile kolikor toliko opravičene, dokler so še Korošči in Kranjci ves pridelek v moštu pobirali in izvažali, ktere pa mora razumen vinorejec zdaj z ozirom na spremenjene razmere opustiti, če hoče pridelavati vino za kupčijo, kakoršna je zdaj in kakoršna kaže, da ostane tudi v bodočnosti.
Enemu samemu viuu — lastuik mu je Florjan Komcjanc iz Števerjana — pripoznala je komisija štev. 10, ker je imelo vse lastnosti dobrega, popolnem godnega vina.
Enako dobro vino, samo nekoliko prevoč za-rudelo, ker je predolgo vrelo na tropinah, je razstavil g. Anton Klančič iz Podgore ; pripoznala se mu je štv. 9. — Dve dobri pokušnji (štv. 8) je razstavil g. Kristančič Janez iz Višnjevika in eno po voljno (štv. 7.) g. Kocjančič Andrej iz Podgore. Vše druge pokušnje so bile nezrele, presladke — ali pa so se zavrnile zaradi slabega ohranjenja.
Boljša so bila v obče fina bela vina, kakoršna se rabijo za požirek po kosilu. Med temi omenjamo v prvi vrsti pokušnjo č. g. Gotarda Pauletič-a kaplana v Kojskem, ktera si je zaslužila štv. 10*, potem pokušnjo v. č. gosp. Mih. ICoršič-a župnika v Kojskem, belo vino od 1. 1866, kteremu je komisija, kakor tudi dvema pokušnjema penečega belega vina istega g. razstavljavca pripoznala štev. 10. Ena pokušnja č. g. And. Žnidarčič-a vikarija v Gradnem je dobila štv. 9 in ena društvena štv. 8. Veliko veči napredek so kazala razstavljena črna vina in slišali smo veljavne glasove izražati me-nenje, da bi morali Brici posebno skrb obračati v razširjenje čistih zasadov primernih črnih trtnih vrst.
Izmed 15 razstavljenih pokušenj je komisija zavrnila samo 4, pa ne da bi bilo slabo blago, ampak samo zato, ker je bilo vino slabo ohranjeno; samo eno je bilo nezrelo, presladko.
Modri Frankinji gosp. pl. Fobrisa je komisija enoglasno priznala štev. 10**; Burgundec od 1. 1882 istega g. razstavljavca zaslužil sije štev. 10*; Burgundec — lanski pridelek gosp. Klančiča iz Podgore štv. 10*; navadna črnina in Burgundec, lanski pridelek pl. g. Falrisa štv. 10, njegova Izabela (ali kakor jo tu pa tam imenujejo, Kata-nija) štv. 9. Dalje se je priznala številka 9 navadni črnini in Burgundecu g. baroua Tacco iz Števerjana, in modri frankinji združeni z Burgunde-cem g. Štefana Makuca, štv. 8 pa eni pokušnji
gospoda bar. Tacco in pa eni gosp. And. Ko-cjančič-a.
Pikolit č. g. Gotarda Pavletiča je dobil štev.
9. Druga pokušnja iste vrste od leta 1760, ktero je razstavil g. grof Baguer iz Dobre je vzbudila občudovanje komisije zaradi nenavadne starosti, a razvrstiti je ni mogla, ker ni imela merila za tako blago, za ktero tudi ni lahko dobiti kupcev, ker stane boteljka C/. 1.) 30 gold., ali vseh 28 bo-teljk, kolikor jih je še v kleti, skupaj 600 gld.
Razstavljenih je bilo tudi več vrst žganjin, kakor tropinovca, slivovca, hruškovca, Črešnjevca, figovca; — posebno Doberska grajščina je bila s takim blagom dobro zastopana. — A komisija ni bila več v položaji, da bi bila presodila tudi te pijačo ; zato je mogla le svojo pohvalo izraziti, da oi je društvo prizadelo vsestransko razkazati sadne in vinske pridelke svoje deželice.
Po končani presoji vin je komisija pregledala razstavljeno sadje; — bilo je vse skozi prav lčpo blago in tako okusno razloženo, da je vnemalo oči in da je bilo zares težko gledati je, a ne tudi pokusiti.
Prav radi bi popisali vse, kar je razstavil vsak posamezen deležnik; ‘ker je bila razstava res vredna vse pohvale in najkrepkeje spodbuje; a s prostorom smo v zadregi in odkladati nam tudi ne kaže. Zato naj samo omenjamo, da je bilo razstavljeno izborno, zrelo grozdje skoro vseh domačih in vdomačenih vrst; odlikovala sta se dva grozda Istrijanke v krasni sadni zbirki g. grofa Baguer-ja, ktera sta tehtala pri 272 ki.; prav lepo grozdje je imel tudi g. Jožef Vogrič iz Števerjana v svojem razstavnem oddelku, kteri se je zraven tega ponašal z lepim številom plemenitih sadnih vrst (hrušk, jabelk, breskvi, češpelj) in z izvrstnim sušjem. — Prav zanimivo je bilo stojalo z razobešeuim raznovrstnim grozdjem in bogato obležnimi vejami raznega, tudi divjega sadja. Predstavljalo je nekako kolektivno razstavo nekterih posestnikov. — Mnogobrojno zbirko prav finih, večinoma zdrelih hrušk je razstavil pl. gosp. Konrad Fabris. — Kot posebnost moramo omenjati na vejah olupljene, kajene in posušene češplje posestnika Klanšček-a Jožefa iz Števerjana, kteri je razstavil tudi drugo lepo sadje in sušje. V zanimivi zbirki g. Andreja Figclj-a zapazili smo med mnogovrstnim svežim in posušenim sadjem ru-deče češplje posušene po novem načinu, to je poprej posušene in potem še le olupljene. — Krasne hruške in breskvi je imel v svoji zbirki g. Jožef Pintar iz Števerjana. — Mej razstavljavci imenujemo dalje gg. Kneza Jožefa, Komejanca Florjana, barona Tacco (grozdje raznih vrst) Škorjauca Jožefa, Terčič Matevža, Karara Miho, Maraš Terezijo, Humar Boštjana, Trpina Janeza, Maraša Silvestra, Grauner Štefana, Kodrmaca Andreja, Terčiča Anto-
— 67
na, Vogriča Jožefa, krčmarja, Vogriča Andreja h. štv. 36 iz Števerjana, Klede Štefana, čč. gg. Žni-derčiča Andreja vikarija iz Gradnega in A. Gregorčiča, vikarija Števerjana itd.
Ob eni uri popoldne je predsednik komisije priobčil izid pokušnje razstavljenih vin.
Na to je gospod prof. vitez Giordano opomnil, da bi kazalo ona vina, ktera so bila nevgodno presojena, kemično preiskati ter tako pozvedeti uzroko zapaženih napak. On sam je uljudno v to priponu-dil svojo pomoč, ker ima ital. oddelek kmet. šole dobro vrejeno kemično delavnico, če mu društvo pošlje pokušnje tistih vin, ktera so bila kot nezrela, slabo ohranjena ali pokvarjena spoznana, hoče jih preiskati in potem Jnaznaniti društvu izid preiskave ter dodati poduk, kako spoznanim pomanjkljivostim v okom priti ter v obče zboljšati vinarstvo v Brdih.
Društvo je hvaležno sprejelo to prijazno ponudbo.
Slednjič se je predsednik poslovil od društva, ktero se je po svojih zastopnikih spodobno zahvalilo njemu in kmetijskemu društvu za skazano dobrohotnost.
Popoludne po končani službi božji se je vse trlo v dvorani domačih in tujih obiskovalcev in občno je bilo priznanje, da je društveni odbor častno rešil svojo nalogo.
Posebno zaslugo si je skupil za obilo vdeležbo prečast. gosp. vikar Ant. Gregorčič — za njim eden po enem vsi gg. odborniki — za lepo vredbo razstave pa g. Yiljem Dominko, pomočili učitelj naše kmet. šole.
Le tako naprej: Viribus unitis!
Razne kmetijske vesti.
Za sadjarsko razstavo in sadni trg na Dunaj i
je zadnji čas, da se podajo oglasi kmetijskemu društvu, ktero jih nabira, ker mu je mnogo na tem, da bi bila naša dežela častno zastopana na razstavi, prirejeni v proslavo vladarske štiridesetletnice Nj. Veličanstva našega presv. Cesarja. Do zdaj ima društvo večinoma ustmena zagotovila iz Furlanije, iz Brd, od dornberške strani, iz Kanala, Čiginja, Sv. Lucije, Polubinja, Cerknega, itd. da se napravijo v dotičnih pokrajinah kolektivne sadne zbirke za razstavo, in zanaša se, da ostanejo oni gospodje, kteri so obljubili svoje sodelovanje, mož beseda in da se kolikor mogoče potrudijo, da bo vse o pravem času nabrano, zaznamovano z imeni (kolikor so znana) in z napovedjo lege in zemljišč, na kterih so rasle posamezne sadne vrste, ter skrbno pospravljeno in vsaj do 25. septembra poslano uradu kmetijskega društva •v Gorico.
Vsake vrste sadja, odmenjenega za razstavo,, poslati je po 6 do 10 odbranih komadov (kosov); če je sadje debelo po 6, če je srednje po 8 in če je bolj drobne vrste, pa fino, po 10. Vsak komad naj se skrbno zavije v papir, kakor vidimo, da pošiljajo pomeranče v kupčijo. — Posušeno sadje naj se o-kusno zloži v prav čedne škatljice.
Kdor se pa želi deležiti sadnega trga, naj to posebe naznani društvu, ktero bo naročilo za sveže (frišno) sadje toliko enakih pletenic (cajn), kolikor bo za sadni trg naznanjenih sadnih vrst in jih poslalo razstavljavcem, da jih napolnijo. Namen sadnega trga je pospeševanje sadne kupčije, torej je za to odbrati samo tako sadje, kojega pridelujejo posestniki v zadostnih množinah za kupčijo, kakor n. pr. v naših gorah jabelka imenovana D” r’'e (mašancker), pogačice (Zwiefelitpfel), medenke in še nektere druge vrste. Posušeno sadje raznih vrst in sicer naravno in umetno posušeno sadje, odmenjeno za sadni trg, naj se pospravi v take manjše ali veče posode, v kakoršnih je vidimo navadno v kupčiji.
Na vseh pošiljatvah za sadni trg bodi naznanjeno, kje se dobiva tako sadje in približno koliko ga je na prodaj v dotični občini, dolini, ali sploh v določeni pokrajini.
Na sadnem trgu razstavljeno sadje se bo razprodalo po določenih cenah, ali pa, če bi ne bilo kupca in bi je razstavljavec poprej nazaj ne vzel, koj po končani razstavi na javni dražbi, se ve, da v korist razstavljavcu. Poseben društveni zastopnik bo skrbel na razstavi in na sadnem trgu za interese naših razstavljavcev.
Če bo naše sadje dobro zastopano na dunajski sadni razstavi in na sadnem trgu, bode to naši sadni kupčiji v znamenito korist. Torej sadjerejci ganite se!
Zadnji razkaz milodarov, ki jih je nabral podporni odbor v pomoč revežem na Goriškem zadetim po slabi letini 1887: Ostanek čistega dohodka, ki ga je dal koncert, prirejen v Carigradu pod pokroviteljstvom nj. e. barona Calice. c. kr. avstr. ogr. poslanika, 2072 gl. 40 kr. ; — Vis. c. k. namestništvo v Gradcu je nabralo 70 gld. 03 kr.; — poreško-puljski škofijski ordinarjat 20 gld. — vi-karijatni urad v Kredu 4 gl. — vik. urad v Ravnici 2 gl. 40 kr.; — župnijski urad v Šmarji 5 gl.
—	vik. urad v Gabriji 2 gl. — vis. c. k. deželna vlada v Solnogradu 6 gl. — upravništvo „Vater-landa“ na Dunaji 10 gl. — mestni zastop v Linz-u nabranih 172 gl. 19 kr. — župan v Friedeku na Sileskem 10 gl. — župnijski urad v Bast-Baska-voda (Makarsko) 20 gl. — skupaj 2374 gl. 22 kr.
—	če prištevamo poprej razkazanih 25.995 gl. 87 kr. in 40 frankov v zlatu ali 20 g!., vidimo, da je došlo vsega skupaj 28.390 gl. 90 kr.
/
— 68 —
Občinam se je podelilo podpore za revno prebivalce 26.410 gl., upravni stroški (tiskovine, poštnina) so znašali 16 gl. 29 kr., torej se je izdalo skupaj 26.426 gl. 89 kr.; v blagajnici ostalih 1963 gl. 89 kr. pa je odbor naložil v tukajšnjo hranilnico „Monte di Pietil" po 4°/0 ?a dozdevne nadaljne potrebe.
Občine so prejele naslednje podpore :
Ajel 500 gld. — Oglej 1000 gl. — Avber 300 gl.
—	Bruma 400 gl. — Biljana 250 gl. — Brestovica 250 gl. — Berje 100 gl. — Campolongo 300 gl. — Červinjan 900 gl. — Oiopris 750 gl.
—	Kormin 400 gl. — Čezsoča 300 gl. — Doberdob 300 gl. — Dolenja 250 gl. — Devin 150 gl. — Dutovlje 100 gl. — Fara 500 gl. — Flumižel z Izola Morosini 1100 gl. — Foljan 600 gl. — Gradiška 400 gl. — Gabrije 250 gl. — Gabrovi ca 150 gl. — Gojačevo 300 gl. — Gorjansko 250 gl. — Joaniz 300 gl. — Kobiljaglava 250 gl. — Komen 350 gl. — Kopriva 100 gl.
—	Kostanjevica 100 gl. — Lokavec 200 gl. — Marjan 100 gl. — Medeja 300 gl. — Tržič 550 gl. — Morar 100 gld. — Moša 200 gl. — Muscoli 700 gl. — Medana 150 gl. — Opatjeselo 400 gl. — Perteole 400 gl. — Bovec 400 gl. — Pliskovica 250 gl. — Romans 900 gl. — Ronke 1200 gl. — Ruda 200 gl. — Rutarji 100 gl. — R'l berg 300 gl. — Zagraja 250 gl. — Skodo-vaka 200 gl. — Šlovrenc pri Moši 100 gl. — Skocjan-Pieris 100 gl, — Sv. Peter na Soči 850 gl.
—	S. Vid 500 gl. — Selo 100 gl. — Škerbina 160 gl. — Skopo 100 gl. - Soča 200 gl. — Štjak 200 gl. — Šempolaj-Slivno 100 gl. — Štanjel 550 gl. — Števerjan 300 gl. — šmartin 400 gl. — Topoljan 100 gl. — Terc 1300 gl.
—	Turjak 650 gl. — Temnica 100 gl. — Tomaj 200 gl. — Vileš 650 gl. — Višk 300 gl.
—	Veliki Dol 150 gl. — Veliki Repen 200 gl.
—	Vojščica 100 gl. —
Podporni odbor spolnuje prijetno dolžnost, da izreka pri tej priliki tudi v imenu ubogih obdarjencev najtoplejo zahvalo vsem visokodušnim dobrotnikom, kteri so blagovolili na pomoč prihiteti revnemu prebivalstvu naše dežele.
Predsedništvo podpornega odbora
v Gorici 9. avgusta 1888.
Zasledovanje trtne vši v štijaški občini na Krasu je zdaj končano. — Zraven prvotnega gnjezda našla so se še druga ležišča v oddelkih Selo, Dolenje, Gradišče, Ravna, Razgurji in Poljane; v-sega skupaj je napadenih okoli 20.000 trt.
Te zalege so raztrošene na skupnem površji okoli 700 hektarjev, oziroma v pokrajini dolgi 4‘27 in široki 165 kilometrov. Najbolj vzhodnje gnjezdo je najbliže okuženim zemljiščem na Kranjskem, ter
je oddaljeno od vipavskega Šembida samo 135 kilometrov.
Soditi po obširnosti filokseričnih ležišč v Štjaku in okolici in po zapaženim oslabenji trt, moral se je mrčes uže vsaj pred 5 do 6 leti tjekaj zanesti.
Okužena zemljišča ležč na gričih po opokah, kakoršne so v Brdih. Ti griči se raztezajo med kraško planoto in Nanosom, pa so od pravega' Krasa ločeni po globoki dolini, po kteroj teče potok. Rasa. Ta prepadu podobna dolina je tako obširna, da ni lahko občevati od enega brega do druzega, za to se je nadejati, da se po njej zabrani razširjenje zlit proti Krasu. Da bi se ta nada za vselej vresničila!
Zdaj se zasledovanje trtne uši nadaljuje v šmarijski občini. Do zdaj so našli tam okoli 25.000 okuženih trt. V zadnjem času so zasačili filoksero tudi v Gabriji, ktera občina teži med Šmarijem in Štjakom.
Dačno oproščenje pridelanega žganja po novi postavi. — Kdor je do zdaj brezdačno iz lastnih pridelkov žganje žgal rabivši je za se in za svojo družino in ni torej ni tržil ž njim, niti je na drobno prodajal, ohrani to pravico tudi za naprej. Toda žganje ne sme imeti nad 50 stopinj alkohola in brezdačno ga ne sme nikdo žgati nad 56 litrov (v Dalmaciji, na Tirolskem in Predarelskem 112 litrov). Dovoljeuje se daje samo za eno leto in s pogojem, da se ima žganje žgati v določeni dobi nepretrgoma dan za dnem ravzen nedelj in praznikov. —
Peronospora ali, kakor jo imenujejo naši kmetovalci strupena rosa osmodila je trte tudi po vsem Kanalskem in više po Tolminskem do pod Krna, kder rase kaka posamezna trta; samo trte pod strešnimi lindami so zavarovane zoper njo. Najuspešniše se je brani Izabela ali - kakor jo mnogi napačno-imenujejo — „Katanija.“ Zadeta je več ali manj tudi ta trtna vrsta; pa trta je navadno krepkeja od drugih in njeno perje vstrajniše. Gosp% A. Hrast, jako-marljiv in razumen kmetovalec na Čiginji ima precej obširen vinograd zasajen z Izabelo. Trte so lepo zelene in obilno založene sč zdravim, čvrsto razvitim grozdjem. Tudi lani je pridelal prav okusno kapljico, ktera se odlikuje mimo mnogih vin, ki se točijo po gorskih krčmah, vsaj v tem, da je istinito zdravo vino, s kterim si človek posebno poleti z nekako zaupljivostjo hladi žejno grlo. Koliko drugih posestnikov na tej strani bi imelo lahko take in še obširniše vinograde, če bi v svojo korist hoteli posnemati neutrudno skrbnega soseda!
Zal. c. kr. kmet. društvo
Tiska Paternolli.