tafttsina p^m T goiovinL Leto XII., štev. 166 LJubljana, sreda ». fulija I93I Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. inseiatni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Cedje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri post ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180. Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Cdje: Kocenova ul. 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Položaj v Španiji vedno bolj napet Stavka se spreminja v popolnoma revolucionarni po-kret - Obsedno stanje v SevilK Madrid. 21. fctlija d. Položaj v Španiji oostaia zaradi stavkovnega pokreta. ki se še vedno šini. čim dalje bolj napet Vlada si sicer prizadeva, da bi z energičnimi ukreni obvladala položaj, toda zdi se. da se i! vse boli Izmika iz rok. Stavka poštnih uslužbencev se ie rtazširila že na vso državo ter zajema tudi druge panoge državnih uslužbencev. Telefonski in brzojavni. kakor «oioh poštni promet tfočiva v vsej ŠpanrH! Edino zvezo Madrida z inozemstvom mora noč in dan čuvad voia-Štv©. Tekom zadnjih dni ie prišlo v vseh večjih mestih do krvavih spopadov med stfevkuiočiml In policijo- Stavkuioči postajalo čimdalje bolj agresivna in zatriuie se. da ima stavka že popolnoma revolucionarni ookret Včeraj ie oriši© ▼ SeviTlrt ob priliki pogreba nekega delavca, ki ie bij ubit pri nedavnih demonstracijah, do novega krvavega spopada. Pogireba so s>e udeležile ogromne množice delavstva, ki so do pogrebu začele demonstrirati proti vladi. Policija i« poskušala demonstrante raz-gnati. Demonstranti so začeli streljati in vnela se ie pravcata bitka, v kateri je ostalo na bojišču mnogo ranjenih in več mrtvih. Šele pozno zvečer, ko ie prispelo na Domoč tudi vojaštvo. se ie posrečilo vzoostaviti mir. Vlada ie .dobila poročila,, da skušaio stavkajoči odpraviti vsako avtoriteto. napasti kasarne, razpustiti civilno gardo, ki tvori glavni kader varnostne službe, in pomoriti vse ministre. Zaradi tega ie vlada do snočnM nožno v noč trajajoči se i i proglasila nad Sevillo obsedno stanie. ki bo do potrebi razširjeno na vso državo. „ . Sevilla, 21. julija g. Delavstvo je samo delno sledilo komunistični paroli za splošno stavko. Javni promet pa vendar popolnoma počiva. Tudi listi niso izšli, ker se je tehnično osobje priključilo stavkajočim. Izjemno stanje je izvedeno z največjo strogostjo. Po mestu vozijo avtomobili z oboroženo policijo. Vsako zbiranje na ulicah je prepovedano. TRDO DELO V LONDONU Vse države kažejo resno voljo pomagati pri ozdravljenju in vse Evrope — Konferenca se bo jeseni nadaljevala Definitivna likvidacija dvolastniških posestev na bolgarski meji FTrhodnfi teden se sestane stalna mešana komisija, ki mora letos dokončati svoje delo Bieosrad. 21. juJtja. AA Po sporazumu t> likvidaciji dvolastniških posestev med Bolgarijo in Jugoslavijo se sestane 25. t-m. v Vmjački Banji stalna jugoslovensko-bolearska mešana komisija na svoie redno zasedanje. Na podlagi konvencije o likvidaciji dvolastniških posestev se mora delo za likvidacijo dovršiti letos. Zato se sestane ta centralna komisija, da bo nadaljevala svoje delo in razpravljala o pritožbah proti sklepom rajonskih mešanih komisij ter rešila vprašanja, glede katerih rajonske komisije niso mogle priti do sporazuma. Mesto dosedanjega predsednika bolgarske komisije bivšega pomočnika mi- nistra za notranje zadeve Ražuhanova, ki je dal ostavko, je imenovan za predsednika bolgarske komisije načelnik konzularnega oddelka ministrstva za zunanie zadeve v Sofiji Konstantin Vasov. Ostali člani komisije so general Zlačev. svetnik Kuzuoov in en predstavnik bolgarskega poslaništva v Beogradu. Predsednik naše delesaciiie ie Miroslav Jankovič. načelnik upravnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve, člani pa divizHski general Dra^o-ldub Ilič. svetnik ministrstva Živadin Si-meonovid in šef odseka ministrstva za notrame zadeve Dobrteav Adamovič. Madžarski prestolni govor Svečana otvoritev novega narodnega predstavništva — Horthy poriva k deln za uresničenje madžarskih idealov, a obenem žefl boljše odnosa je s sosedi Budimpešta. 21. julija 5. Z običajnimi veliiCCrmn ceremonijama, ki so iih vajeni madžarski vladajoči krogi, ie bil danes svečano otvorien madžarski parlament, ki se ie prvič sestal že včerai. Kakor vedno ob takih prilikah. ?e bilo poslopje parlamenta močno obkoljeno policiji in vojski. Za kordonom je bito na tisoče ljudstva, da vidi slikovit prizor, saj je večina članov poslanske in magnatske zbornice prišla v svečanih oblekah madžarskih olemičev. Prihod regenta Hortoia ie bil naznanjen s trombamd. Ko ie regent stopil v svečano dvorano pod kupolo, so za navzoči burno aklamirah. Hwfchy ie prečita! svoi govor, v katerem najprej poziva parlament, nai v svojem delu gfeda na to. da se oživo-tvoriio veliki najrodni ideali. V to svrho nai sodelujejo vsri državljani in vse stran- ke. da se odstranijo vse zapreke tej ideji. Omenjal je tudi s priznanjem Hoovrov načrt in ostale poskuse, da se sanira gospodarsko življenje sveta. Nato ie podal kratek pregled bodočega parlamentarnega dela ter se dotaknil tudi odmošaiev do drugih držav, zlasti do sosedov. Horthv ie izrazil uoanie. da se bo razmerje do teh dfžav oopravilo ter uredilo tudi gospodarsko in politično življenje, seveda pod oo-goiem. da se upoštevajo »pravične želje madžarskih manjšin«. Nato ie regent proglasil parlament za otvorien. Ko ie regent odhajal z estrade, ie bil zopet burno oo-zdravlien s ploskanjem, ko pa ie stopil iz parlamenta, sa <»a ponovno oozdravile tromp? Takoj za tem sta se obe zbornici looilj ki se zbrali vsaka v svoji dvorani k redni seii. Ogromen požar v Skednju pri Trstu V luki je zgorelo 500 vagonov drv in skoro vse luske naprave - Škode je nad 30 milijonov Trst, 21. julija, g. V skladiščih pristanišča za les Duee d'Aosta ie izbruhnil katastrofalen požar, ki je uničil ogromne zaloge lesa. Ogenj" se je razširil z bliskovito naglico in gasilci so mogli šele po večurnem prizadevanju požar lokalizirati- Ognjeno morje se je videlo več kilometrov daleč in je nudilo v nočnih urah grandiozno strašno sliko. Ogenj je uničil okoli 500 vagonov lepa. Stvarna škoda, ki je najbrž precej krita 7 ravarovalnino, se ceni na 10 do 15 milijonov lir. Tudi v neki majhni občini blizu Postojne je velik požar uničil osem hiš. Iz št. F°tra na Krasu poročajo o velikih gozdnih požarih, ki so trajali dva dni in povzročili veliko škodo. Tudi iz raznih drugih krajev po severnem Krasu poročajo o gozdnih požarih, ki so jih mogli udušiti šele po dolgem prizadevanju prebivalstva in gasilcev. Vzrok teh požarnih katastrof je že več tednov trajajoča vročina. Trst, 21. julija, č.. Snoči je Izbruhnil v tržaški tovorni luki v Skednju katastrofalen požar, kakršnega Tržačani ne pomnijo. Požar je zavzel ogromne dimenzije in so ga šele po polnoči omejili. Popolnoma pogasil! pa so ga šele danes dopoldne. Zgorelo je 500 vagonov drv v vrednosti 30 milijonov Din. Gasilci so se morali omejiti samo na to, da se ogenj ne razširi še na druge objekte. Največjo škodo trpita tvrdki Ostumi in Mihelčič. Drva so bila le deloma zavarovana. Pogorelo je tudi mnogo luškega inventarja in del proge. Razen tega je izbruhnil včeraj tudi požar na progi Postojna - Trst pri Prestran-ku. V selu Trave blizu Košane na Krasu je pogorelo 18 hiš. Škoda znaša milijon lir. šahovska olimpijada v Pragi Partija dr. Vidmar : Bogoljubov remfs — Po XIV. kolu smo padH na osmo mesto Praga, 21. julija, h. Danes sta se na šahovski olimjpijadi odigrali XII. in XIV. kolo. Rezultati so bili naslednji: XIII. kolo: Jugoslavija : Nemčija 1:2 (1) Partiji dr. Vidmar in Bogoljubov ter dr. Astaloš : Ahues sta končali remis Pire je podlegel Richterju. Partija Kostič : Wagner je bila prekinjena. Avstrija : Španija 2 in pol : pol (1), Švedska : Švica 4 : 0, Amerika : Italija 3 : 0 (1). Litva : Nizozemska pol : 3 m pol, Madžarska : Danska 2 in pol pol (1), Norveška : Anglija 0 : 2 (2), Rumunija : Francija 2 in pol : 1 in pol. XIV. kolo: Švica : Jugoslavija 1 : 1 (2)-Partiji Naegelj r Kostič in Michel : Konig sta končali remis, pariiii Joner : dr. Vid* mar in Zimmermann : Pire pa sta bili pre* kinjeni. Danska : češkoslovaška 0 : 2 (2), Rumunija : Avstija 0 : 1 (3), Poljska : Francija 2 in pol : pol (1), Španija : Šved* ska pol : 3 in pol, Nemčija : Litva 1 i l (2), Letonska : Madžarska 1 : 3, Italija j Norveška 2 in pol : pol (1), Nizozemska : Amerika pol : 1 in pol (2). Stanje po XIV. kolu je: Poljska 33 (4), Amerika 32 (6), Letonska 32 (2), Češko* slovaška 31 in pol (5), Švedska 31 in pol (1), Nemčija 31 (4), Avstrija 30 in pol (6), Jugoslavija 30 (5), Madžarska 30 (3), Anglija 26 (5), Nizozemska 25 (4), Švica 21 in pol (5), Francija 21 in pol (3), Rumunija 21 (4), Litva 19 (5), Italija 16 in pol (5), Danska 15 in pol (5), Španija 10 (3), Norveška 7 in pol (3). Borba za praškega nadškofa Praga, 21. julija h. Zaradi odstopa praškega nadškofa dr. Kordača se nadaljuje v praških listih še vedno ostra kampanja Kakor se zatrjuje, bo novi nadškof imenovan najbrž šele septembra. V tej zadevi je danes papeški nuncij odpotoval * Rim. London, 21. julija d. Državniki šestih velesil in Belgije so se posvetovali danes ves dan. Dopoldne je bila druga plenarna seja konference, popoldne pa seja ožje komisije finančnih ministrov. Jutri dopoldne bo zopet plenarna seja. Ker so bili na pariških razgovorih v glavnem razčiščeni politični odnošaji med Francijo in Nemčijo, se o njih v smislu pariškega dogovora v Londonu ne razpravlja. Pogajanja se vrte zato samo okrog strokovnega vprašanja, kako naj se priskoči na pomoč Nemčiji da vsaj za enkrat prebrodi najhujšo krizo. Ukrepi o trajni sanaciji Nemčije in skupno z njo tudi drugih evropskih držav so mnogo bolj komplicirani in rabijo zato za sporazum mnogo več časa. Na londonski konferenci do njih ne bo prišlo, vendar pa se bodo pogajanja nadaljevala celo poletje, v jeseni pa se bo v Londonu sestala nova svetovna konferenca, ki bo obravnavala celotni kompleks evropske finančne in gospodarske krize. Dosedanje seje konference London, 21. julija. AA- Po svoji snočni otvoritveni seji se je konferenca sedmih držav sestala na novo posvetovanje davi ob 10. v zunanjem ministrstvu. Seja je traja-ld v6c ur. Snoči po seji se je vršila v . spodnji zbornici na čast dr. Briininga in Curtiusa svečana večerja. Prisotni so bili ministrski predsednik Macdonald, zunanji minister Henderson, zakladni minister Snowden in permanentni podtajnik za zunanie zadeve sir Robert Vansittart. Državniki so razpravljali ob tej priliki o položaju. Nocoj pogosti ministrski predsednik Macdonald francoske ministre. , . . , Dopoldanska seja je trajala skoraj tri nre. Na konferenci so med drugim sklenili .poveriti izdelavo osnutka za mednarodno finančno sodelovanje posebni komisiji, v kateri so finančni ministri držav, zastopanih na konferenci. Komisija si je 6e8tali popoldne ob 3.30 poo--predsedstvom ministrskega predsednika Maedonalda in v prisotnosti kancelarja Briininga. O rezultatu posvetovanj bo ta komisija poročala plenarni seji konference, ki se zopet sestane jutri dopoldne. Računajo, da bodo razpravljali na tej seji o nemški prošnji za kratkoročni kredit v znesku 1500 milijonov mark (20 milijard Din), ki naj bi ga dale Nemčiji emisijske banke v Londonu zastopanih London, 21. julija, s. Konferenca sedmih držav je bila Ob 12.45 odgodena za opoldanski odmor. O dopoldanski seji je bil izdan naslednji komunike: »Konferenca se je sestala ob 10. ter se posvetovala o možnostih mednarodnega finančnega sodelovanja, ki bi lahko čim prej doseglo gospodarsko ravnotežje v Nemčiji: ti ukrepi so mišljeni kot priprava za proučite? nadaljnjih ukrepov, ki se bodo pokarali za potrebne, da se finančna situacija Nemčije zopet trajno postavi na trdne temelje. Dogovorjeno je bilo, da se bodo finančni ministri na konferenci zastopanih držav ter državni kancelar dr. Brumng danes popoldne pod predsedstvom Macdonal-da sestali na novo sejo, na kateri bodo dalje proučevali načeta vprašanja.« Stimson Je zadovoljen London, 31- julija, s. Državna tajnik Stimson je danes popoldne v nekem razgovoru pripomnil, da je z današnjo dopoldansko sejo zadovoljen. Zdi se mu. da je po izidu današnjih razgovorov in poteku posvetovanj v Parizu ves problem razčiščen in ima najlepše izglede za uspešno rešitev. Formelnega predloga na današnji dopoldanski seji ni bilo, vendar so razni delegati obrazložili naziranja svoiih vlad. Na razgovoru delegatov, med katerimi je stavil predsednik Macdonald predlog za štabi* lizacijo obstoječih kreditov, se je razpravljalo, ali bo Nemčija še potrebovala denar. Načelo se je tudi vprašanje kako bi se dobil denar. Stimson ie zaključil, da se mora ta konferenca hitro končati, če hoče doseči vidnih uspehov. V jeseni nova konferenca London, 21. julija fi. Iz krogov londonske konference se doznava, da bo trajala konferenca verjetno samo do petka in se nato prekinila ter se nadaljevala šele septembra. Sele takrat padejo konkretne odločitve o rešitvi svetovne gospodarske kri- Sedaj bo imela konferenca samo značaj izmenjave misli. Te vesti še niso potrjene. Govori se, da bodo med tem angleški ln francoski ministri obiskali Berlin. Nemške informacije Berlin. 21. iuliia. AA. Takozvani drugi Hoovrov načrt ki ea ie po washingtonskih vesteh predložila Amerika londonski kon ferenoi. ie zbudil v Berlinu novo upanje. Listi še ne vedo veliko povedati o tem načrtu. Dobro poučeni krogi pravijo, da bo An-ajliia naibrž o-odpirala nemški predlog, naj se Nemčiji dovoli kratkoročni kredit Potrebno vsoto bodo zbrale emisijske banke in privatni bančni sindikati. Ni izključeno da bo ta kredit no 90 dneh no-dali,šan. Gospodarski krog? meniio. da bi šestmesečni krediti rešili nemško valuto, preprečili beg kaoitaHa ln omogočili oo-vratek inozemskih kreditov, ta so bili odpovedani. ko ie nastala kriza. Kancelar Rriining in zunanii minister Curtius se vrneta najbrž že v petek v Berlin. Spremljala jih bosta ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Henderson. ki bosta tako vrnila poset nemških ministrov. Voditelji opozicije Hugenberg. Hitler in predsednik »Stahlhekna« Seldte so poslali kancelariu Briiningu brzojavko, kier izjavljalo. da nemški narod ne bo trpel nadaljnjih omeiitev svoie suverenosti. Skupna avdijenca pri angleškem kralju Berlin, 21. julija, s. V četrtek zvečer se bo vršil najbrže sprejem vseh inozemskih državnikov, ki bivajo v Londonu, pri an» gleškem kralju. Kakor računajo bo london-v ska konferenca zaključena v petek. Berlinski obiski francoskih in angleških državnikov Berlin. 21. Miia s. V London odposlani posebni poročevalec »Vossische Zeitung« poroča, da bosta dr. Bfiiriinga in dr. Curtiusa na povratku iz Londona v Berlin najbrž spremljala Macdonald in Henderson. da sedaj izpolnita svojo obluibo glede nosefra v Berlinu. Angleška državnika hočeta s svojim potovanjem v Nemčijo neposredno po londonski konferenci podčrtati prijateljska čustva Anglije za Nem-čiio ter s tem pomirjevalno in bodrilno vplivati na nemško iavno mnenie. Za av-snrst se pričakuje potem prihod francoskega ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda. Tudi ta obisk nai bi pripomogel, da bi se učvrstilo mednarodno zaupanje. Sedanji londonski dnevi nai bi bili potemtakem pričetek trajnega sodelovanja v Londonu zastopanih držav. Berlin. 21. julija- AA Službeno potrjujejo. dDer Erwerbslose«. Nov Hoovrov predlog Hoover meni, da se da Nemčiji pomagati brez novih velikih posojil bližno 1.200 milijonov dolarjev. 3. Imenuje naj se mednarodna komisija, ki naj pronči finančni položaj Nemčije in ugotovi, ali je za konsolidacijo nemških financ potreben dotok še novih kapitalij. 4. Kratkoročni krediti naj se spre* menijo v dolgoročne. Državni podtajnik Castle je pri razlagi novega Hoovrovega načrta nagla-šal, da zapletujejo politične razmere gospodarske probleme v Nemčiji. Iz novega ameriškega predloga se da povzeti, da ameriška vlada ne namerava dovoliti novih posojil in odklanja tudi vsako novo finančno garancijo. Washington, 21. julija g. Državni podtajnik Castle je sprejel danes v Beli hiši zastopnike tiska ter jim obrazložil vsebino novega, že včeraj napovedanega Hoovrovega načrta, ki je bil že predložen londonski konferenci. Vsebina tega predloga je v kratkem ta, da naj se tekoči krediti začasno pustijo, kratkoročni pa spremenijo v dolgoročne. Glavne štiri točke novega predloga so: 1. Politično atmosfero v Evropi je treba razčistiti z medsebojno dobro voljo. posebno med Nemčijo in Francijo. 2. Inozemski bankirji naj pustijo svoje kredite v Nemčiji, ki znašajo pri- Strahovito pustošenje ciklona na Poljskem Strašno razdejanje v Dublinu in okofid — Veliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih — Ogromna škoda postaji fe biffo ubitih mnogo konj. ki so b;M določeni za konjsko dirko v Varšavi. Škode. ki io ie povzročil oiklon v okolici, še niso ugotovili, ker so vse telefonske in brzojavne zveze prekinjene. Boie se. da ie veliko več mrtvih kot poročajo. Lublin, 21. julija s. Vihar je razdejal ali hudo poškodoval okoli 1000 hiš. Osem vagonov, ki so stali na kolodvoru, je veter prevrnil. Strehe in brzojavni drogovi so frčali po zraku. Varšava. 21. iuliia. AA. Nad velikim industrijskim mestom LubKnom ie divjal najstrašnejši ciklon v poljski zgodovini. Pri tem ie bilo ubitih 19 oseb in nad 300 več ali mani ranjenih Materiialna škoda je ogromna. Vihar ie odnesel strehe, izru-val brzoiavne drogove, prevračal vozove in avtomobile in celo železniške vagone-V nekem primeru ie vihar dvignil v zrak avto in ga vrgel s tako silo na tla. da le bil šofer ubit. triie potniki oa hudo ranie-ni. dočim ie avto popolnoma uničen Na Brentano umrl Monakovo, 21. julija, č. V 78. letu starosti je umrl znani nemški socialni po litik dr. Lujo Brentano. Protesti proti nemški taksi za inozemska potovanja Berlin, 21. julija, h. Češkoslovaški posla* nik dr. Švalskovsky je po6redova! danes pri nemški vladi zaradi novega davka na potne liste za potovanja v inozemstvo v višini 100 mark (1350 Din), s katerim je med drugimi oškodovana tudi češkoslovaška turistika Poslanik je zahteval _ vsa j nekaj izjem za potovanja v zdraviliška in kopališča Slične proteste so vložili tudi avstrijski, švicarski, belgijski in r.izozem* ski zastopniki. Novi davek na potne liste za potovanja v inozemstvo bo uveljavljen danes opolnoči. Zaradi tega je bil v Nem* čiji tekom dneva ogromen naval na potovalne pisarne, ker hoče vsakdo, ki name* rava letos potovati v inozemstvo, še da* nes prekoračiti nemško mejo. V prihodniih dnevih računajo, da bodo tekli železniški vagoni, ki so namenjeni preko nemške me* je, prazni. Piscator ravnatelj moskovskega gledališča Moskva, 21; julija č. Sovjetska vlada je Imenovala znanega berlinskega režiserja Piscatorja za ravnatelja mednarodnega gledališča. v Moskvi. Izplačila preko proračunskega leta pri banskih upravah Beograd, 21. julija. AA. Nj. Vel. kralj j« na predlog ministra za finance predpisal in proglasil zakon o podaljšanju računskega leta po proračunih banskih uprav za proračunsko leto 1930/31. Zakon določa, da navzlic naredbi o ugotovitvi imovine, načina upravljanja in budžetiranja banovin in o likvidaciji imovinskih odnošajev dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav po zakonu z dne 3. oktobra 1929 morejo kr. banske uprave vršiti izplačila v breme odobrenih kreditov po proračunu 1930/31 do vključno 31. avgusta 1931. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Službenih no-vinah. V XX. stolet ju kulture in človečanstva Bruselj, 21. julija. AA. Iz Leopoldvfflea v belgijskem Kongu poroča upravnik neke tamošnje vasi, da so kanibali nbUi komisarja Ballota in ga požrli. Vlada je poslala v vas kazensko ekspedicijo. Id Je poslic-lila s strojnimi pnškami 50 domačinov. Krivci so bili aretirani. Nova podmornica Cherbonrg, 20. julija AA. Tu so spustili I v morje veliko podmornico »Espoir«. Pod-1 mornica ima 1570 ton. Pravilnik o razlastitvi gozdov za agrarno reformo Izredno važna dopolnila k zakonu o likvidaciji agrarnih odnošajev — Rok za vlaganje prijav za dodelitev gozda ali gozdnih pravic je podaljšan Beograd, 21. julija. AA. Minister za poljedelstvo je v sporazumu z ministrom za šume in rudnike v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal pravilnik o višini in načinu izplačila odškodnine za razlaščene gozdove in o zadevnem postopku. člen I. Določitev odškodnine in postopek 1. Gozdovi (gozdna zemljišča s sestavinami) strogega starega zaščitnega značaja (zaščitni pasovi visokih leg, zaščitni pasovi ob javnih prometnih sredstvih in hudourniških področjih, plazovih itd.) in vse ostale neplodne površine v sestavu teh gozdov se bodo razlastili brez pravice do odškodnine. 2. Ako navedeni gozdovi še niso izločeni na podlagi gospodarskih osnov, je potreben podroben postopek po paragrafu 18. ssakona o gozdovih. čl. 2. 1. Odškodnina za druge gozdove (gozdna zemljišča s sestavinami) se bo določila na podlagi čistega katastrskega dohodka po stanju na dan 27. februarja 1919. 2 Gozdovi I. in II. razreda starega čistega katastrskega dohodka bodo tvorili prvi razred agrarne cenitve, gozdovi III. in IV. razreda starega katastrskega dohodka bodo tvoriti II. razred agrarne cenitve, V. in VI. razred starega čistega ka-tarskega dohodka bo III. razred agrarne cenitve, VII. in VIII. razred čistega katastrskega dohodka pa IV. razred agrarne cenitve. Odmera odškodnin« 3. Cena I. razreda se odredi tako. da se bo stari čisti katastrski dohodek gozdov II. razreda katastrske bonitete, izražen v kronah, pomnožil s količnikom 200. Tako dobljena svota Je dinarska cena za I. razred agrarne cenitve. 4. Cena II. razreda se določi tako, da se vrednost I. razreda zmanjša za 20 odstotkov. 5. Cena III. razreda se ugotovi s tem, da se vrednost II. razreda zmanjša za 20 odstotkov. 6. Cena IV. razreda se določi tako, da se vrednost III. razreda zniža za 50 odstotkov. Čl. 3. 1. Odškodnina po gornjem členu velja za normalno porasle gozdove, stare nad 100 1et in najboljše vrste lesa ter brez posebnih težkoč za razlastitev. 2. Ali so razlaščeni gozdovi podnormalno porasli, kolikšna je njihova starost, kakšna jim je vrednost lesa in ali obstoje posebne težkoče za razlastitev, bodo določile manjšo vrednost od primera do primera posebne komisije. Ta ocena bo veljavna za obračun. Cenilne komisije čl. 4. Za opravljanje del po čl. 3, 5, 8 in 9 tega pravilnika bo ban imenoval komisije, ki bodo sestojale iz dveh kvalificiranih gozdarskih veščakov. Eden od teh bo sreskti gozdarski referent dotičnega sreza, edep pa poljedelski strokovnjak banske uprave. Komisijam bodo predsedovali sreski načelniki srezov, kjer so gozdovi. čl. 5. 1. Te komisije bodo poskrbele oziroma določile na licu mesta te-le podatke: a) potrebo agrarnih subjektov v smislu paragrafa 24 zakona, (kii vsebuje določbe glede pašnikov in gozdov v dravski banovini) vpoštevajoč pri tem število članov sainteresir. kolekt. telesa, in o velikosti in stanje gozdov, ki so jim doslej lastniki; b) razpoložljive gozdne površine v smislu paragrafa 24 zakona, pri čemer je treba paziti na njihovo gospodarsko stanje, gospodarsko pripadnost in na potrebe gozdne industrije, za katere je treba primerno izvesti načela čl. 1. in 2. zakona z dne 15. marca 1929 1. o zaščiti domače lesne industrije, tako da se ji po možnosti za-jamči primerna kapaciteta tehničnega lesa iz lastnih gozdov; c) možnosti ustanovitve novih gospodarskih celot z ozirom na dosedanjo ln novo posest agrarnih subjektov. 2. Razen tega bodo komisije poskrbele zemljiškoknjižne izpiske, izvlečke iz lastninskih listin in lastninskih knjig zemljiških zajednic, popise rodbin zainteresiranih vasi oziroma upravnih občin, ter sestavile pregledne načrte velikih gozdnih posetev. Cl. 6. Veleposestniki so dolžni, da predlože komisijam popolne gospodar, podatke, kontrolne knjige in ostalo gradivo za cenitev z vsemi načrti. Čl. 7. Pri novo ustanovljenih kolektivnih telesih, kakor tudi pri že obstoječih, ki bodo izpopolnjena z novimi po6e6tvi, tvori osno« vo za ustanovitev oziroma za izpopolnitev popisa vseh upravičencev celokupno šte« vilo prebivalcev (rodbin), ki stalno prebi« vajo v dotičnih občinah ali vaseh. Čl. 8. 1. Komisije bodo sestavile o svojem delu zapisnik, v katerega morajo poleg podat« kov po čl. 3 in 5. tega pravilnika vstaviti opombe in zahteve agrarnih subjektov in veleposestnikov. 2. Komisije morajo zapisniku priložiti vse gori navedene listine in načrte. Čl. 9. 1. Na osnovi tako zbranih podatkov in načel v smislu čl. 1, 2, 3, 5 in 7. toga pravilnika bodo komisije za vsako gozdno ve« leposestvo, za satero se zahteva razlastitev, predložile utemeljen predlog: a) o površini, ki jo je treba razlastiti v korist vsakega posameznega subjekta, b) o ocenitvi manjše vrednosti v 6mislu čl. 3. tega pravilnika. 2. Na ta način utemeljene predloge mo« irajo komisije predložiti brez zavlačevanja preko pristojne bani-ke uprave ministrstvu za poljedelstvo, da jih reši v smislu § 24. zakona. Specijalne odškodnine. Čl. 10. Odškodnina za gozdna zemljišča (krče« viuel imovinskih občin, ki so bila na osno« :ri dosedanjih zakonov o agrarni reformi že poljedelsko kultiviran§, ee bo določila po odredbah § 28 zakona o likvidaciji agrarne reforme na velcposestvih. Čl. 11. Odškodnina za gozdne pašnik« in za druge površine, ki jih je mogoče obdelati in ki se nahajajo v sestavu gospodarskih edinic, fe bo določila po predpisih § 28 za-ktraa o likvidaciji agrarne reforme na ve« leposestvih. Čl. 12. Odškodnina za zgradbe in za druge gradbene objekte, ki so potrebni za upra« vo, ekonomijo in izkoriščanje gozdov, ki se naj razlastijo, se bo določila na podlagi § 34 zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Čl. 13. 1. Če se vsa površina ali pa 6amo en del gospodarske enote razlasti v korist neka« terih agrarnih subjektov, bodo dotični siub« jekti participirali pri plačanju odškodnine po stanju in površini gozdov, ki so mu pripadli. 2. V koKkor bodo obstajali upravičeni razlogi gozdno«gospodarskega značaja zo« per raz-delitev razlaščenega gozda, ne glede na površino, se bodo zadržali odnosni agrarni subjekti. Industijske naprave so izvzete. Čl. 14. 1. Izvzamejo se iz razlastitve vse naprave za predelavo lesa in drugih gradbenih ob« jektov, ki služijo veleposestniku v Indu« strijske svrhe, kakor tudi za eksploatacijo preostalega dela gozda 2. Za gradnjo gozdnih cest, potov ln skladišč kakor tudi za njihove objekte se ne plača nikaka odškodnina, 3. Višina odškodnine se ugotovi aa pod« lagi cen, ki bi se mogle doseči s prodajo samo onih delov naprav objektov in insta« lacij za predelavo lesa, ki se iahko upora« bijo za aplanacijo gozdov vobče (železni materija! in konstrukcije, tekoči materijal, stroji in ostali uporabljivi deli instalacij za predelavo lesa). 4. V koliko te naprave, instalacije m drugi objekti ne pridejo v poštev za agrar« ne subjekte, sme lastnik gozda v roku pol leta od dneva pravne veljave razlastitvenega odloka odstraniti te naprave, insta* lacije in ostale objekte v svojo korist. Če lastnik tega ne stori, pripadejo te napras ve, instalacije in ostali objektj brez od« škodnine dotičnim agrarnim subjektom. 5. Če bi bile te naprave, instalacije in ostali objekti potrebni tudi za eksploata« c!jo razlaščenega gozda, kakor tudi za ostali del gozda, ki bo ostal veleposestni« ku v svobodno uporabo, je dolžan dotičn' veleposestnik dovoliti vso porabo vseh navedenih naprav proti odškodnini in na način, ki se sporazumno ugotovi. 6. V primeru spora po 4. odstavku tega člena je obvezen skleo paritetnega razso« dišča štirih članov. Predsednika imenuje pristojna banska uprava. II. Način izplačila. Člen 15. 1.) Glede na posebni značaj gozdnega gospodarstva se lahko prizadetim agrarnim subjektom dovoli odgoditev plačevanja anuitet, če nastopijo za to upravičeni razlogi. 2.) Obrazložene prošnje za odgoditev plačila je treba v roku enega meseca dni pred dospelostjo plačilnega roka poslati preko sreskega načelstva banski upravi, ki bo o tem razsodila. 3.) Te prošnje se lahko ponove, če bi tudi po podaljšanem roku obstajali isti razlogi. Člen 16. Vse ostale odredbe *a izplačilo odškodnine po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestrih veljajo tudi za razlaščene gozdove. III. Sklepna določila. Člen 17. 1-) Tiste gozdne površine in gozdovi, k; so na podlagi sklepa državnih oblasti že izločene za potrebe agrarne reforme, se lahko zaokrožijo, odnosno komasirajo v me1 jab prirodnib gravitacij, ki bodo najbolje ustrezale rentabilnosti gozdnega gospodarstva agrarnih subjektov in lastniku preostalega dela gozda. 2.) Pri tem je treba stremeti za tem, da novo določene meje obsezajo najmanj toliko površine, kolikor, je je že izločene. Člen 18. 1.) Vse gospodarske osnove in ostali tak-sacijski operati z vsemi načrti, ki so bili dozdafl sestavljeni za razlaščene gozdove in gozdna zemljišča, bo prodal lastnik brez odškodnine agrarnim subjektom, odnosno sre-skemtj načelstvu, v čigar področju se razlaščeni gozdovi nahajajo. ■ 2.) Če se razlasti samo en del teh gozdov, se stavijo lastni elaborati in načrti na razpo3ago sreskemu načelstvu v svrho prepisa tistih podatkov, ki se nanašajo na razlaščeni gozd, brez pravice do odškodnine. Člen 19. Če so potrebe agrarnih interesentov tolikšno in je razpoložljivih gozdov tako malo, da se morajo razlastiti vse do maksi-ma, določenega v členu 24 zakona, ima veleposestnik v smislu člena 13. v rrezi s členom 24., odstavek 4. zakona pravico opcije. vendar tako. da s tem ne onemogoči izročitve preostalih gozdov namena, v katerega se razlasti iz gospodarskih razlogov. Člen 20. 1.) V koliko obstoje pogodbe glede «ks-ploataeije razlaščenih gozdov, se prepusti dogovoru strank, ali bodo še dalje ostale v veljavi. 2.) V primern nesporazuma bodo eksploa-tatorji izkoristili samo etat za eno gospodarsko leto, ki se zaključi do 1. aprila 1932 z obvezo, da bodo primerno plačali novemu lastniku* Člen 21. Uprav in nadziranje nad .razlaščenem gozdom se bo vršilo po značaju kolektivnih enot po obstoječih zakonih. Člen 22. • • . predpisi tega pravilnika veljajo. x 1 primerih, v katerih gre za razlaščeno gozdove. Člen 23. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ss razglasi v >Službenih Novinah«. Od tistega dne se začno šieti roki, določeni t členu 21. zakona. • Pravilnik se nanaša predvsem na razlastitev gozdov po § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme, ki vsebuje določbe za gozdove v dravski banovini in v Gorskem Kot aru. Ta § daje pravico do razlastitve veleposestniških gozdov, ki presegajo 1000 ha, in sicer občinam, zemljiškim zajednieam, skupinam poljedelcev kot pTavnim osebam, kakor tudi državi in samoupravnim telesom ter sploh pravnim osebam s splošno koristnimi cilji. Svrha razlastitve pa je v zakonu določena za pašo živine, za preskrbo prebivalstva s kurivom in stavbnim lesom ter z lesom za hišno industrijo, kakor tudi za ostalo gospodarske potrebe. Po citiranem paragrafu zakona morajo zainteresirani agrarni subjekti v roku od 30 dni po uveljavljenju (to je do 26. t. m.) vložiti preko banske uprave prošnje za dodelitev gozdnega zemljišča. V smislu pravkar izdanega pravilnika (zadnji paragraf) pa se prične šteti ta rok šele od dneva nveljavljenja pravilnika. S tem je torej ugodeno želji mnogih interesentov, da se rok za vložitev prošenj podaljša. Avstrijska industrija in nova trgovinska pogodba z Jugoslavijo Dunaj, 21. julija. V današnji številki lista »Neues Wiener Tagblatt« objavlja dr. Robert Breza zanimiv članek o avstrijsko-jugoslovenski trgovinski pogodbi, v katerem pravi med drugim, čeprav avstrijskim agrarnim krogom za čas pogajanj ni mogoče odreči uvidevnosti, zlasti pri določitvi ugodnostnih kontingentov za uvoz jugoslovenške živine, je bilo vendar za uveljavljenje številnih avstrijskih carinskih poviškov na agrarne proizvode potrebno vzeti v kup omejitve v pogledu jugo-slovenskih pogodbenih carin. Posebno občutno je za avstrijsko industrijo povišanje jugoslovenskih carin za kovinske predmete. Papirna Industrija se je morala odpovedati vezavi carinske prostosti za uvoz celuloze v Jugoslavijo, lesna industrija pa ugodni carini na zaboje za češplje, dočim je istočasno ostala pogodbena carina za uvoz češpelj v Avstrijo neizpremenjena. Omejitve v jugoslovenski tarifi niso bile izravnane z nikakim morebitnim razširjenjem dosedanjih koncesij od strani Jugoslavije, čeprav je avstrijska industrija prijavila številne tozadevne želje. Obžalovati je torej, da tem željam industrije ni bilo mogoče ugoditi in da mora avstrijska industrija ddprinašati le žrtve. Industrijski krogi, ki bi se motali pri lanskih pogajanjih zadovoljiti z nekaterimi poviški jugoslovenskih carin, so mislili, da bodo izgledi za pogajanja letos spričo odpovedi pogodbe ugodnejši. Ta pričakovanja pa se niso uresničila, ker je obstojala na jugoslovenski strani taktična prednost, ki obstoji v tem, da je promet agrarnih proizvodov, ki jih izvaža Jugoslavija, manj občutljiv za carinski, poviške kakor izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov. Avstrijska industrija je leto za letom podpirala zahteve agrarcev, da bi sama dosegla večjo zaščito. Izguba izvoznih možnosti v Jugoslavijo pa je druga plat medalje, čije prva plat je z napisom »Zaščita dompče produkcije« našla včasi preveč dopadenja. Utesnitev obmejnega prometa z Avstrijo Z novo avstrijsko-jugoslovensko trgovinsko pogodbo, ki je v nedeljo stopila v veljavo, so bile spremenjene tudi nekatere določbe dosedanjega sporazuma o ureditvi obmejnega prometa. Te izpremembe pomenijo precejšno utesnitev obmejnega prometa z Avstrijo, ki tanglra našo dravsko banovino. Pri pogajanjih je avstrijska delegacija zastopala stališče, da zavzema carine prost uvoz blaga v obmejnem prometu tak obseg, da občutno tanglra avstrijske interese, žal ne obstoja nikaka ločena statistika o izvozu blaga v obmejnem prometu, ki bi morda pokazala, da je bojazen. Avstrijcev pretirana. Doslej je bilo mogoče obmejnemu prebivalstvu iznesti brez carine iz obmejnega pasa (ki sega do 15 km) v Avstrijo dnevno 5 kg moke, kruha in navadnega peciva, sedaj pa je ta količina znižana na 3 kg. Dovoljen iznos jajc je reduciran od 50 na 5 kom.; dovoljen iznos mesa od 4 na 1 kg in iznos sira, masla ter smetane od 2 na 1 kg. Gotove utesDl-tve so uvedene tudi glede dovoza žita v mline ln okroglega lesa v žage. ki ležijo v drugi državi. Blagodejen dež po vsej državi Zagreb, 21. julija, č. Včeraj proti večeru je pričelo v Zagrebu polagoma deževati in je deževalo bolj ali manj neprestano do 2. ponoči. Ob tej uri je malo prenehalo, nato pa zopet lilo in deževalo do jutra. Davi je bilo stanje Save 120 cm pod nor-malo, nocoj pa samo še 110 cm. Kopališča ob Savi so kakor izumrla. Sava pa ni popolnoma nič kalna, ker je žejna zemlja vpila gotovo svojih 90 odstotkov padavin. Beograd, 21. julija, p. Po dolgi neznosni vročini je danes prvič v Beogradu pričelo mirno deževati. Moča bo gotovo popravila posevke. Deževalo je, dasi še ne dovolj, skoro v vseh pokrajinah države. Devet avtomobilov zgorelo Beograd, 21. julija, č. Iz Novega Sada javljajo, da je zgorela sinoči velika garaža v Železniški ulici 22, last Antona Molnar-ja. Zaradi bližnjih velikih zalog bencina je bila velika nevarnost še večje katastrofe. V garaži je bilo tudi 9 novih avtomobilov, ki so vsi zgoreli. Skoda je ogromna. Letalski manevri nad Londonom London, 21. julija č. Davi so bile zaključene velike vežbe angleške zračne vojske. Izvršena je bila na London ofenziva 80 bombarderskih letal, ki so manevrirala v višini 5.000 n Mezdna pogajanja med IPD in rudarji Družba hoče znižati radarske mezde — Ugovori delavskih zastopnikov — Pogajanja se bodo nadaljevala Poročajo nami i V torek 21. t. m. ob pol 11. so se sestali na ravnateljstvu TPD zastopniki družbe in rudarskega delavstva k razpravi o novi mezdni tarifi v rudnikih TPD. Razpravi je prisostvoval tudi g. rudarski glavar Ster« gar. Na razpravi je obrazložil uvodoma g. generalni ravnatelj Rihard Skuhec, da sili težka kriza tudi trboveljsko družbo revi« dirati obstoječe mezdni tarife. To revizijo utemeljuje družba s tem, da so padle cene življenskih potrebščin za 15 do 20 odst. in da je padla oddaja premoga od 1,900.000 na 1,200.000 ton na leto, kar je produkcijo zelo podražilo. Iz vseh teh razlogov je družba prisiljena povsod štediti in mora poseči tudi po delavskih plačah, ki znašajo v rudniikih TPD 53 Din na šiht, dočim znašajo pri državnih rudnikih le 45 Din na šiht. Družba namerava znižati delavske mi« nlmalne plače za 7 odst. Pri akordih misli •znižati predvsem premije. Premije ee bo« do znižale bolj tam, kjer 6o 6edaj visoke in to do 50 odst. Osnovne akordne postavke so se znižale za posamezne rudnike različno. Znižam je ee giblje po rudnikih od 25 do 12 odst. Delavski zastopniki so Izjavili, da mo* rejo vzeti predloge družbe za enkrat sa« mo na znanje, ker morajo o njih delavstvo šele obvestiti, zlasti morajo pregledati no« vo akordno tarifo lokalni rudarski zaupniki in delavstvo. V načelni diskusiji so ugotovili delavski zastopniki, da je sicer res, da so zadnjr čas cene življenskih potrebščin padle in da je plača na šiht v rudnikih TPD nekaj višja, nego v državnih rudnikih. Res pa je tudi, da je obremenitev tone premoga z mezdami zadnjega leta mnogo bolj padla, kakor obremenitev z drugimi izdatki in tudi bolj nego so padale cene premogu. Zato je treba začeti * štednjo drugje, kakor pri mezdah. Res je tudi, da proti plačam v državnih rudnikih ni takih pritožb, kakor v rudnikih TPD, ker tam n! premijsleega sistema, vsted česar so tarr. plače mnogo bolj enakomerne kakor v trboveljskih rudnikih. Razen tega so taktični mesečni zaslužki tam večji, ker se manj praznuje. Končno Ima delavstvo v državnih rudnikih razne druge ugodnosti, kakor n. pr. plačane dopuste itd. Tisti, ki delajo na urno mezdo, zaslužijo v rudnikih TPD pri sedanjem praznovanju v rudnikih na mesec komaj 350 do 750 Din. Od tega je treba odbiti še 100 do 120 Din za razne odbitke. Na znižanje teh in takih zaslužkov delavskim zastopnikom pod nobenim pogojem nI mogoče pristati. Zato je bistven pogoj za uspeh nadaljnjih pogajanj, da ostanejo vsaj minimalne mezde nedotaknjene. Tudi osnovne akordne mezde so se povišale napram predvojnim postavkam le v razmerju 1 K je 7 Din, to je daleč p*d sedanjo draginjsko relacijo. Znižanje teh postavk ni utemeljeno. Res je sicer, da izda družba skoraj toliko kot za osnovne akorde za tako zvane premije za večjo storitev. Ni pa pravilen mezdni sistem, ki daje skoro polovico akordnega zaslužka v obliki premij. Po diskusiji o nekaterih detajlnih predlogih k mezdni pogodbi je bdla razprava prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek dne 27. t m. Velika požarna nevarnost za Galjevico Do tal je zgorela hišica Ivana Hrastnika — Nagla intervencija gasilcev je preprečila razširjenje požara Ljubljana, 21. julija. Ivan Hrastnik, skrben oče številne dru« žine, si je s svojim trdim delom kot mar« Ijiv in varčen delavec — nameščen jc kot ključavničar v remizii Maloželezniške druž« be na Zaloški cesti — eden med prvimi zgradil leseno hišico, ometano zunaj in znotraj z ometom, kajti dosti je poskusil s 6vojo družino, kaj se pravi iskati strehe po tujih stanovanjih in si je mislil: »Boljše mal dom, samo da je moj!« Poleg hišice ima mal vrt za zelenjavo. V to hišico, ki 6toji ob Cesti na GaJjevioo v I. vrstj in no« si št. 30, je Hrastnik s svojo ženo Marijo dal mnogo težkih žuljev, kajti večinoma 6i jo je sam postavil. Pred kratkim je po« polnoma poplačal posojilo pri Mestni^ hra* nilnioi in snoval je načrte za bodočnost, kako si bo svoj mali dom še olepševal in razširil. Toda načrte mu je danes neus« miljeno prekrižal — ogenj. Okoli 14.45 , so se med ,pceJ>ivai5tvtwn Galjevice, kjer je že okoli 200 hišic, za>čuM pretresljivi klici: »Pri Hrastniku gotsi!« »Goril« Vsa Galjevica je bila mahoma na nogah in nastala je velika panika, ko so ljudje videli, kako je pri dimniku švignil visok zubelj plamena kvišku. In v nekaj minutah, ne, v sekundah je bila vsa baraka v objemu plamena. Prvi je požar opazil 6osed zadaj v II. vrsti Dragar, ki je skušal ogenj pogasiti in vdreti skozi okno. Bilo je prepozno. Baraka je že gorela kakor kres-Ženske so s škafi in kanglam; hitele do vodnjakov in nosile vodo, da bi ž njo pogasile požar. Hrastnikova žena Marija, ki je bila na vrtu, je skušala vdreti v gorečo barako in rešiti vsaj nekaj dragocenosti in obleke. Vsak poizkus je bil zaman. Jokajoč je zrla, kako ji uničuje ogenj vse skromno imetje. Nastala je velika nevarnost, da se ne bfi požar razširil še na sosedne barake. Eno št. 32 so plameni pri strehi že objemali V bližini je nastala silna vročina. Ženske so začele barake polivati z vodo, da bi tako preprečile nastanek ognja pri sosedih. Tu 60 se žene izkazale, da so. v veliki preteči ne« varnosti solidarne in pomočnice v nesreči. Stražnik Ivan Gerkman, ki staauje ne« koliko dalj od Hrastnikovih, je v svoji du» ha prisotnosti v naglem teku hitel na poli« cijsko stražnico ob Dolenjski cesti, da obvesti gasilsko postajo o požaru in njjega nevarnosti za Galjevico. Postaja je bila. ob 14.53 obvešočena o požaru in že ob 14.54 je 9 poklicih gasilcev pod vodstvom Javipa Ogrina z motorno brizgalno zdrvelo izpired Mostnega doma na Galjevico. Bil je staraj« ni čas, kajti vsaka minuta je bila dragoce« na in važna, da se požar ne razpase po vsej Galjevici in bi bilo danes okoli 200 družin brez strehe. Tudi vrli barjanski prostovoljni gasilci pod načelnikom cbč. svet. Iv. Vrbincejn so bili takoj za ljubljanskimi na mestu s 6vojo ročno brizgalno. Z zvonika cerkve 6alezijaucev na Rakov« niku je začelo biti plat zvona. In ljudje so, drveli od vseh strani na Galjevico. Iz de« lavnic zavoda so pohiteli gojenej na Galje- vico, da b5 pomagali pri gašenju in reSo- vanju. Salezijanski duhovnik g. Lajvrentčič pa je prišel in odmolil predpisane molitve zoper ogenj. Poklicni gasilci so kmalu ogenj »kupno z barjanskimi udušili. Ivan Hrastnik, ki je delal v remizi, je bil o požaru obveščen m ko je prišel na Galjevico, je zazrl samo še kup razvalin, izpod katerih je še močno tlelo. Hrastnik je postal z ženo Marijo in 7 nepreskrbljenimi otroci danes ubožec brez strehe. In vsakomur se je milo storilo, ko je gledal moža--delavca na pogorišču, kjer so ostali težki njegovi žulji. Hrastnik trpi do 50-000 Din škode, kajti poleg hišice mu je zgorelo dobesedno vse, pohištvo, po« steljna oprava, kuhinjska posoda in med pepelom se je pomešalo tudi nekaj zlatnine in dragocenosti. Zavarovan je bil za 25.000 dinarjev. Prav ta požar je zgovoren argument za .4.0, da. se napravijo na vseh eksppniranih krajih na periferiji mesta alarmni signali. Ministrski predsednik v Podravju Ivanec, 21. julija, č. Danes ob 11. dopoldne je prispel semkaj predsednik ministr« skega sveta general Peter Živkovič. Ostal je tukaj 30 minut ter se je razgovarjal z zbranimi seljaki. ki so posetili tukajšnji sejem in predsednika živahno pozdravljali. Ko je obiskal sresko sodišče in sresko na-čelstvo, se je ministrski predsednik odpe-Tial proti Bednji. Desetletnica smrti ministra Draškoviča Beograd, 31. julija, p. Na novem poko« pališču se je vrši'a danes ob desetletnici smrti ministra Milorada Draškoviča lepa spominska svečanost. Prisostvovali so ji kot zatopnik Nj. Vel. kralja general Velj-kovič, dalje maršal dvora general Dim i tri -jevič, za vlado minister dr. Kumanudi te? večje število bivših politikov. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno oblačno, nekaj deževja, še hladnejše vreme- — Situacija včerajšnjega dne: Močna barometerska depresija, ki je šla preko severne Evrope, je s svojim južnim delom prekrila tudi južno Evropo in nekaj naših krajev. Povzročila je znaten porast temperature in naglo poslabšanje vremena z grmljavino in deževjem ter končno padoc temperature, zlasti na severu in zapadu države. V teh krajih so padle obilne padavine. Barometerski pritisk je padel nekaj samo v južnih krajih, dočim je sicer porasel za 1 do 4 mm. Jutranje temperature so v splošnem padle za 4 do 10 stopinj in bo se gibale od 14 do 18 ter v gornjem Primorju od 19 do 20 stopinj. Dunajska vremenska napoved xa sredo: Hladno vreme in spremenljivo oblačno; ponekod tudi podavine, posebno v severnih Alpah. + V brezmejni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je iskreno ljubljeni soprog in očka, gospod DR. STANKO NOVAK sekretar banske uprave in rezervni pešadljskl kapetan I. ki. danes po kratki mučni bolezni preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz mrtvašnice splošne bolnice v četrtek t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. julija 1931. ' Žalujoča soproga Minka Novakova roj. Čopova in sinko Saša b, kd Jo ipnnfl dete (ta hhikv 2e ponoft uvedena preiskan je dognala, da gre as nezakonsko dete Antonije Kodarinove tem' delavca Viktorja Kavaliča is Dalmacije. Kodarinova je doma iz Loparja pw rezigah v Istri, živela je tamkaj s »roj™, možem m imela ž njim 3 otroke. Mož pa-je bil pred časom zaradi političnih prestopkov, ki jih je zagrešil v Italiji, obsojen n« 10 let ječe. Kodarinova se je aatoj z otroci preselila v Dalmacijo, kjer se spoznala s kmetfckim fantom VJktoitfeato Kavaličem. Prišlo je med obema do Ijo* bavnih odnošajev, katerih plod je bila m»-la deklica. Viktor K&valič »e je pozneje podal na delo v Sloverrijo. Po poroda j* odšla za njim tudi Kodarinova, ki ga j® izsledila v Ljubljani Fant pa »e tn aa njo ni hotel več meniti m mu je obupana žena pustila dete pred vrati barake, ▼ ka« teri stanuje. Kodarinovo ao pričel! takoj nslcdoul^ vendar je ostalo vsako zasledovanje btea>» uspešno. Ženska se je najbrže odpeljala iz Ljubljane in bo moralo ubogo dete ia dalje ostati v oskrbi Dečjega doma. je nedavno, kakor smo že poročali, slovesno blagoslovilo svojo novo motorno bria* galno. Proslava je bila pod pokroviteljstvom bana. g. dr. Marušiča, Zapuščena otroka LJubljana, 21. juBJa. V Tivoliju je plahutala kakor preplašena ptička. Ljudje so jo srečavali in nekam čuden se jim je zazdel otrok, ki se tudi zvečer ni vedel obrniti ne kod ne kam. Ta ali oni jo je celo ustavil, stavil kako vprašanje, na katero pa ni dobfl pravega odgovora. Zgodilo ee je, da je stopil do nje tudi mož postave in vprašal drob» no deklico, kaj išče v parku tako pozno ponoči. —i Doma nimam m ne vem, kaj bi počela, je bil odkritosrčen odgovor. Stražnik se je zavzel za dekletce in jo odvedel na policijo, kjer so malo punčko temeljitejše izprašali. Povedala je, da je stara 9 let in da se piše Katarina Puc. Deklico so pridržali zaenkrat v rdeči hiši na Bleiweiso-vi cesti, ker niso vedela, kam bi ž njo. Pripovedovala je, da je brez staršev, da pa je bila nekaj časa pri svoji teti v Ho-tederščicL Policija se je pismeno obrnila na njeno sorodnico, vendar ta ni dala kakega določnega odgovora, sledila je nadaljnja korespondenca oblastev, dekletce pja je moralo še vedno čakati na polici j L Nastal je mučen položaj, ker ni kazalo vtakniti nepokvarjeno deklico med propa* le ženščine, ki jih imajo sleherno noč spravljene tamkaj. Vsekakor bi bilo potrebno, da se najde ali ustanovi v Ljubljani primeren zavod, kjer bi našli začasno zatočišče taki mali izgubljenčki, s katerimi se v takih prilikah ne ve ne kod ne kam. Mala Katarinca se še vedno na-haja na policiji in seveda ni kriva, da je tamkaj, tudi ni kriva, da je brez staršev in dobrih sorodnikov in je dolžnost javnosti, da se zavzame za take ptičke brez gnezda. Ljubljanska policija dela. Samo v zad» njem času je ob priliki racij aretirala in spravila na varno 31 propalih žensk, ki so ogražale mir v družinah, prijetno sožitje družb v raznih lokalih in pa ne v najmanjši meri ljudsko zdravje. Izmed 31 aretirank jih je bilo po zdravniški preiskavi oddanih 12 na zdravljenje nalezljivih bolezni v splošno bolnico. Žalostno pri tem je dejstvo, da se rekrutirajo pro-pala dekleta ponajveč iz kmetskega žen-stva, ki zaidejo prezgodaj v mesto, pričakujoč tu boljšo eksistenco, pa pade takoj ob prihodu v roke raznim propalicam, ki jih izrabijo in potem puste na cesti. Več deklet, ki se vdajajo prostituciji, je tudi iz Hrvatske in pribeže v Ljubljano zara» di tega, ker so v domačih mestih že preveč poznane ter pričakujejo tukaj lepših dni. Danes ponoči se je nudil redkim pasan-tom po cestah in ulicah od Šiške do Ribičeve ulice redek prizor, ko je moral igrati pestunjo krepak mož, uniformiran stražnik g. Drago B. Tu pa tam je zajokal otro-čiček, a ga je ljubeznivi mož kar hitro potolažil in ga nato izročil ženskam v Deč-jem domu kraljice Marije. Bilo je okrog 22.. ko so začuli stanovalci Resove barake v Kosovski ulici pred vrati otroški jok. Skočila so pokonci, odprli vrata in našli pred pragom v svilen šal in plenice zavito jokajoče dete. Dvig* nili so otroka, ga odnesli v barako, nato pa odšK, da poiščejo mater male deklice. Toda niso je našli in so obvestili stražnir Elitni Kino Matica Danes ob |4., %8. in 9.34 uri zvečer] RICHARD TAUBER poje ▼ čarobni opereti Zemlja solnca Godba: LEHAR Znižane letne cene! Zlorabljeno dekle Ljubljana, 2L jo9H V Ljubljani ao te dni povzročile veliko senzacijo aretacije štirih domačinov, katerim povod je bila umazana afera, ka jo tvori žalostna usoda mladega zlorabljenega dekleta. Stvar se je začela takole: Trgovski po*« nik Ciril S. se je odpeljal a svojim avtomobilom na trgovsko potovanje na Hrvatsko in dalje v Srem. Mudivši se v Srenj« skih Karloveih se je seznanil s 151etno Milko K pa tudi z njenimi starši. Dekle, fat je izredno lepo in popolnoma razvito, j« občutilo takoj do Cirila veliko simpatijo* on sam pa se je seveda »a vso moč trudil, da je to nagnenje še bolj razvnel. Nt»-dil ji je vse mogoče zabave, jo jemal s seboj na kratke avtomobilske izlete m sa tako prikupil tudi staršem. Pripovedoval je, da ima hčerko rad in da jo bo poročil. Zaradi tega starši niso niti takrat po-mišljali, ko jhn je CSr.il izrazil željo, da bi rad Vzel Milko za nekaj dni s sebqj. v Sfo» venijo in so mu na njegovo prošnjo ta takoj dovolili. Ko sta prišla v Ljubljano, »e je sftuac*« ja kmalu izpremenila, Ciril je postajal otožen in ni bil z Milko nič več teko Ijo-bezniv. Par dni jo je imel v hotelu, nate pa jo je spravil na stanovanje svojega tovariša Albina T. Ciril Milki seveda nI mogel povedati, da je že poročen in je a tem previdno molčaL V Ljubljani sta obi-skavala razne kavarne in tam so se jefc sukati okrog Milke tudi drugi kavaJrrfi. Ciril je nova poznanstva toleriral m jih celo pospeševal. Dekle je tako padlo v roke puhlim fičfšričem, ki so jo izrabljali. Naposled se je seznanila Milka tudi z nekam starejšim ljubljanskim trgovcem, ki jo je skušal tolažiti in ji seseda ne baš z najplemenitejšimi nameni oblju« bil, da ji bo kupil vozni listek do njenega doma. Povabil jo je tudi v avtomobil« s seboj na Dolenjsko, kjer sta »e ustavil* v Stični. Tu sta pričakala večera. Trgovec je najel v neki gostilii poleg kolodvora sobo in zatrjeval Milki, da je ne bo nam skromnim zaslužkom. Kakor kažejo vsi znaki, je povzročila požar zločinska roka, ki je ob desnem hišnem vogalu podstavila pod slamnato streho ve« lik snop slame in ga zažgala. Po svojem zločinskem delu se je požigalec gotovo umaknil v par metrov oddaljeni gozd v Gorjance. Ogenj je oškodoval tudi vino* grad soseda Novaka in sadonosmik posest« nika Kosa, ki je blizu Kostanjevčeve hiše. Gasilci niso mogli na kraj nesreče, ker vo* di vozna pot le do gradu Prožek in je na* selje oddaljeno od nje par kilometrov. Ore« hovški gasilci, ki so prihiteli na pomoč, so se morali umakniti ter so le vaščani in oskrbnik iz Prožeka g. Lipaj ogenj lokalizi* rali. Posestnik Kostanjevec je bil zavarovan le za 5000 Din. škoda pa znaša najmanj sedemkrat toliko. Pogorelci so se nastanili v ikašra, odkoder žalostno gledajo na pogo* rišče. Motitve v želodca in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnam sistemu, razburjenost, mervoziteta, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če -popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčfce. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot miSo odvajajoče sredstvo zlasti pil močnokrvnih, korpulentnih osebah satikarjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah im špecerijskih trgovinah. Ne surogat, temveč prava naJplemeniteUa kava brez kofeina,to le .. KAVA HMB Gasilno društvo v Hotedersici ljudje dežja: Stari trg pr! Rakeku 50.4 mm. grad Snežnik 50.7, Babino polje 51.2, Loški po tok 56.5. To so kraji, kjer vlada znatna suša in pomanjkanje vode. Cerknica 94.2, Planina 915, Gorenji Logatec 134.4, a Ljubljana 139.8 mm. V Starem trgu, kjer so bili v enem tednu trije požari, je padlo v juniju skoro dvakrat manj dežja kakor v Ljubljani in okolici. Tudi podatki o temperaturi na Notranjskem so poučni Poleg izredno vročih dni v juniju so bili nekate. ri izredno hladni. Tako je znašal 4. junija, ko so bili drugod veliki nalivi, minimum dnevne temperature na Babinem polju 4- 0.6 C, v Planini -4-5.3 C, v Logatcu 27. junija + 12.3 G V Planini je znašal maksimum temperature 21. junija -f- 30.2 C, na Babinem polju 17. junija pa -{-32.8 C. Zadnjo temperaturo je dosegla Ljubljana šele 13. julija. Smrtna avtomobilska nesreča mladega bogoslovca Na kratko smo že poročali o hudi avtomobilski nesreči, ki se je zgodila v nedeljo zvečer pri Gomilskem v Savinjski dolini. O nesreči, ki je na žalost zahtevala smTtno žrtev, nam naknadno poroča« jo še naslednje podrobnosti: Bogoslovec tretjega letnika g. Janko P5r-nat iz Jarš pri Domžalah se je udeležil nove maše, ki je bila v nedeljo v Mežici pri Prevaljah. Vozil ga je v avtomobilu še 2 nekaterimi drugimi izletniki pekovski mojster g. Avgust Fik iz Domžal, ki je sam doma iz Mežice in se je zato tudi peljal na novo mašo. Vračali so se v nedeljo popoldne in so okrog 7. zvečer prispeli do Gomnlskega na banovinski cesti Gomilsko-Braslovče«Letuš. Pri posestniku Brežnu, dober streljaj od Gomilskega, naredi cesta oster ovinek; obenem je tam precej strm klanec in cesta na ovinku ni nič dvignjena. Ravno na tem ovinku m klancu je počila avtombilska prevmatika. Voz je vrglo s ceste, tako da se je prevrnil in zasuknil. Voznik sam in drugi potniki so dobili 1« neznatne poškodbe, bogoslovca Pimata pa je avto z vso težo pritisnit na glavo in prsi. Ko so ga rešili, je bil že v nezavesti in vsa prizadevanja, da bi ga obudili, so bila brezuspešna. Zato so ga še zvečer prepeljali z avtom g. Roka iz Sp. Gore v ecljsko bolnico; bil je ves čas brez zavesti. Prevrnjeni avto je bil sicer precej po» škodovan, vendar pa so ga toliko popravili, da so se ostali potniki lahko v ponedeljek vrnili ž njim proti Domžalam- Ko so zdravniki v celjski bolnici preiskali ranjenega bogoslovca, so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Njegovo stanje je bilo brezupno, zato so v ponedeljek brzojavno poklicala v Celje ponesrečencev© mater. Dobila je svojega sina še živega, vendar pa žnjim ni mogla govoriti, ker se ni nič zavedel. V torek zjutraj je komaj 22 let stari mladenič izdihnil. Njegova tragična smrt je vzbudila tako v Jaršah, kjei je bil doma, kakor tudi v Gomilskem in okolici, kjer se je nesreča zgodila, splošno sočutje. Ljudje želijo, naj bi bila ta žalostna nesreča resen opomin odločujočim činiteljem, da bi se popravila cesta na ovinku pri Go* milskem, ker spada gotovo med najnevarnejše točke ne samo za avtom ob iliste, temveč tudi za navadne voznike. Po požara razorane, že previsne stene pogoi da preprečijo nesrečo a r»tta na Gorenjem Jezeru L 1929. V ospredja dnevnih debat m razgovorov je stopilo vprašanje končne gradnje velikega moder« nega vodovoda, ka naj bi preskrboval večino vasi te velike občine z zadostno zdravo pitno vodo in ki bi dajal v primeru požara vasem, oddaljenim od glavnega potoka Obrha, vijočega se skoro po sredi doline od vzhoda do zapada, dovolj vode za ga« šenje, da se ne bi ponavljala taka kriza, kakor je bila ob nedeljskem požaru v Nadlesku. Pripravljalna dela in načrti za tak vodovod so v glavnem že izdelam. Kot glavni izvirek za vodovod je določen studenec pri Belem makiu, ki nikdar ob najhujši suši ne vsahne m iz katerega mnogo 'vasi črpa pitno vodo. Zet danes je bil napovedan prihod inženjerja gradbenega oddelka banske uprave, ki je imel na Beu j bnesta proučiti teren za vodovod m vodo- elih hiš podirajo gasilci z dolgimi drogovi, aradi rušečih se sten Pogorelci vdano in molče prenašajo težak udarec in so si poiskali začasna stano« vanja pri sorodnikih, znancih in sosedih, ki niso pogoreli. Sosedje so jim tudi spravili v hleve vso živino. Pogorelo je Nad-leščanom nad 25 vagonov dobrega sladkega sena. Danes dopoldne se je ustanovil v Starem trgu poseben pomožni odbor, katerega člani so: županov namestnik Jakob Skrbeč iz Dan, starotržki župnik g. Jernej Hafner, nadupravitelj snežniške grajščine in obč. svetovalec g. Leon Schauta, trgo» vee v Starem tigu Miloš Benčina ter za po-gorelce Janez Skrbeč in France Gregorič iz Nadleska. Pomožni odbor bo uvedel akcijo, da se ubogim pogorelcem čim izdatneje odpomore v sedanjem bednem položaju. Prav blagodejen dež Eanimivi primerjalni podatki • padavinah. LJubljani, 21. julija V nedeljo so bile na mnogih krajih zaradi suše procesije za dež. Stan kmečki vremenarji pa goje veliko zaupanje v Elijo, ki je včeraj poškropil z izdatnim in blagodejnim dežjem mnoge kraje Dravskeba« novine, a drugod, kjer vlada že več tednov velika suša, je le malce porosilo. Nad ljubljansko okolico so se začeli že dopoldne obirati črni oblaki v smeri od severozapa-da proti jugovzhodu. Ob 12.30 je bil nad Ljubljano in okolico prvi, samo 5 minut trajajoči pohleven naliv, bi je mahoma ohladil atmosfero. V teh petih minutah je padlo 15 mm, kar znači precejšno količino dežja. Dež je nato •prenehal, a po 14. je začelo znova rositi. Ob 15. je bil nato znova močan naliv. Še silnejši nalivi pa so •se vrstili od 1720 do 21.20. Nato je do polnoči le pršilo ter je prenehalo do 4. zjutraj deževati. Jutranji naliv je potem trajal vse do 6.40. V Ljubljani hi okoRci je v I približno 12 urah padlo 43.5 mm dežja, prav znatna množina blagodejnega dežja, ki je povsem osvežila polja, nasade in travnike. V okolici se je namreč že tuintam pojavila suša in je bil včerajšnji dež sila potreben. Kmetje in vsi ljubljanski vrtnarji odnosno zelenjadarji so bili dežja prav veseli. Se večje množine dežja so včeraj padle na Štajerskem, tako v Savinjski dolini in v okolici Maribora, kjer ga je padlo celo 60.5 mm. Mnogi kmetje na Štajerskem so I davi zadovoljno pripominjali: Hvala Bogu, dežia imamo dovolj 1 Med včerajšnjimi popoldanskimi nalivi so pihali močni severozapadni vetrovri, ki so dosegali v sekundi brzino 8 do 14 m. Ti vetrovi so gnali dežne oblake od severa proti jugu in se je dež ognil večjidel notranjskih krajev, ki so ga zelo potrebni. Zanimivi so iz notranjskih krajev, kjer so organizirane vremenske postaje ljubljanskega metereološkega zavoda, primerjalni podatki o padavinah. Ves junij je padlo I Pred spomenikom govori zastopnik vojske polkovnik g. Novakovič Po požara v Nadlesku Potreba velikega vodovoda. — Ustanovitev pomožnega odbora za pogorelce Start trg prt Rakeka, 21. julija. Županstvo starotrške občine je danes prejelo od banske uprave v Ljubljani pismeno obvestilo, da je g. ban dr. Drago Ma* tuMč na telefonsko poročilo sreskega na-čelstva v Logatcu nakazal kot prvo pomoč pogorelcem v Nadlesku 30.000 Din. Tudi sresko načelstvo je dopoldne telefonično obvestilo županstvo o tej podpori. Sreski načelnik dr. Tekavčač se je v vseh podrobnostih informiral o položaju pogorelcev. Vsa dolina in tudi ostala Notranjska je Se vedno pod globokim vtisom te požarne katastrofe, ki je bila v mnogem pogledu in tudi po obsegu že grozovitej&a kakor vodne prilike sploh. Zaradi požara v Nadlesku je bil najbrže ta ogled začasno odložen. Včeraj popoldne je začelo lahno deževati. Zvečer ob 20. je nastala silna ploha, kakršne že kmalu'ni bilo, zlasti ne letos. Naliv je trajal 2 uri. Dež je sicer gasilskim stražam omogočil nadaljnje delo, toda še ni pogasil žerjavice. Pod kupi zgorelega sena m žita se je še danes opoldne našla živa žerjavica. Po sinočnjem nalivu je potok Obrh z ostalimi pritoki- in studenci močno narasel in je upati, da zaenkrat prebivalstvo doline ne bo trpelo pomanjkanja vode i i-!•!"*». i; Domače vesti ' * Kralj je daroval zastavo Zvezi vojnih dobrovoljcev. Na prošnjo zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije je Nji. ,Vel. kralj Aleksander podaril Zvezi vojnih dobrovolj-cev zastavo in prevzel kumetvo tej zastavi. Zastava se bo razvila in posve* tila ob priliki proslave petnajstletnice usta« lovitve prve dobrovoljske divizije in nje« ne glavne borbe v Dobrudži. Proslava bo imela značaj narodne jugo6lovenske manifestacije in bo trajala dva dni Prvi dan, 3. oktobra, se bo6ta vršila prvi del svečanosti in kongres Male antante dobrovoljcev. katerega se bodo udeležili tudi zastopniki češkoslovaških in rumunskih dobrovoljcev. Drugi dan, 4. oktobra, bo manifestacijski kongres vseh jugoslovenskih dobrovoljcev, pri kateri prliki se bo razvila in posvetila nova zvemna zastava. Proslave se bodo udeležili tuidi zastopniki dobrovoljcev, ki. žive v Severni Ameriki. * Odlikovanje. Z redom sv. Save je bil odlikovan Franc Tratnik, akademski sli« kar v Ljubljani, čestitamo! * Premeščenie. Po potrebi službe le premeščen prometnik 8. skumne in šef postaje Slatine-Radencev Franc Žumec na Jesenice. * Izpremembe v policijski slnzbi- Premeščeni so nasJedmji podnadzorniki policij -skih azentov: FTanc Jelen. Ivan Madon. Josip Seiberl in Franc Vatovec od mestne policije v GeDiu k naravi policije v Liubliani. Imenovani oa so: Franc Benčič in Vid Bevc za policijska nadstražnika on voravi policije v Ljubliani: Ivan Doričič za policijskega nadstražnika iri mestni policiji v Mariboru; Ivan Obreza za policijske za nadstražnika. Ivan Sevšek za poli-cijskeza stražnika. Rudolf Vozrič za policijskega nadstražnika, Viktor Jagodic. Ivan Javoršek. Josip Pire in Franc Strubeli — vsi za policijske stražnike - pripravnike ori upravi policije v Liubliani: Karel Pav-šič mi Anton Zajec za polioiiska nadstražnika ori mestni policiji v Mariboru. Anton Zabukovšek oa za policijskega nadstražnika pri upravi policiip v Ljubljani. * Povratek udeležencev tretie »Jutrove« ekskurzije iz Pariza. Včeraj ziutrai so prispeli z gorenjskim brzovlakom ob 8.40 udeleženci na tretjem »Jutrovem« ootova-nsiu srečno zopet nazaj v Ljubljano- Potovanje tja in itazai in bivanje v Parizu ie »oteklo v splošno zadovoljnost Vsi udeleženci so se naioovolineie izrazili o zanimivem potovanju, o udobnem stanovanju v pariškem hotelu in o okusni orehrani ter p tečni izvedbi vsesa napovedanega ore-zr ama. Vsi udeleženci so odnesli naigto-bokeiše vtise iz sveto vneza centra in iz ogromne kolonijailtne razstave ter iih bodo še za dolgo ohranili v nailepšem spominu. Četrto »Jutrovo« potovanje v Pariz bo v dneh 8. do 18. avgusta. ako se v prihodnjih dneh prijavi še zadostno število udeležencev. Zadnje »Jutrovo« potovanje v Pariz oa bo v dneh 2. do 12. septembra, za katero vlada že sedai v raznih krozih veliko zanimanje. * Kongres ruških biženjerfev - emigrantov. V Beozradu je bil preteklo soboto ot-TorjeTi konzres ruskih inženieriev - emi-z ran to v. Otvoril je kon e res univerzitetni orofesor Geoziie Piolski. ki je v svojem govoru naziašaiL da so ruski emizranti pod posebno zaščito Nj. Vel. kralja. Naslednji govornik, predsednik federacije M. Feni-sov. je svpj zovor zaključil z izjavo, da Trsidionafeia Rnsiia ne bo nikoli pozabila velike žrtve svoje sestre Juzoslavdje. ki jih ie ona doprinesla za ruske emizrante. Poudarjal ie tudi da so se ruski inženjer ji - eimizranti mozli setati v Beozradu ?e zato. ker jtm je priskočila na dotttoč Jt-zosJavija. Svoi zovor je zaključi! z vzklikom: »Živel k rad j Aleksander in ves kraljevski dom. živela Jugoslavija!« Nato ie konzres nadaljeval svoje posvetovanje. * Nov urednik »Učiteljskeza tovariša«. ■Glavno uredništvo »Učiteljskeza tovariša« ie prevzel bivši poverjenik UJU z. Andrej škuifi. odzovorni urednik lista pa ostane še nadaibe z• Ivan Dimnik, novo izvoljeni predsednik sekcije za dravsko banovino Jttzoslovenskeza nčiteliskeza udruženja. * Nov urnik v uradih. V uradih banske ■oprave dravske banovine in podrejenih državnih upravnih oblastev kakor tudi državnih in banovinskih zavodov so do pr©* klica ob delavnikih uraidne ure od pol 8. do ■pol 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od pol 8. do 13. ure. * Nova telefonska centrala. Na oošfi v Šenčur i« pri Kranju ie bila otvoriena br-zoiavna in telefonska centrala. * Vpisovanje na tehniško srednjo šolo ▼ Liubliani in na delovodske in strokovno-obrtne šote istega zavoda se bo vršilo od 1. do 5. septembra. Pred 1. septembrom se ne spreime nobena prijava. . . * Razpis službe banovinskega cestarja. Banska uprava dravske banovine razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Ptu« ju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti II. reda Ter-begovci—Mostje—Pacinje od km 10.000 do km 15.950. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iiz čl. 2. uredbe o sluz« benih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne sitarejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovame prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolko-vanimi prilogami (rojstni in krstni list, do« imovinski list, zaidnje šolsko izpričevalo, do* kaizilo o odslužen ju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno gpričeva« lo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso Vremensko poročilo Meteorološkem zavoda ▼ Liubljani dne 21. Julija 1931. ŠtevSIke za označbo kraia pomenilo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vršita padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenilo najvišjo. druze nainižio. Ljubliana: 7. 758.0. 14.8. 78. tiho. 10 dež, 43.5: Maribor: 7. 7572. 14.2. 89. tiho. 10. dež. 60.6- Zazreb: 7. 758.2. 15.3. 86 tiho. 10. dež. 372: Beograd: 758.0. 16-8. 87. Wl. 0. —. —: Sarajevo: 7. 755.5. 17.6 72. SW4. 9. —. —: Slkoplie: 7. 755.8. 23.7. 64. tiho. 0. —. —. Temperatura: Ljubljana 30.3. 14.2: Maribor 23.4. 10.3: Zazreb 30.8 18.2: Beozrad 37.9. 16.4: Sarajevo 35.5, 17.0: SkooTje 36.3. 17.5. Solnce vzhaja ob 4.32, zahaia ob 19.47. Lana vztraja ob 11.40. zahaja ob 22.42. bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz ko-ristoljubja, eventualna dokazila o strokov« ni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 20. avgusta letos pri sreskem cestnem od« boru v Ptuju. * Sprejem v vlakospremno službo. Di* rekcija državnih železnic v Ljubljani objavlja, da so vsa meete v administrativni službi zasedena in se zaradi tega v njenem območju ne morejo upoštevati nobene proš« nje za sprejem v to službo. Pač pa sprejme prometnoskomercijonalni oddelek navedene 'direkcije 30 do 40 kandidatov za vlako« spremno službo (vlakovodje, prtljažniki, revizijski sprevodniki). Kandidati za ta mesta morajo izpolniti vse pogoje, navedene v § 2. in 3. zakona o državnem promet« nem osebju od 1. julija letos. Razen tega morajo reflektanti za službo vlakovodje imeti 4 razrede srednje šole ali drugo enakovredno šolo, za službo prtljažnika in re« vizijskega sprevodnika pa najmanj 2 razre« da srednje šole ali drugo enakovredno šo« lo. Pravilno kolkovane prošnje naj se vpoš-ljejo na prometa odkomercijalni oddelek di* rekcije državnih železnic v Ljubljani. * Nov pravilnik za hranilno in čekovno službo pri poštah. Z rešenjem prometnega ministra je odobren na mestu dosedanjih odredb za izvrševanje poštne čekovne službe ii 1. 1923. in pravilnika za izvrševanje poštno«hranilne službe iz L 1926. nov skupni pravilnik za hranilno in čekovno službo pri poštah. S tem pravilnikom 6o iz* premenjena mnoga dosedanja določila, zla* 6ti še računska. Slovenski prevod tega pravilnika izide te dni. Izda ga svetnik poštne direkcije dr. Janko Tavzes. Novi pravilnik bo potreben vsem poštam kakor tudi ra* čunoimetnikom in tistim, ki žele otvoriti čekovni račun ali pa hraniti denar pri Pošt-, nj hranilnici. * »Služben! list dravske banovine« objavila v 42 številki: .zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleoosestvih. zakon o izrorememtbah in dopolnitvah v zakonu o zaščiti avtorske pravice in postopek za pobiranj e skupneza davka na poslovni promet. * Odpis davka zaradi toče In dnudh elementarnih nezgod. Kmetovalec, kateremu prizadenejo škodo na pridelkih toča in druge elementarne nesreče, lahko pod gotovimi pogoji doseže odpis osnovnega davka na dohodek od zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka občutne j ša škoda, ki je bila prizadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa, brez takse naj dalje v osmih dneh od dne, ko se ie škoda opazila. Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi, za področje ljubljanske občine pri kata^čtski upravi v L:ubljan:. Podrobnejša tozadevna navodila glede vlaganja prijav za odpis zemiljarine so ljubljanskim interesentom objavljena na ljubljanski občinski deski. * Novi grobovi. V 32. leto starosti le umrl v ljubljanski snlošni bolnici t. Ga-brdeldič- Mirko, atbs; inz.. iz Avč pri Oo- r rici. Pozreb pokojnika bo danes ob pol 17. V ljubljanski bolnici ie preminul z Px e k Franc, posestnik z Vrhnike, star 69 let. Pokopali so za včeraj ob veliki udeležbi na vrhniškem pokopališču. — V Gaber ju ori Celiu te umrla 184etna tovarniška delavka zdč. Jožefa Gorškova. — Pokojnikom bi a« spomin, žalujočim soža-15 e! * Vprašanje priključitve občine Turjak k srezn za ljubljansko okolico. Občina Turjak spada v politično upravnem po-efledu pod sresko načelstvo v Kočevju. Gospodarska in druži interesi kakor tudi geografski položaj te občine na so taki. da vse vasi zravittraio v Ljubljano, ne oa v Kočevje. Občinarii zamude mtiozo draze-za časa. kadar morajo po opravkih v Kočevje. Zato ie zadnji čas ookreujena akcija. da se občina Turiak priključi sreske-mu načelstvu za ljubljansko okolico. Župan občine z. Ahec ie včeraj v tem pogledu interveniral pri banski upravi v Liubliani. Vsi praktični razfozi zovore za to. da se izvede ta priključitev. * Tujskoprometno društvo za Notrani-sko. Že davno so uvideli odločilni faktorji, da je za Notranjsko nrenotrebno tujskoprometno društvo. Osnoval se ie pripravljalni odbor, ki ie sestavil zadevna pravila in lih orediložH oo sreskem načelstvu v Lozaitcu banski upravi v odobritev. Ta pravila so sedai odobrena in se bo meseca avzusta vršil ustanovni občni zbor društva v Cerknici. Mnoge občine so se že izdavile, da bodo aktivno sodelovale pri društvu. * Tujski nrotnet na Gornjem Jadrana ie dosezel doslej že višino lanskeza prometa. Na italijanskem Kvarneriu pa je poset tujcev katastroiailno nazadoval. V Oipaitfji pričakujejo zatvoritev največjih treh hotelov »Ouarnera«. »Bellevueia« in »Rezine«. Tli hoteli zaradi slaibe frekvenoe ne moreio kriti niti režijskih stroškov. * Gradba tehnične šole v Saraievu. V ponedeljek popoldne so v Sarajevu na svečan način položRli temeini kamen za novo srednjo tehnično šolo. Slavnostnemu finu je prisostvoval ban. načelniki banske oprave in delezati ministrstva za trgovino in industriio. * Jugoslovenskl almanah. Kakor poroča v Miidwaukeeiiu izhajajoči slovenski tedn& »Ofbzor«, ie te dni v Newyorku izšila prva številka »Juzoslovenskeza almanaha«, ki ga urejujeta dir. B. Anzieflinovič in Ivan Mlladineo. Ta almanah ie owa publikadia te vrste med našimi izseljenci. Vsebuae vse značinejše pojave iz življenja iuzo-sloveisskih izseljencev, v davnem sestavljene v statističnih podatkih. Uredništvo izjavlja, da žeJi postavili temelje sistematičnemu delu o živRenju vseh naših Mudi. ki se nahana-io izven iuzoslovenske države, bi takih. z onimi pod Italijo, je blizu dva mSliijona. V poglavim »Izseljena Jugoslavija« je navedeno število Juzoslovenov v Zedinternih državah z okroglo 700.000. To §tevi3o sloni na uradni statistiki. Pisec podaja točen prezled inzoslovenskih podpornih orzanizacii. časopisfa, šoi. oerkva. prosvetnih ustanov, ekonomskega stanja in zaposleni a naših ljudi m političneza Hv-Henia ter o naših naselbinah v Zedinienih državah, ki iih ie približno 800. Na koncu ie priložena karta ki kaže gostoto nase-lienja naših Rudi oo raznih državah seve-roameriške unije. To edino delo svoie vrste se lahko naroči na naslov: Ivan MSa-dineo. 215 Fourth Ave. Roon 1106. New-vork. Oena 50 c. * Raotsro športnih ln lonUi psov na Bleda od 15. avgusta bo že po dosedanjih prijavah pokazala lepo število čistokrvnih živali, med njimi tudi precej inozemskih psov, ki so že ponovno dobili odlično oceno. Ker prijavnice še vedno prihajajo, poziva klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani, da se naknadne prijave pošljejo najpozneje do 24. t. m. Pozneje prijavljeni psi ne bodo mogli priti teč v razstavni katalog. Vse prijave naj se pošljejo na Klub ljubiteljev sprotnih psov v Ljubljani. * Prva kazen po zakonu o žitnem monopolu. V Soibotici je bila izrečena orva kazen po zakonu o žitnem monopolu. Obrtno oblastvo ie oo omenjenem zakonu obso-dfido Mavro Liokovica na 5000 Din dobe. ker ie kupoval! žito. čeprav za to ni imel dovoljenja. * Strašna smrt osemletnega dečka. Kakor poročajo iz Zagreba, se ie v okolici Stenjevca na grozen način smrtno ponesrečil osemletni sin seliaKa Josipa Torniča. V nedelio popoldne ie seliak Tomič svojemu sinčku naročil, nai žene kravo do na-oaiaiišča. Fantek ie vodil kravo na vrvi. ki ie bila privezana za njene rozove. za njim pa ie šel oče. noseč sodček za vodo. Ko ie naoojiil kravo, je oče velel sinčku, naj gre s kravo naprej. Mali Joško je na vrvi napravil zaniko in nagnal kravo v beg. Zanika, ki si io ie omotal krog pasu, oa ie bila za dečka usodna. Krava se ie splašlla in vlekla ubogeza dečka za seboi. dokler njezovo truplo ni zadelo ob neko drevo in se ie trtrzala vrv Ko ie oče ori-bitel za niim. ie našel svoieza sinčka mrtvega in grozno razbitega. Mirtveca so prenesli v mrtvašnico, k.ier se ie izvršila obdukcija. Grozna nesreča ie v okolici povzročila splošno sožalie. Avtomobilska nezgoda. Pod tem naslovom smo včeraj objavili kratek dopis iz Rimskih toplic, v katerem smo poroča®, da se i e celjski trgovec g. Rauch na t»-viatku iz Rimskih toplic proti Celju prevrnil s svojim avtomobilom in da ie vozilo močno poškodovano. G. Rauch se ie včeraj popoldne zglasil v našem oeliskem uredništvu in gornjo vest demantfrai. V petek se sploh ni nahajal v Rimskih toplicah in niezov avtomobil ie tuda popolnoma nepokvarjen, o čemur smo se mogli prepričati na lastne oči. ker za ie pripeljal * dokaz resnice s seboi. * Preprečena avtomobilska nesreča. Na oesti med Bledom in Bohinjsko BSstrioo ie prišlo v nedelio tfo karambola. ki pa je končal brez težjih posledic. Ko se ie ravnatelj neke ljubljanske zavarovalnice g. dr. Skala vozil pri Bohinjski Beli s svojim avtomobilom oo klancu navzgor, mu ie pridrvel nasproti s silno brzino težki luksuzni voz mariborskeza veleindustrijal-oa g. ing Schonskvia. Dr. Skala, kn se ie v trenutku zavedel veKke nevarnosti, ie takoj primaknil voz ob rob ceste, nasprotni voznik na zaradi silne brzine ni mogel več svceza voza dobro zavreti tako da .ea ie v ovinku zaneslo in treščal le oA strani v voz ravnatelia Skale. Le prisotnosti duha slednjega, ki se ie znal v zadnjem hipu umakniti, se ie zahvaliti, da se nasprotna voz ni z vso silo zaletel v spodnjega. kar bi gotovo imelo strašne posile-dice keT ie bil avtomobil dr. Skale polno zaseden- in tik nad visoko škaroo Malo več obzirnosti in previdnosti bi priporočali avtomobilistbm po gorenjskih cestah * Nesreča motociklista. Z Vrhnike poročajo: Pred kratkim se je zgodila nesreča, kfi bi kmalu zahtevala človeško žrtev. G. Šinkovec Janez, mehanika.r na Vrhniki, se ie oroti mraku vračal iz Logatca z moto-ciklom proti domu. Na logaškem polju po katerem vodi ravna in zladka cesta, je poznal motocikel z vso brzino. Zaradi brzine mu je sredi drevoreda odpovedal volan in nesrečnik ie že ležal ves okrvavljen daleč od ceste. K sreči je privozil kmalu za niim njegov prijatelj e. Lovro Rozel. ka ie ponesrečenca peliajl takoj v Lozatec. kjer mu je zdravnik z. dr. Papež nudil še nezavestnemu prvo oomoč Ponesrečenec ie prišel k zavesti šele druzeza dne. Sedai ie pod oskirbo domačega zdravnika dr. Marolta. * Neznano kam je odšla od svojih staršev 20«letna Marija Modičeva iz Brezna oib Dravi. Kdor ve za njeno bivališče, naj to sporoči na naslov: Josip Modic, strojnik, Rdeči breg 26, pošta Brezno ob Dravi. * Obledele obleke barva v različnih bar* vab In plisira tovarna Jos Refch Iz Ljubljane n— Nenadna smrt dr. Stanka Novaka« Včeraj ie preminil v ljubljanski bolniai v 40. letu starosti g. dr. Stanko Novak, tainik banske uprave in rezervni kapetan I. ldase. Pokojnik ie bil na substituciji v Ptuju, kier se ie ori kopani u ranil na pesku v levo nogo. Neznatna ranica, kateri pokojnik v oočetku ni posvečal posebne pozornosti oa ie postala zanl usodna. Že nekai ur nato so se poiavili znakS zastrup. lienia. Preoeliali so ga v ljubljansko bolnico. a ie bdi ves trud zdravnikov zaman. Pokojnik se ie udeisitvoval v različnih organizacijah. Bi ie delaven član Udruženja rezervnih oficirjev. Sokola. Jadranske Straže in drugih društev. Bil ie prijeten družabnik in priljubljen tovariš, tako da aa bodo pozrešali vsi. kd so za poznali. Ftozreb trazično preminileza pokojnika bo v četrtek ob 16. iz mrtvašnice iavne bolnice. Bodi pokojniku ohranjen prijazen spomin, žalhiioči soprogi in sdnku oa naše iskreno sožalie! _ u— Tvrdka J. Hafner, Zavod za umetno vezenje je razstavila pri tvrdki Lukič v Stritarjevi ulici krasno izdelan prapor za Sokolsko društvo Rab. Z ozirom na izredno lepo izvedbo, kakor tudi originalno zamisel prapora, je priporočljivo, da si istega vsakdo ogleda. n— Prodala raznega Masa v carinskih skladiščih. Gremii trgovcev v LiubJiani obvešča na prošnio glavne carinarnice interesente. da se bodo danes, dne 22. t m.. ob 8.30 v carinskih skladiščih A. B. C in KUPUJEMO stalno zdravilna zelišča ter plačamo po dnevni ceni: lipovo in bezgovo cvetje, tisoč rože, cvetje bele akacije, polaj, črno meto, jagodovo perje, robidnico-listje, lapuh. Zahtevajte naš cenik in navodila kako mora biti zelišče posušeno. Drogerija »Sanitas«, Celje 77. 9318 V Zagrebu dobite pristni DOLENJSKI CVIČEK iz Gadove peči v gostilni ČERNE, Ra-dičeva ulica 1 v dvorišča (tik Jelačioe-vega trga). ~ »365 D usodno prodajal rasel oredmefl. kakor srebrni servisi, manufaktturno blaeo. tesni izdelki, galanterijsko biazo. železne peči ki druzo u— Ljubljanski sadni trg. Sadni trg je iako založen s sadjem iz južnih kraiev. Cene sadju bi bile prav nizke, ker oa vnH-vaio na nie domači prodajalci, so oškodovani samo konzumenti. Večkrat se primeru da branievke pokupijo vse dovoženo blago in mu nato same določijo oetne. Ker je trg namenjen najprej za konzumente. ne oa za prodaialce. nai bi tržno nadzorni-štvo napravilo red. u— Obupana ženska. V neki skedeni na Ledini se ie zatekla predsnočnjim okroz 21. mlada ženska, bi ie iskala tamkaj svojega bivšega ljubimca. Ženska je tamkaj nenadoma izpila večjo količino lizola in se oo zaužitiu strupa zgrudila po tleh. Prenoče-vaici v skednju, hlapci prevoznega podjetja. so skočili pokonci in obvestili o zadevi reševalno oostado. Obuoanko. 244etno Antonijo F., stanuj očo v baraki na Masary-kovi oesti. so prepeljali v splošno bolnico, kjer so ii nudili prvo pomoč. Ko se ie ne-srečnica zopet zavedla je izpovedala, da ie hotela prostovoljno v smrt zaradi te<*a. ker i o ie zapustil njen ljubimec. Maoec Alojzij L. u— Dve aretaciji. Pod tem naslovom smo objavili vest, da sta bila v Ljubljani are« tirani dva dolgaprstnfka, katerih eden se piše Franc Vrankar. Da ne bo zamenjave, objavljamo, da aretirani Franc Vrankar ni istoveten s Francetom Vrankarjem, ki je v službi pri kovaškem mojstru g. Obrezami v Ložnici pri Celju in je po rodu iz občine Braslovče v Savinjski dolini. u— Dve tatvini. Delavec Pavel Rlasoar. stanujoč v Kladezrai ufid 1. le naznanfl. da mu ie predvčerajšnjim ukradel neznan dolgoprstnež na neki novi stavbi v Mencingerjevi ulicS iz žena suknjiča Kstnico z okrog 100 Din gotovine in raznimi dokumenti. — Ob srebrno uro ie oriše! te (M tudi diiak Ivan Močan, stanujoč v Aoihovi ulicS. Močan ie telovadil dopoldne na telo-vadišču SokoJa M. ob Dunajski cesti, kjer je položil za čas telovadbe na bradlji svojo uro na tla oolez orodja Pbznede ie na uro pozabil in odšel proč. Med poti o oa ie uro pogrešil, zaradi česar se je takoi vrni? nazaj, a 300 Din vredne ure ni več našel. u— Zakal se vse strefla. Kovaški mojster Matiia T. v Šiški je zaoa®9 nredvče-raišnSm v soseščini stanuiočeza Ivana N. hoditi čez niezov vrt. N. je uporaba krajšo oot da popravi žleb na drugi strani ceste. T. se ie zarads uporabe prepovedane poti čez njegov svet tako razjezil, da ie pograbil nabit samokres in dvakrat ustrelil proti Ivanu N. Nemalo prestrašen naoa-denec. ki ga krozli k sreči nista zadeli, se je nemudoma podvizal na stražnico in prijavni naipad. Razburjenemu strelcu ie nato ooKcija samokres zaplenila an se bo moral zaradi svojega neoremdšlieneza dejanja zagovarjati na sodišču. u— Sirov napad. Na Levem nota so včeraj okroz polnoči napadli neznani llu sko trto. Doslej tudi ni bilo opaziti nobene bolezni, le v zadnjem času sta se pojavila peronospora in oidij. Obeta se nam vsekakor bogata vinska letina, ki je pa vinogradnik ne more biti prav vesel, če čuje od vin skih trgovcev, da bodo cene nadalje padale in da bo v jeseni mogoče dobiti za mošt 1» 1 Din za liter. Naše cene pa niso samo * nevarnosti zaradi pričakovanega obilnega domačega pridelka, temveč tudi zarad« ugodnih izgledov za vinsko letino v inozemstvu in zaradi slabe organizacije vinograd nikov. Kakor znano, je bil lani svetovni vinski pridelek slab, kar pa ni povzročilo pričakovanega dviga cen, ker je zaradi te/ ke splošne gospodarske depresije močno nazadoval tudi konsum. Letos pa se obeta obilna letina tako v Avstriji, kakor tudi v Madžarski; enake ugodne vesti prihajajo iz Italije in Francije. Ker je tudi še starega vina dovolj, gledajo naši vinogradniki s skrbjo v bodočnost. Vinogradništvo je zlasti za dravsko banovino važna panoga kmetijske produkcije- Kraljevska vlada je z jno-nopolizacijo izvoza in uvoza pšenice zasigu-rala žitorodnim pokrajinam naše države minimalne odkupne cene in jih s tem obvarovala pred katastrofo. Za dravsko banovino vprašanje pšenice ni tako važno, ker smo pasivna pokrajina, ki mora žito le uvažati. Privilegirana izvozna družba tudi ni določila nikakih minimalnih odkupnih cen za Slovenijo, ker so naše cene pšenici itak za znesek železniško - tarifne obremenitve pri prevozu višje. Zato bi bilo na mestu, da s* čim prej ukrenejo tudi potrebni koraki za pomoč onih kmetijskih panog v dravski banovini, ki so zaradi krize najtežje prizadete. Vprašanje plasiranja presežka vinsk« letine je pereče tudi za ostale vinorodne pokrajine naše države, zlasti za Banat in Dalmacijo, zato merodajni krogi v Beogradu po tamošnjih vesteh že proučujejo možnosti, kako bi se vinogradništvu pomagalo iz sedanje krize. Ker je pomoč v sedanjem času zares nujno potrebna, bi bilo želeti, da bi čim prej prišlo do konkretnih ukrepov. Konferenca sadnih trgovcev dravske banovine Z letošnjo 8ad.no sezono je oživelo tudi gibanje sadnih trgovcev. Sadna trgovina postaja vedno važnejši faktor, zato posveča izvozu našega svežega sadja vso pažnjo tudi ministrstvo za trgovino in industrijo. Kakor vse druge izvozne stroke, tako se bori tudi sadna trgovina s številnimi težko-čami, ki ovirajo uspešnejši izvoz. Med temi težkočami, ki jih je tudi'sadni trgovini prineslo splošno neugodno gospodarsko stanje, postaja ob veliki inozemski konkurenci pereče vprašanje prevoznih tarif, hitre odpre-me sadja itd. S pravilnikom, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo, se ureja izvoz svežega sadja. Po tem pravilniku bodo smeli izvažati sadje le protokolirani trgovci, ki se prijavijo Centralni komisiji za izvoz sadja v Beogradu in jim Centralna komisija izda tozadevno uverenje, kakor tudi sadjarji, če izvažajo svoj lastni pridelek, Zelo važne so nadalje določbe pravilnika glede kontrole in odpreme sadja. Zato je za vsakega sadnega trgovca važno, da je poučen o določbah tega pravilnika. O položaju v naši sadni trgovini, o pospeševanju strokovnih interesov in o ureditvi izvoza po novem pravilniku, se bo razpravljalo na konferenci sadnih trgovce r dravske banovine, ki jo sklicuje Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani in ki se bo vršila v nedeljo, 26. t. m. ob pol 1. popoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Vabljeni so vsi sadni trgovca, ki se naj konference v svoiem interesu zanesljivo udeleže. = Za večjo porabo domačega lanu in do« mače konoplje namesto jute. V trgovin« škem ministrstvu v Beogradu se je vršila t® dni daljša konferenca o vprašanju večje porabe domače preje od konoplje in lanu namesto jute, maaile m sliičnih sirov in, ki se uvažajo v inozemstvo. Konferenci so prisostvovali predstavniki kmetijskega in trgovinskega ministrstva, ministrstva za vojsko in mornarico, uprave državnih m o« nopolov in predstavniki Centrale industrij« skih korporacij ter zfelornic. Sprejeta je bila resolucija, v kateri 6e priporoča, da se naj izdelki od uvoženega tekstilnega materijala po možnosti nadomestijo z domačimi izdelki od konoplje in lanu. V tem cilju naj bi državne in avtonomne ustanove za svojo porabo kupovale izdelke iz konoplje in lanu povsod tam, kjer je mogoče s tem domačim materijalom nadomestiti uvoženo bla« fo. V ta namen je potrebno zbrati podat« e o tem, katere tekstilne izdelke je mo» goče uporabljati iz domače sirovime, nn izdati naredlbo vsem državnim ustanovam, da kupujejo vreče le od domačega lanu, kar bo omogočilo intenzivneje organizirati domačo produikcijo. Pripomniti bi še bilo, da so pogoji za osamosvojitev v tem pogledu sedaj ugodnejši, ker je bila v novi avstrij« sko-jugoslovenrfri trgovinski pogodbi ukinjena pogodbena carina za vreče od jute, ki je znašala 32 zlatih Din od 100 kg in bo 6edaj stopila v veljavo avtonomna carina v višini 70 zlatih Din. — Pregled poslovnih knjig in davek na poslovni promet Oddelek za davke pri finančnem ministrstvu je poslal vsem finančnim direkcijam okrožnico s pojasnili glede vpogleda v poslovne knjige v zvezi z davkom na poslovni promet Po Senu 10. zakona in členu 6. uredbe o skupnem davku na poslovni promet so davčni obvezanci na zahtevo davčnih oblastev dolžni predložiti knjigo opravljenega prometa in za čas poslovanja dovoliti organom davčne uprave pregled knjige opravljenega prometa kakor tudi lastnih poslovnih knjig. Na vprašanje gospodarskih zbornic, katere trgovske knjige se morajo dati na vpogled, sporoča davč- ni oddelek, da imajo organi finančnih oblastev pravico vpogleda v vse trgovske knjige, zlasti pa v knjigo opravljenega prometa, blagajniško knjigo, fakturno knjigo in v ostale pomožne knjige, iz katerih je mogoče dobiti potrebne podatke glede predmeta preiskave. Davčni oddelek finančnega ministrstva pa pripominja, da se ima pregled knjig vedno izvršiti mirno in dostojno in da se ima omejiti samo na predmet preiskave, to je na skupni davek na poslovni promet. Organi, ki pregledujejo knjige, 6e no smejo spuščati v pregled knjig v kaki drugi smeri. Finančni organi so dolžni strogo čuvati tajnost trgovskih knjig in smejo edino svoji predpostavljeni oblasti predložiti potrebne ugotovljene podatka = Želje mlinske industrije v dravski banovini. Glede na nov žitni režim, ki globoko posega v obratovanje mlinov, se je te dni vršila v Zbornici za TOI konferenca predstavnikov mlinske industrije dravske banovine, ki jo je vodil generalni tajnik g. Mohorič. Na konferenci se je pokazala soglasnost zahtev slovenske mlinske industrije, ki gredo za tem, da se tudi slovenskim mlinom dovoli mletev v razmerju 40% vojvodinske in 60% ostale pšenice, kakor velja za mline v Vojvodini. To ie potrebno, da se onemogoči konkurenca vojvodinske moke in da se tvornice za testenine in pekarne oskr-bijo z boljšo moko. Nadalje je bila izražena želja, da Privilegirana izvozna družba namesti v dravski banovini svojega zastopnika s pravico dispozicije, s čemer bi bila olajšana dobava pšenice. = Gostilničarja pivovarna r Laškem. Kakor nam poroča predsedstvo upravnega sveta, so se pretekli teden mudili v Laškem inženjerji tvrdke Novak & Jan iz Prage, ki imajo nalogo, da do 31. t m. izvršijo načrte za strojne naprave, na podlagi katerih se bodo v teku nadaljnjih 14 dni izdelali stavbni načrti. Takoj nato bo družba oddala gradbena dela, tako da se bo z gradnjo pričelo nepreklicno meseca septembra t L Že pred dobrim tednom je upravni svet predložil direkciji državnih železnic v Ljubljani potrebne načrte za industrijski tir in se vsak dan pričakuje razpis komisije. Čim bodo načrti odobreni, se bo takoj pričelo z gradnjo tega tira. Vplačila na delniško glavnico se vršijo redno in ni skoro nikogar, ki bi se branil plačevati podpisane delnice. Nova subskripcija za povišanje glavnice na 15 milijonov Din se vrši proti pričakovanju uspešno. Pričakovati je, da bo do 15. avgusta podpisana povišana glavnica, kakor je to bilo sklenjeno na ustanovnem obenem zboru. = Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik Fran Kump, lesni trgovec v Novem mestu, za 55% kvo to terjatev, plačljivo v 6 obrokih (18 mesecih) in prisilna poravnava, ki jo je sklonil poravnalni dolžnik Jakob Grilc, trgovec v Trebnjem, za 60% kvoto terjatev, plačljivo v 10. obrokih. = Konkurs je razglašen o imovini tvrdke Premogovnik >Peklenica<, Kari Varga-zon k. d. s sedežem v Murskem Središču in o imovini Karla Vargazona, trgovca v Ča-kovcu (upravitelj mase Vlad. Lipold, rudarski inženjer in načelnik ministrstva za šume in rudnike v pokoju v Peklenici; namestnik upravitelja dr. Bela Laslo, odvetnik v Čakovcu; prvi zbor upnikov 30. julija ob 9. pri ekspozituri somborskega okrožnega sodišča v Čakovcu: oglasitveni rok do 15. septembra; ugotovitveni narok 25. septembra). — Rekordno stanje ameriških Blatih rezerv. Kakor znano, je morala Nemška državna banka zaradi velike potrebe po devizah že v teku junija prodati v inozemstvu znaten del svojega zlatega zaklada. Zlato je šlo deloma v Švico, največ pa v Zedinje-ne države. Newyorška Federalna rezervna banka poroča sedaj, da je bilo samo v teku junija uvoženih v Zedinjene države za 156 milijonov dolarjev zlata. Dne 16. julija so ameriške zlate rezerve dosegle rekordno stanje od 4945 milijonov dolarjev, kar predstavlja v našem denarju 280 milijard Din. = Železniške tarife. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja gospodarske kroge, da je pri direkciji državnih železnie v Ljubljani dobiti sledeče tarife: 1.) Imenik železniških stanic (cena 125 Din; 2.) Daljinar L 300 ; 3.) Daljinar II- 150; 4.) Železniška tarifa I. del 100; 5.) Železniška tarifa II. del za prevoz potnikov 50; 6.) Železniška tarifa II. del za prevoz robe 150; 7.) Dodatek tarifi II. del za prevoz robe 10; 8.) lokalna tarifa 60; 9.) Lučka tarifa 50; 10.) Dodatek lokalni tarifi 30; 11.) Dodatek lučki tarifi 10; 12.) Izmena lučke tarife 10; 13.) Mednarodne konvencije za prevoz potnikov 40; 14.) Mednarodne konvencije za prevoz robe 80; 15.) Internationales Guter-Kursbuch, 16.) Jugoslovensko - italijanska tarifa 150; 17.) Dodatek jugoslovensko - italijanski tarifi 100; 18.) Jugoslovensko - nemška tarifa I. zvezek 35; 19-) Jugoslovensko - nemška tarifa II. zvezek 123; 20.) Jugoslovensko - nemška tarifa IV. zvezek 75; 21.) Dodatek jugoslovensko - nemški tarifi, 22.) Jugoslovensko - madžarska tarifa L zvezek 80; 23.) Jugoslovensko - madžarska tarifa II. zvezek 180; 24.) Priloga jugoslovenske-madžarski tarifi 40; 25.) Putokaz jugoslovensko - madžarski tarifi 120; 26.) Jugoslovensko - češka tarifa I. zvezek 50; 27.) Jugoslovensko - češka tarifa II. zvezek 325; 28.) Azbučni spisak jugoslovensko - češki tarifi 325; 29.) Dodatek L jugoslovensko-češki tarifi I. zvezek 17; 30.) Dodatek I-jugoslovensko - češki tarifi IL zvezek 145; 31.) Jugoslovensko - grška tarifa 60; 32.) Dodatek jugoslovensko - grški tarifi L n. 80; 33.) Propisi o olakšicama k medjuna-rodni konvenciji za prevoz robe 10; 34.) Propisi o predmetima koji se uelovno pri-maju na prevoz 15 Din. = Dobave. Strojni oddelek direkcije drl železnic v Ljubljani sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave jesenih drogov io jeklenih gibnih cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave 2 zobatih koles, kotnega železa tn pločevine; do 3. avgusta pa glede dobave 300 q apna, 500 kub. m gramoza, 3000 kg bencina, 6 komadov nosilcev ter glede dobave tesanega lesa. Direkcija ( državne telez&rne Varei-Majdan sprejema I 21. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednje velik. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza New York je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišča je Vojna škoda deloma za malenkost popustila; za aranžma 6e je trgovala v početku po 275, pozneje po 317, za december pa po 378. Dolarski papirji so nadalje bolj slabi in je prišlo do zaključkov le v 7% Blairovem posojilu po 75.25 — 76. Med bančnimi vrednotami so se trgovale Praštediona po 957.5 do 960, Union banka po 150 in Jugo banka po 67. Od industrijskih vrednot pa so imele promet Drava po 235, Danica po 65 ln Union, Osijek po 60. Devise. Ljubljana. Amsterdam 2272.87 — 2279,71, Bruselj 786.51 — 788.87. Curih 1096.95 — 1100-25, Dunaj 793.08—796.48, London 273.1 — 274.51, Newyork 5629.50 — 5646.50, Pariz 321.58 — 222.24, Praga 167.01 — 167.51, Trst 295-07 — 295.97. Zagreb. Amsterdam 2272.87 — 2279.71, Dunaj 793.08 — 795.48, Bruselj 786.51 do 788.87, London 273.69—274.51, Milan 296.07 do 295.97, Newvork kabel 5640.5 — 5657-5, Newyork ček 5629.5 — 5646.5. Pariz 221.25 do 221.91, Praga 167.01 — 167.51, Curih 1096.95 — 1100-25. Curih. Zagreb 9.085, Pariz 20.175, London 24.95, Newyork 514.5, Bruselj 71.70, Milan 26.9, Madrid 47.985, Amsterdam 207.2, Dunaj 73.31, Sofija 3.725, Praga 15525, Varšava 57.6, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.055. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 90 bU 7% Blair 78 bL, Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den„ Kreditni den., Ruše 145 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 370.5 — 372, za avgust 370 den., za december 374 — 378, investicijsko 83.5 — 85, agrarne 46 — 49, 8% Blair 85.5 do 88, 7% Blair 75.5 — 76, 7% Drl hipotekama banka 76.5 — 79; bančne vrednote: Praštediona 9675 — 960, Union 150 — 155, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 do 132, Narodna 6350 — 6500. Srpska 190 do 192, Zemaljska 120 — 122; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gut-mann 110 — 115, Slaveks den^ Slavonija 200 den, Danica 65 — 70, Drava 235 do 236, Seferana 225 — 235, Narodna mlinska 15 bL, Brod vagon 54 bL, Union mlin S — 56, Vevč© 120 den„ Dubrovačka 300 den-, Jadranska 460 — 500, Oceanija 190 do 205, Trbovlje 220 — 235. Beograd. Vojna škoda 367, 968, 389 zaklj-za julij 367 zaklj-, za november 378 zaklj, za december 380 zaklj-, investicijsko K bL, 7% Blair 75 — 76. 7% Drž. hipotek, banka 76 den., 6% begluške 61.5 zaklj. Narodna banka 6400 — 6450. Blagovna tržiS2a MTO + Ljubljanska borza (21. t m.) Tendenca za koruzo čvrsta. Zaključkov m bilo. — Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pn mlevski voznini po 150 — 1525, pri navadni voznini po 155 — 157.5. -f- Novosadska blagovna borza (21. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 72 vagonov. Pšenica: sremska, nova, 78/79 kg 165 — 167; 79/80 kg 166 — 168; slavonska nova, 78/79 kg težka 165 — 167. — Koruza: baška 102.5 — 105; okolica Sombor 105—10750; sremska, okolica Indjija 102.50—105; okolica Sid 105—107.50. Ječmen: sremski, 63/64 kg 105—110. Otrobi: baški stari 117.50-122. Moka: baška, banaška >0« in »00« 290 — 300; >2< 270 — 280; >5c 250 — 260; >6c 220 — 230; >7< 180 — 190; >8< 125 — 135; sremska, slavonska >0< m >00« 270 — 280; »2< 250 do 260; 240 — 250; 215 — 220; >7< 170 — 180; >8« 125 — 135. -f Somborska blagovna bona (21. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 43 vagonov. Pšeniea: sremska nova, 79 kg 169 do 171; slavonska nova, 79 kg 164 — 165. Rž: baška nova 140 — 145. Ječmen: baški in sremski novi 1075 — U2.5. Koruza: baška 105 — 1075; za julij 107-5 — 110; ladja Du-nav 106 — 108. Otrobi: baški 115 — 120. Moka: baška »0< in >0TK 260 — 280; »2< 245 - 265; >5« 235 — 250; >6< 225 — 235; >7< 175 — 185. ZAHVALA Gospodu dr. Tonetu Cizelj-u se tem potom najsrčnejše zahvaljujem za njegov trud in njegovo izredno pozornost, ki jo je posvečal za časa bolezni mojega moža in mojega sinčka. Trbovlje, dne 21. julija 1931. W70 ALOJZIJA KAMNIKAR, Trbovlje L Razpis. Direkcija rudnika Velenje razpisuje za na dan 27. julija 1931 ob 11. uri dopoldne nabavo: kotnega železa raznih dimenzij in 120 plošč rebraste pločevine« Pogoj se dobe pri podpisani IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE. 9367 Sodniki prihodnje nedelje Za nedeljske državnoprvenstvene tekmo so določeni' naslednji sodniki: Zagreb: Hašk : Primorje g. Joksimovič. Beograd: BSK : Soko g. Kujundžič. Sarajevo: Sašk : Jugoslavija g. Padjen. Split: Hajduk : Gradjanski g. Živanovid. Skoplje: Jug : Slavija g. M. Popovič. Šabac: Mačva : PSK g. Vasiljevič. Subotica: Bačka : Gradjanski g. Andrč. Osijek: Slavija : Sand g. M. Ames. V Ljubljani ne bo tekme. Ilirija je to nedeljo prosta. Kolesarska dirka na Jesenicah SK Bratstvo na Jesenicah razpisuje za nedeljo, dne 26. t. m ob priliki slavnostne otvoritve lastnega novo dograjenega športnega igrišča in Športnega dne veliko medklubsko kolesarsko dirko na progi, dolgi približno 110 km. . Proga: Jesenice » Tržič - Jesenice -Kranjska gora - Jesennce. Start: Ob 7. zjutraj pred glavnim kolodvorom na Jesenicah. Cilj: istotam kot start. Tekmuje se v dveh skupinah in sicer: 1. skupina seniorji; 2. skupina juniorji. Proga je za obe skupini dolga 110 km. Prvi trije vsake skupine prejmejo praktična darila. Sptošna določffa; Dirka se po pravilniku Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. Pravico startati imajo vsi člani klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem savezu kraljevine Jugoslavije. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo držati cestnooolicijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zanesljivo zavoro in zvoncem. Prireditelj ne odgovarja za škodo, katero povzroče dirkači med vožnjo. Vodstvo dirke je v rokah koles, tehničnega odseka SK Bratstva, kateremu se mora vsak dirkač najstrožje pokoriti. Vsi dirkači se morajo javiti pol ure pred startom vodstvu dirke pred kolodvorom. Razpored starta je najtočneje upoštevati. Eventuelni protesti se morajo vložiti najkasneje 15 minut po poteku dirke vodstvu prireditve z vplačilom 20 Din, ki se v primeru ugodie rešitve vrne ali pa v nasprotnem zapade v korist Kolesarskemu odseku SK Bratstva. Prijave s prijavnino 10 Din je treba vposlati na naslov: Športni klub Bratstvo, Jesenice, Gorenjsko, najkasneje do 25. t. m. do 12. dopoldne. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril je ob 10. dopoldne dne 26. t m. na športnem igrišču, ker je ob pol 11. otvoritev igrišča. Za stanovanja bo preskrbljeno. Table — tenis sekcija SK Trbovlje bo priredila v četrtek 23. t. m. ob 19. v veliki dvorani S okoliškega doma turnir za klubsko prvenstvo za leto 1931. Prijavilo 6e je 15 igralcev, ki 60 vsi v dobri formi. Zmagovalec turnirja dobi naslov prvaka za leto 1931. Igralo se bo na treh mi-z-ah v treh skupinah m to v singlu in doublu. po sistemu best of three. SK Trbovlje je ustanovil taMe tenis sekcijo lansko zimo in priredil prvi turnir že letos februarja, katerega rta se udeležila tudi gg. Griinfelda, člam SK Ilirije. Tu smo imeli priliko videti lepšo, koristnejšo in težjo igro. Gospoda sta nam pokazala več sistemov igre. Začelo se je igrati zopet znova. Napredek se je kmalu pokazal z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo članov. Pa tudi v Sokolskem domu so uvedli to lepo igro, za katero vlada v Trbovljah že precej zanimanja. Želimo, da posetijo jutrišnji turnir vsi, ki poznajo, oziroma 6e zanimajo za to lepo družabno igro, da dajo s tem vzpodbudo za ta lepi šport. O tekmi Ifirifa : Hajduk. Kakor po-noča spKtska »Jadranska pošta«, bo Hajduk vložil protest proti tekmi Ilirija : Hajduk, in sicer zaradi sojenja g. Poduj* skega. Sicer radi verjamemo, da se Hajduk ne more vživeti v to, da je v Ljubljani izgubil eno točko, ne moremo pa razumeti, da se bo Hajduk spozabil tako daleč, da bo vložil protest proti sodniku, ki je sice* nehote bolj oškodoval domačine kot goste. Sicer pa so si igrači Hajduka še isti večer sami med seboj obrazložili krivdo na neodločenem rezultata ter šli ločeno vo-čerjat, eni v »Zvezdo«, drugi k »Slonu«. SK Ilirija. Sestanek celokupne plavalne sekcije bo danes ob 17. Radi važnih razgovorov o podsaveznem in sa veznem prvenstvu je udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Zbirališče pred kopališčem Ilirije. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. obvezen trening za vse nosom o-taše. Ljubljanski plavalni podsavee- (Službeno.) Žrebanje došlih prijav za podsavezno prvenstvo se vrši danes dne 22. t m. ob 19.30 v posebni sobi restavracije Emone. Pozivajo se za podsavezno prvenstvo prijavljeni klubi, da pošljejo na žrebanje svojega delegata. Prisotnost vseh članov upravnega odbora LPP je strogo obvezna AH ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"? Gradbeni inženjer verziran v Izdelovanju načrtov in konstrukcij, višinskih in nižinskih zgradb, vešč že-lezobetonških del, išče za takoj ali s 1. avgustom primerno mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Služba«. 9348 Graška tovarniška delniška dražba za stroje in Vozove prej JOHN WEITZER Pl' (Grazer Waggon- nnd Maschinen - Fabriks - Aktfen-gesellschaft vormals John Weitzer, Avstrija) GraSki dvotaktni Dieselovi motorji 8 konjskih sil in več Graiki četverotaktni Dieselovi motorji dO največje zmogljivosti. Zastopniki sa Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko Bosendorfer, Zvonimirova 2. BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard, Knez Mihajlova uL 35. 5906 6 FrrV *?. VTT. TWT Iz življenja in sveta Skrivnosti možganskega podaljška žleza, brez katere bi ostali pritlikavci Prof. dr. Arthur Biedl, vodja zavoda na eksperimentalno patologijo na praškem nemškem vseučilišču, je svetovno znan po svojih raziskovanjih notranje sekrecije, zlasti pa delovanja možganskega podaljška ali hipofize, najvažnejše žleze v človeškem organizmu. O svojih raziskovanjih je zdaj napisal obširno delo. Ob tej priliki so ga obiskali novinarji in jim je dal zanimive izjave v svojih izsledkih. Posvetil sem svoje življenje raziskovanju notranje sekrecije, je dejal prof. Biedl, in sem proučil delovanje najvažnejše žleze v človeškem telesu, hipofize. Ta žleza se nahaja v možganih pod središčem temena in je z Roentgenovimi žarki dobro vidna. Vsebuje dva hormona in sicer hormon, ki pospešuje rast, in hormon, ki uravnava človekovo seksualno življenje. če manjka prvi hormon, ostane človek vse svoje življenje pritlikavec. A če ga nadomestimo s preparatom iz živalskim hormonskih snovi, prične pritlikavec zno- Dejean poslanik v Moskvi Francoska vlada bo nadomestila dosedanjega poslanika Herbettea s poslanikom De-jeanom, sedanjim poslanikom v Riu de Janeiru Pajki koristijo Da so pajki za gozdove zelo koristne živali, so vedeli že v starem veku in o tem govori med drugimi n. pr. tudi slavni Aristoteles. Novejša raziskovanja so pokazala, da uničujejo žuželke, ki škodujejo lesovju. V gozdove, kjer je dosti škodljivih gosenic, se pajki radi vseljuje-jo, ker imajo tam dosti hrane. Pajki so silno požrešni in če bi se hotel človek hraniti v istem razmerju, bi moral snesti vsak dan celega vola ali vsaj srednje težkega prašiča. Pajki pa se tudi zelo močno prilagodeva-jo barvam svoje okolice in se tako zavarujejo proti svojim sovražnikom, med katere spadajo zlasti krilati samci gozdne mravlje. Doslej so se izkazali za boljše uničevalce gosenic nego strupene tekočine, s katerimi obrizgavajo ljudje s pomočjo motornih brizgaln ali letal ogrožene šume, kajti ta sredstva uničujejo vedno tudi koristne žuželke, n. pr. čebele. Ker napada pajk svoje žrtve tudi naravnost in jim zadaja smrtne ugrize, ni niti potrebno, da bi se gosenice ujele baš v njegovo mrežo. Opazovali so celo pajke, ki so ulovili plen s svojimi dolgimi nogami in ga potem usmrtili z ugrizom. Pajek potrebuje vlažnih in senčnih prostorov; kjer sta dana ta dva pogoja, je najboljši uničevalec drevesnih škodljivcev. Napad gladnih na ameriško mesto V okolici ameriškega mesta Henriette je velika beda in lakota prisilila brezposelne delavce, da so se združili v skupino 200 oseb in se odpravili iz vasi Devart v mesto. Na pohodu so vzklikali: »Dajte nam jesti, ker smo lačni!« Prišedši v Henrietto so napadli trgovine ln zahtevali od lastnikov denarja. Prestrašeni trgo%*ci so se morali zahtevam gladne množice vdati, tembolj, ker je policija popolnoma odpovedala. V naselbini Devart so namreč vse trgovine že delj časa zaprte, ker nimajo ljudje dela in tudi ne denarja, da bi si kupili potrebščine za življenje. Inozemska pošta na »Malyginu« Ruski ledolomilec »Malygin«, ki je konec prošlega tedna odrinil iz Arhangel-ska na vožnjo v arktične kraje, vozi s seboj 32.000 pisem za inozemstvo. Ta pošta se bo pozneje prekrcala na »Zeppelinu«, potem pa dostavila naslovnikom. va rasti. Moji zadevni poskusi so se v v vseh primerih posrečili. Moj najzanimivejši primer v tem pogledu je bil primer nekega 18 letnega mladeniča, ki je ostal pritlikavec zaradi pomanjkanja potrebnega hormona. Dal sem mu pa primerno število injekcij, in v pol leta je zrasel za 19 centimetrov. Vse človeško seksualno življenje je odvisno od seksualnega hormona možganskega podaljška. Ce manjka ženskam, postanejo nerodovitne, če manjka moškim, se pojavijo težke motnje v potenci. A ta hormon se da tudi nadomestiti. Preparat sestavljam iz živalskih možganskih podaljškov in ga dovajam človeškemu telesu v obliki injekcij ali zdravil. V številnih primerih mi je usipelo, da sem povrnil ženskam rodovitnost. Moja zadnja pacientka je bila lepa, mlada žena, ki si je koprneče želela otroka. Dva meseca sem ji dajal injekcije, sedaj je že nekoliko mesecev mati popolnoma zdravega deteta. Sodobni maturanti Pet tisoč pariških maturantov je letos na« pravilo izpite. Ob kancu 6o razburjeno pričakovali pred univerzitetno tiskamo urad« no listo z imeni onih, ki 60 dobili zaželjen: naslov bakalavra. Padli morajo žrtvovati počitnice naknadnemu pouku in ponavljati izpite v novembru. Letos je bilo njih šte* vilo izredno veliko. Stražniki, ki so od kraja z nasmehom krotili nestrpno mladino, so morali pozne* je brzdati ali tolažiti obupance vseh barv: razen Francozov, Italijanov in Špancev tudi zgovorne drobne Anam it e in podivjane, kakor škornje črne zastavne senegalske črnce. Vsa ta množica je bila zložna 6a» mo dokler je prepevala pred tiskarno nemirno pesem: »Reasultats, re^sultats, re=sul. tats...« Potem 6e je nenadno razdelila v dva tabora: v vesele in obupane. Samo Kitajci ohranijo vedno mirno kri in stojijo, ne da bi posegli v gnečo. Že od mladih nog verujejo v moč usode in se ji nočejo upirati. Pariški dnevniki, ki poročajo o tem vsakoletnem klanju otrok v Latinski če« trti, prinašajo tudi nekatere zanimive od> govore nesrečnih maturantov: Profesor: »Ali ste bili na koloni jalni razstavi?« Kan« didat prikima. »Nu, katera mesta v Maroku so vam znana?«--»Suez«. — »Kako? Hoteli ste reči Fez?« — Ne. prosim, Suez.« — Kaj pa veste o Sueškem prekopu?« — — »Loči Špansko od Maroka«. Drugi kandi« dat je trdovratno molčal, ko so mu stavili vprašanje o Juliju Cezarju. — »Stara zgodovina vas menda ni zanimala«, je rekel profesor. — »Kako pa je s kolonialno zgo< dovino? Ali ste kaj čuli o Casablanki? — »Bila je Cezarjeva soproga«, je odgovoril obupani kandidat. Elektrifikacija Svete dežele Na reki Jordan so v delu tri ogromne elektrarne, zaradi katerih bodo Nazaretsko jezero prezidali v ogromno umetno jezero, ki bo pomagalo izrabiti padec vode od iz» vira do Mrtvega morja. Ko bo Jordan s pri« toki reguliran, bo elektrarnam na razpola« go dnevno 5 milijonov ton vode. Pravkar dovrsujejo .prvo električno centralo v Jisr« el-Mujamebu. Ta je v zasebnih rokah in daje že sedaj 18.000 k. 6. Princ — igralec WimbIedonske žoge Prireditelji \Vimbledon6kih teniških ta. kem imajo velike izdatke. Največ denarja porabijo za žoge. Vsaka poletna prireditev zahteva namreč, od 7—8.000 žog. Igralca do. bita po 6 žog za vsako srečanje in z njimi igrata samo eno igro. Vsled tega se porabi dnevno do 600 žog. Prireditelji skrbno ogle« daio, stehtajo in preizkusijo pred igro sleherno žogo. Pobiranje žog med igro je tu« di odgovorna naloga. Vršj jo 50 dečkov v posebni uniformi, rdečih srajcah in zelenih kratkih hlačah. Vsako leto se vrši v Whn« bledonu izbirna tekma, h kateri se javlja več sto dečkov. To službo štejejo v veliko čast in morajo izkazati izredno spretnost pa urnost. Prinašalci žog so seveda vneti športniki in vestno vršijo svojo dolžnost ter se nepopisno zanimajo za izid tekem. Oni med njimi, kj imajo že tri leta prakse, strežejo na osrednjem igrališču mednarodnim prvakom pri odločilnem srečanju. Ti »veterani« uživajo sloves strokovnjakov in poznajo neštevilne podrobnosti vsake igre. Nacionalizem )e sejal, komunizem žanfe Svetilni trak proti malaričnim muham Lekarnar Decanj v Merami je izum9 po« seben svetilni trak, ki se namaže z nekim di« šečim klejem. Na ta trak 6e rade lovijo razne škodljive žuželke, ki ne nasedejo navadnim muholovkam. Posebno uspešno se je izkazalo njegovo sredstvo v boju proti muham, ki prenašajo malarijo. Smrt vdove raziskovalca Payerja Tik pred koncem svojega 87. leta je umrla 15. t. m. v Etrelatu na Francoskem Fanny Payer, vdova znanega raziskovalca severnega tečaja, lovca in slikarja Julija Payerja. Zaradi napetega položaja v Nemčiji so Izbruhnili v Gelsenkirchnu nemirL Komunistične tolpe so plenile po trgovinah in poškodovale ulice Angleška vzhodna obala se pogreza Spremembe morskega dna v Severnem morja. — Ladje v nevarnosti, da nasedejo zelo nevarne. NorveSJri parullk »Hasferise je namreč v zadnjem času izvršil celo veto V zadnjih mesecih so se pojavili v deže« lah okoli Severnega morja lažji, a tudi težji potresni sunki, ki so imeli svoje središče v morju samem. Takšen potres je bil n. pr. tudi zadnje dni. Ni napraivil nobene vidne šikode, a vendar so njegove posledice Avtomobilska tekma za nemški Grand Prix Na Niirburgringu se je v nedeljo vršila tekma za Grand Prte, ki pomeni višek dir-kaške sezone v Nemčiji. Nad 100.000 gledalcev je prisostvovalo tekmi, za katero je dalo 13 avtomobilskih tvrdk na razpolago 47 voz, med njimi konstrukcije fantastične tvornosti. Zmagal je Caracciola na vozu Mercedes-Benz (4:34:10) s srednjo brzino 108.3 km pred lanskim zmagovalcem francoskim mojstrskim vozačem Chironom, ki je topot zaostal za 5 minut in je prišel drugi na cilj. Slika kaže položaj pred startom. Spodaj levo: Caracciola, desno: Chiron Iz največjega razkošja v najnižjo bedo Resničen roman nekdanje družabne zvezde carske Rusije. — Velika dobrotni ca siromakov je sama umrla v revščini švedski princ Sigvard je vstopil v ansambel stockholmskega gledališča kot igralec in režiser, še kot vseučiliščnik je uspešno igral na dijaških prireditvah Pred dobrimi tridesetimi leti je živela v Rusiji ena izmed tistih žensk, ki si lahko pokorijo svet — če jih je volja. Mlada, lepa in bogata dama je veljala za najsrečnejšo zvezdo carske Rusije. To je bila kneginja Nariškina. Bila je tako sugesti-ven pojav, da so jo oboževali možje in so se ji divile ženske. Za poljub njenih usten, za dotik njene roke so bili plemiči pripravljeni iti v smrt. Toda ni ga bilo med njimi srečneža, ki bi zanj utripalo srce .srasotice. Usoda ji je namenila drugega moža, umetnika, siromaka. Ko se je nekoč po zimi peljala domov z dvornega plesa, je zagledala na Nevskem prospektu moško postavo, ki se je skušala zavihteti čez ograjo v valove mrzle roke. Pomignila je kočijažu, naj ustavi voz in preprečila samomorilno nakano neznanca. Potem je naložila premrlo telo jadne duše na voz in ga odpeljala v svoj grad. Tam ga je negovala. Izkazalo se je, da je rešenec mlad slikar, ki so ga neuspehi v umetnosti in beda tako potrli, da je sklenil dati življenju slovo. To bi se bilo nedvomno zgodilo, da se ni pojavila kneginja z vozom. Ko pa je plemenitašica negovala bednega slikarja, je vzklila v njenem srcu ljubezen do njega. Postala je nesrečnemu slikarju žena — v veliko zavist aristokratov, ki se jim ni hotela odzvati, kadar so prosili za njeno roko. Na levi: Boj za Davisov pokal Levo: Američan Frank Shielde, ki je premagal Angleža Per-ryja. — Desno: Anglež Austin, ki je premagal ameriškega zmagovalca v Wimbledonu Sydneya Wooda spodaj: Najboljša nemška mlekarica je bavarska krava »Dojilja« iz Kaltenbrunna. Dala Je v zadnjem letu 11.548 kg mleka Toda sreča tega zakona je bila kratka. Slikar je kmalu po poroki umrl. Kal bolezni, ki jo je nosil v sebi še preden je spoznal plemenito rešiteljico, se ni dala odstraniti niti ob najskrbnejši negi ljubeče žene. življenje je ugasnilo. Po moževi smrti je ostala kneginja zvesta sklepu, da se ne omoži nikdar več. Vendar pa ni objokovala svoje nesreče. Nasprotno, uživala je življenje iz polnega. Mnogo je potovala po svetu in se posebno rada ustavljala v Monte Carlu, kjer se ji je posrečilo petkrat »razbiti« banko, v Igralnici. S tem se je njeno premoženje povečalo za več milijonov. Toda kaj, ko ni umela gospodariti z novci! še lažje kakor je denar zaslužila, ga je potrošila. Delila je revežem z odpritimi rokami tako dolgo, da je sama ostala — praznih rok. To je ni spmetovalo niti pozneje, ko je bila primorana zaradi zadrege prodati marsikak drag predmet, da je mogla poplačati svoje dolgove. Imela je tudi slovit »zeleni diamant«, od katerega se ni mogla ločiti. Ob neki priliki, ko je potrebovala denar, ga je le prodala trgovcu Saltykovu v Petrogradu. Zahtevala je zanj 100.000 rubljev. To, za tedanje razmere ogromno vsoto, je plačal kupec brez oklevanja, a še preden je mogla kneginja preboleti izgubo svojega kraljevskega draguhja, se je javil pri njej odposlanec Saltykova s prekrasno košarico rož in etujem, v katerem je bil dragocen diadem z zelenim diamantom v sredini. Tako je Saltykov položil oboževani kneginji dragoceni kamen k nogam. Potem je izbruhnila svetovna vojna. Kneginja Nariškina se Je prelevila v bolničarko, postala je angel vojaških lazaretov. Revolucija, ki je omajala temelje starega režima, ji ni prinesla tolike škode kakor drugim izbrancem. Sovjeti, ki so poznali blago srce Nariškine, je niso zalezovali. Nova vlada je pač zaplenila njena posestva, dovolila pa ji je, da se je zatekla v varstvo svoje nekdanje služabnice, ki je zdaj postala njena dobrotnica. Oropana svojega sijaja, bleska ln bogastva, je kneginja Nariškina preživljala zadnje dneve svojega življenja. Revolu-eija ji je vzela vse posvetno, pogubila je njeno srečo in jo izenačila z največjimi siromaki. Skrita velikemu svetu, ki je nekoč pazil na vsak njen migljaj, je mnrla napol v prognaostvn, kamor ni več posijal žarek si one a nekdanje sreče. Pokopali so jo kakor pokopljejo vsakega bednega državljana Sovjetije, ki se ni posebno oddolžil rdečemu režlnm globinskih merjenj v Severnem morju in je ugotovil, da se ie po vseh potresih morsko dno znatno izpreminjalo. Na nekih me« stih se je dvignilo za celih 30 m, na drogi h se je za isto toliko znižalo. In to za S®« verno morje mnogo pomeni. Značilno je, da se je zniževanje ravršiVo zlasti vzdolž angleške vzhodne obale, e kateri je šla v znanstvenih krogih že večkrat trditev, da ee bo ob priliki kakšnega več« jega potresa pogreznila v morje. To se d »v alej. hvala Bogu, še ni pripetilo, vendar pa. ie angleška admiraliteta zavoljo zadnjih potresov v hudih skrbeh. Na mnogih mestih se je namreč obala tako spremenila, da obstoja velika nevarnost za vojne kat<*r trgovske ladje. Preti jim namreč nevarnost, da nasedejo ob mnogoštevilnih podmorskih sipinah, ki so nastale v zadnjih mesecih. Treba bo, da se tem nevarnostim jo, prekontrolirati zemljepisne karte m na novo izmeriti globine na neštevilnih me. stih. A to ne velja samo za angleško vzhodno obalo, temveč malo da ne za vsa n*. brežja okoli Severnega morja. Radio Izvleček iz programov Sreda, 22. julija- LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.50: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Portreti iz svetovne literature. — 20: Samospevi konserratorista Draga Burgerja. — 20.30: Koncert salonskega kvinteta: slovenska glasba. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek. 23. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Gdč. Carmen Antič poje narodne in domorodne pesmi. — 19.30: Gimnastične vaje. — 20: Vremenska napoved. — 20.30: Kompozicijski večer prof. J. Breznika. — 21-15: Gosp. Premelč poje šla-gerje. — 22: Napoved časa in poročila. — Prenos plesne glasbe z Bleda. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 19: Večerni koncert. — 2(3.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 1230: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.03: Vedre pesmi. — 19.30: Godba na pihala. — 20.25: Koncert na flavto. — 21: Operne arije in francoske pastourello. — 21.30: Klavir. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 17: Plošče. — 19.05: Prenos iz Prage- — 21: Češka operna glasba. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20.15: Poljuden koncertni večer. — 2].30: Sluboigra. — 23: Lahka glasba. _ DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 13.15: Plošče. — 16.15: Znameniti violinisti in pianisti na ploščah. — 20.15: Dunajske pesmi. — 21.25: Mešan glasbeni program. — 23: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 19-40: Vesele pesmi. — 21.10: Veseloigra. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos orkestralnega koncerta. — 21.10: Prenos slušne reportaže z glasbo iz Lipskega. — M0HLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 19.45: Mešan program na ploščah. — 21: Koncert lahke glasbe. — 22.30: Koncert komorne glasbe. — 23.10: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.45: Koncert solistov. — 20: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Simfoničen koncert. Vsak član ena »Tak Malčš, če že psu jež, ne iztepaj ob-nem stola — kaj si bodo vendar mislili Bo*]ex iPrvovrstna prava •flldler" feolesa fKajbolfša Kvaliteta t c«ne/ izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerwerke" iz Frankfurta in JJ i tvrttšef &os. (Peteline, fifublianaf Ge* Je ona edini nastopni G (Prvovrstna /colesa ŠŽritzner" tovoren ma Slovenijo ^etie malim oglasom t Zenltve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic v Lfublianl 11.841 — Telefon številka 2492, 3492 Za «()|oocr 2 Din tnmmGtah •DCaslove malih oglasov dobite takoj po izidu tista v podružnicah ,Jutra" 9 aMoriboru, 9 Vetju, 9 »Voeem meatu, 9 'Erhevtfah in na Je*«nteoK ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Deklico fe nčon o šiviljo, pridno to zdravo, išče boljša družina. Imela bi priliko priučiti se pospo«linjstTn. Dopise pod »Marljiva« oa oglasni oddelek »Jutra*. 32139-1 Vajenca krepkega in zdravega, 8 primerno šolsko izobrazbo in poltenih staršev sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. ro.nudbe na naslov; Anton Vodenik — IVtrovče pri Celju. 33083-1 Prodajalko »ačetr.ico — iz Ljubljane, »prejmem v Špecerijsko trgovino kot praktikantinjo, jv>ti primerni plači. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 330K-1 Gospodično ^(•rzirano v ročnem delu, »n:ajšo in inteligentno moč sprejmem takoj k lahkemu specijalnemu stroju, v stal-jto zaposlenje. Zahteva se 6mese-;na brezplačna praksa. Pismene ponudbe p<»d »S-ieoialka« na oglasni oddelek »Jutra«. 33077-1 2 slaščičarska pomočnika •prejme takoj K. Man tel, »'.■».šoičarna, Celje, Gosposka ulica št. 26. 32978-1 Zobotehniškega vajenca » predpisano šol. fr.obraz-H-> sorejmem v Ljubljani. F^nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko •Zo- V»'->tehiiški praktikant — takoj«. 32976-1 Rudar, merilca |»o možnosti neoženjenega, s nekaj let prakse, sprejme ruinik. Ponudbe t navedbo predi-zobrazbe, prakse. priporočil. zahtevkov, p> možnosti dneva nastopa in drugih osebnih Dodatkov. poslati pod.. K.-1736 ra Tnterreklam, Začreb, Masarvko-va 23. 32629-1 Pletiljo za nogavice in drago ple-tivo, dobro izvežbano, s stanovanjem in hrano t hiši sprejme Pletiona M. Krovinovič, Ivanič Grad. 33149-1 Kuharico izvežbano, z« približno 20 oseb iščem s 1. avgustom. Javiti »e je osebno sli pismeno v Oficirskem domu v škofji Loki. S'emirje. 33156-1 Solidno dekle ki bi pomagalo pri gospodinjstvu ln ki dobro go vori nemščino, sprejmem t osemletni deklici. Ponudbe ca naslov: Dr. Omerza, Zagreb, Gradska klaoniea. 33139-1 Več šteparic di^bro izurjenih, v stalno službo sprejme takoj Prešeren, tovarna čevljev v Kranju. 32620-1 Vajenca crrejmem v manufakturno treov\no. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53111-1 Mizarskega vajenca »prejme Anton Bizovičar, Glisice, cesta IT/l. 33107-1 Šoferja • kavcijo — za avtotaksi sprejmem takoj, eventuel-ro prodam avto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33116-1 Mizar, pomočnika dobro- izurjenega v pohištvenem delu sprejme mizarstvo »Sava«, Kolodvorska ulica štev. IS. 33121-1 Prodajalko spretno in zanesljivo, z nekaj kavcije, sprejmem za delikatesno trgovino in vino t oč. Nasl-ov v oglas, oddelku »Jutra«. 3816,>-1 Prodajalko samostojno — z večletno prakso v veliki špecerij ski trgovin!, sprejmem ta koj. Obvladanje nemščine .19 pogoj. Predstaviti se je osebno pri F. Sl.imiču. Ljubljana. Gosposvetska e. št. 6. 33164-1 Mlado šiviljo veščo šivanja moškega In ženskega perila, sprejmem v stalno službo, s hrano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru. Dopis« na naslov: "* R. Valentid. Zagreb, Vlaška ulica št. 15 33170-1 Skladiščnika ekspedijenta takoj sprejmem proti Tložit7vI, oziroma primerni garanciji, ev. soudeležbi. Sofiranja zmožni imajo prednost. — Ponudbe na naslov: E. Perko Maribor, Rajčeva ulica i. 33168-1 potniki Iščem sopotnika za vso Slovenijo. Z lastnim avtomobilom obiskujem tudi najmanjše kraje. Ponudbe z navedbo žnega slovenščine, ne.m-in srbohrvaščine — ki j® event. izvežban za cerfralne kurjave in vajen občevanja s strankami, takoj sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 33143-1 Natakarico j>r;t»-m, pridno in zmotno n »k oliko kavcije. sprei-jnem v dobro gostilno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« p"d značko »Dobra moč«. 33142-1 Kletarja dobro i-zvežKanecs. z ve5-]e-.nc> prakso, iščemo. Pis- jo^ne r"*nud**e na naslov: P-a/:a N. Miloša vljevič — B»ograd, Palmotičeva ul. 5 S3130-J Prodajalko spretno in zanesljivo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33163-1 Pridno dekle veščo ženskega krojaškega dela — kakor tudi učenko epreimem tako} r vso oskrbe - v hišU Ponnd>»e . na raslov:.M. Vitek, Zemiut. Eej br. 45. 33147-1 Fiksum fn provizijo nudimo potnikom ts obisk orivatnlb strank ta Ljubljano ln okolico, tef eelo Dravsko banovino. Ponudbe na oerlasinl oddelek »Jutra« pod Šifro »Fiksum to oro-vizija«. 27662-5 Provizij, potnika vestnega in zanesljivega sprejmem takoj za Ljubljano, po možn-osti tudi za okolico. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33128-5 Trgovski potniki ki so vešči prodaje reklamnih koledarjev, naj se obrnejo na naslov »Narodna prosveta«, kalendar=ko odelenje — Beograd, Knez Mihajlova ulica 20. poštan-ski pretinac 405. 33151-5 Več potnikov Cakvizit-erjevl za prodajo kuriva, proti dobri proviziji sprejmem. Naslov v ošasnem oddelku »Jutra«. S3160-S Camernfliova šoferska šola Ljubljana. D»najska e. S6 (Jngo Anto) telefo« 2236. Prva oblast. kone«sliooir»n» prospekt 18 zastonj — pl lite ponj I Zastopnika solidnega, Inteligentnega, ki bi prevzel prodajo svetovno znane znamKe šivalnih strojev in koles sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Po zadovoljivem uspehu se nastavi stalno proti fiksni plači ln proviziji Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stroji in kolesa«. 32886-3 Visok in gotov zaslužek nudimo onemu, ki prevzame razpečavanje patentiranih pralnih aparatov nemškega izdelka. Samo resni reflek-tanti naj oddajo ponudbe pod Šifro »Kapi-talazmožen«. 32837-3 Prodajalce agente, potnike, prodajalk* sprejmem. Vsakodnevni u služek 100 Din. Alabaatrit. Komenskega ulica štev. 17. 210-8 Dekle prid»o ln pošteno, staro 22 let, izue.eno tudi šivanja ia izkrojevanja, išče službo boljše natakarice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Veselje do dela«. 3314S-2 Gospodična vešča vseh pisarniških d«l, z večletno prakso, išče službo. Pcmudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »2530«. 33158-2 Plačilna natakarica verzirana in čedne zunanjosti, z večjo kavcij«, išče mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blondinka«. 83153-2 MeUtrtu* Dekle - šivilja išče za takoj ali pozneje mesto — tudi za pomoč v giospodinjstvu — najraje v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3309. " Kuharica išie s 1. avgustom mesto pri boljši družini — najraje na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dežela«. 33027-2 Mlado dekle sirota, izučena šivilja — zmožna v s e b hišnih del, išče primerno mesto. Na 3lov pove oglasni oddele-k Jutra«. 33095-2 Gospodična (Slavonka) vešča srbohrr., nemščine, madjarščne, deloma tudi -i tta.lljan55teg ? fef govoru ln -pisavi ter vseh pisarniških poslov, ižčo .na-meščenje v Ljubljani ali na Gorenjskem. Ponudbe ca oglasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubiteljica slovenskih planin«. 33000-2 Mesarski pomočnik išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 82996-3 Gospodična z dvelnpolletno pisarniško prakso, želi primerno na-mestiterv izven mesta. Gre tudi v trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33085-2 Kolarsk! pomočnik vajen strojev, navadnega in karoserijskega dela. išče slniSbo ra takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33099-2 Natakarica išče s 1. avgustom službo v boljši gostilni v mestu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 33082-2 Trgovski pomočnik mlad, železninar, nianufak-t-urist in speeerist. izvežban sploh v vseh strokah trgovine z mešanim blagom — želi s 15. avgustom, ali pozneje premenit.i mesto. Gre tudi na deželo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »-Vesten prodajalec«. 33106-2 Trgovski pomočnik vojaščine prbet, želi svoje dosedanje šestletno mesto premeniti v boljšo trgovino mešanega blaga. Vešč »rodaje mannfaktur«, ga-^nterije in delikatese. Na-•t-opi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »rošten 94«. 32994-2 Zobotehnik z večletno prakso, sedaj v neodpovedani službi, zelr premeniti mesio. Cenj. ponudbe na ogla-?ni oddelek »Jutra« poi »Zobotehnik«. 33108-2 851 Za ponavljahie izpite pripravljam fra»i«ožčw« In nemščino. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« P°d šifro »Učiteljica«. &>I18-4 Zastopnike (ce) za Celje, Maribor. Ptuj, Ormož, Varaždin, Slovenj-gradec sprejme Vzajemna pomo« zavarov., Maribor. KoroSka št. 41/1- 33169-3 Zastopnike za prodajo na obroke bosanskih, in- perzijskih preprog, angleškega blaga, Seikega platna itd. Iščemo. Reflektiramo samo na reprezentativne in agilne moči. »Bradford«. šelenburgova ul. 7/1. 32885-3 Šivilja gre Bvat. tudi na dom. Cena -najnižja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33106-2 Brivski pomočnik dober in hiter delavec, želi dobiti stalno in dobro mesto s 4. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek •»Jutra« pod značko »Dober delavec.«. 33120-2 Šofer-mehanik 1 večletno prakso, tfče "In^bn s 1. avgustom ali tudi prei. — Ponndbe na o?las. oddelek »Jutra« pod 'Šofer 7«. 33131-2 Prodajalka zmofna tudi nemščine. !5če "lužbo za takoj. Cen'ene ponudbe na osrlas. o.1delek »Jutra« pod šifro »A?i1na« S3135-5 Dipl. tehnik stud. arhitekture, želi za-noslTfve preko počitnic. — Ponudbe na. H", oddolek 'Jutra« pod šifro »Alfa«. 33138-2 Mali potniški avto takse prost, ugodno prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj X«. 32859-10 Motorno kolo znamke »Ariel« 500 ccm, v popolnoma brezhibnem stanju prodam radi nabave avtomobila. Na ogled pri Rekarju na Fužinah pri Ljubljani. 33009-10 Več motociklov popolnoma novih B. S. A. pod dnevnimi cenami proda Velepromet Anton An-tončič, Maribor, Slovenska ulica 6. — Ugodni plačilni pogoji! 82732-10 Potniški avto zamenjam za motorno kolo s prikoli-co. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83130" nizki Ceni na-prodai. - Naslov v- oglasnem . odd.el.ku. >fy\?*f. ./335.78-6 Cementne plošče za tlakovanje, 25 X 25 cm velike, ca 20 komadov, si-ve^ gladke, poceni napro daj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 33127-6 Otroški voziček na peresih, poceni naprodaj - Apihovi ulici št. 20 — Bež:srad. 33135-6 Srebrne krone staro zlato ln srebro kupuje Rafinerija Iragifc kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vbod lz Vidovian ske eeste. pri gostilni Mo tm» TO 22Z22Z Stare moške obleke kupim. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Jurečič, Gallusovo nahrežje št. 27. 33137-13 Lokal na prometni ulici oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33103-19 Lep trgovski lokal na Kralja Petra cesti v Celju odda Vajt. 223-19 Lokal prostoren, na zelo prometnem kraju, z dvema izložbama, pripraven tudi za pisarno, odda D. Rovšek, Kolodvorska ulica štev. 35 33126-19 Gostilno v mestu ali na deželi vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober promet 5t. 30.819«. 83098-17 Star Krompir zdrav, cca 800 kg po 70 para prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33113-33 Maline priznan« najboljše kakovosti. v vsaki množini razpošilja Vinko Narat v Vitanju. 33001-33 Vino od 5 litrov naprej »e prodaja pri Zagoričniku, Celje. Cesta na Grad št. 27. 33172-39 171 Pekarijo h kateri pripada tudi nekaj zemlje, na zelo prometnem kraju na Gorenjskem prodam. Potreben kapital 75.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33094-20 Majhno posestvo 35 minut od Celja prodam za 30.000 Din. Pojasnila daje Terče, Breg štev. 38 pri Celju. 35064-20 Enonadstrop. hišo novozidano, z lepo ureje-Dim vrtom, v lepem tndu strijskem kraju proda M. Ura nič, Stražišče pri Kranju. 33091-20 Hišo v Roin! dolini takoj poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33117-20 Hišo s kovačnico enostanovjnjsko, z nekaj vrta, v Domžalah oddam v najem ali prodam. Natančna pojasnila daje lastuiea Franja Mihelčič, Vižmarje št. 27, pošta št. Vid nad Ljubljano. 32533-20 Dve stavbi z vodovodom in električno razsvetljavo, 1 več stavbnimi parcelami, v bližini Ljubljane in elektr. cestne železnice ugodno naprodaj Ponudbe na oglas, oddele-»Jutra« pod »Ugodni nakup«. S3H4-20 Lepo posestvo s hišo. gospodarskim poslopjem, njivami, travnik' in sadonosnikom, skupaj 7_10 oralov, 5 minut od cerkve in železniške postaje poceni prodam. — Osiedati pri Cernjaviču, St. ^ v Slov. goricah. 33171-20 Opremljeno sobo v bližini sodišča oddam boljšemu gospodu. Ogleda ti med 14. in 18. uro. — Naslov v uglasnem oddelku »Jutra«. 31109-23 Sobo oddam ▼ Šiški, OerneUcva ulica 40 — zgoraj. 33062-33 Prazno sobo zračno, sabo in mirno, z elektriko, parketom in posebnim vbodom, v novi vili tik tivolskega gozda takoj oddam — kakor tudi opremljeno sobo solidni stranki. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra« 32853-23 Malin večjo količino prodam — event. iste dobavljam vso sezijo Poiasnila daje Ciril Praznik, Kokarje, pošta Mozirje. 32605-34 Stanovanje sob in pritiklin, v sredini mesta išče družina 3 oseb za takoj ali t 1. av, gustom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod ši&o »Družina 3 oseb«. 32346-21 Mesečno sobo opremljeno, zračno to 81-sto. r avgustom ali septembrom išče gospod pri mirni in stalni stranki v bližini Napoleonovega spomenika. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Čistost 12«. 33804-2S Kot sostanovalka išče stanovanje s 1. avg. uradnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« z navedbo cene pod »Skromno«. 33125-23 Veliko sobo svetlo in zdravo, po motnosti s souporabo kopalnice, pri 'boljši rodbini v bližini centra želi državna uradnica Ponulbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa soba«. 33122-23 Stanovanje 3 sob, kabineta in pritiklin s 1. avgustom odda Hro-vat, Postojnska ulica 22 — Stan in dom. 33025-31 Stanovanje 2—3 sob, kopalnice to pritiklin, v centru ali bližnji severni periferiji išče za november, pozneje ali tudi preje zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Kopalnica«. 33112-21 Stanovanje 3 sob in pritiklin, v sredini mesta išče boljša tričlanska družina s 1. avgustom Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod Sifto »Soliden plačnik«. 33020-31 Stanovanje 1' velike sobe In kabineta, 3 ali 3 manjših sob. kuhinje in vseh pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. — Ponudbe na o?lae. oddelek »Jutra« pod »Mirna in toč no plačljiva stranka«. 32G93-21 Stanovanja po 1, 2 in 3 sobe, v Novem Vodmatu ln Stožčah takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33115-21 Hišo z gostilno na periferiji Ljubljane prodam. Vselitev takoj mogoča. Ponudbe na oglas, »d delek »Jutra« pod značko »Jesen«. 33015-20 18 Hišo _ let davka prosto, ob-itoječo iz 2 trg. lokalov -n skladišča, kjer so nahaja sedaj trgovina z mešanim blagom, delikatesa-i in vinotoč, 2 kuhinji, sob, kopalnica. 3 kletni r.ost-ori, na dvorišču še posebej poslopje 3 sob in kuhinje, okrog hiše pa ca 1200 m* velik lepo lirejefl vrt, prodam v najbližji periferiji Ljubljane, 15 minut od glavne požte. Pismene ponudbe prosim n* oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »450.000 Din«. 33097-20 Lepo posestvo s hišo, gospodarskim poslopjem in 6 orali zemlje, v industrijskem trgu naprodaj. Električna razsvetljava i.n voda v hiši. Hiša stoji na prometni cesti, ter je za vsak« trgovsko podjetje zelo pripravna. Zraven lep stavbni prostor. — Lastno ribarjenje! Naslov v oglasnem oddelku .Tntra 33000-20 Katera gostilničarka bi dala hrano in sobo, proti posojilu denarja ta nakup vina. Pomagal bi tudi v gostilni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vino in denar«. 33101-23 Opremljeno sobo s poseb. vbodom in električno raMvetljavo, v centru mesta oddam 9 1. av-gustom 2 gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32688-23 Lepo hišo enonadst-ropno, t velikim vrtom, ki se obrestuje po 8 %, v LJubljani prodsm. Naslov v o-lasnem oddelku »Jutra«. 82567-20 Mlin TI a Toflni pogon, t pr^-ni £ tn Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.