OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Commercial Printing of All Kinds ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 27, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 83 DomaČe vesti Poroka Y soboto 1. maja se bosta po-'očila Miss Mary Ann Bergant, ^iMr. in Mrs. John Bergant iz Cherokee Ave., in Mr. j^^eph E. Kirk, sin Mr. in Mrs. i? iz Tennessee. Po po-^ se bo mladi par podal na ^o-tedensko ženitovanje v Ten-^®ssee na dom staršev ženina, ^oporočencema čestitamo in vse najboljše v za- Wr. No št. 48 Sansa 'coj ob osmih se vrši seja j 48 Sansa v Slov. del. "''Ju na Waterloo Rd. Vabi se "rušt- Stvo ier -Vene zastopnike in član-polnoštevilno udeležbo, več važnih zadev za ^^duŠnica zjutraj ob 8.30 uri se |"3la zadušnica ob priliki pr-®tnice smrti Therese Žele sv. Vida. Sorodniki in itel Vila J^jatelji so vabljeni, da se opra- Udelež' :e. Pev. zbor SDD pg seja Mladinskega looR^ zbora SDD na Water-Hg. Se bo vršila v četrtek 6. tej ^ 5.30 uri popoldne. Ob se bo tudi sprejemalo ^lan v zbor. Ni nobene Pro drugih stroškov in oifQ. starše, da pošljejo svoje Itjgj, ® ^ Mlad. pevskemu zb<>rv., ^ bodo učili lepega petja. Arabci se pripravljajo na invazijo Palestine Baje bo transjordanski kralj osebno vodil tri arabske armade v napad Poročila iz arabskih prestolnic pravijo, da bodo armade štirih arabskih držav v soboto vdrle v Palestino. Iz prestolnice Trans Jordana*- poročajo, da bo kralj Abdullah osebno prevzel poveljstvo nad svojo 15,000 mož broječo legijo, ki so jo izvežbali in oborožili Angleži. Dve tretjini te legije se baje že nahaja v Palestini, kjer vršita za Angleže policijsko službo. L ^6 skupine odobrile idaturo Kovačiča ^ako smo že poročali, vzbuja ^"iatura iXjtr v. v <0(^. "• Jvovacica za okrajnega councilmana Ed- čim delje večjo po-ka podporo sirom okra-jg ^ahoga. Tekom zadnjih dni •JO za njegovo nomina- Mti več pomembnih sku-Ija^, ostalim vplivna držav-organizacija Citizens le "^jo in 'Cleveland Plain lifj^ °vačiča, ki je bil lani edi-''^^stne zbornice v Cleve-je bil izvoljen brez io ijj opozicije, živahno agitira-^3®jo priredbe za kritje ^'^jskih izdatkov narod- 10: ---------- ------- "'ttai ^^Upine širom mesta in 'taja. '°ien: ice so se zglasile pri ^iki' in Mrs. Albert J. Itf 252 Eddy Rd. in pu-Mar sinčka-prvorojen- 'lo katere dekliško ime je ^ aeKiiSKO ime jc ^ Derewetski, in dete počutita v Glenville ^Bko sta sedaj prviČ ,'4' ^ grandpa" in "grand Mrs. John Miklavčič y Rd. Čestitamo! Transjordanski legiji se bodo priključile tudi redne armade Sirije, Lebanona in Egipta in to še predno bi Židom uspelo, da v Palestini organizirajo svojo lastno državo. Arabci so se baje odločili za direktno vojaško intervencijo takoj po prenehanju angleškega mandata nad Palestino zaradi nedavnih uspehov židovske armade Haganah. Arabci grozijo, da bodo okupirali celo Palestino V Lake Successu so Arabci obvestili Združene narode, da bodo ustanovili 15. maja neodvisno Palestino, ako se ne bo v celoti zavrglo delitveni načrt, i Odkar je preteklega novembra Generalna skupščina Z. N. glasovala za delitev Svete dežele je v nemirih bilo ubitih več kot 3,300 oseb. Včeraj je 500 arabskih prostovoljcev vdrlo v strateško ta-Dorišče Alamein, ki se nahajajo na južnem koncu Jeruzalema. Arabci so okupirali taborišče takoj ko so se Angleži, soglasno svojim načrtom, iz njega umaknili. Egipt pa je opozoril, da bo aodvzel mere tikajoče se plovbe vzdolž palestinske obale, kar se smatra kot korak, ki bo pod-vzet z namenom, da se popolnoma blokira židovsko državo v Palestini. # Angleška arabska legija bo sodelovala pri napadu LONDON, 26. aprila. — Poročila iz Kaira, da namerava kralj Abdullah uporabiti pri napadu na Palestino svojg legijo, ki so jo Izvežbali Angleži, so spravila Anglijo v neroden diplomatski položaj. Angleži so poskušali prikriti vmešan je v konflikt med Arab ci in Židi. Abdullahova legija se sicer nahaja pod transjordan sko zastavo, toda vse njene stroške krije Anglija. Legijo vežbajo Angleži posebno za borbe v puščavah. Oskrbljajo ji orožje in častnike. Legijo celo '6n V zjutraj ob 10. uri S poročila Mr. Jack Ve \ . ^iss Mary Laski, hčerka Ho *Gki iz E. 69 St. Poroka domu staršev i" Mrs. Anton i" ^ehar na 820 E. 222 P()rnčnih obredih se bo 1 ' Ml slavnost na do- h S paru čestitamo i)> ^^Urio vso srečo v zako- i ^»lo g ^^opravnosti" dobite '^ih dnevne novice o do-P® Svetu in doma! dali vedeti, da ne bi imeli nič proti takšni policijski sili. V policijsko silo broječo 500 do 800 mož bi po francoskem načrtu bilo vključenih kakšnih 100 new-yorških prostovoljnih policajev. Ostale prostovoljce pa bi tvorili londonski policaji, francoski mobilni policaji in policaji ostalih držav sveta. Iz policijske sile pa se namerava izključiti ruske prostovoljce, češ, da kot posamezniki "ne odgovarjajo svrhi." Ta policija Z. N. bi baje bila oborožena s tanki, oklopnimi avti in lahkim orožjem. O francoskem predlogu se bo začelo razmotrivati jutri in sicer v poverjeniškem svetu Z.N. Ruski časopis napada konferenco glede Nemčije - Rus-danes LONDON, 25. aprila. -ki časopis "Pravda" je napadel zapadne sile, ki so ponovno začele s konferenco v Londonu glede bodočnosti Nemčije. "Pravda" je ponovila obtožbe, da zapadne sUe nimajo nobene moči, da bi same odločale o usodi Nemčije. Poročilo, ki je bilo priobčeno v "Pravdi" najprej govori o otvoritvi konference v Londonu, potem pa poročevalec J. Vikto-rov, pravi: "Ni težko ugotoviti, da niti ena točka dnevnega reda ne obravnava vprašanja, za katera je ta konferenca pooblaščena. To so vse točke, ki spadajo v območje Sveta zunanjih ministrov, ki edini lahko delajo sklepe o teh vprašanjih. Nobeni drugi sklepi ne morejo in ne bodo postali zakon ali pa imeli mednarodno veljavo." EISENHOWER SE BOJI KAKŠNE NEUMNE AKCIJE WICHITA, Kan, 26. aprila. — Gen. Dvvight Eisenhower je danes izjavil, da utegne kakšna neumna akcija povzročiti vojno. "Kakšna neumna akcija, ki bi neko deželo postavila v položaj iz katerega bi čutila da se ne more umakniti/' je pristavil. Eisenhower je dalje rekel, da nevarnost leži v diktaturi, ki s kaosom, histerijo, strahom in lakoto pospešuje svojo lastno bodočnost. Zaradi tega pa bi se drugi v obupu oklenili orožja. General je govoril na konvenciji Junior Chamber of Commerce. Vandenberg naslovil svarilo na Stalina Jugoslovani v krvavem spopadu z laško patrolo Duhovnik napada mešanje cerkve v politične zadeve NEW YORK, 25. aprila—Pro testantovski duhovnik Rev. dr. Ernest R. Paleil je danes izjavil, da se je "cerkva izdala s svojimi aktivnostmi v nedavnih italijanskih volitvah" in da se nekaj takega ne bi moglo zgoditi v kateri koli protestantovski državi. "Moč cerkve se ne bi smelo vodi angleški brigadir John uporabljati, da se sklene zvezo Glubb, kateremu so Arabci dali ^ državo kot se je to poskušalo častni naziv "paša." storiti v Italiji, ampak da se Iju- Neki angleški predstavnik je pridobi, da bi živeli soglasno izjavil, da bo legija, ki jo sedaj | g krščanskimi principi. Angleži delno uporabljajo za po ' licijsko službo v Palestini, Rev. dr. Palen je dalje rekel, da se on ne bi bal živeti v kateri BENETKE, 26. aprila. — Danes je v Julijski Krajini prišlo do krvavega spopada med jugoslovansko in italijansko patrolo. Kot pravijo poročila je v spopadu bil ubit en jugoslovanski častnik, dočim so Jugoslovani ubili nekega vojaka in ranili trojico ostalih. Poročila iz italijanskih virov pravijo, da je do spopada prišlo, ko je italijanska patrola, broječa 18 mož, v bližini Ravne prekoračila italijansko - jugoslovansko mejo. Kot trdijo Italijani, jih je njihov poveljnik vodil do neke točke, o kateri so smatrali, da se nahaja na italijanskem ozemlju. Baje so Jugoslovani s te točke odstranili mejnik. Nenadoma se je na Italijane vsula toča krogel iz strojnic. Jugoslovanska patrola je pri priči ubila enega Italijana, trojico pa renila. Italijani pa so takoj odgovorili na streljanje, nakar je bil na' jugoslovanski strani ubit neki častnik. * V Ljubljani je 11 oseb obsojenih na smrt BEOGRAD, 26. aprila. — Vojaška sodnija v Ljubljani je danes obsodila na smrt 11 oseb, katere so sodili zaradi vohunstva, sabotaže in vojnih zločinov. REVIJA "TIME" NE SME V ARGENTINO BUESNOS AIRES, 26. aprila —Argentinsko prometno ministrstvo je danes izjavilo, da je bilo prepovedano pošiljati v Argentino ameriško revijo "Times." V izjavi niso bili navedeni razlogi za prepoved. umaknjena takoj ko se bo pre- državi, pa naj bo to pod nehal mandat. republikanskim, demokratičnim, komunističnim ali pa totalitar-skim režimom, ako bi tam ljudje živeli tako kot to zahtevajo principi krščanstva. New-yorška policija riaj bi čuvala Jeruzalem LAKE SUCCESS, 26. aprila. — Francija baje pripravlja načrt za ustanovitev dobro oborožene prostovoljne policije organizacije Združenih narodov, katere naloga bi bila, da zavaruje pred možnimi napadi sveto mesto Jeruzalem. Kot pravijo poročila 80 tako Židi kot Arabci Pozdravi Lepe pozdrave iz solnčne Floride pošiljajo vsem prijateljem in čitateljem Mr. in Mrs. John in Mary Peterka ter Mrs^ Josie Zakrajšek. ZDRUŽITEV KMEČKIH STRANK V POLJSKI VARŠAVA, 25. aprila. — Le vičarska kmečka stranka in Poljska kmečka stranka, ki se je nekoč nahajala pod vodstvom pobeglega Stanislava Mikolajči-ka, sta naznanili, da se nameravata pri proslavi 1. maja združiti v enotno stranko. Do združitve obeh kmečkih strank bo prišlo po združitvi Delavske (komunistične) in Socialistične stranke. WASHINGTON, 26. aprila— Republikanski senator Vanden-berg iz Michigana, ki je predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, je imel tu nocoj govor, v katerem je dejal, da želi na premier j a Stalina nasloviti svarilo," da mi ne bomo pod nobenim pogojem kapitulirali pred komunističnim zarotništvom v Zedinjenih državah." Vandenberg je podal to izjavo v zvezi s predlogom republikanskega senatorja Fergusona iz Michigana, da se pred sod-nijo preizkusi legalnost komunistične stranke v Ameriki. "Mi bi bili bedaki, ki bi sami hiteli v propast," je dejal Vandenberg, "ako ne bi s koreninami izruvali izdajstva doma, ki utegne sanjati, kako bo prineslo svetovno revolucijo v Zedinje-ne države." Dostavil je, da Amerika ne more sprejeti "monakovskega miru," kajti apizarji prinašajo ])rav tiste katastrofe, katerim bi radi utekli." Dejal je dalje, da Zedinjene države želijo mir, potem pa pripomnil: "Toda mi smo realisti. Mi se ne nameravamo pustiti izpostaviti osamljenju na svetu, ki je bil komuniziran s silo. To tudi ne more biti tak mir, kakršnega predlaga Wallace, kajti komunistična bratovščina prej ali slej ustvarja samo ene vrste bratovščino — tako, kakršna je doletela Jono, ki je bil pogoltnjen od morskega volka." Ko je Vandenberg začel govo-riti, je dejal: "Je nekaj stvari, katere bi nocoj rad povedal Stalinu." DE GASPERI PODAL IZJAVO O SVOJEMU PROGRAMU ZA IIAII JO Italija potrebuje celotni Marshallov načrt in revizijo mirovne pogodbe RIM, 26. aprila—Italijanski premier Alcide de Gasperi je dopisniku United Pressa danes podal svojo prvo izjave po zmagi pri volitvah. Rekel je, da Italija potrebuje*--- FORKESTAL NE VERUJE V NEIZOGIBNOST VOJNE WASHINGTON, 26. aprila— Obrambni tajnik Forrestal je danes pred senatnim odborom za določanje izdatkov izjavil, da ne veruje, da je vojna neizogibna. Rekel je, da bi zahteval od kongresa $25,000,000,000, namesto $3,481,000,000 ako bi bil prepričan v neizogibnost vojne. Forrestal se je našel v čudnem položaju, v katerem je moral nastopiti proti določanju večje vsote za obrambene svrhe. celotni štiriletni Marshallov načrt, da se zoperstavi komunistom in isto tako revizijo mirovne pogodbe, potom katere bi lahko igrala polno vlogo pri Zvezi zapadne Evrope. De Gasperi je tudi izjavil, da kljub zmagi Krščanskih demokratov bo komunizem ostal važen činitelj v Italiji in to zaradi "železne notranje mašinerije stranke (komunistične)." "Denar ameriških davkoplačevalcev ne bo potraten" "Komunisti so dobili 8,000,-000 glasov in veliko število glasov predstavlja vedno nevarnost. Toda mi delamo, da bi jih pridobili na našo stran." V zvezi z omejevanjem moči komunistov je de Gasperi tudi rekel: "Bodite prepričani, da denar, ki ga ameriški davkoplačevalci trošijo tu, ne bo potraten." Italijanski premier je v svojih izjavah poudaril program za jodoče delo v Italiji. "Program italijanske vlade za agrarne in socialne reforme in oživljanje ekonomije, ki je največji činitelj pri daljnem znižanju moči komunistov, je v glavnem položen na Marshallov načrt," je izjavil de Gasperi, ki je pristavil, da bodo ne-komuni-stične politične stranke nadaljevale s svojim delom, da znotraj velikih delavskih in strankarskih organizacij omejujejo moč komunistov. De Gasperi ponovno govori o reviziji mirovne pogodbe VSE AMERIŠKA KONFERENCA BO V CARACASU BOGOTA, Columbia, 26. aprila—Delegati na Vse-ameriški konferenci so danes sklenili, da se bo prihodnja konferenca leta 1952 ali pa 1953 vršila v Caracas, Venezuela. Danes je bila sprejeta resolucija, s katero se uporabo ekonomskih sankcij označa za kršitev principa o nevmešava-nju. SKUPINA VETERANOV NAPADLA KOMUNISTE YONKERS, N. Y., 26. aprila —Včeraj je skupina 300 veteranov napadla kakšnih tucat komunistov, ki so zbirali naročnino za "Daily Worker." ' Veterani so komuniste napadli s kamni in lonci za cvetlice. Policija je aretirala sedmori-co napadenih komunistov, katere je obtožila, da so zbirali naročnino brez dovoljenja. Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki druiini zatddi varnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" za obnovo naše trgovinske mornarice." V zvezi z revizijo mirovne pogodbe in ko ga je dopisnik vprašal, na kakšen način bi se to dalo storiti in dali bi bil potreben pristanek Rusije, je de Gasperi sam zastavil vprašanje, na katero pa ni odgovoril: "Kako morete spremeniti pogodbo, ki so jo podpisale štiri sile, brez pristanka ene teh sil?" Nov grob AUGUST J. BIZIL V sredo popoldne bo dospelo v Cleveland truplo vojaka August J. Bizil, ki je padel v boju 30. julija 1944 v Franciji. Ob času smrti je bil 30 let star. Rojen je bil v Clevelandu in pohajal je šolo sv. Vida. K vojakom je vstopil 18. maja 1942. Tukaj zapušča žalujočo mater Margaret, rojena Novak, doma iz vasi Toplice pri Novem mestu, fara Smarjete, tri brate: Franka, Josepha in Williama, štiri sestre: Mrs. Margaret Kessler, i Mrs. Iittuces Shay, Mrs. Rose Svekrich in Mrs. Josephine Su-hadolnik, osem nečakov in nečakinj ter več sorodnikov. Družina živi na 7219 Hecker Ave. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary, v vojaški oddelek. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo popoldne ob 3. uri. Poškodovan Pod zdravniško oskrbo se nahaja na svojemu domu Mr. Anton Rudman iz 719 E. 157 St., ki si je poškodoval roko. Upamo, da bo kmalu zopet zdrav! Kar se tiče revizije mirovne pogodbe za Italijo, je de Gasperi dejal, da je takšna revizija nujno potrebna, da se Italijo postavi na isto raven z ostalimi državami, da se ji omogoči obrambo, upostavi njen vpliv v kolonijah in ji dovoli, da v polni meri sodeluje pri Zvezi zapadne Evrope. Glede vojne nevarnosti, je de Gasperi rekel, da bi se o vojni moralo govoriti manj ko mogoče in on ne veruje, da bo kmalu prišla. Zatem je italijanski premier podal izjave v zvezi z volitvami in volilno kampanjo. V zvezi z Marshallovim načrtom pa je rekel, da so se italijanska vlada in parlament obvezali, da bodo sprejeli odgovornost, da se denar določen za obnovitveni program porabi "so- j 'glasno z nameni ameriškega kongresa." » "Končno se bo tu nahajala ameriška komisija, ki bo sama to videla." Trgovinske ladje potrebne za izseljevanje Italijanov Na vprašanje glede prenase-Ijenoi^ti Italije, je de Gasperi odgovoril, da se imigracijskega programa za izseljevanje Italijanov v Južno Ameriko ni moglo izvajati v polni meri, ker ni bilo transportnih sredstev. Potem pa je prvič razkril: "Zaradi tega razloga bomo v parlamentu predložili projekt Okrajna uprava bo kupila volilne stroje Ze kakih deset let se v Clevelandu vrši prerekanje, ali naj se kupi volilne stroje, prihodnji četrtek pa se bo ta kontroverza končala, kajti kakor seje zvedelo, je uprava okraja Cuyahoga soglasno sklenila, da nabavi volilne stroje, ki bodo veljali $1,752,000. Stroji se bodo v teku nekaj let sami plačali, ker bo treba manj klerkov, poleg tega pa se bo tudi izločila možnost pomot in ponovnega štetja, kar stane mnogo denarja. V četrtek bodo okrajni komisarji edino le odločili, kako naj se financira nabava volilnih strojev. Policijska korupcija Pred veliko okrajno poroto, ki preiskuje korupcijo pri policiji v zvezi s protekcijo loterijske igre "policy," so včeraj nastopile štiri priče, in sicer trije moški in ena ženska. V tej zvezi je mestni varnostni direktor pred kratkim odslovil tri člane policijskega departments. Prvorojenka Vile rojenice so se oglasile 16. aprila pri družini Mr. in Mrs. Frank Shramrov na 7704 Donald Ave. ter pustile v spomin zalo hčerko-prvoroj enko. Mlada mati je hči poznane družine Mr. in Mrs. Louis in Molly Može, ki sta sedaj prvič postala -stari oče in stara mati, kot so tudi starši očeta Mr. in Mrs. Franl^ in Mary Shramrov v Maple Heights, O. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 27. aprila # "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRII>TION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Ore Year—(Za eno leto) - Fox Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)-- For Six Months—(Za šest mesecev) - For Thi-ee Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. SPLETKE "KMEČKIH VODITELJEV" Kot znano je naša dežela postala pribežališče številnih bivših "voditeljev" v posameznih evropskih državah, ki se še vedno niso vdali usodi, ampak si na vse načine prizadevajo, da bi v deželah, iz katerih so bežali, prišlo zopet do starega stanja in da bi si, v glavnem z ameriško pomočjo, pridobili izgubljene položaje. Ti "begunci" vodijo borbo proti sedanjim vladam v državah vzhodne Evrope in s svojimi intrigami in propagando prispevajo k vojni histeriji svoj lastni delež. " Ni seveda nobeno naključje, da se je v naši deželi zbralo toliko število teh "voditeljev." Večinoma si nadevajo ime "voditeljev kmečkih strank," dejansko pa s kmeti nimajo nobenih zvez, ampak so le ljudje, ki so zaradi svoje politike bili prisiljeni, da se podajo v begunstvo. Med najbolj "ugledne kmečke voditelje" spadajo Mikolajcik, dr. Georgij Dimitrov (ki nima nobene zveze s slovitim Georgi-jem Dimitrovom, sedanjim premier jem bolgarske vlade), Ferenc Nagy, dr. Vladko Maček in še nekoliko najnovejših češkoslovaških "rekrutov." Ponavaljamo, da nam ni znano da-li pri "Mednarodnemu odboru kmečkih voditeljev" sodeluje tudi znani dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora, ki se sedaj nahaja v Clevelandu. (Kot slišimo je sedež tega Narodnega odbora v mestu, kjer se nahaja predsednik torej v tem slučaju v Clevelandu.) Dejstvo pa je, da pri gonji proti novim vladam v deželah vzhodne Evrope, sodelujejo predstavniki vseh "ljudstev," ki so prizadeta. Ta "Mednarodna zveza kmečkih voditeljev" se je pretekli teden obrnila na Varnostni svet organizacije Združenih narodov z zahtevo, da se preišče "sovjetsko agresijo" v njihovih državah. Ni potrebno posebno poudarjati, da takšna zahteva ne temelji na nobenih razumnih argumentih, ampak je le sad vojne histerije, ki "kmečkim voditeljem" daje vedno nove in nove pretveze za podvzemanje korakov, ki ne samo, da ne prispevajo k odklanjanje nesporazumov med dvemi največjimi silami sveta, ampak ravno nasprotno, ustvarjajo še bolj nevaren položaj, pomenijo nadaljno netenje sovraštva, ki bi utegnilo povzročiti tretjo svetovno vojno. Mi seveda obsojamo početje teh "beguncev" ali pa, kot se sami nazivljejo "kmečkih voditeljev." Zelo dobro se zavedamo, da se ti karakterji borijo le za svoje lastne interese in da se na interese ljudstva požvižgajo tudi danes, kot so se požvižgali tudi takrat ko so imeli v teh deželah v svojih rokah oblast in namesto, da bi delovali za dobrobit svojega naroda, so delovali proti njemu. V upanju, da bi si spet prilastili svoja izgubljena korita ni čudo, da najbolj vneto pihajo v vojne trobente. Toda stari pregovor pravi: po nevihti je prepozno zvoniti. Tem "kmečkim voditeljem," odnosno njihovi propagandi za ustvarjanje razdora in sovraštva, je najboljše odgovoril izvršni odbor Ameriško-slovanskega kongresa. Odbor je predsedniku Varnostnega sveta Alfonzu Lopezu poslal telegram, ki so ga podpisali Leo Krzycki, Zlatko Balokovič in George Pirinsky. Ta odgovor se v celoti glasi: "Včeraj so tako zvani voditelji v begunstvu, ki pripadajo 'Mednarodni zvezi kmetov' predložili organizaciji Združenih narodov memorandum, s katerim zahtevajo, da Varnostni svet preišče 'sovjetsko agresijo' v Bolgarski Madžarski, Jugoslaviji, Romuniji, Poljski in Albaniji. Ta korak s strani teh 'beguncev,' ki jih je njihovo lastno ljudstvo zavrglo in ki so sedaj našli zavetje in ohrabljanje v Washingtonu, je poskus, da se še bolj podžge vojno histerijo v Zedinjenih državah in da se še bolj zaostri odnose med našo državo in Sovjetsko zvezo ter državam vzhodne Evrope. "Nobenega dvoma ni, da bodo ljudstva držav vzhodne Evrope smatrala ta memorandum za provokacijo in nadalj-ni poskus, da se jih odvrne od ciljev, da obnovijo svoje v vojni razdejane dežele, kot to sami želijo. Zelo so ponosni zaradi svojega aktivnega sodelovanja v svojih vladah in smatrajo svoje industrijske in agrarne reforme kot tudi nove prosvetne možnosti za celokupno ljudstvo za izrazito' izboljšanje v primeri s starim redom. Svoj obnovitveni program izpolnjujejo kljub velikim oviram in kljub vsem' naporom, da se izpolnitev tega programa prepreči. Nobena akcija Varnostnega sveta ali pa kakršnekoli druge med-' narodne organizacije jih ne bo mogla odvrniti od stremi je-' nja za cilji, ki so si jih postavili in nobena akcija ne bo mogla spremeniti dejstva, da njih obnovitveni program ni UREDNIKOVA POSTA Koncert "Slovana" Star pregovor pravi, da se vse lahko pripeti živemu človeku. Tako se je tudi meni nekaj pripetilo. Bil sem na seji kluba "Ljubljana." Ko se vračam proti domu in pridem v bližino Tončke Svetkove, pa jo lepo prima-ha nasproti meni možak, precej dobre volje in poje: "Jaz sem Krančičev Juri, dekle odprla je duri; sem zauber fant pa imam moker gvant. . Bil sem skoro gotov, da je od "Slovana." Rad ali nerad ustavim ga in nagovorim: "Pa si precej dobre volje. Veš dragi mi prijatelj, tole pesem pa sem jaz še v starem kraju rad prepeval. Vesel sem pa tudi vedno in pojem rad in poslušam tudi." "Dragi mi prijatelj, pa Ti veš, da tole pesem poje zbor 'Slovan'." "No, tega pa nevem." "Dobro se domeniva in to takoj. Ali veš, da bo pevski zbor 'Slovan' imel koncert 2. majaL v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju in da bo to pesem pel?" Odvrne mi, da mu to ni bilo znano in da je dobro, da sem ga ustavil. "Prav gotovo se vidimo," mu pravim, "pa še drugim povej. Vsi naši prijatelji naj to vedo." Tako, cenjeno občinstvo, slišali boste tudi lepe zanimive pesmi. Da bi jih našteval, jih je kar preveč. Omeniti pa morem tole, kar se tiče pesmi. Vem, da bo ugajala pesem "Večerni zvon." Skoro gotov sem, da še ni bila peta na našem odru. Prestavljena je iz ruskega jezika v slovenščino. Potem je ena hrvaška—"Dalmatinski šaj-kaš." Tudi ta pesem je zelo živahna. To je zgodba o fantu, ki se je v čolnu peljal in gledal nazaj na svoj rojstni kraj Dalmacijo. Kar se pa tiče operete "Snu-bači," je pa tudi nekaj zanimivega in vsi imamo dobre spomine in vemo, da je res vse bilo tako kot govori opereta, namreč, da smo fantje pod oknom peli dekletom. Vse te spomine boste tudi vsi uživali. Vse je to bilo precej let nazaj, ampak spomine pa še lahko imamo. Kar se tiče "Snubačev,' jih pa bo imel vse v rokah dobro poznani kulturni delavec Frank Česen. Tudi on se trudi, da bo snubače dobro okrtačil. Vse pa se vrši pod vodstvom 'našega dobro izvežbanega učitelja Frank Vauterja. Kar se pa tiče spremljevanja na pijano, bo sodelovala naša umetnica Vera Milavec-Slejko. Tako mislim, da j D vse v dobrih rokah. Zatorej, dragi prijatelji in ljubitelji petja, ne pozabite priti 2. maja na koncert pevskega zbora "Slovan,' ki se bo vršil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek toč lo ob 4. uri popoldne. Frank Rupert. lo o ustanovitvi pevskega zbora. Sedanji predsednik Jack Jesen-ko je prevzel delo, da bo sklical ustanovno sejo in še vedno deluje z veseljem, ker vidi, da mu vsak rad pomaga in da se vsak rad udeležuje pevskih vaj. Vsak začetek je težak. Tudi za pevovodjo ni to lahko delo in zato se moramo zahvaliti Mr. Frank Vauterju, ki ima z nami potrpljenje. Kaj smo se naučili v teh nekaj mesecih, se lahko prepričate sami, ako pridete na naš prvi koncert, ki ga bomo podali na Materinski dan 9. maja v Sachsenheim dvorani točno ob 4. uri popoldne. Po koncertu pa stopimo z isto vstopnico v naš Slovenski dom 6818 Denison Ave., ki je nasproti. Zvečer bo ples in prosta zabava. Za ples bo igral dobro poznani John Sulen in njegova orkestra. Ba bo koncert v drugem poslopju ne pa v Domu, je zaradi odra in večjega prostora. To bo bolj ugodno za pevce in poset-nike. Če vam je pri srcu slovenska pesem, nas prav gotovo obiščite ! Anna Jesenko. KOROŠKE VESTI Prvi koncert pevskega zbora "Triglav" Prišel je čas, da začnem pisati malo o našem pevskem zboru "Triglav." Meseca aprila lanskega leta se je na seji Doma zapadnih Slovencev razmotriva- Nezasl.šan atentat na kulturno svobodo koroških Slovencev V zvezi z občnim zborom Slovenske prosvetne zveze na Koroškem 12. marca t. 1. je bila sprožena ostra gonja za razve-Ijavljenje občnega zbora, ki je bil zelo uspešen. Nasilno so odpeljali po končanem občem zboru na policijo zapisnikarja občnega zbora tov. Košutnika, ki so ga pa po odločnem protestu pri celovški policijski direkciji izpustili. Zvečer istega dne pa je varnostna direkcija za Koroško objavila po radiu, da je bil občni zbor Slovenske prosvetne zveze nepravilno sklican in da je zaradi tega tudi izvolitev odbora nepostavna. Ta objava kaže, da je na celovški policiji ostalo vse pri starem. Zares značilno, kako si ti eksponenti avstrijskih oblastnikov zamišljajo kulturno svobodo ter enakopravnost koroških Slovencev. V ozadju so tudi nekatere slovenske izdajalske duše, ki so se usužnile interesom imperialističnih sil ter njihovih hlap- j čičev na Koroškem. Slovenske prosvetna zveza je poslala zaradi tega dogodka odločen protest Medzavezniškemu svetu na Dunaju, britanski civilni upravi v Graden ter policijski in varnostni direkciji v Celovcu. V svojem protestu kvalificira Slovenska prosvetna zveza tako ravnanje kot očiten napad na kulturno svobodo koroških Slovencev. Borba slovenskih kmetov za lepše življenje V prvi polovici marca je bil v Celovcu redni občni zbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško, na katerem je bilo govora o osnovnih potrebah in zahtevah slovenskega kmetijstva. Slovenski kmetje so ugotovili, da jih deželna vlada in kmetijska zbornica tlačila pri dodeljevanju raznih izkaznic kakor za cement, apno, žeblje, obutev in druge potrebščine. Zbrani delegati so poudarili pomen agrarne reforme in ostro obsodili uči-teljstvo, ki vzgaja mladino v protiljudskem duhu, ter odrekanje najosnovnejših demokratičnih, pravic slovenskim kmetom. Občni zbor je bil izraz odločne borbe in povezanosti kmečkega in delavskega prebivalstva za nacionalno in socialno osvoboditev slf)venskega ljudstva na Koroškem. Novice iz Kotniare vasi ! Slovensko prosvetno društvo I Gorjanci" je zelo marljivo. Najsi.igralci so dosegli lep uspeh z uprizoritvijo Finžgarjeve igre nikakršna 'sovjetska agresija' ampak socialna sprememba, ki je že precej zamujena in ki so jo zahtevala sama ljudstva v teh državah. "Ako Varnosti svet želi ohraniti svojo dostojnost in nadaljevati delo v duhu ustavne listine Združenih narodov, bi moral prezreti izzivalna dejanja takih bankrotiranih politikov, kot so dr. Stanislav Mikolajcik iz Poljske, dr. George Dimitrov iz Bolgarije, Ferenc Nagy iz Madžarske, dr. Vladko Maček iz Jugoslavije in njihovi najnovejši češkoslovaški 'rekruti.' Ako organizacija Združenih naro-' dovo ne želi, da bi se jo še dalje podkopavalo, mora svojo pozornost in napore usmeriti k cilju konstruktivnih akcij,! ki'bodo zajamčile mir potom pospeševanja prijateljstva' in medsebojnega razumevanja med vsemi državami sveta." j "Naša kri". Po so jih povabili o Bilčo^s, kjer so želi za svojo dobro igro toplo priznanje na-vzočnega ljudstva. S svojim ubranim petjem so dali prireditvi še posebno živahnost. Ko so ljudje odhajali domov, so govorih: "Take lepe prireditve pa od Kotmirčanov nismo pričakovali!" Naši. prosvetaši so veseli lepega uspeha in pojdejo še gostovat v Bilčevs in druge sosednje vasi. Koroška žena se bori za pravico in napredek Žene Sveč in okolice smo trdno povezane v svoji organizaciji. Proslavile smo mednarodni ženski praznik z okusno razstavo domačih koroških ročnih del in krajšo kulturno prireditvijo. Tov. Mliena je spregovorila tople besede o vlogi žene v današnjem času in o pomenu mednarodnega ženskega praznika. Glavnemu odboru Antifa-šistične fronte žena Slovenije smo poslale pozdrav in zatrdilo, da bomo skupno z ženami Slovenije zvesto in neustrašno nadaljevale borbo za pravice in napredek koroškega delovnega ljudstva. K nam prihajajo in nas snubijo K nam v Žvabek prihajajo stalno govorniki različnih strank in nas snubijo za svoje politične namene. Na vsak način bi nas radi prepričali, da uživamo v Avstriji in zlasti na Koroškem rajsko srečo. Nedavno je sklicala shod avstrijska Ljudska stranka, glavna nositelji-ca sedanjega nazadnjaškega režima v Avstriji. Govorniki so ponavljali že obrabljene klevete o Jugoslaviji in Češkoslovaški. Pozabili niso na Osvobodilno fronto ter nam koroškim Slovencem grozili *z zopetno izselitvijo in novimi nasilji. Ob teh govorih smo spoznali, da ni prav za prav nič čudnega, če so razmere na naši šoli takšne, kakršne so, saj poučujeta tam še zmerom zakonca Miklin, ki sta bila oba nacista in ki še danes ne govorita pravilne slovenščine. Kljub vsem pa hočemo vztrajno nadaljevati svojo borbo v vrstah Osvobodilne fronte za priključitev Slovenske Koroške k novi Jugoslaviji. Kako živimo v Piiberku Naša mladina mora še zmerom trpeti zaradi šovinističnih, zagrizenih učiteljev in učiteljic, ki se obnašajo kakor v hitlerje-vih časih. Sedaj smo doživeli še to, da so ustanovili novo po-nemčevalnico v obliki tako imenovane "nadaljevalne šole" za dekleta, ki pa so kmalu spoznala ozadje te nove šolske "ustanove". Zaradi tega so opustile obiskovanje te svojevrstne "šole". To pa je vznemirilo nadu-čiteljico Marijo Brenner, ki je šla naznanit slovenska dekleta okrajnemu šolskemu svetu v Velikovcu, ki je takoj kaznovala starše dotičnih mladink z globo. Starši pa niso sprejeli kazni, ampak so naslovili na navedeni okrajni šolski svet protestno pismo, v katerem ugotavljajo, da "nadaljevalne šole" pri Božjem grobu ne morejo priznavati za šolo, saj je pouk materinščine tako pomanj- kljiv, tako da se o tem sploh ne izplača govoriti. Tudi ne moremo mimo primera dekana Thurnerja, ki ne kaže v naši šoli nobenega razumevanja za številne slovenske otroke iz okolice, ki obiskujejo plibersko šolo in ki so navajeni moliti doma le v slovenščini. V Piiberku pa za slovenski verouk po zatrjevanju in metodah dekana Thurnerja ni prostora, ker je, kakor vse kaže, po njegovem mnenju nemščina edino zveličavna. Koroški ljudski duhovniki obsojajo takšno ravnanje. Naše Prosvetno društvo se vneto giblje. Igralci so uprizorili pri Brezniku igro "Glavni dobitek". Ljudje, ki so zasedli dvorano do zadnjega kotička, niso varčevali s toplim priznanjem prepričljivemu uspehu naše mladine in izvajanjem tov. Lovra Potočnika, duše pliber-škega prosvetnega življenja, ki je spregovoril o naši ljudski prosveti. Kako je v Slovenski Benečiji V Tajpani so policijski ni aretirali tovariše Marija K®' ta, Ambroža Birtiča in Arturj' Siega, ker so se zavzemali ti ljudsko demokratično gibanj®' Morali so jih pa izpustiti. dogodek kaže, kakšnemu P"'' tičnemu pritisku so izpostavljeni v sedanji predvolilni kamp^' nji beneški Slovenci. V Ravenci je bilo predvolil®" množično zborovanje Dewkr^ tične ljudske fronte, ki se p f. udeležilo ogromno ljudi, Česar slovenska Rezija še ni dožive®' Potek zborovanja je doka > da so Rezijanski Slovenci v ® boru Demokratične 1 j u d s fronte. Zaman si prizadeva z# nik v Osojani, da bi zasejal s me sovraštva proti SloveDj^^^ ter njihovemu glasilu "Soca i se bori za ljudske pravice, vsem v Reziji in Benečiji, J so narodne in socialne pra najbolj zapostavljene. (SANS—Cbica^ Otrokom v mladinskih domovih vsa naša skrb in ljubezen Vzgajališče vojnih sirot — Mladinski dom' Toneta Tomšiča v Št. Petru na Krasu je nastanjen v vili, ki je bila nekoč last bogataše barona Windischgrat-za. V moderni in bogato opremljeni stavbi živi danes 65 pionirjev in pionirk, ki so v vojni izgubili očete ali matere ali pa so ostali sami — brez obeh roditeljev. Ti mali, v zadnjem času samo šolski otroci, uživajo v tem domu vso nego in oskrbo ter pravilno vzgojo. Dom je bil ustanovljen jeseni leta 1945, in ga oskrbuje ministrstvo za pro-sveto LRS. V preteklih počitnicah so imeli otroci dnevni delavni čas urejen tako, da so tudi pomagali pri različnih delih, pri čiščenju sob, na vrtu, pri tem pa niso opustili šolskega študija — ponavljanja snovi iz preteklega šolskega leta. Otroci so zelo di-sciphnirani in pridni. Nekateri so pravcati mali umetniki. Taka sta mali risar Slavko Kra-vas in Slavko Požar, ki je iz odpadkov furnirja sam izdelal v miniaturi dom Toneta Tomšiča. Vila je primerno urejena za mladinsko vzgajališče. Šest prostornih spalnic bolniška soba in ambulanta, dve učilnici in igralnica, prostorna umivalnica in kopalnica ter jedilnica v podpritličju dobro služijo svojim namenom. V pogovoru s to mladino se jasno odraža sproščenost malih src, pozabljen je na težke dneve vojnih grozot. Shujšana in slabotna telesca so se jim v dveh letih oskrbe v domu razvila in tudi oči so jim dobile zopet jasen pogled in toplo žarijo. Neizmerno so ti otroci navezani drug na drugega, radi se imajo med seboj, kot rodni bratje in sestrice. Prav tiste dni, ko sem jih obiskala, se je petero najmlajših predšolskih otrok odpravljalo v dom najmlajših v Sloveniji. — Težko so se ločili in dosti joka in iskrenega po-zdravljenja je bilo bb slovesu. Otroci, niti najmlajši, se nikakor ne bojijo. Nič več plaho-sti ne poznajo. Z odkritim in jasnim pogledom zrejo vsakomur v oči. Ciika, mala pevka v domu, je kar pogumno stopila naprej z željo, da bi nekaj zapela. Sama sebi si je dala znak za začetek: "Tri, štiri ..." "in zapela z jasnim globokim glaskom nekaj narodnih in partizanskih pesmi, mahaje po taktu z debelimi ročicami kakor dirigent. Cilka zna mnogo pesmic, nikoli jih ne zmanjka, pa tudi Elka in Dragica sta povedali, da znata peti, in tako mi je mali tercet lepo in ubrano zapel tisto lepo slovensko narodno "Prišla bo pomlad . . . " Ivanka pa je stara 10 let in ])ojde Ž3 v četrti razred. Zna lepo deklamirati, posebno partizanske pesmi ji gredo od srca. Mala temnolasa, štiriletna gica ima v domu še dve s j starej- ši sestrici. Ne samo njem ® in strici, tudi vsi odrasli "tr" ob slo- imajo radi malo nagajiv^' jim je bilo hudo po njej vesu pri odhodu v Polzelo. ^ gica je doma iz bivše očeta nima, mamica pa j® ^ nišnici — jetična. Ko sem hajala, me je prosila, naj J" dvignem v naročje. Stis^ je k meni in prižela obraze no k mojemu licu. Ko J® ■I" spet na tleh, se je stekla k lim in jim ponosno pov^ "Tovarišica ima tudi naene da." fi Prisrčni in iskreni so mali. Vodstvo mladinske^^^^ ma je prevzelo veliko n _^jj nuditi jim vse, da ne nikoli občutka osamela—; bodo 1«»: lelosti 1» puščenosti. Dobrota in gje, vzgojiteljic — tovarišic , Pavle, Marjane in ostali« .j polni meri nadomešča top nežno materinsko (SANS-Chick Balkanska fizkul turna konferenca na Bledu Dne 18. marca se je Bledu balkanska konfemrwa, zastopniki Poljske, Ces ^g. ške, Bolgarije, MadžarsK -munije, Albanije, Jugos a jjo Trsta. Jugoslovansko de sestavljajo sekretar ® blakanskih iger Miro^a^^ jjjp čič član sekretarijata JO' ga sveta Ljudske mla ' ..gta, zo Bačič, član sekre m FISAS-a Milan Kovace član sekretarijata FIS V cijan Kovačič. Ob ^gjgl^ Ljubljano sta na postaji ® ^ur-delegate Predsednik ne zveze Slovenije ran Polič in predsednik Jf' fizkulturo LR Sloven J pgij- za iiz.n.uiLUiu x-'i" ^ .1^: Danilo Dougan. Zastopn^^^^j-^U' ske in Češkoslovaške P jejo konferenci prvič. Konferenco je tar komiteja blakaH^ nris'^^^" Miroslav Kreačič, ki J® j-g i'' pozdravil navzočne de %oO' izrazil obžalovanje, da ferenci ni zastopnikov ljudstva, ki se hrabro jg fe svojo svobodo. Deleg^ ® lel, da bi bilo njihovo š;io in pripomoglo k ' športa in fizkulture vse zastopanih na konfere" ^ g bi balkanske iS""®' izraža fizkulturna de ^ p mokratičnih držav rop:', postale vodilne na športna prireditev- , jie r ii ■il pomen balkanskih iS. i_ .. liudsk"' ,oV9 Nato so govorili vo meznih delegacij, k' pomen balkanskih jSf športa v državah Ij^ ^ kracij in za okrepite^^^ nja med njimi tudi področjih. 27. aprila 1948. ENAEOPRAVKOST STRAN 3 Bratko Kreft: Razvoj in delo ljubljanske Opere Tradicija Opere v Ljubljani je ^ zelo stara in sega v drugo Novico 18. stoletja. Že tedaj namreč na poti po Evropi ustanavljati v Ljubljani "^janski operni ansambli, ki ^ imeli tu več tednov trajajo-^ gostovanja. Te predstave so ^ dvojezične (italijanske in "^^ške), vendar pa so tuji pev-kmalu začeli vpletati tudi in pesmi v slovenščini, kar j® ®ed občinstvom vzbujalo obi-° odobravanja. Okoli leta 1770 j® že nastala prva slovenska f'^a Opera "Belin", za kate-napisal besedilo Janez Da-Jak ~~ Del, uglasbil pa jo je Zupan. Vendar pa ne ve-, se je Zupanova Opera izvajala in tudi partitura lam je izgubila. Drugo ori-lij . o slovensko glasbeno de-I J® bila Vilharjeva opereta Ivanka", nastala leta [. m prvič izvajana v Ljub-1971. Od tega skrom-tvl^ ^^četka se je slovenska v nadaljnih osmih de-preko številnih sklada-dr. Benjamin Ipavec, ornost setlet-K, gL Foerster ("Gorenjski Fran Gerbič, Viktor ("Ksenija", "Stara pe-jjm ' Hugolin Sattner ("Taj-Risto Savin ("Lepa Vi-tjv' ^°sposvetski sen", "Ma-j, Gubec"), Slavko, Osterc, Kogoj ("črne maske"), Uj J^Pela do slovenske oper-|it^°''itve sedanjosti, ki jo jj g jo skladatelji Mati-jot .'^^^iiičar ("Pohujšanje v le|J',,^^entflorjanski", "Hlapec in njegova pravica"), «y ° Švara ("Kleopatra", t ^ika Deseniška"), Marjan ^ ("Ekvinokcij") in Mir-°'ič "Majka Jugovičev". .(jruge polovice 19. sto-v Začetku 20. stoletja je Ljubljana vedno več slo-IQ, , opernih predstav, do-bilo leta 1918 ustanov:-®talno slovensko operno katere prvi ravna-^ postal Hrvat Friderik Rukavina je postavil ljubljanske Opere že ®iroko osnovo zlasti slo- in romanskega zna- ega čaja. (Prodana nevesta, Rusal-ka, Dalibor, Onjegin, Boris Gor-dunov, Aida, Turandot, Tosca, Boheme, Luiza, Carmen itd). Čeprav je bila ta opera po imenu slovenska, je bila sprva med njenim umetniškim osebjem kaj malo Slovencev. Prvi orkestraši so bili po večini češkega rodu, prav tako so bili tudi solisti, sto po redu večinoma Čehi, Rusi, Hrvati, Poljaki itd. (Zikova, Rewiezeva, Rozumova, Levan-dovska, Drvota, Stepnjovski, Sowilski, Holodkov, Popov Zat-hey, Richterjeva, Thierryjeva, med njimi so bili Slovenci: Tha? lerjeva, Levar, Šimenc, Kovač itd). Kader slovenskih umetnikov se je gradil le postopoma, v večji meri šele, ko se je vrnil v domovino odlični pedagog, nestor slovenskih pevcev, mojster Julij Betetto, skozi čigar šolo so šli naši najboljši (Gostič, Dermotaf Heybalova, Janko, Lupša, Korošec, Franci in mnogi drugi). Ko je prevzel vodstvo Opere 1. 1925 Mirko Polič, je moral zastaviti svoje sile tam, kjer je nehal Rukavina in je v prvih štirinajstih letih svojega rav-nateljevanja postavil solidne temelje za nadaljno rast slovenske Opere. Operativni repertoar se je razširil z deli iz slovanskega zaklada, z uprizarjanjem sodobnih del pa se'je ljubljanska Opera uvrstila med najnaprednejše odre v Srednji Evropi. V času Poličevega ravnatelje-vanja so bila uprizorjena naslednja jugoslovanska dela: Srce iz lepeta, Eva, Miloševa že-nitev. Lepa Vida, Črne maske, Hasanaginica, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Koštana, Mo-rana, Adel in Mara, Dorica pleše, Ero z onega sveta, Matija Gubec,Vrana vasi itd.: slovenska dela: Boris Goduhov, Zaljubljen v tr^ oranže, Oedipus rex, Švanda dudah. Knez Igor, Snegulročka, Pikova dam^, Je-nufa, Katja Kabanova, Petruš-ka, Hovanščina, Katarina Iz-majlova, Jakobinec itd. Izvajana so bila končno skoraj vsa /This Black Magic Chocolate Cake Is a Luscious Cake Flour Triumph ,1 - -------------------------- '•'ake ® ® a dream of a chocolate cake, a Black Magic Cake, easy to % delicious, with a fine, tender grain assured by the use of . %ti ' It's so easy to get a light, fine texture and a tender crust 7")" use cake floui* that even a beginner cook can plan a gala Magi dessert with complete confidence in success. This Black '»left f^colate Cake is as light as down when it is first cut; if any 'hp I the first serving, it becomes a mellow treat that's moist 'ast forkful. Black Magic Chocolate Cake I,"'"" ""till cake lliiu ' K,;,'.';!""'" «.8 niUk I teaspoon vanilla 1 teaspoon soda 4 tinsNvi'fli neil ciiocoialc ' Ki., butter or otlwr g. ''""' "ins '■t flour once, measure into sifter, add salt, and set sifter aside. W] '''t chocolate and shortening over hot water. Turn into mixing '-■••metric mixer bowl. Cool to room temperature. (This is Jfitl 1 ''"U Then add sugar and mix well. Mix together egg yolks "''Ur „ .P of iho milk; add to chocolate mixture and blend. Sift in J'iw'* until all (lour is dampened, then beat 1 minute at low speed I P hn' "I'xer or about 150 strokes by hand. Add vanilla and % 'If V " the milk; stir until smooth. Dissolve soda in the remain-*'il| (1 milk. Stir into the batter quickly and thoroughly. (Batter J'th p. " ink, two 0-inch layer pans which have been lined on bottoms t Unui'%'''' then greased. Bake in moderate oven (350 F.) 30 minutes. fO-M ' ''"ne. Or bake in 13x9x2-inch pan 45 minutes, or until done. L desired. Wler ti This cake may be mixed completely in a 2-quart double "'elt the chocolate and shortening in a double boiler and cool !, ij^^^'niperature. Proceed with mixing a.s directed above, using ,^dor instead of a bowl. Bnke as directed above. vidnejša dela svetovne operne literature. Umetniški ansambel se je pod Poličem precej izčistil in povečal. Dobili smo kader domačih pevcev in orkestrašev. s katerimi smo celo začeli zalagati druge odre v državi (Zagreb, Beograd) in v tujini. Ljubljanski oder je postal nekaka šola in odskočna deska za umetnike, ki zaradi majhnih domačih razmer in nerazumevanja pred-aprilske Jugoslavije za kulturne potrebe slovenskega in drugih narodov niso videli v Ljubljani možnosti za svoj nadaljni razvoj in so zato drug za drugim zapuščali Ljubljano. Križaj, Rijavec, Šimenc, Gostič, Der-mota, Rus, Mezetova, Župevče-va, Ivan Franci, Fratnikova itd. so imena slovenskih pevcev, ki so se raztrosili deloma po Jugoslaviji, deloma izven njenih meja. Preko ljubljanskega odra pa so šli še Kunčeva, Zinkova, Jankovič, Primožič, Kolacio, Ne-nijeva, Gjungjenac in še drugi. L. 1939 je postal ravnatelj Opere Vilko Ukmar, pod katerim se je zlasti okrepil in pomladil operni zbor in povečal orkester. Med narodno osvobodilno vojno je poleg članov Drame odšlo v partizanske vrste tudi več članov ljubljanske opere. Iz teh članov obeh hiš se je v začetku 1. 1944 z odlokom SNOS-a ustanovilo na osvobojenem ozemlju Slovensko narodno gledališče, ki je z gledališkimi predstavami manifestiralo svoje kulturno poslanstvo na strani delovnega in borbenega ljudstva. To gledališče je po osvoboditvi 1. 1945 postalo osnova za novo SNG v Ljubljani. Dirigent ljubljanske Opere Rado Simoniti je 1. 1944 iz vrst primorskih Slovencev osnoval v partizanskih tudi najboljši pevski zbor JA "Srečko Kosovel" in z njim v letih 1944—46 z uspehom reprezen-tiral našo državo in armado v Italiji, Albaniji, Bolgariji, Če-hosjovaški, Franciji, Belgiji in Švici. * St Troccod with mixing as d instead of a bowl. Bnke as directed Mm SHOD P 0 osvoboditvi j e ponovno prevzel vodstvo Opere ravnatelj Mirko Polič. V novi, ljudski državi, ki hoče, da postaneta umetnost in kultura last vsega delovnega ljudstva, je ljubljanska opera prvič v zgodovini zadihala iz polnih pljuč. Ljubljana kot prestolica LRS je dobila Opero s povečanim aparatom in — zlasti še po priključitvi Slovenskega Primorja — s povečanimi nalogami. Poleg Opere v Ljubljani je bila osnovana tudi Opera v Mariboru. S pritegnitvijo najširših množic (sindikati, LMS, JA, KNOJ itd), se jc« obisk opernih predstav sicer v temni hiši (ca. 700 sedežev in stojišč) od 48,039 oseb v sezoni 1938-39 dvignil na okrog 103,000 v sezoni 1945—46) z gostovanjem v Novem Sadu celo 130,000 oseb, v sezoni 1946— 47 pa je dosegel obisk Opere v Ljubljani 110,469 oseb (230%) Ker so glavni in najtežji problem naše opere pretesni prostori, je vlada LRS že v prvem petletnem planu predvidela pripravljena dela za graditev nove Opere. S tem bomo Slovenci dobili veliko, moderno urejeno gledališko poslopje, ki bo omogočilo delu Opere vse drugačen razvoj in delokrog. V reportoarnem pogledu je vodstvo Opere po osvoboditvi bilo pred problemom postavitve, osvežitve i n razrušitve predvsem širokih temeljev slovanskega repertoarja, ki naj bi postal trdna in stalna osnyva naše Opere. V ta namen so bile v sezoni 1945—46 uprizorjene sledeče predstave, odnosno opere; Borodin,"Knez Igor", Smetana "Prodana nevesta". Rimski Korsakov "Sneguročka", Dvo- rak "Rusalka", Smetana "Poljub". Tem sta se pridružili v 1. 1946—47 še: Čajkovski "Pikova dama" in Glinna "Ivan Su-sanin". Zlasti veliko pozornost pa je posvetila ljubljanska Opera domači operni tvorbi in uprizorila poleg Gotovčevega "Era" v obeh sezonah še tri izvirne slovenske opere novitete: Kozina "Ekvinokcij" (1946), Šva-ra "Veronika Deseniška" (1946) in Polič "Mati Jugovičev" 1947. To dejstvo sistematičnega utrjevanja domači operni literaturi je menda edinstveni primer v zgodovini jugoslovanskih opernih gledališč.' Poleg slovanskih del so še 1. 1945—46 uprizorile še opere: Offenbach "Hoffmanove pripovedke", Verdi "Traviata", Verdi "Rigoletto", Puccini "Madame Butterfly" in Rossini "Se-vilski brivec", 1. 3,946—47 pa še Puccini "Boheme". Na ta način si je ljubljanska Opera v teh dveh sezonah ustvarila precej širok repertoar predvsem domačih in slovanskih del, ki bodo skoraj vsa morala ostati železni zaklad našega opernega odra. Po tem izvršenem delu bo v prihodnji sezoni zdaj lahko segla po širšem izboru ustavljenih del in svetovnega repertoarja, ki jih nobeno operno gledališče ne more dalje časa puščati v nemar. Za bodočo sezono ima ljubljanska Opera v načrtu sledeče nove uprizoritve: Čajkovski: "Jevgenij Onjegin", Janček "Je-nufa", Kozina "Ekvinokcij", Mozart "Figarova svatba", Beethoven "Fidelio", Donizetti "Don Pasquale", Bizet "Carmen", Massenet "Manon" in Puccini "Tosca." Ponovile pa se bodo tudi najuspešnejše uprizoritve prejšnjih dveh sezon. Balet bo na novo uprizoril: Ravel "Bolero", Chopin "Silfide" in Mlakar "Folklorna plesna suita", dočim bodo Pia, Pino in Veronika Mlakar uprizorili samostojen nastop z lastno plesno noviteto "Mala balerina". Iz prejšnje sezone bo balet ponovU: Lhotka-Mlakar "Vrag na vasi", Stra-vinski "Igra kart" in Beethoven "Premetejeva bitja." Operete Ljubljanska opera ne goji več že od osvoboditve naprej. Umetniško vodstvo sedanje opere sestavljajo: direktor in dirigent Mirko Polič, dramaturg Smiljan Samec, dirigenta dr-Danilo Švara in Rado Simoniti, režiseji dr. Branko Gavel-la, prof. Osip Šest, Ciril Debe-vec in Hinto LeskovSek, koreo-grafa Pia in Pino Mlakar, in zborovodja Jože Hanc vrste priznanih pevcev, ki so z uspehom nastopali tudi na drugih odrih, vendar pa rase širši kader mlajših pevcev, ki se razvijajo v soliste odličnih kvalitet. Stalna gosta sta Julij Betetto in Jože Gostič. Velike odrske uspehe imajo sopranist-ke Valerija Heybalova in Zlata Gjungjenac, ki je v tej sezoni spet prestopila v Ljubljansko Opero, dalje altistki Elza Kar-lovac in Mila Kogejeva, barito-nist Vekoslav Janko in basist Friderik Lupša, ki je po osvoboditvi gostoval v Pragi, Albaniji in na turni ji pevskega zbora "Srečko Kosovel" v Franciji in soc. državah. Mnogo pevskih nastopov imata za seboj tenorist Janez Lipu-šček in basist Anton Orel. Od mlajših pevcev kažejo lep razvoj in najboljše nade za bodočnost tenoristi Rudolf Franci, Drago Čuden in Miroslav Braj-nik, baritonist Samo Smerkolj, basist Lado Korošec, ki je bil na mladinskem festivalu v Pragi poleti 1947 nagrajen z drugo nagrado v skupini basistov. Sopranistka Vilma Bukovče-va, ugodno pa se razvijajo tudi Polajnar Ljudmila, Otta Ondi-na, Janja Hanžek, Patik Maruša, Vidmar Nada, Stritar Bog-j dan itd. Pri vsem tem ansamblu pa ima ljubljanska Opera še velike vrzeli. V svojih vrstah nima namreč nobenega junaškega tenorja, junaškega baritona in dramatičnega soprana. Iz teh razlogov ne more vključiti v svoj repertoar mnogih, pomembnih del operne literature, ali pa jih lahko postavlja samo z gosti n. pr. Ero, Pikova dama, Carmen, Rigoletto, Tosca, Boris Godunov itd. Podobne težave ima tudi baletni ansambel, katerega vodstvo sta 1. 1946 prevzela Pia in Pino Mlakar. Baletni zbor in solisti so bili premaloštevilni t— zlasti moški plesalci — in premalo tehnično izvežbani, da bi mogli prevzeti težje, samostojne naloge. Koreografa sta sicer naštudirala z baletom 1. 1946 "Vraga na vasi", vendar sta si morala v odgovornih vlogah pomagati z gosti (Harmeš, N. Lhotka, N. Vaič). V teku dveletnega dela pa se je baletni zbor vendarle nekoliko razširil, izpopolnil in razvil, da bo doslej tudi težje naloge mogel reševati veliko bolj samostojno. Čd kritično premotrimo sezono 1946—47, moramo ugotoviti, da je bila večina uprizoritev na lepi in dostojni umetniški višini. "Pikova dama", "Rusalka", Butterfly", "Seviljski brivec" in druge, so vse bile predstave, ki bi delale čast marsikateremu večjemu odru. Stilno nemara najenotnejša predstava je bil Rossinijev "Seviljski brivec" z odličnim Jankom (Figaro), Korošcem (Bartolo), Betettom in Lupšo (Bazilio), Otto (Rosina) in Lipuščkom (Almaviva). Dosegla "je tudi največ predstav v sezoni (26). Izmed mlajših pevcev je tu pokazal najlepši napredek L. Korošec. (Dalje 'prihodnjič) ] Reakcija želi s tožbami uničiti naše časopise. Uničenje na-■f rednih časopisov pomeni uničenje Pfše svobode izražanja, ^pomeni konec svobodne misli. ^Zato storite vse, da se namen I ' ^reakcije porazi. Prispevajte za chrambo naših časopisov! li IMATE ZDRAVNIŠKE PREDPISE? Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so isla skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov prejela že štiri trofeje. Prinesite vase predpise k nam. Mandel Drug LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C. ' SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO RD. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne dp 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah Zastopniki j ^'Enakopravnosti •k Za sU clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. * Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 •t' Za newbursko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 >9 DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 Solistični ansambel sestoji iz "Knez Igor", "Ero", "Madame ZAVAROVALNINO proti ognju, ta+vim, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 PSST/DON'T WAKE HIM, OFFICER-I'VE BEEN TRYING TO GET HIM TO TURN IN THAT FAT FOR WEEKS! CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio V Četrtek 29. aprila v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri. Glavni govornik bo Frank J. Lausche, kandidat za governerja. Igrala bo godba in vršila se bo zabava. Vstopnina je prosta. Javnost je vabljena na obilen poset. STRAN 4 ENAKOPRAVWOffl MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje) Na grebenu je Grigorij dohitel očeta. Zbral je voljo in se ozrl. Aksinja je stala pri vratih in pritiskala na prsi otroka, zavitega v plašč; veter je dvigal konec njene rdeče volnene ovi-jalke in frfotal z njim na hrbtu. Grigorij je stopil vštric sani. Šla sta korakoma. Pantelej Pro-kofjevič se je obrnil s hrbtom proti konjem in zateglo vprašal: — To se pravi, da ne misliš več živeti z ženo? — Stara pesem ... že izpeta. . — Ne misliš torej? — Ne mislim, res. — Nisi zvedel, da je položila roko nase? —- Zvedel. — Od koga? — Ko sem peljal gospoda v trg, mi je povedal nekdo iz vasi. — In Bog? — Pustiva to, očka . . . kar je padlo z voza, je zgubljeno. — Le nikar me ne pitaj z neslanostmi! Govorim s teboj z lepa, — je pohitel Pantelej Pro-kofjevič in se ujezil. — Otroka imam; kaj naj torej govorim? Zdaj sem pač zvezan. — Le glej ... da ne boš tujega vzredil? Grigorij je prebledel: oče je sunil v nezaceljeno brazgotino. Ves čas po otrokovem rojstvu je Grigorij šiloma zatiral v sebi dvome in jih skrival pred Aksi-njo in pred seboj. Ponoči, ko je Aksinja spala, je dostikrat stopil k zibelki, se zagledal vanjo, iskal v rožnatozamolklem otroškem obrazku svoj obraz in odhajal ravno tako neprepričan, kakor je bil prej. Temnorjav, skoraj črn je bil tudi Stepan — kako spoznati, čigavo kri žene srce po modrikastem prepletu žil, ki si jejo skozi otroško kožo? Včasih se mu je zazdelo, da je hči podobna njemu, druge-krati je do bolečine spominjala na Stepana. Do nje ni Grigorij občutil nič drugega kakor jezo za tiste trenutke, ki jih je bil preživel, ko je peljal po stepi Aksinjo, zvijajočo se v popadkih. Nekega dne (Aksinja je imela opraviti v kuhinji) je vzel hčer iz zibeli, ji premenjal mokro plenico in začutil oster, neustavljiv drget. Nagnil se je vnovič in prijel z zobmi rdeči razkriti prst na nogi. Oče je zdaj brezobzirno zadel ob rano, zato je Grigorij položil dlan na sedlni lok in zamčlklo odgovori}: — Naj je otrok že čigaver si bodi, ali ne bom ga pustil. Pantelej Prokofjevič je zamahnil z bičem po konjih, ne da bi se obrnil. — Natalja se je to pot pohabila . . . Glavo drži po strani, kakor da bi jo zadela kap. Prerezala si je najbrž kako vratno kito, zato venomer drži tilnik pošev. Oni je molčal. Sani so škripale, ko so rezale v sneg; Gri-gorijev konj je bil in sekal s podkvami. — Kako ji je kaj, zdaj ? — je vprašal Grigorij in na vso moč pazljivo spravljal repinčevo seme iz konjske grive. — Nekako si je opomogla. Ležala je sedem mesecev. O bin. koštih je kazalo, da jo bo vzelo. Oče Pankracij je molil ob njej . . . Potlej pa se je zavedela. Nato je vstala, vstala je in ostala. Koso si je bila namerila v srce, ali roka ji je zatrepetala, zgrešila je in to jo je rešilo. — Poženiva v klanec. — Grigorij je švistnil z bičem, prehitel očeta, obsul sani s snežnim blatom izpod kopit, zdirjal in se dvignil v stremenih. — Nataljo bomo vzeli k sebi! — je kričal Pantelej Prokofjevič in se gnal za njim. — ženska ne mara živeti pri svojih. Zadnjič sem jo srečal in ji dejal, naj pride k nam. Grigorij ni odgovoril. Do prve vasi sta dirjala molče in Pan telej Prokofjevič ni več načel pogovora o tem. Ta dan sta premerila sedemdeset vrst. Drugi dan (po hišah so ravno zagorele luči) sta prišla v Manjkovo. — V kateri četrti so Vesen-ščani? — je vprašal Pantelej Prokofjevič prvega, ki sta ga srečala. — Pojdi po veliki cesti. V prenočišču, kamor sta prišla, je bilo pet novakpv z očeti, ki so jih pripeljali. — Iz katerih vasi? — se je pozanimal Pantelej Prokofjevič in odgnal konje pod streho kol-nice. — Od Čira, — so mu naglo odgovorili iz teme. — Iz katere vasi pa? — Iz Kargina, iz Napolova, iz Lihovidova, a od kod sta vidva? — Iz Kukuja, — se je zasme- jal Grigorij, razsedlal konja in otipaval prepoteni konjski hrbet pod sedlom. Zjutraj je krajevni ataman vešenskega okraja Dudarev pripeljal Vešenščane k zdravniškemu pregledu. Grigorij je zagledal svoje vaške vrstnike; Mitjka Koršunov je že zjutraj zdirjal k vodnjaku na visokem, svetlo rjavem konju, osedlanem s po polnoma novim, gosposkim sedlom z bogatim oprsnjakom in obloženo uzdo; ko je zagledal Grigorija, stoječega na pragu prenočišča, je švignil mimo, ne da bi pozdravil, držeč z levico po strani posajeno čepico. V mrzli sobi okrožne uprave so se drug za drugim slekli. Mimo njih so švigali vojaški pisarji in pomočnik nadzornika; dostikrat je prišel mimo njih v kratkih pološčenih škornjih pribočnik okrožnega atamana; njegov prstan s črnim kamnom in rožnati, nabrekli kolobarji lepih črnih oči so še razločneje poudarjali belino kože in obramnic Iz sobe je prihajal odsekani pogovor zdravnikov in pretrgane pripombe. — Devet in šestdeset. — Pavel Ivanovič, dajti mi tintni svinčnik, — je blizu vrat rekel nekdo pijano zahripel. — Okrog prsi .... — Da, da, očitna znamenja dednosti . . . — Sifilis, zapište. — Kaj pa zakrivaš tule z roko? Saj nisi dekle. — Kako ti je raščen . . . — ... vas je leglo te bolezni. Neizogibni so posebni ukrepi. Jaz sem že sporočil njegovi prevzvišenosti. — Pavel Ivanovič, poglejte si tegale fanta. Kako je kaj ra-čen? — H-h-mm-m . . . Grigorij se je slačil zraven visokega rdečelasega fanta iz Cukarinskega. Na prag je stopil pisar in zgrbljeno obstal med vrati; razločno je dejal; — Panfilov Sevastjan, Mele hov Grigorij. RKO Keith's E. 105th St Theatre I E. 105th & EUCLID AVE. Vrata se odpro ob 11.15 zj. ZA NAJBOLJŠE SLIKE najsibo komične, časnikarske, itd., poselite naše gledališče. Vsak torek osebno nastopijo najboljši igralci za posebno zabavo. Vstopnina je ponavadi. NATIONAL BABY WEEK — OD 25. APRILA DO 2, MAJA POSEBNOST 10% popusta na popolni opravi za novorojenčke UPTOWN KIDDIE SHOP Oprava za novorojenčke in deco tet vsakovrstne igrače 10425 ST. CLAIR AVENUE — GLenvilU 8716 RAZPIS SLUŽBE V soglasju s pravili Hrvatskega društvenega doma na 6314 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, razpisujemo službo poslovodja. Prednost imajo člani H. B. Za-jednice ali priglasijo se lahko tudi nečlani. Vsak prosilec mora biti ameriški državljan, mora znati Citati, pisati in računati. Upošteva se samo zakonito oženj eni par, in navesti je čeli sta brez otrok, ali število otrok. Plača je 22% od vsakega dolarja, ki ga pokaže register ob koncu meseca. Poslovodja ima pod oskrbo kuhinjo in isto vodi sebi v korist. Osob-je za pomoč se plača iz vsote, ki jo dobi na podlagi vsote, katero pokaže register v točilnici. Razpis službe je odprt do 1. maja 1948, in vse prošnje je treba poslati pismenim potom na tajnika doma PETER CUNOVIC 1075 E. 77 St., Cleveland. O. Veteran mora prodati dobroldočo metenico in groceijo z C 2 licenco za pivo in vino. Popolnoma nova oprema, pohištvo, sveža zaloga in vse zelo čisto: dolgotrajni "Ipase." Na razpolago je stanovanje: okrog $100 do $200 tedenskega prometa. Po zmerni ceni. Pokličite Paul— GL 9545 — Takoj! — je preplašeno zašepetal Grigorijev sosed, zardel in si sezul nogavico. Grigorij je vstopil in po hrbtu ga je spreletel mravljičav srh. Zamolklo telo mu je potem. nelo in odsevalo v barvi starega hrasta. Zmedel se je, ko se je ozrl po svojih nogah, na gosto poraslih s črnimi kocinami. V kotu je na tehtnici stal nag koščat fant. Nek moški, zdravniški pomočnik po videzu, je vzgibal kazalec in zavpil: — Štiri, deset. Odstopi. Poniževalni postopek pregleda je Grigorija vznemirjal. Siv zdravnik v belem ga je poslušal s slušalkami, drug mlajši mu je dvignil veke in pregledal jezik, tretji — z roženimi naočniki — se je sukal za njim in si mel roke z do komolcev zavihanimi rokavi. — Na tehtnico. Grigorij je stopil na nazobčano hladno ploščo. — Pet, šest in pol, — je ugotovil tehtalec in zaropotal s kovinskimi utežmi. — Kaj, za vraga,, saj ni posebno visok ... — je zagodel sivi zdravnik in zasukal Grigorija za roko naokoli. — Čudovito! — je zabebljal drugi, mlajši, in se odkašljal. — Koliko? — je neverjetno vprašal nekdo izmed onih, ki so sedeli za mizo. — Pet pudov, šest in pol funtov, — je odgovoril sivi zdravnik, ne da bi spustil dvignjene obrvi. — H gardi? — je vprašal okrožni vojaški pristav in se s črno polizano glavo nagnil k sosedu za mizo. — Razbojniško seme . . . Preveč divji. — Poslušaj, obrni se! Kaj pa imaš na hrbtu? — je zavpil častnik s polkovniškimi našivi in nestrpno pobobnal s prstom po mizi. Sivi zdravnik je nerazumljivo zagodrnjal in Grigorij je, obr-nivši se s hrbtom proti mizi, od- govoril, trudoma skriva je drget, ki mu je pokril ves život s kurjo poltjo: — Spomladi sem se prehladi!. To so čiri. Ob koncu pregleda so se uradniki posvetovali za mizo in sklenili: V armado. — V dvanajsti polk, Melehov. Slišiš? Grigorija so odpustili. Ko je šel proti vratom, je zaslišal zlo-voljen šepet: — Ni mo-go-če. Le pomislite, ko bi car zagledal tako kožo, kaj pot6m? Same oči so ga . . . — Izrojenec! Verjetno je od vzhoda. — Razen tega ima nečist život, čire . . . Vaščani, ki so pričakovali Grigorija, so ga obsuli. — Nu, kako, Griška? — Kam? — V Atamanskij, jeli? — Koliko si potegnil? Grigorij je poskakoval na eni nogi, medtem porinil drugo v hlačnico in odgovoril skozi zobe; — Nikarte no, kaj pa je to važno? Kam? V dvanajsti polk. — Koršunov Dimitrij, Kar-gin Ivan. — Pisar je vtaknil glavo skozi vrata. Grigorij je stekel čez prag in si s potoma zapenjal dolgi suknjič. Na dvorišču so jahali konje in jih vodili za povodce. Od juga je izdihavala topel veter in iz mestoma kopne ceste se je dvigala para. čez pot so tekale klokajoče kokoši in v mlakah, pokritih z mrežico vetrovnega valovenja, so čebo-drale gosi. Noge so jim odsevale iz vode pomarančeno-rožnato, podobne jesenskemu listju, ko, 1 ga požge slana. j Drugi dan so začeli pregledovati konje. Po dvorišču so tekali častniki; prišel je živino-zdravnik in razpel svoj plašč, prišel njegov pomočnik z rneril- in VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Trgovina s čevlji Se mora prodati ta teden. Tu je vaša prilika, da si nabavite dobroidočo trgovino. Vsa nova zaloga. Vzhodno od i Clevelanda. Za nadaljne po-| datke pokličite ali se zglasite j pri * S. Rogulick REALTOR 18000 Lake Shore Blvd. Urad IV 6430 na domu KE 4235 27. aprila nimi pripravami. Vzdolž ogrsr so po vrsti stali raznobanu' konji. K sredi dvorišča post^^" Ijeni mizici, kjer je pisar zap soval ugotovitve tehtanja merjenja, je spodrsovaje kel od tehtnice vešenski ^ jevni ataman Dudarev in P"®® vojaški pristav in potem sta n® kaj pojasnjevala mlademu s niku, ki je jezno cepetal z gami. Grigorij je stoosmi konja k tehtnici. Premerili s vse dele konjskega života, § stehtali in ko še ni utegni piti s tehtnice, ga je zdravnik še enkrat s spretnostjo prijel za % ustnico in mu pregledal krepko je stiskal in otipal šice na prsih in prešel nao^^ prebira je jih z urnimi pr®' kor pajek. (Dalje prihočLn^)^^^^ PIKNIŠKI PROSTOI'I za v najem na KALIOPE FABM EDDY RD. Tel.: IV 4490 HIŠNICA Izurjena kuharica; [n # priporočila. Ima svojo „iačo., ^ palnico ter dobi dobro I' odrasle osebe. Sprejme s g;)# in mož je lahko drugje WE 0048 SLOVENKA p zaposlena, mirnega ■ rada dobila spalno sobo ^ če mogoče, v okolici y gg Ave. in E. 185 St. Nasipov jj pusti v uradu PRODA SE jj trgovino z žensko oblekami; nahaja se na ^ nem kraju. Sedanji lastni vodi že 12 let, ter želi P radi odhoda iz mesta, za podrobnosti IV 0642 ali IV 3136 DELO DOBI ^ krojač v čistilnici ob e cleaning). Mora biti v zmožen tega dela. Dobr r7„i__ct. na _ NAZNANILO! NAZNANILO! Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da smo odprli TRGOVINO S SADJEM IN ZELENJAVO Poslregli bomo z prvovrstnimi pridelki in se toplo priporočamo za naklonjenost. DOPELJEMO NA DOM PROSTOR ZA PARKANJE Bill's Fruit ^ Vegetable Market Bill Hrovat, lastnik 528 EAST 200ih ST. Heavy Metal Layout Man Experienced; 1/16 to 3/4 inch stock. Develope and fabricate parts layout-form-drill-motch assembly. Podnevni in nočni sift. 40 ur tedensko. OLIVER CORPORATION 19300 EUCLID AVE. Splošno tovarniško delo za težake Podnevni in nočni šift. 5 dni — 40 ur tedensko. Dobra plača od ure. THE OLIVER CORP. 19300 EUCLID AVE. V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE- MATERE, STARE MATERE IN SESTRE THERESE ŽELE rojena LEVSTEK KI JE SVOJE MILE OČI ZATISNILA ZA VEDNO DNE 27. APRILA 1947. Kje si? — Pridi naša vrtnarica! Pomlad zlata, krasna zopet klije, v bujnem cvetju vsaka je gredica, vse pozdravlja Te, Ti šopek vije. Vrtec kliče Te, a ni odmeva, ker na mirodvoru zdaj počivaš, čakaš tamkaj vseh, vstajenja dneva, večno pomlad pa v nebesih uživaš. Pač rože druge in cipresa krasijo letos vrtec Tvoj, Ta vrtec, žal — je pa gomila Solz zaliva jih nebroj. Počivaj v miru, blaga žena, preljuba mati v grobu tam! V spominu trajnem Ti ostala nepozabna draga bodeš vsem. Žalujoči ostali: JOSEPH, soprog LOUIS in JOSEPH, ml., sinova JOSEPHINE poročena HIRTER, in JUSTINE poročena GIROD, hčeri JOHN LEVSTEK, brat Vnukinje in Vnuki; LOUIS, MARILYN, RICHARD, RONALD, in DONNA GERTRUDE HIRTER, JULIENE IN JANICE GIROD Cleveland, Ohio, dne 27. aprila 1948. ŽELE, NORMA^ !