GOSPODARSTVO , LETO XVII. ŠTEV. 440 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT._SREDA, 6. marca 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933 Ob trgovinskih ; pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo ! Odposlanstvi Italije in Jugo-i slavije se v Rimu že dober teden pogajata za obnovo trgo-: vinske pogodbe, ki zapade 31. marca. Gotovo se v Italiji nikjer ne zanimajo za izid teh razgovorov tako močno kakor prav pri nas na Tržaškem in Goriškem. Naše področje ne nastopa samo kot posrednik v trgovinski izmenjavi med sosednima državama, temveč trguje z jugoslovanskim obmejnim področjem tudi neposredno v okviru tržaškega in goriškega sporazum.a za obmejno trgovino; tema se je lani pridružil tudi dogovor o trojnem sejmu med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo «Alpe-Adria». Vsi ti sporazumi pridejo v obravnavo med razgovori o splošni trgovinski pogodbi, ker jih je treba dopolniti z novimi dogovori, ki naj upoštevajo nove o-' kolnosti, katere dozorevajo le-j to za letom, ter pripomorejo k povečanju trgovinske izmenjave ali vsaj preprečijo nevarnost njenega upadanja čeprav je celotna trgovina med Italijo m Jugoslavijo lani nekoliko nazadovala, je vendar Pokazala bolj zdravo osnovo kakor prejšnja leta; jugoslovanski primanjkljaj nasproti Italiji se je namreč skrčil na okoli 3 milijonov dolarjev. (Jugoslavija je izvozila za 96 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 101 milijone). Polagoma se torej bilanca približuje ravnovesju, ki je edino jamstvo za reden razvoj in napredek v trgovinski izmenjavi. Povsem pravilno naglašajo Jugoslovani, da je mogoče zajamčiti varen razvoj izmenjave edino, ako Italija prevzame dovolj jugoslovanskega blaga, za katerega naj bi Jugoslovani izkupili toliko deviz, da bi lahko z njimi plačevali blago, uvoženo iz Italije. Treba priznati, da je novi minister za zunanjo trgovino Preti ta jezik Jugoslovanov tudi razumel; saj je svojo trgovin-| sfco politiko nasproti Jugoslaviji, ki je vendar omogočila povečanje jugoslovanskega uvoza, v tem smislu tudi branil pred Vapadi desnice. Ni dvoma namreč, da so prav tako v igri koristi italijanskega gospodarstva, ki si je v konkurenci z drugimi industrijskimi državami, zlasti Z; Zahodno Nemčijo zagotovilo širni jugoslovanski trg in ga hoče tudi ohraniti; to pa je mogoče edino, ako s pametno trgovinsko politiko Italija o-mogoči Jugoslaviji, da lahko v Italiji še naprej kupuje. Jugoslovanski izvoz v Italijo opira v veliki meri carinska politika, ki je ne diktirajo neposredne koristi italijanskega Bospodarstva, temveč širši ob-*iri Italije, ki izvirajo iz nje-ne pripadnosti raznim mednarodnim gospodarskim skupnostim, kakor OEEC (Organizaciji za sodelovanje in razvoj) ln Evropski gospodarski skupnosti. Jugoslavija, ki sicer sodeluje v raznih sekcijah OEEC, Zahteva, da bi Italija uvozu njenega blaga priznala iste o-tajšave, kakor članicam OEFC, £ druge strani pa priznala tudi druge ugodnosti s širšim razlaganjem določb EGS, ki se sicer še niso povsem izkristalizirale. (Iz same Zahodne Nemčije, ki je tudi članica EGS, se dvigajo iz pristojnih gospodarskih krogov čedalje bolj pogosto glasovi, da je treba z znižanjem carin čimbolj omogočiti uvoz iz tujih držav). Jugoslavija, ki se od leta do leta bolj industrializira, bi poleg večja količine kmetijskih pridelkov Tada izvažala več svojih industrijskih proizvodov; lani se je rpooz živil v Italijo povečal. Ta želja Jugoslavije je toliko bolj razumljiva, ker ima industrializacija za posledico večje povpraševanje po živilih doma, a ha drugi strani so tovarne novih industrijskih izdelkov prisiljene iskati zunanje trge za razpečevanje teh. Agencija «Italia» poroča iz Rima, da potekajo pogajanja v °sračju medsebojnega razumevanja. Po zadnjih pogajanjih z Italijo je Jugoslavija z raznimi hrednarodnimi dogovori, zlasti thdi s sosednimi državami, ki Pripadajo gospodarski skupnosti Sveta za vzajemno pomoč, razširila področje za razpečavanje svojih proizvodov; na dru-Bi strani je tudi s povečanim izvozom v Italijo pokazala svoje razširjene gospodarske zmogljivosti. Iz tega bi lahko sklepali, da je med rimskimi podajanji položaj njenih pogajal-Ce» ugodnejši, kakor je bil lansko leto. Glede izmenjave po obmejnih sporazumih naj pripomnimo, da treba blagovne liste čimbolj prilagoditi dejanskemu trgu, da ji se tako zagotovila izmenjava pa primerni višini ter bi se ta lrgovina med obema področje-ra.a čimbolj ukoreninila v ko-rpst obmejnih krajev, ki so Tjav zaradi svoje lege in sta-}h tradicij toliko bolj navezani Brug na drugega. Menimo, do. ni zaskrbljenost, se opaža v tržaških in gorkih krogih, da bi se namreč eiem «Alpe-Adria» ne ohranil, Obeta se živahen tržaški velesejem Letošnja udeležba Jugoslavije Še skoro štirje meseci nas ločijo od XV. mednarodnega velesejma v Trstu, toda že se kažejo znalci, da bo letošnja prireditev prekosila dosedanje u-spehe. Vedno nove pobude in veliko zanimanje domačih in tujih gospodarskih krogov dokazujejo velik pomen letošnjega srečanja v Trstu, kjer se stika Evropa s prekomorjem. Doslej je že šest držav zagotovilo uradno udeležbo na velesejmu, mnoge druge pa bodo to storile v kratkem. Poleg Jugoslavije in Avstrije, ki sta bili prisotni na vseh dosedanjih prireditvah, sta nedavno zagotovili svojo udeležbo s kolektivno razstavo Brazilija in Kamerun. Kot doslej bo tudi letos ena glavnih privlačnosti mednarodna lesna razstava, kjer bosta imeli svoj levji delež Jugoslavija in Avstrija. Avstrija pa pripravlja za letošnji sejem posebno zanimivo razstavo papirja in njegove vsestranske rabe v življenju: v umetnosti (glasbi, književnosti), znanosti, v gospodarstvu (za denar, reklamo idr.), v družbenem občevanju (za časnike, knjige) in dnevni rabi (za embalažo, dekoracijo itd.). Ker je Trst glavna izvozna luka avstrijskega papirja, je gotovo, da bo ta razstava pritegnila pozornost evropskih in prekomorskih gospodarstvenikov. Po velikih uspehih dosedanjih nagradnih natečajev za pohištvo bo tudi letos vsedržavno tekmovanje za izdelavo modela hotelske spalnice. Tekmovalcem so na razpolago nagrade v višini nad dva milijona lir in morajo svoje osnutke in modele predložiti do 15. junija posebni komisiji; podrobne informacije lahko prejmejo v tiskovnem uradu velesejma. • Jugoslovansko udeležbo na tržaškem velesejmu bo tudi letos organizirala Gospodarska zbornica Slovenije s sodelovanjem Gospodarske zbornice Hrvatske. Organizacijo bo kakor prejšnja leta finansirala Zvezna gospodarska zbornica v Beogradu. Po svojem obsegu bo letošnja udeležba v bistvu enaka lanski, le . mednarodni lesni razstavi bo Jugoslavija zavzela nekoliko manjšo površino. Poudarek bo dan na industrijske izdelke. Poleg udeležbe podjetja RUD-NAP je zagotovljena tudi udeležba še drugih podjetij iz Srbije. Za dober prigrizek in pijačo bo poskrbelo podjetje Vi-no-Koper. Veliko spodbudo za udeležbo jugoslovanskih podjetij bi gotovo predstavljala pravočasna odobritev sejemskega kontingenta. Lani je ta znašal 520 milijonov lir, letos so Jugoslovani predložili zvišanje kontingenta na 1 milijardo lir. Obisk predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije V ponedeljek so napravili vljudnosti obisk tržaški trgovinski zbornici predstavniki Gospodarske zbornice za Slovenijo. V odposlanstvu so bili predsednik zbornice inž. Karmelo Budihna, podpredsednik Svet-ko Kobal, načelnik za zunanjo trgovino Miran Goslar in La-voslav Dolinšek. Goste so sprejeli predstavniki tržaške trgovinske zbornice, med njimi predsednik Caidassi in ravnatelj dr. Steinbach; pridružila sta se jim dr. Vatta kot predstavnik za zunanjo trgovino v zborničnem odboru in načelnik odseka za zunanjo trgovino dr. Maurel. Ob tej priložnosti so mimogrede načeli nekaj vprašanj v zvezi s pospeševanjem trgovinske izmenjave, med temi tudi vprašanje sejma «Alpe-Adria.», ki bo letos v začetku junija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Glede sejma se o podrobnosti še niso dogovorili. Goste je tržaška trgovinska zbornica povabila na kosilo v hotelu Della Ville. V torek so predstavniki Gospodarske zbornice za Slovenijo odpotovali na obisk Trgovinske zbornice v Gorici. Na italijansko - jugoslovanska pogajanja je potoval v Rim čez Trst dr. B Novak iz oddelka za zunanjo trgovino Gospodarske zbornice Slovenije, ki se je udeležil že lanskih pogajanj v Beogradu. Kolesa Fanfanijeve vlade levega centra so tu pa tam sicer močno zaškripala — tako ob vprašanju o podržavljenju električne industrije in sporu glede časa uvedbe dežel — toda krščanski demokrat Fanfani in socialist Nenni, ki je vlado podpiral, sta le srečno privozila do razpisa volitev (28. aprila, na karikaturi 21. aprila ali 5. maja, ker je bila napravljena še v času, ko ni bil dan volitev natančno določen). Volitve v parlament (v poslansko zbornico in senat), naj odločijo, ali naj bo nova vlada zopet v današnji sestavi (krščanski demokrati, socialni demokrati in republikanci, ob podpori socialistov) ali naj oblast prevzame vlada v drugačni sestavi. Fanfani je po televiziji podal seveda optimistično sliko go-spodarsko-socialnega in zunanje- političnega razvoja ter še posebno poudaril, da ni takšna vlada prav nič zavirala gospodarsko-socialnega razvoja, kakor trdi desnica, nasprotno, v veliki meri je pripomogla h gospodarskemu in socialnemu napredku. V Italiji je gospodarski razmah lani manj zaostajal kakor v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti, narodni dohodek se je dvignil za 6 odsto in proizvodnja za 9 odsto, a pridoblje-no bogastvo se je med prebivalstvo v obliki plač in pokojnin delilo še bolj socialno in pravično. Zakaj ne bi vlada v takšni sestavi vodila države še po volitvah? Zelo očitna so bila Fan-fanijeva priznanja predsedniku republike Segniju, čigar kandidaturi se je Fanfani svoj čas močno upiral. S te strani gotovo ne bo Fanfani naletel na na- sprotovanje, pač pa ga med volilno agitacijo čakajo nasprotniki na levici (pri komunistih) in desnici (liberalcih in neofaši-stih in seveda tudi na desnici v sami krščanski demokratski stranki). Značilno je, da ni Togliatti na «volilni tribunu po televiziji prav nič ostro nastopil proti vladi levega centra in da je v svojem govoru apeliral celo na katoličane; samo v zunanji politiki se je pokazal neizprosnega nasprotnika sodelovanja Italije v Atlantski zvezi in oboroževanja z atomskim orožjem; tudi Nenni se je zavzel za odmik Italije od Atlantske zveze in za nevtralnost. Za vlado levega centra in sodelovanje Italije v Atlantski zvezi sta se izrekla tudi vodja socialnih demokratov Saragat in republikanec Reale. Tuli za ZDA atomsko orožje težko finančno kreme Zakaj ponuja Amerika atomsko orožje evropskim državam Kennedyjev zaupnik potuje po Evropi Kennedyjev zaupnik Living-ston T. Merchant potuje po glavnih mestih zahodnoevropskih držav ter je za Parizom obiskal tudi Rim. V imenu pred sednika Združenih ameriških držav poizveduje, pod kakšnimi pogoji bi države članice Atlantske zveze (Nato) bile pripravljene sodelovati pri oborožitvi z atomskim orožjem, da bi ustvarili tako imenovano večstransko jedrsko silo. Zanimivo je, da tudi ameriški tisk priznava, da ima ta najnovejši preobrat v ameriški zunanji in strateški politiki finanč-no-gospodarsko ozadje. Amerika Reorganizacija v jugoslovanski industriji Donosnost podjetij, kakovost izdelkov in storilnost delavcev, to so tri vprašanja, s katerimi se Jugoslavija ukvarja z največjo prizadevnostjo in jih skuša reševati z vrsto odločnih ukrepov. Sprostitev in decentralizacija investicijske politike v industrializaciji je v zadnjem desetletju povzročila, da je nastalo mnogo industrijskih obratov bolj iz političnih in socialnih kot iz gospodarskih razlogov. To velja za južne republike, kjer so hoteli imeti vsak okraj in celo vsaka občina industrijo, ne da bi upoštevali vprašanja strokovnjakov in kvalificiranih delavcev, kakovost izdelkov in potreb tržišča. Tako je nastala vrsta tovarn takih strok, katerih je bilo že drugod v ba zaradi tega izogibati. Najteže rešljivo je pri teh reorganizacijah vprašanje odvečne delovne sile. Kam z njo? Pri reševanju tega vprašanja je zmagalo gledišče, da je treba najprej odstraniti iz podjetij tiste delavce, ki so nekvalificirani in mimo tega še vedno polkmetje. Svoje kmetije so zapustili in delajo v tovarnah, v prostem času pa še dalje obdelujejo svojo zemljo. Tako prihajajo na delo v tovarno nespočiti, ob viških kmetijskega dela pa se zatekajo k bolniškim dopustom, da lahko delajo doma. Mimo tega je tudi njihova kmetijska zemlja le slabo izkoriščena, tako so nerentabilni tako kot delavci kakor kot poljedelci. Ponekod so jih zaradi tega že državi dovolj. Ker te tovarne j začeli odpuščati iz tovarn. ne razpolagajo z zadostno kva- j lificirano delovno silo, je storilnost zaposlenih nizka, kar pozroča zaposlevanje več delavcev, kot bi jih bilo treba. Pri tem trpita kakovost in donosnost, kar povečuje še okol-nost, da je obratovanje boij obrtno kot industrijsko ter zaradi tega za zmogljivost kupcev proizvedeno blago predrago. Da bi dvignili storilnost delavcev, ki je v primerjavi z evropsko ravnijo sorazmerno nizka, so uvedli nagrajevanje po storilnosti, vendar tudi to še ne zadostuje, ker se je pri tem pokazalo, da je delavcev preveč. Mimo tega kaže nekatere tovarne preusmeriti v ko-produktivne obrate večjih industrij iste ali sorodne stroke s serijsko proizvodnjo na tekočem traku. Tako se je pričelo veliko pridruževanje posa meznih industrij večjim in s tem ustvarjanje kombinatov. Tako pridruževanje in združevanje pa je koristno samo, če je dobro proučeno s stališča ciljev, ki naj bi jih doseglo. Združevanje zaradi reševanja nedonosnih obratov temu cilju ne ustreza in se ga je tre- upravičena. Začetne težave so bile skoraj nujne, kakor spremljajo ovire vsako novo ustanovo, ki si šele utira pot. Šele skušnje odpirajo jasen pogled in pokažejo na ovire, ki jih je treba sporazumno odstraniti. Tega nihče tako dobro ne ve kakor pogajalci na mednarodnih gospodarskih razgovorih. Ostale odvečne delavce naj bi preusmerili v tiste stroke, ki še niso dovolj razvite in skrbeli za izvežbanje. Končno pa naj bi tudi sploh zaustavili škodljivo psihozo bega mladih ljudi z dežele, ki je zavzela ponekod neverjetno velik obseg. R. G. čedalje bolj čuti silno breme, ki ga nalaga oboroževanje z atomskim orožjem njenim financam. Zato naj del tega bremena prevzamejo zahodnoevropske države in tako tudi z lastnimi finančnimi sredstvi sodelujejo pri vzdrževanju atomske oborožene sile. Osrednje strateško-politično vprašanje, ki dela tudi Ameriki velike preglavice, je v tem, kako naj kljub temu prenosu finančnega bremena Amerika zadrži pravico, da samo ona lahko da znamenje za uporabo atomske energije. AMERIŠKI GOSPODARSKI POLOŽAJ NI POSEBNO UGODEN Vojaški proračun Združenih ameriških držav se je zopet dvignil za nekaj milijard in dosegel 69.9 milijarde dolarjev. Kakš. no breme predstavlja to za A meriko, nam postane očitno, a-ko pomislimo, da znašajo vsi izdatki v ameriškem proračunu za bodoče leto, ki se začenja julija, 98.8 milijarde dolarjev. V načrtu ministra za narodno o-brambo je, da v novem finančnem letu zgradijo šest novih a-tomskih podmornic, ki bi bile oborožene z raketami Polaris; poleg tega pa bodo Američani zgradili še 30 novih vojnih ladij, med temi šest na atomski pogon. Amerika si dovoljuje takšne izdatke, čeprav je njen proračun za 11.9 milijarde dolarjev pasiven, saj znašajo dohodki 86.9 milijarde dolarjev, izdatki pa 98.8 milijarde dolarjev. V tem pogledu je Eisenhovver vsaj leta 1959 prekosil Kennedyja, tedaj je namreč primanjkljaj znašal 12.4 milijarde dolarjev. Ne smemo seveda pozabiti, da so demokrati, h katerim pripada Kennedy, tedaj hudo kritizi rali Eisenhovverja zaradi njegove finančne politike. Zanimivo je, da namerava Kennedyjeva vlada kljub temu primanjkljaju znižati nekatere davke. Pri tako postavljenem proračunu se mora država še vedno zadolževati. Samo plačevanje obresti na državni dolg bo v prihodnjem finančnem letu požrlo 10,1 milijarde dolarjev (v sedanjem finančnem letu 9.8 milijarde dolarjev). Glede samega gospodarskega razvoja v letu 1963 niso Američani, niti vlada ne, posebni optimisti. Po računih predsednika Kennedyja naj bi se narodni dohodek letos dvignil vsaj za 4 odsto, toda sami sodelavci sedanjega predsednika se zadovoljujejo s poviškom 3 odsto. To je seveda malo, če upoštevamo, da so demokrati med volilno agitacijo napovedovali povišanje narodnega dohodka za 5 odsto. Sam predsednik je v eni izmed svojih zadnjih izjav govoril o «zmernem gospodarskem napredovanj u». Danes je v Ameriki okoli 5.6 odsto dela zmožnih ljudi brez posla; letos se utegne ta odstotek še povišati na 5.8 odsto. KAJ NAJ DOSEŽE MERCHANT V ZAHODNI EVROPI Sodelavec nekega ameriškega tednika trdi, da predstavlja v tem trenutku sovjetska oborožena sila manjšo nevarnost za Zahod kakor de Gaullova strateška in zunanja politika, ki je preprečila pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti in teži za lastno atomsko silo. Zato si zdaj vojaška in zunanja politika Združenih ameriških držav prizadeva, da vojaško izolira predsednika de Gaulla; ta namen naj bi tudi imela ameriška politika glede snovanja večstranske atomske sile v okviru Atlanske zveze. Amerika je proti temu, da bi Francija razvila lastno udarno silo. Kennedyjev zaupnik naj bi predlagal zahodnoevropskim državam več rešitev: Postavili naj bi na noge mornarico, ki bi sestajala iz površinskih ladij; te bi bile oborožene z raketami «Polaris» in na njih bi bila posadka iz raznih držav, ki tvorijo Nato; lahko bi še naprej gradili podmornice, oborožene z raketami «Polaris»; organizirali naj bi premična evropska oporišča za rakete. Nekateri ameriški publicisti so proti večstranskim podmorskim enotam, ki bi bile oborožene z raketami Polaris tudi iz tega razloga, ker gre za podmornice, na katerih so lahko posadke enega naroda; kajti le takšna posadka se lahko med seboj sporazumeva v kritičnih trenutkih. Poleg tega so podmornice z raketami Polaris silno drage — vsaka stane 120 milijonov dolarjev — in za zgraditev potrebnih podmorskih enot bi potrebovali šest let. TUDI ZA ANGLIJO VELIKO BREME Angleški vojaški proračun predvideva letos rekordne izdatke, to je 5.1 milijarde dolarjev, kar predstavlja 7 odsto vseh angleških izdatkov. Tako visokega vojaškega proračuna Anglija doslej še ni imela v mirnem času. Angleži nameravajo namesto rakete Skybolt razviti novo raketo, ki bi jo spuščali z letala. Za graditev podmornic za prenos Polaris bodo potrošili okoli 300 milijonov funtov šterlingov (510 milijard lir); za okoli 200 milijonov šterlingov podmornic bodo zgradili v lastnih ladjedelnicah. Začeli bodo graditi 4 do 5 podmornic; vsaka bo stala 50 milijonov šterlingov (85 milijard lir); na podmornicah bo štela posadka skupno okoli 2000 mož. NEMCI SO SEVEDA SPREJELI AMERIŠKO PONUDBO Med svojim obiskom v Združenih ameriških državah je za-hodnonemški minister za narodno obrambo von Hassel izjavil v družbi, da je prepričan, da se bo navsezadnje tudi Francija priključila k večstranski atomski sili. Uradno sporočilo o obisku zahodnonemškega ministra pravi, da se obe državi zavedata važnosti njunega sodelovanja v Atlantski zvezi, časnikarjem je von Hassel dejal, da bodo Nemci brezpogojno podpirali Nato. Oborožitev Zahodne Nemčije z atomskim orožjem bi seveda še povečala napetost med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami. Rimski parlament je sprejel zakon o uvedbi nove davščine na zemljiške parcele, ki so uporabne za gradnjo poslopij. Ta novi davek na zazidljive površine (imposta su aree fabbrica-bili) ne bo državni davek, marveč občinski. Zadevni zakon je namreč samo okvirni zakon, v mejah katerega bodo posamezne občine vsaka zase dopolnjevale določbe, ki jih bodo smatrale za potrebne. V glavnem bodo manjše občine, ki niso po zakonu obvezane uvesti to davščino, lahko samostojno odločale, ali naj uvedejo to davščino. Občine bodo morale odločiti tudi o dobi, od katere se računa prirast vrednosti gradbenih parcel, ki je davčna osnova te dajatve, še tretja važna odločitev pripada občinam: določanje gradbenih predelov (po urbanističnem načrtu), od česar je odvisna odločitev v danem primeru, ali je smatrati neko parcelo za zazidljivo površino ali ne. KAJ JE ZAZIDLJIVA PARCELA Po 1. členu navedenega zakona je smatrati za zazidljivo Davek na zazidljive parcele ustvarja novo nevarnost za našo zemljiško posest ono površino, na kateri je mogoče graditi v smislu obstoječih gradbenih predpisov, ne glede ali je last enega ali več lastnikov; toda takšna parcela mora imeti poleg tega tudi določeno tržno vrednost, in sicer vsaj osemkrat višjo vrednost, kot pa je vrednost, izračunana na podlagi katastrskega donosa in ki služi za določevanje de-(Ine prenosne pristojbine. Če pa katastrski donos neke parcele ni ugotovljen, se njena vrednost ugotavlja po vrednosti okoliških zemljišč. Poleg navedenih zemljišč se smatrajo za zazidljive tudi vi-sokostebelni gozdovi, katerih vrednost se računa kot vrednost pašnika prve vrste s prištetjem vrednosti drevja; dalje je smatrati za gradbene površine tudi one, na katerih stoje ruševine, začasne stavbe ali gradnje, sezidane brez oblastnega dovoljenja; prav tako so podvržene temu davku vse povr- šine, ki so sicer pozidane, toda zadevne stavbe, začete po 1. januarju 1958, ne dosegajo niti polovice po predpisih dovoljene prostornine. Med take površine je šteti končno tudi močvirne in obrežne parcele kakor tudi vsa druga zemljišča, ki jih je mogoče uporabiti za gradnjo poslopij z izravnan jem zemlje, očiščenjem skal ali s porušen jem obstoječih gradenj. V vsakem primeru je pa potrebno, da je vrednost stavbišča ob času uvedbe davka vsaj osemkrat višja od njegove katastrske vrednosti. Nikdar pa niso podvržena temu davku zemljišča, ki so last države, dežele, pokrajine, občine, raznih občinskih podjetij, ustanov socialne narave ali za zidanje ljudskih stanovanj, delavske, sindikalne in podporne ustanove; dalje tudi ne zemljišča, ki so namenjena javnim parkom in vrtovom, državni o-brambi ali gradnji ljudskih sta- novanj, kakor tudi predeli, namenjeni industrijskim conam. Davek se pobira le ob prodaji zemljišča, ali ko se na njem začne zidati novo poslopje. OBVEZNOST IN DOPUSTNOST DAVKA To novo davščino morajo u-vesti vse občine, ki imajo nad 30.000 prebivalcev, ki so sedeži pokrajinske uprave, ki so proglašene za letovišča ali zdravilišča, ali pa, ki meje na občine z nad 300.000 prebivalci. Za naše kraje prihajajo za obvezno uvedbo tega davka v poštev Trst, Gorica, Tržič ter kak letoviški kraj v Kanalski dolini. Vse ostale občine pa niso obvezane uvesti novo davščino, imajo pa na voljo, da to store. DAVČNA OSNOVA IN MERA Občine imajo pravico izterjevati davek iz prirasta vrednosti gradbenih zemljišč praviloma za tri leta pred uvedbo te- Avstrijska vladna kriza pred razpletom Avstrijska vladna kriza, ki je nastopila kot posledica volilnega izida 18. novembra preteklega leta, se približuje zaključku. Ljudska (katoliška) stranka se je končno sprijaznila z eno izmed glavnih zahtev socialistične stranke, da namreč ostane listnica zunanjega ministrstva v rokah socialistov; po vsem tem ostane zunanji minister dr. Kreisky. Verjetno so krščanski demokrati popustili pod vtisom novega ozračja, ki je nastalo po neposrednem posegu zveznega predsednika Schaerfa v vso zadevo. Zvezni predsednik je namreč pozval k sebi kanclerja (ministrskega predsednika) in zahteval od njega pojasnila o položaju. Predsednik Schaerf je opozoril voditelje strank, naj s tako dolgim odlašanjem reševanja vladne krize ne zapravljajo u-gled svoje države v tujini in naj končno pokažejo dobro voljo. Vodstvo krščanske demokratske stranke je smatralo ta poseg predsednika države za politično potezo v prid socialistom. Poleg tega je prodrl pri vodstvu ljudske stranke vpliv bivšega kanclerja Raaba, ki je nasvetoval, naj stranka sprejme predloge, ki so jih postavili socialisti že sredi januarja, ter jim prepusti zunanje ministrstvo. Bivši kancler Raab je močno povezan z avstrijskimi gospodarskimi krogi ter je prepričan, da je važnejše, da si krščanski demokrati zopet zagotovijo čim večji vpliv v gospodarskih ministrstvih, kakor v zunanjem ministrstvu. Tako bo krščanskim demokratom pripadlo novo ministrstvo, to je ministrstvo za zunanjo trgovino, ki ga bodo ustanovili z združitvijo raznih trgovinskih sekcij po drugih ministrstvih, kakor v ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za trgovino. Bivši kancler Raab je mnenja, da so si krščanski demokrati tako zagotovili vpliv tudi na razvoj trgovine z vzhodnimi državami, pa tudi na pogajanja za pridružitev Avstrije Evropski gospodarski skupnosti. V rokah krščanskih demokratov bo tudi finančno ministrstvo ter ministrstvo za trgovino in gospodarsko obnovo; tako bodo krščanski demokrati obvladali skoraj vse gospodarsko področje razen ministrstva za industrijo, ki bo ostalo socialnim demokratom; ti bodo Plače jeklarjev v ZDA in drugod Ameriški zavod za železo in jeklo je sestavil pregled prejemkov jeklarskih delavcev v raznih kapitalističnih deželah. Iz tega izhaja, da stane jeklar delodajalca v Združenih državah 3,99 dolarja na uro, v Zahodni Nemčiji 1,37 dol., v Franciji 1,11 dol., v Italiji 1,04 dolarja, v Luksemburgu 1,47 dol., v Holandiji 1,40 ter na Japonskem komaj 63 stotink dolarja. Ameriški kovinarski delavci zaslužijo 2i/2 do 6-krat toliko kot njihovi tovariši v ostalih državah. Ameriški kovinar prejme povprečno 3,50 dolarja na uro v gotovini, ostalo pa v dodatnih ugodnostih, kot so pokojnina, zavarovanje, podpora za brezposelne idr. To pomeni, da prejme 88 odstotkov tega, kar izda zanj gospodar, v denarju, ostalih 12 odsto pa gre za razne socialne dajatve. Italijanski kovinar pa prejme od celotnih izdatkov podjetja za delovno silo v gotovini le 68 odsto, ostalih 32 odsto pa v obliki socialnih zavarovanj. Belgijski kovinarji prejemajo v gotovini 82, v socialnih zavarovanjih pa 18 odsto svoje plače. «Ameriški kovinarski delavec — ugotavlja gori navedeni zavod — prejme več za podporo v primeru nezaposlenosti kot pa polno zaposlen kovinar v kateri koli evropski ali azijski državi.* Drugo je seveda vprašanje življenjskih stroškov. ga zakona v občini (torej od 1.1.1961), v posebnih primerih pa tudi za deset let nazaj (1.1. 1964). Davčno osnovo predstavlja ne morda vrednost navedenih parcel, pač pa samo prirast vrednosti, za katero narašča vsako mestno zemljišče od leta do leta. Tako so v sredi Trsta stala takoj po vojni od 8.000-12.000 lir, danes jih pa že težko dobiš po 50.000 lir kv.m. Davek zadene torej razliko okrog 40.000 lir pri kv. metru. Za prvo obdavčitev pa velja kot izhodišče 8-kratna vrednost katastrskega donosa, ki se odšteje od tržne vrednosti zemljišča ob času obdavčitve (n.pr. 1.1.1964); ta tržna vrednost pa služi kot izhodišče za kasnejšo obdavčitev. Na tako dobljeno razliko občina predpiše svoj davek, ki gre od 15 do 50 odsto vrednosti prirasta, to je, čim večji je odstotek prirasta na osnovno vrednost zemljišča, tem višja je davčna stopnja. DVOREZEN NOŽ ZA NASO POSEST Izven dvoma je, da je ta dav- (Nadaljevanje na 2. strani) vodili tudi ministrstvo za notranje zadeve. Novo koalicijsko vlado sestavlja kancler Gor-bach. ZSSR proti pridružitvi Avstrije Agencija «Tass» poroča iz Moskve, da bi bila pridružitev Avstrije Evropski gospodarski skupnosti nezdružljiva z nevtralnostjo Avstrije. S takšnim korakom bi se Avstrija pridružila zahodnemu bloku NATO, ki je naperjen proti Sovjetski zvezi. Državne Evropske gospodarske skupnosti bi rade vpregle Avstrijo v vojni voz. Pridružitev Avstrije bi bila proti določbam avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. V smislu te pogodbe ne sme Avstrija sprejeti nobene mednarodne obveze, ki bi lahko dovedla posredno ali neposredno do političnega in gospodarskega zavezništva z Nemčijo. V FRANCIJI OSTRA BORBA PROTI INFLACIJI Francoska vlada se je odločila za ostro borbo proti inflaciji in ne dovoljuje več zvišanja cen. Pripravljena je dovoliti večji uvoz živil iz tujine Življenje med prahom in stroncijem Pusta smo vendar pokopali in dušni pastirji so že potrosili pepela na glave svojih ovčic. «Me-mento homo, quia pulvis es...» Spomni se človek, da si prah. človeku iz atomske dobe se zdita sam obred in sestava tega svečanega opozorila na prah in smrt že zastarela. Živimo v času, ko bi se morda bolj prilegel klic: Zemljan, ne pozabi, da plava nad teboj noč in dan stroncij 90, atomski prah. Vsak hip ga lahko spomladanska ploha potegne za seboj nad njive in travnike, ki ti dajejo kruha in mleka. Morda je stroncij že v mleku, morda so se krave že napasle trave, okužene z radioaktivnimi snovmi... In če je tako, morda so se vaši dojenčki, mlade matere, ki nočete ali ne morete dojiti svojih malčkov, že nasrkali stroncija in ga bodo vse življenje nosili v svojih kosteh. Tako hudo še ni, lahko pa bo, ako se v Ženevi ne sporazumejo, da bodo res prenehali s poskusnim razstreljevanjem aiom-skih bomb. Poročilo italijanske komisije, ki meri po svojih postajah množino radioaktivnih snovi v zraku in stroncija v mleku, pravi, da se je v mesecu januarju množina stroncija v mleku že približala količini, ki postaja človeškemu zdravju škodljiva, a je nato na srečo pričela padati. Naše mlade matere so se letos torej lahko še mirno vrtele za pust. Lahko so zadovoljne. Angležinje jim verjetno zavidajo, saj so le težko skrivale svoj notranji nemir za pustnimi maskami. Ni jim dala miru uganka, zakaj vendar angleške opazovalne postaje tako dolgo odlašajo s poročilom o količini stroncija v mleku. Niti za leto 1962 ni zadevnega poročila in angleška javnost vendar dobro ve, da so atomske eksplozije zaradi obnovitve jedrskih poskusov proti '<■oncu leta 1961 sprostile nove količine stroncija, ki se je povečini že moral spustiti na tla. Koliko je tega stroncija? Ali morda več kakor leta 1959 po atomskih eksplozijah v letu 1958? Če bi instrumenti pokazali, da je v mleku preveč stroncija, potem bo prišlo mleko v prahu zopet do veljave in Angleži bodo segli po njem posebno v nekaterih okrajih, kakor v Devonu, Wallesu, Lakeu in na Škotskem, kjer močne plohe prinašajo s seboj večje količine radioaktivnih snovi iz ozračja kakor drugod po Angliji. In če mleka v prahu ne bo dovolj? Potem bodo mleko, oku-ženo s stroncijem 90, prečistili s posebnim postopkom, ki so ga že proučili v Ameriki in na Angleškem. Angleži so se tudi odločili, da postavijo prvo večjo čistilnico, ki bo za zdaj samo poskusna. Ugotovili so tudi, da se kalcij in stroncij 90 med seboj pobijata in da stroncij teže prodira v živila, ki so bogata s kalcijem. Koliko takšnih čistilnic bi morali posejati po vsem svetu, aJco bi hoteli prečistiti s stroncijem okuženo mleko! Učenjaki in gospodarstveniki še danes dvomijo, da bi bila ta obramba proti radioaktivnim snovem v živilih izvedljiva, ko se ozračje zastruplja samo z atomskimi poskusi, kaj pa ko bi se nad našimi glavami sprožila resnična atomska vojna? Naša rešitev je samo v naraščajočem odporu proti jedrskim poskusom in uporabi atomskega orožja, ki se po vsem svetu vedno bolj širi. In pred valom svetovnega javnega mnenja niso dolgo zdržali še tako premeteni drzni in nečloveški državniki. —Ib— Stran 2 MEDNARODNA TRGOVINA Bogat spored 65. veronskega velesejma POSLANSTVO ZETA HRU-' SCOVA V ITALIJI. Zet pred-.,. . . . sednika Hruščova Aleksej Adju-|ilstu’ .bo„od 10■ d° 19. marca v bej, ki je glavni urednik veli- |V"F“, ®°- mednarodni sejem kega sovjetskega lista «Izvesti-1 IKrijedelstva ,ln živinoreje, ki soja«. se že delj časa mudi v Ita- dl med najvažnejše prireditve liji. Poleg Rima si je ogledal Ite v[ste Y Evropi. Ves čas sej-Neapelj, obiskal pa bo tudi Fi-1 *?0, odPrt. XVI. salon polje- renče, Milan in Benetke. O tem I Celjskih strojev, na katerem bo-nenavadnem obisku ugibajo se-1 ,, razstav}Jate svoje zadnje mo-veda zlasti dopisniki raznih li- dele najvecje industrije teh stro-stov. Tako poroča dopisnik za- iev svxet;u- iz Združenih dr-hodnonemškega lista «Frank- zav’ Nemčije, Francije, Anglije furter Allgemeine Zeitung» iz Im c,..° x.z JaP0I}ske> ki sodi v Rima, da v rimskih katoliških I kmetij ski mehanizacij i med naj-krogih domnevajo, da namera-1 naPrednejse dežele sveta. Eno va Adjubej posredovati, da bi najmočnejših industrijskih podse razgovori med Kremljem in na Japonskem bo razsta-Vatikanom nadaljevali. Neka vi- X.11® celoten program svojih po-soka osebnost v Vatikanu naj I tiedelskih strojev, bi bila dala pobudo za te sti-1 V okviru veronskega sejma ke, ki naj bi dovedli do ure-1 bo prvič letos tudi razstava se ditve odnosov med Moskvo in I men, kjer bodo razne italijan-katoliško cerkvijo. Domneva, Iske tvrdke razstavile semena za da bo Adjubej a sprejel sam pa-1 krmila, povrtnine, semenska ži-pež, ni nila potrjena. I ta (pšenica, hibridna koruza NENAVADEN KANDIDAT ^ ra.znih vrst Dne 1S- marca JUŽNIH TIROLCEV. Vodstvo °° XerJetn? sestanek «Pododse-južnotirolske ljudske stranke \e\ka Evropske gospodarske skup-postavilo za senatnega kandidk- ?T0S* :za. vovrtnmska semena». ta v bocenskem volilnem okrož- J Naslednjega dne bo imelo Ita-ju svojega bivšega glavnega ta j- j ll'iansko združenje pndeloval-nika Staneka, ki je zaprt že 20 cev m selekciomstov semen, ki mesecev pod sumom, da je so-1 kma. SV0J s®dez v ?olog?1l zas? deloval pri pripravi znanih a- danJe vseh svojih vodstvenih tentatov na električne opornike. I ,or?anov' Takoj za tenl b.° Vodstvo stranke zanika to in I ved-no ,v sejemskih prostorih trdi, da je 63-letni Stanek pri- s^anle inozemskih m Italijan-staš miroljubne politike. Poleg I sklb °Peraterjev, ki bodo pnsot-tega je bolehen in oblasti od-1nl na se-Jmu-lašajo s sodno razpravo proti I °d ostalih prireditev naj o-njemu. Vodstvo stranke pravi, I menimo najvažnejše: 10.-12. da je njegova človeška dolž^ I marca mednarodni konjski se-nost, da se tako zavzame zanj. I 7em>" ~ 13- do 15. marca medla senatnega kandidata v bri-1 narodni svinjski sejem; — 16. ksenškem okraju kandidira Da-1 do 19. marca mednarodni sejem vid Kofler. Stanek in Koller I Soveje živine. Poleg tega pa bo naj bi nadomestila dosedanja Ives čas sejma poslovala tržna senatorja Tinzla in Sanda I razstava perutnine in malih ži- OD KOD PRIHAJAJO ATEN- Vali’ vštfvši tudi male kožuhar- 1 je in okrasne ptice. V okviru SEJEMSKE PRIREDITVE V PADOVI Zeitung, da so trije izmed sed-|sfce in nevMampshirske pasme. mih študentov, ki so jih aretirali, ko so hoteli vtihotapiti v Italijo razstrelivo, imeli stike z nekdanjim docentom univerze ■ ,__. . v Innsbrucku Norbertom Bur-1 . Ze , ni Je, tradicionalni pa-gerjem, ki je ušel aretaciji. Ita- d°vaifki mednarodni velesejem lijanski listi pripominjajo, dahbudil izredno zanimanje povedita notranje ministrstvo in I f krogov 3n občinstva. Na osrednjo upravo avstrijske po-1 t.mO.OOO kv.m razstavnega pro-licije dva socialista in da mo- J® razstavljalo skupno 3 rata torej biti dobro o vsem I ?lso,c J?4* P?dJ.e|:1J> od te§a ^065 obveščena. Po poročilih z Du-1 !z t^™5' Obiskovalcev je bilo naj a vodi tajno organizacijo 11 >129.000, med njimi 17.700 ino-BAS (Befreiungs - Ausschuss Z0mcey. Spričo tega prireditelji Suedtirol), to je osvobodilni od-1 VPravJceni° pncatoujeijo, da bo bor za Južno Tirolsko bivši I esejem, ki bo od 31. maja nemški general Rudolf Konrad. I , 'un“a letos> prekosil Ta je do leta 1938 vodil odde-1 lanskega. V jeseni pa bosta na lek za nemško vojaško proti-1 seJe™skem prostoru še dve po-špijonažo v Avstriji, v zadnjih I membni prireditvi. Od 14. do letih je navezal stike z bivšimi I20- oktobra bo zborovanje in alpinci «Edelweiss», to je z biv-1 raf?tava o notranjih prevozih,. Šimi borci, ki danes delujejo I vskladiščevanju ter o javnih u-v Avstriji, Zahodni Nemčiji in I slusah. Od 5. do 8. decembra na Južnem Tirolskem. Omenje- j Pa “° razstava perutnine, skupni Burger omenja v pismu na Ino s prikazom opreme in po-zveznega predsednika Schaerfa I trebščin za perutninarstvo ter da so člani odbora BAS prav I Perutninsko trgovino, bivši nemški vojaki. | , Privlačnosti letošnjega dunajskega velesejma V nedeljo, 10. marca se prične NAGRADA ZA MIR PRIZNANA PAPEŽU. Iz Švice poročajo, da je ustanova Evgenij Balzan za mir, človekoljubje in bratstvo med narodi podelila nagrado za mir za leto 1963 pa-177. mednarodni velesejem na pežu Janezu XXIII. Papežu je I Dunaju, ki sodi ne le po tradi- bila ta nagrada podeljena za j ciji, marveč tudi po svoji pestro- njegovo prizadevanje za brat-1 sti in številu tujih in domačih stvo in mir med narodi; za I razstavljavcev med najprivlač- bratstvo m pomiritev med na- j ne j še gospodarske prireditve rodi je zlasti prispeval v pre-1 Srednje Evrope. Od 4868 pod-teklem letu, ko je povabil pred-1 jetij, ki bodo prisotna na du-stavmke drugih krščanskih ve- j najskem sejmu, jih je 1959 iz tu-roizpovedi, pravoslavne in pro-1 jine. Najštevilneje je zastopana testante, da bi prisostvovali ve-1 Zahodna Nemčija, kar je razum-soljnemu cerkvenemu zboru in I ljuvo spričo soseščine pa tudi na njem sodelovali. Utemelji-1 perspektive, da se Avstrija pri-tev pravi dalje, da je tako omc-1 druži Evropskemu skupnemu gočil med pripadniki teh vero-1 trgu. častno je zastopana tudi izpovedi in katoličani večje spo-1 Vzhodna Nemčija ter druge so-razumevanje, ki bo imelo v pri-1 cialistične države, zlasti Sovjet-hodnosti pomembne posledice, j ska zveza, češkoslovaška, Polj-Predsednik republike Segni in j ska idr. Od prekomorskih dežel predsednik vlade Fanfani sta I bodo prisotne Združene države, papežu čestitala ob tej prilož-1 Izrael, Jaoonska in Maroko. nosti- I V razstavni palači ter na sej- ZAKAJ STA SE ZOPET SPR-1 mišču bodo razporejene posa-LA ADENAUER IN ERHARD. j mezne razstave, ki si jih bo mo-Po poročilih iz Bonna sta se | goče ogledati ves čas velesejma kancler Adenauer in podkanc- j (10.-17. marca) od 9. do 18. ure. ler prof. Erhard, ki je hkrati IV okviru razstave ((Tkanine in tudi minister za gospodarstvo, I moda« bodo razstavljeni tudi zopet sprla. To naj bi bil že I kožuhovina, igrače, športno o-enajsti spor med tema dvema I rod j e itd; obenem pa se bodo političnima osebnostima, ki I ves čas sejma ves dan vrstile pripadata isti stranki, to je hi modne revije. Za vse bo zani-krščanskodemokratski uniji. Dalmiva tudi razstava pohištva, ka-imata različne poglede glede I kor tudi prikaz tehnike, indu-Evropske gospodarske skupno-1 strije in obrti. Zase je prikaza-sti in zunanje politike, je žel no poljedelstvo s predvajanjem znano. Dr. Adenauer se navdu-1 kmetijskih strojev, razstavami Suje za de Gaullovo politiko, I pitane živine, semen, hranil in medtem ko se prof. Erhard na-1 poživil ter pokušnja vin. Prav giblje bolj k Angležem in Arne-1 posebno privlačna bo lovska ričanom; sicer se v začetku kot | razastava z najlepšimi trofejami pristaš svobodne trgovine ni posebno zavzemal za Evropsko gospodarsko skupnost. Dr. Adenauer je pismeno opozoril prof. Erharda, ki se je na lastno pest udeležil najnovejših posvetovanj predstavnikov držav EGS v Bruslju, naj se ne meša v zadeve, ki sodijo v pristojnost zunanjega ministrstva. Prof. Erhard je namreč v Bruslju pripravljal tla za nove stike z Veliko Britanijo, ki jo je predsednik de Gaulle odbil. Minister za gospodarstvo je prav tako rezko odgovoril kanclerju Adenauerju, da se je vselej ba-vil z omenjenimi vprašanji in da je v Bruselj odpotoval s pristankom zunanjega ministra Schroederja; ta je sicer znan tudi kot anglofil. V političnih krogih domnevajo, da hoče kancler Adenauer predstaviti javnosti prof. Erharda kot nediscipliniranega državnika in mu tako preprečiti možnost, da postavi svojo kandidaturo za kanclersko mesto po odstopu dr. Adenauerja. ZOPET POGAJANJA O BERLINU. Po petih mesecih, odkar so bili prekinjeni diplomatski razgovori med Sovjetsko zvezo in Ameriko glede rešitve berlinskega vprašanja, bodo zdaj zadnjih 10 let. Za okrepčilo bo i poskrbelo dobro založeno gostišče z dunajskimi in drugimi specialitetami, izvrstnim avstrijskim pivom ter najizbranej širni vini. Vsi zunanji obiskovalci imajo pravico do popusta na avstrijskih železnicah in avtobusnih progah. BORBA PROTI DUMPINGU V NEMČIJI Zvezna vlada je sklenila izdati odredbo glede plačila dodatne carine na uvoz ferokroma in feromangana, ki bi jih dobavljali iz tujine po dumpinških cenah. Japonska vlada pa je s svoje strani obljubila, da bo preprečila nadaljnje dobave teh surovin v dumpingu. Spričo tega je bila navedena odredba uveljavljena samo za primer, da bi navzlic obljubi Japonska še vedno izvažala pod ceno. 10 milijard za igračke Na milanskem velesejmu je bil od 23. do 28. februarja I. mednarodni salon igrač, ki je zbudil živo zanimanje med poslovnimi ljudmi, dočim široko občinstvo ni imelo dostopa na razstavo. Na 5000 kv. m paviljona 25 je nad 300 italijanskih in tujih tvrdk razstavilo svoje najnovejše izdelke za najmlajše. S to svojo pobudo je milanski velesejem dopolnil v Italiji to, kar v drugih državah že dlje časa z uspehom izvajajo. Tako ima Zahodna Nemčija svoj tradicionalni sejem igračk v Nuernbergu, Francija v Lyo-nu in Španija v Valenciji. Igračke so za Italijo vedno bolj: pomembno izvozno blago. Lani so izvozili v tujino za okrog 10 milijard lir igračk od celotne proizvodnje, ki je znašala 32 milijard lir. Med vsemi italijanskimi igračami so v tujini najbolj cenjene punčke, zatem pa okraski za božično drevo. ■ -i L _____ zopet navezali stike glede tega vprašanja med obema državama. Tako se glasi sporočilo iz ameriškega zunanjega ministrstva. Sovjetsko zunanje ministrstvo je bilo obveščeno, da so Američani pripravljeni na obnovitev stikov glede tega vprašanja; vendar ne pojde za prava pogajanja, temveč samo za razgovore, ki naj bi razčistili gledišče obeh držav. Američani želijo, da bi se razgovori začeli med sovjetskim poslanikom v Washingtonu A. Dota rininom in zunanjim ministrom D. Ruskom. Sovjetska diplomacija se glede kraja razgovorov še ni odločila. Amerika je o tem obvestila zahodne države; nemški kancler Adenauer ni več tako nasproten razgovorom kakor poprej. Američani še niso bili obveščeni o tem, ali nameravajo Rusi povezati razgovore o Berlinu z vprašanjem sodelovanja Zahodne Nemčije v sistemu večstranske oborožitve z atomskim o-rožjem pod okriljem NATO. Rusi so bili vselej proti temu, da bi Amerika privolila v sodelovanje Zahodne Nemčije pri nadzorstvu nad atomskim orožjem. Izdelki tovarne «Krn» na tujih trgih Med mnogimi novimi tovarnami po Primorskem je lani opozorila nase tovarna pohištva «Km» v Klavžah. Prvič je nastopila kot izvoznik v širšem obsegu ter izvozila za 120.000 dolarjev svojih izdelkov. Za letos pa si je vodstvo podjetja zadalo nalogo izvoziti za 130.000 dolarjev pisarniške opreme in drugega pohištva; v januarju so izvozili že za 19.000 dolarjev, to je več kot lani v prvih treh mesecih. V Zahodni Nemčiji, > Švici 4it Angliji so zde--cenjene njene pisalne mize, ki po svoji izdelavi kakor tudi ceni lahko konkurirajo izdelkom iz drugih dežel. Na Angleško bo tovarna pošiljala okrog 2500 razstavljenih pisalnih miz letno, v Londonu pa jih bo sestavljal njen delavec. Najživah-nejši je izvoz v Zahodno Nemčijo, kjer ima tovarna dogovor z nekim podjetjem glede kooperacije; «Krn» dobavlja lesene dele, nemška tvrdka pa železne in tako skupno izdelujeta pisarniško pohištvo, ki ga odkupujejo velike trgovske hiše. Lani je tovarna začela izvažati gospodinjske stolčke, ki jih bo letos izvozila 30.000 samo v Nemčijo. Poslovni partner v Nemčiji je tudi ponudil, da se dosedanje sodelovanje razširi še na nove predmete — zlasti na posebne tipe delovnih miz — za nadaljnjih 50.000 dolarjev. VII. beograjski sejem tehnike Za mednarodni sejem tehnike (od 24. maja do 2. junija) v Beogradu vlada med podjetji že danes veliko zanimanje. Mnogo jih je že zagotovilo svojo udeležbo, druga pa se na to pripravljajo. Vse kaže, da bo po razstavljenih artiklih iz Jugoslavije, pa tudi iz tujine letošnja razstava zasenčila vse dosedanje ter da bo prinesla mnogo tehničnih no. vosti. Mnoga jugoslovanska podjetja, ki so se združila, zahtevajo zase mnogo več prostora kot lani. Podjetje «Maris» iz Maribora bo razstavilo najnovejše električne aparate za gospodinjstvo, gostinstvo in ladjedelništvo; zagrebško «Bratstvo» bo pokazalo najnovejše avtomatske vrtalne, Tezkalne in brusilne stroje. «Te-ieoptik» iz Zemuna se bo kosal s tujimi podjetji s svojimi manometri, termometri, amperome-tri za avtomobilsko industrijo ter stetoskopi, tonometri in toplomeri za medicino itd. Več sejemskih dni je posvečenih posameznim vprašanjem, kot so: Dan orodnih strojev, dan barvne metalurgije, dan avtomatizacije in mehanizacije itd., na katerih bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki z referati in diskusijo. ODHODI LADIJ IZ TRSTA «TRŽAŠKI LLOYD» Proga Indija-Pakistan: «Perla» — okrog 11. 3. Proga Zahodna Afrika-Kongo-Angola: m/l «Aquileia» — okrog 26. 3. Proga Daljni vzhod: m/l «1-sarco» — okrog 30. 3. DRUŽBA «ITALIA» Proga Severna Amerika: m/1 «Saturnia» — 6. 3. Proga Južna Amerika: «Nerei-de» — 10. 3. «JUGOLINIJA» Proga Daljni vzhod-Japonska : m/l «Lovčen> — 11. 3. Proga Perzijski zaliv: m/l «Učka» — 25. 3. «SPLOŠNA PLOVBA» Proga Južni Atlantik: m/l «Bled» nride v Benetke 11. 3., v Trst 16.3. in v Split 22.3. — m/l «Bohinj» prispe 9. 3. v Santos, 18. 3. v Montevideo in 21. 3. v Buenos Aires. — m/l «Zelengo-ra» je 5. 3. odplula iz Takoradija v Lome in Port Harcourt. — m/l «Bovec» pride iz Benetk v Trst 8. 3. V JUGOSLAVIJI GRADE 25 LADIJ ZA ZSSR Ladjedelnice «3. maj» na Reki, «Uljanik» v Puli ter «Split» v Splitu so prevzele naročila za zgraditev 15 petrolejskih ladij po 20.800 ton ter 10 tovornih ladij po 12.000 ton, ki jih je v Jugoslaviji naročila Sovjetska zveza. Prva petrolejska in prva tovorna ladja bosta izročeni že prihodnje leto; ostale ladje pa morajo biti dokončane do konca leta 1966. LADJI ZA ARGENTINO IN GRČIJO. — Konec februarja je argentinska družba cEmpresa Lineas Maritimas Argentinas» iz Buenos Airesa prevzela novo 10.500-tonsko m/l «Rio Corrien-tes», ki je bila zgrajena v Jugoslaviji. Na prvi vožnji je prišla v Trst, kjer bo naložila mnogo blaga za Argentino. To je že tretja ladja, ki so jo jugoslovanske ladjedelnice zgradile za Argentino. V ladjedelnici «3. maj» na Reki so splavili m/l «Dimitrlos» s 14.000 ton nosilnosti, ki jo je naročila v Jugoslaviji grška družba «Fafalios» s sedežem v Londonu. LANI JE PRIŠLO NA REKO NAJVEČ ITALIJANSKIH LADIJ. Med tujimi trgovskimi ladjami, ki so lani priplule v reško pristanišče, je bilo 282 italijanskih, s čimer je zavzela Italija med tujimi državami prvo mesto. Samo jugoslovanske ladje so izkazale še večje število privezov, in sicer 848. Pospešitev industrializacije na jugu V prihodnjih štirih letih se bodo industrijske investicije na italijanskem jugu dvigale od leta do leta za 12 odsto. Združenje italijanskih industrij cev (Conf-industria) je mnenja, da se bo obseg investicij na jugu dvigal v tem razmerju, medtem ko bodo ostale investicije v severnih predelih Italije na stari ravni. Investicije v južni Italiji bodo naraščale predvsem za proizvodnjo reprodukcijskega materiala. Tako predvidevajo ,da bo južna Italija razpolagala leta 1965 z 42 odsto celotne proizvodne zmogljivosti za surovo železo (sedaj je na jugu 29 odsto železarske zmogljivosti); prav tako se bo povečala tudi zmogljivost jeklarn, in sicer do trenutka, ko bo na jugu 26 odeto celotne italijanske jeklarske industrije ((danes je tamkaj le 11 odsto zmogljivosti) Razvoj v to smer bo zajel tudi ostale industrijske veje: leta 1965 bo jug proizvajal 32 odsto umetnega amoniaka (danes 14 odst) in 13 odsto kemij sko-farmacevt-skih proizvodov (danes 9 odsto). Proizvodnja solitrne kisline in metanola, ki je danes na jugu sploh ni, bo do leta 1965 dosegla 16 odnosno 44 odsto celotne italijanske proizvodnje. Končno bo proizvodnja stekla dosegla 35 odsto (danes 33 odsto). Za razvoj teh dejavnosti so na jugu še c«tlo boljši pogoji kakor na severu. Za ostale industrijske veje pa ne kaže, oa bi se odločile za nove obrate na jugu. Tako bo ostala proizvodnja orodnih strojev na jugu pri 5 odsto, proizvodnja avtomobilov pri 4,5 odsto, proizvodnja kmetijskih strojev pri 7 odsto, proizvodnja bombažnih tkanin pri 5 odsto in proizvodnja gotovih oblačil pri 13 odsto celotne proizvodnje v državi. X. KONGRES LANU Danes se je pričel na ladji «Saturniji», ki pluje iz Trsta Neapelj, X. kongres izdelovalcev in grosistov platnenih izdelkov. Osnovni predmet razpravljanja bo ((Prispevek obveščevalnih sredstev k proizvodnji in pro da.ii». Ob postanku v Benetkah (6.3.) in v Palermu (9.3.) bo na «Saturniji» modna revija katere se bodo udeležile vodilne modne hiše v Italiji ter najvaž nejše tovarne lanenih izdelkov. Ob zaključku kongresa (10.3) bo razdelitev zlatih medalj novinarjem, ki so se najbolj odlikovali v poročilih, ki se tičejo lanenih izdelkov. Ibriatni e=~- UTRINKI DRAŽJIA STANOVANJA ZARADI NOVEGA DAVKA. Na vprašanje dopisnika nekega milanskega lista sta dva znana stavbena strokovnjaka izrazila svoje prepričanje, da bodo cene stanovanjem poskočile, čim bo začel veljati novi zakon o zazidljivih zemljiščih. Ing. Fedeli je mnenja, da bodo cene poskočile vsaj za 8 odsto, kolikor znaša naj nižja davčna mera po novem zakonu. ZANIMIVA PROPAGANDA PROTI KAJENJU. V Franciji posluje center za propagando proti kajenju, ki si prizadeva, da bi čim več ljudi opustilo kajenje. Pod vplivom delovanja te u-stanove je do zdaj v Franciji to storilo že 28.633 ljudi, med temi tudi več zdravnikov. Ta ustanova priporoča kadilcem posebno kuro oziroma poseben postopek, tako da se polagoma odvadijo kajenju. Končno ne čutijo več potrebe po nikotinu. Vodstvo te ustanove poziva vse tiste, ki bi se radi odvadili kajenja, naj se obrnejo nanjo za nasvet (Naslov: Centre de Propagande An-titabak, serv. 182 G, 92, boul. Se-bastopol, Pariš.) UMRLJIVOST OTROK V ITA-LIJI PADA, je ob priliki dneva matere in otroka ugotovil prof, Caronia, predsednik ustanove za zaščito matere in otroka (ONMI). Leta 1926 je v Italiji umrlo v prvih letih 157,5 otrok na vsakih tisoč, leta 1958 48,2 in leta_ 1961 40,1 otrok na vsakih tisoč, v severni Italiji je umrljivost otrok še nižja, to je 30,4, v južni Italiji pa 49,6. Mnogo zaslug gre za to prav ustanovi ONMI, ki nudi otrokom socialno in zdravstveno pomoč. PODRAŽITEV MLEKA — Veroni so na sestanku predstavnikov proizvajalcev in prodajal cev mleka ter potrošnikov skupno z zastopniki občine sklenili podražiti mleko od 80 na 90 lir liter, v Turinu je odbor za cene odločil, da se cena pasteriziranemu mleku dvigne od 85 na 90 lir, homogeneiziranemu mleku pa od 95 na 100 lir za liter. — V Aquili pa je o povišanju odločil kar prefekt sam, in sicer bo stalo odslej v «beli coni« pasterizirano mleko 90 lir za liter, za dostavo na dom pa še pet lir več; izven «bele cone», kjer mleka ne pasterizirajo, bo pa stalo 75 lir za liter. Nevarnost za našo zemljiško posest (Nadaljevanje sJl. strani) SALON OTROKA Že petič bo letos vodstvo velesejma v Milanu priredilo razstavo vsega, kar potrebuje otrok za svoj telesni in duševni razvoj. V. salon otroka, ki je namenjen nele poslovnim ljudem, ampak predvsem staršem in otrokom, bo razdeljen na 11 odsekov: prehrana, higiena, oblačila, igrače, šport, oprema, vzgoja, tisk, prireditve, turizem, poklicna napotitev in štednja. To vse bo razstavljeno na 12.000 kv. m prostora; nadaljnjih 5000 kv. m pa bo na men j enih otroškemu igrišču. Razstava bo od 22. maja do 2. junija. ščina v bistvu pravična, ker hoče zadeti predvsem zelo imo-vite sloje in špekulante z zemljišči. Občine bodo odslej manj navezane na državno pomoč pri izvajanju svojih gradbenih načrtov in bodo lahko gradile v prid najpotrebnejših občanov. To velja tudi za Trst, kjer je v središču mesta še sila veliko nepozidanih parcel ali nizkih hiš, čeprav so po urbanističnem načrtu predvidene na onih mestih visoke stavbe. O malokaterem zakonu se je v notranjosti Italije vlekla o-stra polemika tako dolgo kakor prav o zakonu glede obdavčenja zazidljivih parcel. Razumljivo je, da so se mu upirali prizadeti zemljiški posestniki okoli mest, toda ne glede na sloj, ki ga bo zakon zadel, je to njegovo besedilo preveč prožno in raztegljivo ter daje občinam, ki navadno niso pri obdavčevanju posebno obzirne, preveč oblasti v roke. Pri nas na Tržaškem in Goriškem pa utegne imeti ta zakon še posebno hude posledice za naše domače gospodarstvo. Tod je zemljiška posest povečini v rokah našega malega človeka, oblast, občinska namreč, ki davek odmerja, pa je v rokah ljudi, ki niso nikdar v preteklosti pokazali razumevanja za težave naših ljudi. Tako se na primer tržaška občina oziroma mesto vedno bolj širi in širi čez sloven- sko zemljo, ki jo oblasti razla-ščajo za vse mogoče namene proti nizkim odškodninam. Naš človek bije večni boj za ta košček zemlje, na katerem še živi. Poudarjamo, gre za posest male. ga človeka in ne morda špekulantov v zemljiščih. Naš človek še v veliki meri živi od zemlje kot vrtnar ali kmetovalec. Dosedanji način razlaščevanja naše zemljiške posesti vliva našemu človeku nezaupanje do oblasti in tako tudi glede izvajanja novega zakona. Doslej je bilo razlaščene na milijone kvadratnih metrov naše zemlje za najrazličnejše potrebe, pogosto tudi za ustanove, ki niso «javno. koristne*, in sicer na podlagi zakona iz prejšnjega stoletja. Novi zakon daje občinskim u-praviteljem možnost zadeti z e-nim mahom vso našo zemljo v tržaški okolici. Če bi uvedli izhodno cenitev za 10 let nazaj, nam lahko nabijejo na vsa zemljišča do 50 odstotkov davka od prirastka vrednosti. To bi pome, nilo, da noben naš kmet ne bi mogel več zase ali za svoje otroke zidati stanovanja, niti ne prizidavati ali dvigniti svoje skromne hiše, ne da bi odštel občini zahtevanega davka. To bi bila najhujša krivica prizadeta našemu malemu posestniku. Dolžnost naših predstavnikov na občini, pokrajini, deželi in tudi v parlamentu bo, da pravočasno zavarujejo naše ljudstvo pred to nevarnostjo. Odškodnina žrtvam nacizma Kot je znano, je bil pred časom v rimskem parlamentu odobren dogovor med Italijo in Nemčijo glede izplačila odškodnine vsem, ki so bili iz političnih ali rasnih razlogov internirani v zloglasnih nacističnih taboriščih. Za okrog 35.000 prizadetih v vsej Italiji je na razpolago vsota okrog 6 milijard lir. V Trstu se je kot drugod v državi sestavila posebna organizacija v zaščito koristi nacističnih žrtev. Računa se, da je bilo v nacističnih taboriščih okrog 3000 Tržačanov. Sedaj si organizacija prizadeva, da bi bila med nacistična taborišča priznana tudi rižarna pri Sv. Soboti, kjer je bilo zaprtih na tisoče političnih preganjancev, od katerih je velik del našel smrt v njenih pečeh. Tudi Jugoslavija si prizadeva, da bi zagotovila jugoslovanskim deportirancem v Nemčijo in drugim žrtvam nacizma primerno odškodnino, že pred dobrimi 9 meseci je jugoslovanska vlada poslala zadevno zahtevo v Bonn, vendar doslej ni prejela nobenega odgovora. To je povedal na tedenski tiskovni konferenci načelnik tiskovnega oddelka tajništva zunanjih zadev v zvezi z Adenauerjevo izjavo, da bo Zahodna Nemčija plačala reparacije, ki jih ima za časten dolg. «Upamo — je dodal Kunc — da se bo kanclerjeva izjava odrazila tudi v praktični pripravljenosti zahodnonemške vla de, da po tolikem času izpolni svoj častni dolg do Jugoslavije.* PADEC VREDNOSTNIH PAPIRJEV V AMERIKI Prejšnji teden so vrednostni papirji na newyorški borzi zgubili 3,2 odst. na svoji vrednosti. Ta pojav spravljajo v zvezo z izjavo predsednika Kennedyja pred Združenjem ameriških bančnikov, da bo vlada osnutek zakona o davčni preosnovi umaknila, ako bo to zahteval Kongres ter postavil odložitev kot pogoj za odobritev predloga o znižanju davkov. Živahen promet s tobakom SKLADIŠČE ZA JUŽNOAFRIŠKE POMARANČE Na podlagi dogovora med poslanikom Južnoafriške republike in tržaško trgovinsko zbornico bo naše pristanišče dobilo skladišče pomaranč iz Južne A-frike. Iz Trsta bodo razpošiljali to sadje v zaledne države, predvsem v Avstrijo, češkoslovaško in Zahodno Nemčijo. V ta namen bodo v novi prosti luki priredili skladišče s 7000 k v .m površine, ki bo lahko hranilo 50 do 70.000 zabojev pomaranč. Prve 4 do 5 ladij s po 2-3.000 ton pomaranč bodo dospele v Trst maja meseca. Druga pomembna pridobitev za naše pristanišče bo skladišče surovega tobaka, ki ga pripravlja neko podjetje iz Hamburga v stari prosti luki. V februarju so že pripravili in opremili v ta namen štirinadstropno luško stavbo <!- j 65. VEB0HSKI SEJEM MSDNAKOMI SEJEM POUEMiTVA IN ŽIVINOREJE Od 10. do 19 .marca rri v- • v- v lrzisce, ki začenja poljedelsko leto v Evropi 10-17 III 1963 DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM FIERA INTERNAZIONALE Dl VIENNA TKANINE IN MODA Salon kožuhovine. — Luksuzni izdelki. — Umetna obrt. — Igrače, — športne potrebščine. — Modne revije. — Posebna razstava: «Vse za otroka*. RAZSTAVA POHIŠTVA (na sejmišču) TEHNIKA - INDUSTRIJA - OBRT Stroji. — Orodje. — Sejem gradbeništva. — Umetne tkanine. — Tehnika v gospodinjstvu. RAZSTAVA KOLES IN NADOMESTNIH DELOV POLJEDELSTVO Razstava poljskih strojev s praktičnim prikazovanjem. — Semena. — Razstava pitanih FIERA DEL TESSILE E DELTA MODA — MOSTRA DEL MORILE — TECNICA — IN-DUSTRIA — ARTIGIANATO — AGRICOLTURA — MO STRA AUSfRIACA DELLA CACCIA goved. — živila in nasladila. — Pokušnja vin, AVSTRIJSKA LOVSKA RAZSTAVA Lov in zaščita divjadi. — Lov v gospodarstvu in umetnosti. — Najlepše trofeje zadnjih 10 let. OBIŠČITE NA SEJMIŠČU NOVO JUBILEJNO RAZSTAVNO DVORANO, ki meri 14.000 kv.m. Obe razstavišči — sejemska palača in sejmišče — sta odprti vsak dan od 9, do 18. ure; pokušnja vin in živilski sejem do 20. ure. Sejemska palača bo v sredo, 12. marca, odprta do 21. ure. Popust na železnici in avtobusih! La rassegna saržt aperta ogni giorno dalle ore 9 alle 18. La degustazione del vini ed altri generi alimentari si protrarrd fino alle 20. II palazzo fieristi-co rimarrš. operto il 12 maržo alle ore 21. Sconto concesso dalle ferrovie ed autolinee! Sreda, 6. marca 1963 Na političnem obzorju TUDI SLOVENCI NA LISTI. V poslansko zbornico bodo komunisti v Trstu kandidirali posl, Vidalija, Marijo Bernetičevo, kovinarja J. Burla ter dr. Pogassi-ja. Za senat pa kandidira za prvo okrožje, ki obsega središče mesta do Sv. Jakoba, Rocola, pi. vovarne Dreher, škorklje, Rojana, Grete, sindikalist Calabria; v drugem okrožju (kjer je del mesta in vsa okolica) pa posl. Vi-dali. Ker je njegova izvolitev za senatorja v drugem okrožju sko-ro gotova, pričakujejo, da se bo odrekel poslanskemu mandatu v korist Slovenke Bernetičeve. Na Goriškem bodo kandidirali komunisti v zbornico posl. Franca, dr. Battella ter slovenska kandidata študenta Josipa Jarca in delavko Marijo Selič. Za senat pa je kandidat sen. Pellegrini. «SKUPNA SLOVENSKA LISTA* nastopi pri parlamentarnih volitvah samostojno, kakor poroča »Demokracija*. Njen volilni znak, ki je isti kakor pri zadnjih občinskih volitvah v Trstu in nosi dvojezični napis (Lista unitaria slovena — Skupna slovenska lista), so v Rimu že potrdili. Agencija »Italija* poroča, da sta Slovenska katoliška skupnost in Krščanska demokracija v Gorici sklenili načelni sporazum, «da bi usmerili katoliške Slovence pri političnih volitvah na večinsko stranko*. Agencija dodaja, da predstavljajo katoliški Slovenci skupno s Krščansko demokra. cijo večino v goriški občini. Nam to sporočilo ni povsem jasno; kajti v Gorici obstaja vsaj formalno samo Slovenska demokratska zveza, ki jo vodi dr. Sfiligoj in ki ima v občinskem svetu -tri svetovalce; pač pa obstaja v Trstu Slovenska katoliška skupnost poleg Slovenske demokratske zveze, ki nastopata pri volitvah skupno, SOCIALISTI KANDIDIRAJO SLOVENCE. Na Tržaškem je bila že prejšnji teden določena kandidatna lista. V zbornico bodo kandidirali delavec F. Franco, pokrajinski svetovalec Slovenec inž. Josip Pečenko, tajnik federacije Pittoni ter Mislej. Za senat pa bo v prvem mestnem okrožju kandidiral pokrajinski svetovalec prof. Medani, v drugem — okoliškem pa znani antifašist dr. Pincherle. Na Goriškem bo v senat kandidiral tajnik PSI Vittorio Semola. Za poslansko zbornico pa so poleg dednih nosilcev liste posl. Maran-Soneja in posl. Bettolija še krajevni kandidati sindikalist Zu- SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-L - TELEFON ŠT. 37-808 ;A ZDRU2ENJA1 Nova delovna pogodba za mizarje Želimo seznaniti člane obrtni- ke - mizarje z novimi plačami, ki pripadajo njihovim uslužben- cem na podlagi nove v veljavi od 1.3.1963. pogodbe, Omenjena pogodba vsebuje sledeče nove plače (v uro): DELAVCI: lirah na specializiran delavec 270 kvalificiran delavec 240 navaden delavec 210 težak 180 VAJENCI: 1. polletje 80 2. » 90 3. » 100 4. » 110 5. i) 120 6. » 130 7. » 140 8. » 150 Na koncu četrtega leta vajenske službe bo vajenec uvrščen v kategorijo navadnih delavcev. V tej kategoriji ostane delavec največ dve leti, nakar postane kvalificiran delavec. Težaki pa, ki bodo ustrezali odgovarjajočim pogojem, bodo lahko prešli v kategorijo navadnih delavcev. Plače vsebujejo doklado «caro pane» in kontingenco. DELO IZVEN URNIKA Podnevi prvi dve uri 18%, za naslednje ure 25% Ob praznikih (nedelja ali drugi praznik) 35% Nočno delo od 22 do 6 zjutraj 30% Za delo izven urnika ob praznikih nad 8 ur 50% Za nočno delo izven urnika ob praznikih 50% LETNA PRIJAVA DOHODKOV (VANONI) Ponovno opozarjamo člane, naj ne čakajo zadnjih dni za prijavo dohodkov leta 1962. Tajništvo je v tej zvezi na razpolago. ENOTEN KOLKOV AN PAPIR OD 200 LIR OD 1.3.1963 Zakon 18. oktobra 1962 št. 1550, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 289 dne 14. nov. 1962, določa uvedbo enotnega kolkovanega papirja za 200 lir namesto dosedanjih 100, 200 300 in 400. PRIJAVITE DO 31. MARCA NAJEMNINSKE POGODBE. O-pozarjamo vse hišne posestni- FODRAŽITEV VODE IN TRAMVAJSKE VOŽNJE S prvim marcem so stopile v veljavo nove pristojbine za nekatere usluge ACEGAT, kot je z večino glasov sklenil tržaški občinski svet. Predvsem se je podražil od 30 na 40 lir listek za navadno vožnjo, za dva odseka (Trst-Milje) pa na 70 lir; jutranji povratni listek prav tako stane 40 oz. 70 lir. Rumeni listek za več voženj v teku ene ure je bil ukinjen. Vse proge, razen v Milje, štejejo samo za en odsek in stane vožnja 40 lir. Sorazmerno s temi povišanji ene vožnje se poviša tudi cena mesečnim in drugim abonmajem, razen delavske tedenske in študentovske karte, ki se ne podražita. Podražila se je tudi voda. Tako bo stala v mestu za gospodinstvo 40,70 lir za kubični meter na skupnem števcu in 48,10 lir na individualnem števcu; vse druge rabe (industrija, kmetje v mestu, vojska itd.) od 29,60 do 40,70 lir; na deželi bo voda stala kar učite j. i m. verne ter tiiove- ur; na uezen do voda stala kar bec Ivo Marinčič, novinar in po- j 51,80 lir za kubični meter. K »tajinski svetovalec. ' temu- je, - kajpak, treba prišteti -§fe_.P£Mj. Sto... lir _za.. števec. . KRŠČANSKA DEMOKRACIJA kandidira za poslansko zbornico poleg nekdanjih poslancev Sciolisa in Bologne, čla-ha osrednjega odbora Belci j a in še neko žensko; senatna kandidata pa sta inž. Bartoli in dr. Rinaldini. V imenu socialdemokratov kandidira v senat Prof. K. Schiffrer, v imenu republikancev pa prof. E. Cum-bat, za liberalce dr. c. Jona in dr. a. Dalla Santa, v zbornico Pa dr. Morpurgo, inž. K. Beltrame, dr. L. Davanzo in prof. G- Furlani. »DEJAVNI IREDENTIZEM*. V zvezi z vestjo, da je poveljnik brigade Garibaldi general Raunich (doma z Reke) zavrnil jugoslovansko odlikovanje, Poroča «Vita Nuova*, da je vidni krščanski demokrat poslanec “aolo Balbi v Neaplju govoril o »dejavnem iredentizmu*. «Nas oaka zdaj tiha, potrpežljiva, ne-vidna, toda nezamenljiva nalo-Sa, da ne bi v bodočnosti pod okriljem evropske edinosti ita-lijanstvo v Istri, na Reki in Dalmaciji ostalo samo arheološka in umetniška sled, temveč živa duša civilizacije tamkajšnjega prebivalstva*. List pripominja, da se tujci — in tako tudi jugoslovanski poslanik Vej-voda v Rimu — motijo, ako sodijo Italijane po senatorju Parni ju (ki je očitno naklonjen Jugoslaviji) ali po Napolitan-oih, Rimljanih in Milancih; kajti Italija ima še mnogo takšnih pravih Italijanov, kakor je Ben. Raunich. , tragika beneških Slovencev. Ob proslavi stoletnice ?°jstva Ivana Trinka, pesnika Jn narodnega buditelja beneških ^lo vence v, je »Katoliški glas* v ~ianku »Tragika beneških Slovencev* prišel do tragičnega z ar ključka: Trinkovo ljudstvo se je najbrž za vselej odreklo slovenstvu. Kako to? Pod krinko osvobodilnega gibanja so slovenski komunisti hoteli zanesti med ~eneške Slovence komunistično :eVoiucijo in razširiti brezboš-vo. To je bilo združeno s hu-niRi trpljenjem za beneške Slovence, ki ni rodilo zaželenega u-?Peha in med Benečani, ki brez-Ooštvo odklanjajo, je pričel ra-"ti odpor proti partizanom in Posredno tudi proti Jugoslaviji, ki se jim je prikazovala v tako Fenki luči. Tako meni »Katoliški glas*. O politični taktiki naproti ljudstvu, ki ni doživelo ravenskega preroda in vstaje-. ZN a, bi se dalo razpravljati. Torti zvračati krivdo za današnjo logiko beneških Slovencev na fdo stran, je gotovo povsem jFešeno. Katoliški glas obsoja :l°er politiko italijanskih libe-klnih vlad nasproti beneškim ^vencem in seveda tudi početji® fašistov, ki so pregnali Slovenki jezik iz beneških cerkva, ne drenja pa, da so imele povojne *ade, v katerih je prevladoval Pliv krščanske demokracije, 18 časa, da bi beneškim Sloven-Fn priznale vsaj osnovne pra-lce (recimo osnovne šole v r» nem jeziku); prav toliko ča-a So imele tudi cerkvene obla- Pri glasovanju je predlog o podražitvi prodrl s 27 proti 24 glasovom. Za povišanje so glasovali Krščanska demokracija, socialdemokrati, republikanci, Tolloy in za slovensko listo dr. Simčič, ki pa je izjavil, da bo glasoval za predlog, če se ne podraži tedenska karta za delavce, mesečna za študente ter voda za kmečke potrebe. Proti pa so glasovali vsi drugi, kakor komunisti in socialisti. PODPORA ZA STANOVANJA DELAVCEM IZ DRUGIH POKRAJIN Te dni je bil objavljen odlok vladnega komisarja za Tržaško ozemlje, s katerim se zagotavlja podpora iz javnih sredstev vsem podjetjem, ki bodo zidala stanovanja za svoje delavce ter skupne stanovanjske prostore za delavce, ki bi prišli na delo v Trst iz drugih pokrajin Italije. Podpora znaša 12 odsto gradbenih stroškov, če podjetje poskrbi vsaj 15 odstotkom svoje delovne sile stanovanje, in 20 odsto, če zida stanovanja vsaj za četrtino zaposlenih v svojih obratih. Najemnina v takih stanovanjih ne sme presegati 4 odstotkov gradbenih stroškov. Na tiskovni konferenci je komisar dr. Maz-za poudaril, da je namen tega odloka omogočiti pritok delovne sile iz drugih pokrajin za tržaško industrijo. Že doslej je zaposlenih v Trstu veliko število delavcev iz Furlanije, ki se vozijo na delo z vlaki in avtobusi. ZIMSKI ŠPORT NA GORIŠKEM. Na Predmeji nad Ajdovščino so odprli novo skakalnico po načrtu pok. inž. Bloudka. Razen cest na Predil in Vršič so vse ceste prevozne. Snežne razmere so povsod u-godne. KREMATORIJ V LJUBLJANI. Pomanjkanje prostora na ljubljanskem pokopališču poštar ja iz leta v leto večji problem. Po zatrjevanju strokovnjakov, ki so to vprašanje podrobno proučili na podlagi natančnih podatkov, bo treba že v prihodnjih letih misliti na novo rešitev. Ker ne bo pokopališki prostor, ki je pod upravo Žal, več kos potrebam, se bavijo z mislijo, da bi zgradili krematorij, in sicer najkasneje v letih 1964/65. VIDEM PROTI GORIŠKI PROSTI OONI Rimski list «11 Globo* poroča, da se tamkajšnji industrij-ci pritožujejo nad konkurenco industrijskih obratov, ki so se razvili zaradi prostih con v Gorici in Trstu. V zadrego naj bi zašli zlasti tovarne testenin in mlini v Furlaniji; prav tako čutijo konkurenco tovarne, ki izdelujejo likerje in slaščice. Vprašanje podaljšanja veljavnosti proste cone je prišlo na dnevni red tudi na zadnji seji goričkega občinskega sveta. Pristaš Italijanskega socialnega gibanje (neofašist) je predlagal, naj bi občinski svet proučil vprašanje industrijske cone, ker ni gotovo, ali se bo dala prosta cona ohraniti. Njegov predlog ni prodrl, pač pa je občinski svet sprejel predlog naj za zdaj ostane vse pri starem. ke, ki oddajajo v najem stanovanja, naj do konca tega meseca prijavijo na registrskem uradu najemne pogodbe, če tega še niso napravili. 31. marec je skrajni rok za. prijavo teh pogodb in vsaka zamuda neizbežno povzroči zelo visoke globe. NADZORNI ODBOR TRGOVSKE BOLNIŠKE BLAGAJNE. Minister za delo je imenoval z odlokom nadzorni odbor trgovske bolniške blagajne za tržaško pokrajino. V tem odboru so: predsednik dr. Marcello Cordo-vado, predlagan od osrednjega odbora zveze trgovcev, Bonifa-cio Pietro kot predstavnik kramarjev, Paduani Rinaldo kot zastopnik stalnih trgovcev, za namestnika sta bila postavljena dr. Luciano Davanzo in dr. Romeo Orlando. «Maček» - tam za vodo Ljubljana, 26. februarja Na pustni torek smo Ljubljančani po presledku vrste let spet prestopili prag znane gostilne «Pri Mačku« na Cankarjevem nabrežju ob Ljubljanici. »Maček« je iznova krepko zamijavkal. Predstavil se nam je v novi, zelo posrečeni podobi primorske slovenske gostilne. Vse preprosto, idealno lepo in vendar sodobno. Na standardnem jedilniku bodo ribje specialitete vseh vrst in pripravljene na najrazličnejše načine. Za kvaliteto jamči kuhar Blaž. Sedežna zmogljivost 82, poleti na vrtu 80. Prenovljeni, poživljeni »Maček« predstavlja poslovno enoto »Kolodvorske restavracije«, katere kolektiv z direktorjem Berličem na čelu je financiral celotno preureditev z zneskom 40,000.000 dinarjev iz lastnih sredstev. Kakor znano, je »Maček« zaslovel zlasti po duhovitih kozeri-jah sijajnega slov. časnikarja pok. J. Petriča. Njegov stalni sklepni refren je bil: Beim »Maček«, dem vveltberiihmten«, tam za vodo .. Kolektiv »Kolodvorske restavracije« jamči, da bo popularnost »Mačka« še bolj narasla. Tržačani, ki večkrat obiskujejo Ljubljano, si bodo nedvomno z zanimanjem in prijetnim presenečenjem ogledali pomlajenega »Mačka«. Dve predavanji dr. Vilfana Pretekle dni je dr. Joža Vilfan, podpredsednik LR Slovenije, predaval o osnutku nove jugoslovanske ustave na porabilo Inštituta za proučevanje mednarodne politike v Milanu. Predavanje pa je nato ponovil v Rimu, in sicer na povabilo Mednarodnega odbora za enotnost in univerzalnost kulture in Mednarodnega odbora za pravne vede. Predavanji sta zbudili veliko pozornost v italijanski javnosti, saj so o njima poročali mnogi italijanski listi, kakor rimski «Popolo*<, glasilo Krščanske demokracije, komunistična »Unitš.*, socialistični, »Avanti!* in komunistični list «Paese Sera*. Sploh se italijanski politiki, pravniki in sociologi močno zanimajo za smernice nove jugoslovanske ustave. «11 mondo operaio* je pred meseci priobčil izvleček osnutka nove ustave kultura in življmje ■FRANCE BEVK MED NAMI Na Prešernovi proslavi na Kontovelu, ki jo je v nedeljo priredilo Prosvetno društvo Prosek-Kontovel, je govoril pi-: satelj France Bevk. Sodeloval je tudi pevski zbor omenjenega prosvetnega društva. NAŠE SOŽALJE V Trstu je umrl 66-letni trgovec z jestvinami Franc Širca. Bil je Po rodu iz Pliskovice ter je prevzel na Greti pri svetilniku trgovino pri »Pogorelcu*. V Trstu so umrli Emanuel Stefani, 78-letna Ana Lozej vd. Gobani in Amalija Rojac. Pri Sv. Ivanu je preminil 84-letni Jurij Mikac, v Lonjerju 71-letna Ana Baracci vd. Gombač, na Katinari 83-letna Antonija Lavrenčič, v .Piščancih 83-letna Jožefa Piščanec, v Trebčah sta umrla Ivan Kalc in Alojz Kralj, v Nabrežini 61-letni Mario Per-tot, v Gorici 75-letni Franc Humar, v Dolu pri Doberdobu 90-letna Uršula Pahor, v Dutovljah Lidija Tavčar in v štoma-žu pri Ajdovščini je umrla 84-letna Ivana Fučka roj. Bratina. Dr. Dušan Berce, psihiater v bolnišnici Vojnik pri Celju, je v 42-letu podlegel hudi bolezni. Pokopali so ga v rojstnem kraju Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Slovenski listi so ga opisali kot sposobnega in socialno čutečega specialista; pripravljal je tudi knjigo o zdravljenju alkoholikov. V osvobodilni borbi se je udejstvoval kot padalec, ki je prinašal četam v Slavoniji zdravila; bil je hudo ranjen. Oče se je preselil na štajersko iz Dornberka na Goriškem. sti, da bi zopet uvedle v cerkve slovenski jezik. DEŽELNA ORGANIZACIJA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE. Deželni odbor krščanske demokracije je izbral za deželnega tajnika poslanca Alfreda Ber zantija iz Vidma in za upravnega tajnika M. Dina Marocco (iz Gradeža). člani deželnega izvršnega sveta so pokrajinski tajniki iz Gorice, Trsta in Vidma (Gino Cocianni, dr. Guido Bot-teri, dr. Pier Giorgio Bressani in prof. Gianni Vicario iz Pordenona) ; deželni podtajnik je postal Corrado Belci iz Trsta. «Dejstva in mnenja* brez mnenja slovenskih listov Volilno tribuno« po italijanski televiziji je zaključil s svojim govorom predsednik vlade Amintore Fanfani. Na tribuni so nastopili govorniki osmih italijanskih strank, ki kandidirajo po vseh deželah Italije; kajti le te se lahko udeležijo volilne tribune. Predstavnikom parlamentarnega tiska je bila dana možnost, da postavljajo govornikom vprašanja v imenu svojih listov. Ob zaključku se je predstavnik televizije zahvalil vsemu italijanskemu tisku, ki je po svojih predstavnikih sodeloval na volilni tribuni. Volilna tribuna je pravzaprav lep običaj. Poleg nje obstajajo tudi krajevne tribune, toda samo po radiu. Glede osrednje rimske volilne tribune naj samo pripomnimo, da nismo med sedeži, ki so rezervirani tisku vsaj v televiziji opazili mesta za manjšinski tisk, niti za našega, niti za južnotirolskega. Dnevnik imamo tudi mi, kakor Nemci na Južnem Tirolskem; na rimski tribuni so namreč zastopani samo dnevniki. MNENJA MANJŠINSKEGA TISKA NE ČUJEŠ NITI PO RADIU. Italijanski radio in prav tako slovenska radijska postaja v Trstu imata namreč vsak dan oddajo »Dejstva in mnenja —-pregled dnevnega tiska*. Doslej nismo med to oddajo še nikdar čuli mnenja kakšnega slovenskega lista o kateremkoli dejstvu. Prepričani smo, da bi mnenje naših listov prav gotovo zanimalo poslušalce, ki niso naročeni na list, še posebno tedaj, ko bi šlo za naše krajevne zadeve. DANTE — Opere complete. — Milan, 1963 - Zal. Rizzoli. Znana milanska založb p. Rizzoli je izdala novo luksuzno .izdajo celotnih Dantejevih del v treh knjigah. V prvi knjigi so zbrana vsa manjša dela velikega italijanskega pesnika, in sicer: Rime, Vita Nuova, Con-vivio, De vulgari eloguentia, De monarchia, Epistole, Eclo-ge in Questio de aqua et ter-ra; latinska dela so v originalu z italijanskim prevodom pod črto. Temu zvezku je dodan tudi rimarij manjših del, izčrpne opombe, kritičen uvod z obsežnimi biografskimi in bibliografskimi beležkami, kar je vse sestavil Alberto del Monte. V drugih dveh zvezkih, ki ju je uredil Daniele Mattalia, je Divina Commedia, s popolnoma novim obsežnim komentarjem, rimarij em Božanske komedije, seznamom oseb in reči bibliografskimi zapiski in kritičnim uvodom. Vsi trije zvezki so elegantno vezani v rjavo usnje z zlatimi okraski ter stanejo 24.000 lir. »BERLINO — dagli accordi di guerra alla Conferenza di Ginevra*. Tabelle e carte geo-grafiche fuori testo - str. H2 -Cena 600 lir - Collana »Problemi del giorno*. Zal. Istituto per gli studi di politica inter-nazionale - ISPI, Milan, Via Clerici 5. Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje, VISTA TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Pomembna zdravstvena pridobitev v Ljubljani v soboto, 16. februarja so v Ljubljani slovesno odprli nove prostore bolnišnice »dr. Petra Deržaja* v šiški. Dosedanjo zmogljivost internega oddelka s 60 bolniškimi posteljami so povečali z novimi trakti, kjer je sedaj na voljo 200 postelj. Nova, lepa, smotrno ter najsodobneje urejena bolnišnica, ki je dobila svoje ime po padlem mladem partizanskem zdravniku dr. Petru Deržaju, je namenjena predvsem zdravljenju bivših borcev iz NOB. Novo bolnišnico je projektiral znani inženir Jože Platner iz Ljubljane, ki se je vrsto let specializiral za zidavo bolnišnic in ki je doslej zasnoval v Sloveniji že okrog petdeset bolnišnic, poliklinik in zdravstvenih domov. Njegovo delo so med drugim poliklinika v Ljubljani, bolnišnica na Jesenicah in bolnišnica v Kan-diji pri Novem mestu. Nova bolnišnica v šiški je prva zdravstvena ustanova v Sloveniji, ki ima v operacijskem oddelku klimatske naprave s popolno avtomatiko. Nedvomno pomemben korak naprej v napredku slovenskega zdravstva. Gospodarski račun v slovenskem založništvu Izdajati knjige v najmanjšem narodu Evrope niso ravno mačje solze. Pa vendarle se slovenske založbe (Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Mladinska Knjiga, Mohorjeva družba, Prešernova družba, mariborska Obzorja, koprska Lipa in druge) le vsako leto dobro izvlečejo, kljub vsemu tarnanju. Res pa je, da morajo zelo realno postavljati svoj vsakoletni knjižni program, zbirati vrste naročnikov za stalne zbirke in si z vplačilom obrokov zajamčiti obratna sredstva. Nič več ne smejo tvegati, da bi še delale za zaloge, od koder ni bilo mogoče za premnoge knjige najti poti do kupca. Zdi se, kot da vlada na slovenskem knjižnem trgu neko čudno nasprotje: po eni strani se oglaša poziv, da je treba slovensko knjigo poceniti, jo pripraviti dostopno tudi za žepe širokih krogov bralcev, po drugi strani pa ugotavljajo založbe, da ne ostanejo na zalogi, da se razmeroma hitro razprodajo naklade dragih, lepo opremljenih, v pol usnje vezanih knjig s prevodi velikih znamenitih del iz svetovne književnosti, medtem ko pa skromne broširane knjige ostajajo na policah knjigarn. Krog tistih, ki ljubijo lepo o-premljeno vezano knjigo, ni preveč širok in ne bi mogel prevzeti vse knjižne proizvodnje slovenskih knjižnih založb. Ohraniti ne le sedanjo proizvodnjo, temveč jo še razširiti in zajeti čim večje množice bralcev bo mogoče le s cenenimi ljudskimi izdajami, s »pa-perbacki*, kot to delajo velikanske anglo-ameriške založbe, za broširane knjige, ki stanejo le nekaj šilingov in stotink in ki jih lahko odvržeš, ko si jih prebral kakor dnevni časnik. Zdaj si pomagajo založbe z dotacijami iz republiških skladov in pa tudi z dobički v svojih prodajalnah s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Za prihodnje pripravljajo uredbe, po katerih bi morale občine stavi j ati na razpolago knjižnic na svojih območjih večja denarna sredstva za nabavo knjižnih novosti v tolikšnem številu, kakor je povpraševanje pri bralcih. Za večja knjižna dela, ki jih moramo Slovenci izdajati zaradi: njihove ____________________'S' ; ,a. l i umetniške ali znanstvene vrednosti in ki ostanejo dalje časa na zalogi, bodo prejemale založbe srednjeročne kredite. Na vsak način je treba zajadrati z vso silo v izdajanje broširanih izdaj na rotacijskem tisku. Obnoviti slovensko grafično industrijo, ki dela povečini s strojnim parkom izpred zadnje vojne! Med Slovenci v Italiji je treba razširiti mrežo naročnikov tudi izven krogov naših redkih knjigam. Istra žaluje za svojini sinom Dr. Mijo Mirkovič, ki so ga pred nekaj dnevi pokopali v Raklju, v istrski vasi labinskega premogovnega revirja, je bil tesno povezan s Slovenci ves čas svojega življenja zlasti pa med dvema vojnama. V raznih krajih svojega bivanja v Jugoslaviji je zahajal v družbe slovenskih in hrvatskih beguncev pred italijanskim fašizmom iz Istre in Slovenskega Primorja. Veliko pozornost je zbudila vrsta njegovih člankov, ki je izšla v emigrantskem listu Istra’ v Zagrebu pod naslovom Istra se mije-nja’. V teh člankih je ugotovil, da Istra v letih 1930-1940 nima več opraviti s staro patriarhalno pastirsko in kmečko Istro z njenimi starimi narodnimi pesmimi in plesi, kakor je še bila za časa starih istrskih prebudi-teljev Laginje, škofa Dobrile, Mandičev, Trinajstičev in drugih. Pokazali so se že prvi znaki kasnejše industrializacije Istre. Zaradi avtarhične gospodarske politike in gospodarskih sankcij proti fašistični Italiji spričo nje. ne napadalne politike proti E-tiopiji, so se fašisti vrgli na skrajno izkoriščanje premogovnikov v Raši. z vseh strani Istre so vozili na navadnih kamionih istrske hrvatske delavce na delo v rudnik. Ta vdor industrializacije je močno spremenil tedanje navade in običaje, socialne razmere, skratka, pripravil je tla za kasnejše revolucionarne spremembe v Istri. Rajnki dr Mirkovič je prvi ugotovil to spreminjanje celotnega načina življenja v Istri in prvi presekal nesodobno legendo o 'siroti-ci Istri’. Izpod njegovega peresa je izšla vrsta knjig o agrarni politiki v Jugoslaviji in svetu ter o predvojni in povojni ekonomski strukturi Jugoslavije. Kot generalni tajnik trgovinske zbornice v Novem Sadu, nato znanstveni in pedagoški delavec na visokih šolah v Beogradu, Zagrebu in v zadnjih letih tudi kot predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani, ter končno kot generalni tajnik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je mnogo pripomogel k razvoju gospodarskih ved in znanstvenega delovanja na pod. roč j ih gospodarstva. Kot izvede-i nec v jugoslovanskih delegaci-| j ah na mirovni konferenci po i vojni je pokazal globoko pozna-! vanje tudi gospodarskih proble-i mov Trsta in njegove povezano-| sti z zaledjem. Dr. Mirkovič pa kljub svoji znanstveni crudiciji | ni bil hladen tip razumnika, I temveč je vnašal v svoje delo j ves svoj temperament in osebno | zavzetost. Z dr. Mirkovičem ni izgubila samo njegova domovina temveč tudi mi tržaški Slovenci velikega prijatelja in poznavalca jadranske problematike. r—. Ob smrti stiškega opata V Stični na Dolenjskem so 25. februarja slovesno pokopali stiškega opata Avguština Kosteli-ca; pogrebu sta prisostvovala tudi mariborski škof Držečnik in krški škof dr. Srebrnič. V starodavni stiški samostan so med prvo vojno preselili goriško bogoslovje in škof Srebrnič je bil tedaj profesor bogoslovja. V sti-škem samostanu cistercijancev je tedaj študiral med drugimi i-talijanskimi bogoslovci tudi se-danji tržaški škof A. Santin. Rajni opat Kostelic je bil v tistem času v samostanu prior in goriški nadškof dr. Sedej mu je bil hvaležen, da je lepo sprejel njegove bogoslovce begunce. Pod vodstvom izredno podjetnega in narodnozavedncga Kostelica so cistercijanci v skoraj 900 let starem samostanu razvili vzorno gospodarstvo (mlinarsko, mesno in mlekarsko industrijo ter e-lektrarno), ki je bilo zgled daleč naokoli, kako je treba umno gospodariti. Proslava 60-Mnice našega pisalelja Slovenski klub v Trstu je v ponedeljek priredil proslavo 60-letnice znanega slovenskega pisatelja in tržaškega rojaka dr. Vladimira Bartola. Dogovorjeno je bilo, da bo proslavi prisostvoval tudi pisatelj in se tako po dolgem času zopet vrnil v krog svojih prijateljev in rojakov; toda iz Ljubljane je sporočil, da mu je italijanski generalni konzulat v Zagrebu odbil vizum. Življenje in delo slavljenca, ki je bil rojen v Trstu, je podrobno orisal prof. dr. A. Budal, ki je svoje predavanje prepletel z značilnimi odlomki iz pisateljevih del, kakor zlasti iz »Alamuta*. Odlomke so z občutkom prečitali člani Slovenskega gledališča Mira Sar-dočeva, Stane Raztresen in Jožko Lukeš. RIJEKA - Jugoslavija Nove In udobne ladje »Jadrollmjen (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l iiOrebič« in m/l »Opatija« odplujejo lz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugo. slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, itej ‘n Pirej, Potovanje traja 14 dni. Parnik eLastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst alf direktno na Jadrolimjo-Rijeka SPLOŠNA PLOVBA PIRA N vzdržuje z modernimi to- VORNO-POTNISKiMl LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA - VIA ZA-H.UDNA AFHIKA (Rijeka . Split - Neapelj ■ Uenova • Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry • 'iacoradi Tema, Rio de Janeiro - Santos Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo. Indonezijo, Japonsko ZDA • Zahodna afriška obala. .... sredozemske lune) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18 000 ton nosilnosti. £ra vse. inIormaciie se obrnite na upravo podjetja »SPLoSNA FLUVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telesi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU TRANS-TRIESTE Societa a r. I. TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAZA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele . Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. IMPENPORT UVOZ - JZVOZ ■ ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Trieste CEMENT IN URA0-MES0 IN ŽIVINO U VAZA: VSAKOVRSTEN LES BENI MATERIAL IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem m goriškem sporazumu »»ti i CJ U G O l—l M I J A O država osam linija i to: S JEVERNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) te Jadrana za London i Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg, Rotterdam i Antvverpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) te Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam ; Antwerpen. SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) lz Rl-jeke do New Yorka Philadelphie , Baltimora JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) Iz Jadrana do Buenos Airesa. LEV ANI (svakih 7 dana) tz Jadrana do Lattakije, Semita i Alexandrije. IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) te Jadrana do Ranguna. DALEKl ISTOK Ekspresna (svakih 30 dana) te Jadrana do japanskih luka. DALEKl ISTOK — hrza pruga (svakih 30 dana) te Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama p lovi 40 brzlh l modernih b rodova, soji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladm prostor tan- kove za biljna ulja I 520 putničkih mjesta. IZVOZNICI — UVUZNlCi PREVOZITE ROBU BKOUOVIMA aJIKJOl.INlJE« M s 9 g MADALOSSO TRST.TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianra, tel. 35-740 Pohištva dnevne sobe • oprema dlabine- za urade • vozički - posteljice pcrmaflex Razstave: Ul. Valdirivo, 29 UL F. Filzi. 7 GoJtitna Ev Uf/FiilO1 Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrslrm vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem ivkolu Stran 4 TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu z žitaricami ni bilo v zadnjem tednu bistvenih sprememb pri ceni. Kupčije sc ugodne z moko, zmerne s pšenico in koruzo, slabe pa z rižem. Trg s sadjem je živahen, trg z zelenjavo pa je še vedno otežkočen zaradi mraza; cene zelenjavi niso še popustile. Posledice nedavno sproščenega uvoza mesa so se občutile na zmanjšanem povpraševanju po domači živini. Tako so se cene goveji živini znižale, razen cene prašičem; te se držijo čvrsto. Trg s perutnino je živahen, trg z jajci pa nazaduje, cene padajo. Tudi pri maslu je občutiti znatno znižanje cene in povpraševanja zaradi cen uvoženega masla. Sir se dobro prodaja, posebno sir «grana». S tem, da so ■prekupčevalci skušali znižati cene olju so dosegli, da se je zmanjšala ponudba. Zaradi tega je trg z oljem popolnoma neaktiven. Položaj se bo zboljšal šele, ko bodo oblasti znižale carino na uvoz olja. Trg z vinom je zmeren, brez sprememb pri ceni. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče extra 100—120, I. 80— 100, rdeče pomaranče I. 160— 180, taroki extra 170—220, I. 140—170, mandarine extra 200— 260, I. 140—200, jabolka abbon-danza 35—45, delieious 70—100, renette 70—100, Imperator 45— 70, hruške Kaiser 80—110, limone 90—130; suh česen 300—400 (netto), pesa 200—300, kapus 70—155, cikorija katalonija 150— 200, domača čebula 40—45, od drugod 60—110, čebula novega pridelka 50—120, olupljene čebulice (netto) 50—60, cvetača 60— 100, korenje krajevnega pridelka 50—70, karčofi 18—70 (lir kos), dišeča zelišča 220—350, rdeč radič 230—380, solata 250— 350, solata trokadero 250—400, krompir Bintje uvožen 74—80, peteršilj (netto) 1000—1200, zelena 280—300, paradižniki 200— 300, špinača 150—175 lir za kg. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, embalaža, trošarina in prometni davek nevraču-nani. Mehka domača pšenica 7350—7500, dobra merkantile 7100—7150, merkantile 6950— 7000, trda domača pšenica, dobra merkantile 9500—9900, Ma-nitoba 9300—9400; pšenična moka tipa «00» 9800—11.500, tipa «0» 9200—9500, tipa «1» 8800— 8600, moka za testenine tipa «0» 9300—9500, fina domača koruza 6000—6200, navadna 4400—4450, uvožena koruza, 4675—4700, koruzna moka 6800—7000, uvožen ječmen 4350—4800, domač oves 5100—5700, uvožen oves 4900— 5000, uvoženo proso 4100—4150; neoluščen riž Arborio 7900— 8600, Vialone 9000—9500, Carna-roli 9500—10.000, Vercelli 7600— 8000, R. B. 7700—7900, Rizzotto 7400—7600, P. Rossi 7500—7700, Maratelli 7400—7600, Stirpe 136 •6800—7000, Ardizzone 6700— 6803, Balillone 6600—6900; oluščen riž Arborio 14.300—14.900, Vialone 17.800—18.300, Carnaroli 18.400— 19 000, Vercelli 14.000— 14.200, R. B. 12.300—12.600, Rizzotto 11.900—12.300, P. Rossi 12.400— 12.600, Maratelli 11.900— 12.300, Stirpe 36 10.800—11.000, Ardizzone 10.600—10.800, Balillone 10.600—10.800 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci 950—1000, zaklani domači piščanci. 1100—1250, živi piščanci I. izbire 280—320, zaklani piščanci I. izbire 370—400, II. 320—350, zaklani uvoženi piščanci 400— 450, žive kokoši I. 480—520, II. 400—420, zaklane kokoši I. 650— 750, žive domače kokoši 720— 750, zaklane domače kokoši 950—1050, žive uvožene kokoši 480—520, zaklane 450—550, žive pegatke 950—960, zaklane 1100— 1250, zaklane uvožene pegatke 740—750, zaklani golobi 1200— 1500, zaklane domače pure 600— 650 zaklani domači purani 600— 650, žive domače gosi 550—600, zaklane 500—700, zaklane uvožene gosi 380—400, živi domači zajci 950—570, zaklani domači zajci s kožo 670—720, brez kože 740—810, zaklani uvoženi zajci 640—660 lir za kg. Sveža domača jajca 21—32 lir za jajce, navadna domača jajca 28—29, sveža uvožena ožigosana jajca 29— 30 lir za jajce, ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL MANTOVA. Cene veljajo za kg žive teže. Goveja živina za zakol: voli I. 290—310, II. 230— i 250, krave I. 250—270, II. 160— ka 1000—1100 lir kub. meter, pe-200, junci I. 300—320, II. 280— , sek iz Ticina 1300—1400 lir kub 300, biki I. 330—360, II. 300—330,1 meter, junci in junice 290—310, teleta I MLEČNI IZDELKI 50—70 kg težka 520—560, teleta j čez 90 kg težka 550—590; Gove-! CREMONA. Maslo iz posnete-' ga mleka 820—840 lir za kg, maslo iz smetane 790—810, maslo iz sladke smetane 720—740; sir sbrinz svež 480—490, uležan 540—570, provolone svež 520— 550, uležan 610—630, grana iz glava, navadne krave 120.000- ^To-ežO^pro^zv^aei^GSO 150.000 lir glava; Prašiči: neod- ’ P 1961-62 680 ja živina za rejo in vprego: ne-' odstavljena teleta 50—70 kg 550—650, 70—100 kg težka 530— 630, junice 75—80.000 lir glava,! voli za vprego 290—300 lir kg,1 krave mlekarice 160—180.000 lir! Slabša konjunktura za prodajo čevljev stavljeni prašiči 18—25 kg težki 730, suhi prašiči 25—40 kg težki 640, 40—60 kg 530, 60—80 kg 500, debeli prašiči 125—145 kg težki 327, 145—160 kg 432, 160— 180 kg 346, čez 180 kg težki 437 lir za kg. KRMA MILAN. Celi ali zrezani rožiči 4400—4800, seno majskega reza 4400—4600, II. reza 4400—4600, detelja 4200—4400, slama 1150— 1250 lir za stot; krmne pogače iz tropin 4700—4800, koruzne 4850—4950, lanene 7700—7800; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5500—6600, iz kokosa 5000—5800, iz sončnic 3500— 3600, iz koruze 4700—4800, iz se zama 6500—6600, iz preprečene soje 7400—7450 lir za stot. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2350-2400, koruza 4900—5000, riž 3850— 3950; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 33.700— 33.900, iz sončnic 32.800—33.000, iz koruze 28.400—28.600, iz tropin 27.900—28.100, navadno olje iz kokosa 79.800—20.300, laneno olje za industrijsko porabo 22.200—22.400, iz soje 29—30.500, ricinusovo olje za industrijsko porabo 32—33.000; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 38.800—39.000, iz sončnic 37—37.200, iz soje 33.800—34.000, semensko jedilno olje I. 34.200— 34.600 lir za stot. GRADIVO REGGIO EMILIA. Bel cement «Aquila» 2800—3000 lir za stot, cement «Italbianco» 3200—3500, cement tipa 680—730 1250—1350, tipa 500—600 1050—1100 lir stot, gašeno apno 600—650, polna opeka (izd. s strojem) 28x14x6 14—14.500 lir za 1000 kosov, izd. na roko 30.000, opeka tipa 25x12x5,5 13—13.500, troprekatni votlaki 30x15x6 14.500—15.000, šestprekatni votlaki 30x15x10 19.500—20.500, strešniki 30.000— 33.000 lir za 1000 kosov, strešniki marsejskega tipa 32—33.000 lir za 1000 kosov, pesek in miv- ao 700, proiz. 1961 740—750, Em-menthal svež 550—580, uležan 590—620, italico svež 430—440, taleggio svež 390—410, slan suh sir 90—110 lir za kg. VINO MILAN. — Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 7300—7750 lir za hi, belo 10-11 stop. 9100—9500, Barberato 11-12 stop. 8400—8750, Barbera 12-13 stop. 8900—10.000, Freisa sladko 10.300—10.800, beli moškat 18.500—20.000, rdeča Malvazija 10.800—11.800, Raboso Italijanski industrijci obutve stoje pred novo mnogo obetajočo sezono, v kateri upajo, da bodo nadomestili zastoj, ki je nastal zaradi podražitve delovne sile in s tem tudi izdelkov. Iz pregleda delovanja 184 veli kih, srednjih in malih čevlja! -skih industrij iz Parabiaga, Va-rese, Busta in dr. izhaja, da proizvajalci obutve delajo dar-es s polno paro kot še nikdar po vojni. Njihovi napori gredo predvsem za tem, da izdelajo čim več žer. s k ih luksuznih in moških čevljev za izvoz. To bi z lahkoto dosegli, da ni prišlo do podražitve delovne sile, ki znaša kar 47 odsto. Drugo vprašanje je tudi podražitev surovih strojenih kož, ki prav tako dela preglavice industrijcem. Vprašanje cen je bilo vedno največji problem pri pogajanjih za izvoz obutve v Nemčijo, čeprav na drugi strani nemški klienti dajejo prednost italijanskemu čevlju zaradi njegove li- tos potekla v znamenju zastoja in da se bodo kupčije razvile v večji meri šele na jesen z jesensko in zimsko obutvijo. 10-11 stop. 570—580 lir stop/stot, nije. Iz istega razloga obstaia- Mprlnt 19_10 s el™ cnn ____, , " Merlot 12-12.5 stop. 570—590, Ca-bernet 12-13 stop. 610—640, bela furlanska vina 10.5-12.5 stop. 600 do 750, fino emilijsko vstekleni-čeno vino 12—13.000 lir hi, navadno namizno vino 7000—7500, Lambrusco 9500—10.500 lir stot, toskanska vina. 10 stop. 700 lir stop/stot, toskanski Chianti 11 stop. 700, 12 stop. 600 lir stop/ stot, rdeče vino s Sardinije 13-13.5 stop. 510 lir za stop/stot. KAVA MILAN. — Cene veljajo za kg f.co grosist, Santos superior 1270 do 1300, Santos extra 1280—1300, Santos Fancy 1300—1320, Per-nambuco 1220—1240, Kolumbija 1310—1330, Ekvador extra sup. 1210—1220, Venezuela 1440— 1460, Peru naravna 1210—1250, Salvador 1330—1370, Gvatemala oprana 1360—1380, Kostarika 1380—1410, Nikaragua oprana 1300—1320, Honduras naravna 1220—1240, Haiti 1240—1260, Portoriko 1400—1420, Kamerun 1010 do 1030, Kongo 3B naravna 1000 do 1030, Slonokoščena obala 1010—1030, Gimma 1230—1250, Harrar 1270—1290, Kenija 1430 do 1450, Java 1170—1190, Malezija AP 1040—1060, Hodeidah 1320 do 1340, Sanani 1330—1350 lir za kg. ČAJ MILAN. — Cene veljajo od u-voznika do grosista. Broken O-range Pekoe 1450—1625, Formoza Orange Pekoe 1300—1625, Formoza Brcken Orange Pekoe 1230 do 1400, Indija Orange Pekoe 1523—1850, Ohina Pekoe 1200— 1350, Java Orange Pekoe 1450— 1650, Java Broken Orange Pekoe 1325—1475 lir za kg. jo dvomi tudi za dobave na Angleško, Švedsko, Jugoslavijo, Kanado, Združene države in Francijo. Pa tudi na domačem trgu bodo povišani proizvodni stroški verjetno v glavnem zvodeneli pozitivne uspehe, dosežene z olajšanimi prodajami. ŠVICARSKI TOVARNARJI SO SE IZOGNILI PODRAŽITVI DELOVNE SILE Tudi v Švici se obutvena industrija bori s težavami, ki nasta- Sejem čevljev v Bologni Letos bo že tradicionalna razstava modelov italijanskega čevlja od 16. do 24. marca v Bologni. Poleg domačih obiskovalcev in kupcev pričakujejo tudi letos velik dotok poslovnih ! ljudi iz tujine; ti so že v veli- j kem številu najavili svoj prihod. Naj večji odjemalec italijan- mesom KMEČKE ZVEZE Kemija daje več kruha Poleg navadnega gnoja tudi umetna gnojila! Beseda «kemija» nam je lahko tuja, niso pa nam tuja opravila, ki spadajo v njeno področje Takšna opravila izvršuje tudi kmet. Zakaj bi je torej bolje ne spoznali in ji priznali zaslug in prednosti, ki ji gredo? «Kemija« je tujka, a ne več kot je bila nekoč, ker je znanost, in sicer pomembna znanost; skih čevljev /je sedaj Zahodna brez nje bi danes ne mogla na-Nemčija, slede ji Združene dr- predovati nobena gospodarska zave. Velika Britanija, Švedska, dejavnost. Kot govorimo o mo-Belgija, Francija, Holandska, dernih industrijskih napravah, Kanada itd. oziroma o moderni proizvodnji, ne moremo mimo kemije. Tudi kmetijstvo je in bo v bodoče na to znanost še bolj navezano. Kemija je že mnogo prispevala k spoznavanju sveta in k napredku družbe; saj proučuje snov, kot jo zaznavamo s svojimi čutili (z vidom, sluhom, tipom itd.). In ker je na zemlji vedno več ljudi, je treba razen drugega (oblačila, stanovanja) tudi več hrane. Prav v tem vrši kemija pomembno vlogo. Strožje nadzorstvo v klavnicah Ministrstvo javnega zdravstva je izdalo okrožnico št. 134 v zvezi z izvajanjem 6. člena zakona št. 264 od 11.2.1961 o zdravstvenem nadzorstvu pri zakolu živine. Ta okrožnica predpisuje, da mora biti trajna sanitarna služba nad zaklano živino zagotovljena tudi v primeru, če občinski veterinar spričo velikega obsega zakolov ali zaradi drugih istočasnih zadržkov ne zmore izvajati svoje službe tudi po vseh zasebnih klavnicah ali jajo zaradi podražitve delovne mesnih delavnicah. V tem pri- tt x___i •_• • - ....... moni i o troVio rm rrntfiviti r~i onrn. sile. V čevljarski industriji je danes zaposlenih okrog 11.000 delavcev. Njihove sindikalne organizacije so zahtevale zvišanje minimalnih mezd, skrčenje delovnega tedna od 46 na 45 ur in druge olajšave; končno je prišlo do kompromisa, delavci so pristali na dosedanji delovni teden, ker so razumeli, da bi sicer zaradi skrčenja mera je treba zagotoviti nepre kinjeno zdravstveno nadzorstvo s pomožnimi veterinarji, Ki jim občina poveri to dolžnost in ki za svoje poslovanje odgovarjajo ravnatelju občinskega veterinarskega urada. Trajno dolžnost zdravstvenega nadzorstva in pažnje poverja s svojim odlokom pokrajinski veterinar, ki po zakonu tudi do- delovnega časa tovarnarji mo-1 loča število pomožnih veterinar- VALUTE V MILANU 20.2.63 4.3.63 Amer. dolar 621,06 620,81 Kanad. dolar 576,20 576,05 Nem. marka 155,23 155,21 Francoski fr. 126,75 126,70 Švicarski fr. 143,66 143,40 Avstrijski šil. 24,05 24,04 Funt. št. pap. 1740,92 1739,85 Funt št. zlat 6150,— 6150,— Napoleon 5650,— 5650,— Zlato (gram) 708,— 710,— Dinar (100) ■ - Trst drobni 73-75, debeli 74-76 BANKOVCI V CURIHU 4. marca 1963 ZDA (1 dolar) 4,31'/, Anglija (1 funt št.) 12,05 Francija (100n.fr.) 87,25 Italija (100 lir) 0,693 Avstrija (100 šil.) 16,55 CSSR (100 kr.) 13.00 Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100b.fr.) 8,57 Švedska (100 kr.) 82,— Nizozemska (100 gold.) 119,— Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 2,70 Egipt (1 eg. funt) 6,70 Jugoslavija (100 din) 0,51 Avstralija (1 av. funt) 9,55 MEDNARODNA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za 60 funtov) r . Koruza (stot. dol. za 56 funtov) , NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . > Cin (stot. dol. za funt) . . . . . Svinec (stot. dol. za funt) ...... Cink (stot. dol. za funt) . . . , . Aluminij (stot. dol. za funt) . . . . Nikelj (stot. dol. za funt). živo srebro (dol. za steklenico) . , Bombaž (stot. dol. za funt) . Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . . LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . , Cin (funt šter. za d. tono) . . , . Cink (funt šter. za d. tono) . . j . Svinec (funt šter. za d. tono) . . . SANTOS Kava «Santos D» (kruzeirov za 10 kg) TRZISCA 11.2.63 20.2.63 4.3.63 208 7. 20578 207 V, ne- 116 % 118 V, si,— 31,— 31,— 108,62 108,12 108,12 10,50 10,50 10,50 11,50 11,50 11,50 22,50 22,50 22,50 79,— 79,— 79,— 190,— 190,— 189,— 35,40 35,60 35,75 34,— 34,- 34,- 234 Vi 234 Vi 234 /, 853,— 851,— 854 7, 69,— 54 ‘A 70 i/g 70 'A 54 % 55 y2 1300,— 1312,— 1300,— Na mednarodnih tržiščih so kovine v glavnem o ar mile cene prejšnjega tedna. Rahlo je popustil cink, dočim se je cin proti koncu tedna nekoliko o-krepil. — Od vlaken se volna VLAKNA VOLNA: London vrsta 64’s B (v penijih za funt): 107 (108.4). New York (v stotinkah dolarja za funt) : suint takoj 135,5 (135). — Roubaix (v frankih za rali najeti še več tuje delovne sile. že danes je okoli polovico vsega obutvenega delavstva, po nekaterih obratih dosega celo 70 do 80 odsto, iz tujine. Delavci pa so uspeli glede zvišanja minimalnega zaslužka za delovno uro ter glede letnega odmora. Po novi skupni pogodbi bodo pod določenimi pogoji v delavskih predstavništvih lahko zastopani tudi tuji delavci. SLABI POSLI NEMŠKIH TRGOVCEV S ČEVLJI Nemški trgovci s čevlji na drobno se pritožujejo, da so prodaje čevljev zelo padle v januarju in februarju. Spričo hude zime so bile zaloge zimskih čevljev razprodane že ob začetku leta. Ni pa odtlej mnogo povpraševanja po spomladanskih čevljih, zaradi česar je mnogo trgovcev prosilo, naj dobavite Iji še ne dostavijo nadaljnjih pošiljk, ker nimajo prostora Vzrok zastoju prodaje je iskati predvsem v dolgi zimi, ki ne vabi še za nakup pomladanske obutve; poleg tega pa so spričo povečanih stroškov za kurjavo mnogi odložili nakup spomladanske robe na kasnejši čas. Tovarnarji čevljev se boje, da bodo dodatna naročila, ki so običajno prihajala že v marcu, letos zelo mršava. Že sedaj računajo, da bo vsa topla sezona le- politike Združenih držav. — Sladkor se drži še vedno zelo visoko zaradi slabe letine na Kubi in še slabših predvidevanj za 1963; skoro popolnoma so izostale dobave iz držav vzhodne Evrope. KOVINE drži zelo čvrsto, dočim je malo j kg) : 14.35 (14.25). — BOMBAŽ: kupčij z bombažem spričo ne- New York (v stotinkah dolar-gotovosti glede bodoče izvozne'- ja za funt): takoj 35.75 (35.60). ' — Liverpool (v penijih za funt): vrsta midling 15/16 proti takojšnji dobavi —,— (24,25). — JUTA: London (v funtih šterlingih za tono): vrsta First marks —,— (115). KAVČUK Cene naravnemu kavčuku so nekoliko popustile v Londonu, še bolj pa v Singapura. Lani so porasle svetovne zaloge naravnega kavčuka za 7500 ton, u-metnega pa za 22.500 ton, čeprav se je poraba precej povečala. — London (v penijih za funt): RSS proti takojšnji dobavi 22 3/16 — 22 1/4 (22 3/4 -22 13/16). ŽIVILA V New Yorku so ostale cene kavi stalne, razen kave v brazilski pogodbi proti dobavi v ruarcu, kjer je cena nekoliko padla, in sicer od 33.70 v prejšnjem tednu na 33.26 stotink dolarja za funt v zadnjem tednu. — Tudi kakao je v New Yorku rahlo nazadoval in sicer od 23.59 stotink dolarja za funt na 23.10 proti dobavi v marcu. — Sladkor še vedno raste tako v New Yorku kot tudi v Londonu, kjer je dosegel najvišjo kotacijo zadnjih let. V tednu do 2. marca je na newyorŠKi borzi cena sladkorja proti takojšnji dobavi napredovala na 6,25 stotink dolarja za funt, v primerjavi s 6,05 stotink dolarja v tednu do 24. februarja. ŽITO Na žitni borzi v Chicagu se je v zadnjem tednu dvignila cena pšenice, in sicer od 207 1/4 stotinke dolarja na 208 1/2 stotinke za bušel (60 funtov), proti dobavi v marcu. Na istem tržišču se je okrepila tudi koruza, in sicer od 1171/4 na 118 3/4 stotinke dolarja za bušel (56 funtov) proti dobavi v marcu. Baker je vedno pri istih cenah zaradi podpore proizvodni-kov. Cin je prejšnji teden popustil a se je proti koncu zadnjega tedna okrepil spričo nevarnosti stavk v Maleziji. Pro-izvodniki aluminija na Zahodu delajo sedaj s 85 odstotki zmogljivosti. Sedaj pa je v gradnji ali v načrtu več novih naprav za aluminij, med temi v Gani, Venezueli, Argentini in Avstraliji. V Londonu je začela prodajati aluminij tudi Sovjetska zveza, in to po 20 do 25 funtov šterlingov pri toni izpod mednarodnih cen. ZSSR je prodala 1961 leta v Anglijo 5000 ton, lani pa že 8500 ton aluminija. Ponudbe Sovjetske zveze in socialističnih držav so se pojavile tudi že na ameriških tržiščih. LONDON (v funtih šterlingih za težko tono 1016 kg): baker dobava v 3 mesecih 234 (prejšnji teden 233 3/4); — cin 853 1/2 (851); — svinec 55 1/4 (55 3/8); cink 701/4 (71). — NEW YORK (v stotinkah dolarja za funt): baker 29.70 (29.54) ; svinec New York —,— (10.50) ; — cink S. Louis —,— (11.50) ; — aluminij v ingotih — — (26.00). V dolarjih za tono : antimon Laredo —,— (28 do 28 1/2); — lito železo —,— (63.43) ; — železo Buffalo —,— (63.50) ; — staro železo 27.50 (28.17). — Živo srebro (v steklenicah po 76 funtov): —,— (187-190). i—i Sadje in zelenjava i—i na tržaškem trgu Cene zelenjavi na tržaškem trgu še vedno niso popustile. Navajamo cene za kg blaga na debelo, v oklepaju na drobno. Pesa 250 (340), karčofi 45-75 (55-95) lir kos, kapus 160-170 (180-220), čebula 50-65 (90-100), solata 180-430 (500-600), krompir 55-110 (90-130), rdeč radič 300-1000 (600-1400), špinača 130-240 (200-280); pomaranče 70-160 (100-220), limone 100-140 (100-240), mandarine 150-240 (220-340), jabolka 38-100 (60-160) lir za kg. jev za navedene klavnice in mes. na podjetja. Imenovanje teh veterinarjev pa je v pristojnosti prizadetih občin, seveda na temelju zakonitih predpisov glede prednosti kandidatov. Imenovanje je vezano na poseben sklep občinskih organov, vendar nikdar ne more takšna namestitev postati trajna in dokončna. S to okrožnico je zagotovljeno popolno in učinkovito nadzorstvo nad mesom tudi v obdobjih naj intenzivnejših zakolov, kot je to predvsem pred velikimi prazniki, zlasti pred božičem in veliko nočjo. Obenem pa so na ta način odpravljene nekatere omejitve glede izdaje pooblastil v primerih, kjer je predpisano • trajno nadzorstvo. Za kritje stroškov teh novih zdravstvenih nadzornikov bodo prizadeti lastniki zasebnih klavnic in drugih mesnih industrij morali polagati pri občinskih davkarijah primerne pologe, tako da si bodo mogle občine takoj naplačati stroške nadzorstva. Honorarje za to službo bo določil pokrajinski veterinar ob upoštevanju izgubljenega časa, napornosti službe in profesionalne tarife. Iz tega sklada bodo dobivali svoje honorarje le pomožni veterinarji, ki bodo deležni tudi dela dohodkov pri izdajanju zadevnih potrdil. Lahko rečemo, da kemija daje več kruha. Moderna kemija je že močno posegla v kmetijstvo, posebno v poljedelstvo, ki daje osnovne prehrambene surovine (žitarice, okopavine, i. dr.) in bo v bodoče vedno pomembnejši dobavitelj važnih industrijskih surovin. Danes kmetje razpravljajo o kmetijskih zadevah drugače kot pred nekaj desetletji. Beseda se vrti okrog hektarskega donosa o pravilnem načinu obdelovanja, o zaščitnih sredstvih, o pe-šanju rodovitnosti zemlje itd. To so važne reči in je nujno potrebno, da je zemljak o njih čim bolje poučen. Menda je v naših razmerah vprašanje peša-nja zemlje najresnejše poglavje. Njegovih pravih vzrokov niso dolgo mogli odkriti. To se je pred okrog 100 leti posrečilo kemiku Liebigu, ki je dognal, da rastline potrebujejo za svojo hrano neorganske snovi, kot so voda, dušikove spojine, kalij fosfor itd. To pretvarjajo tako, da postane sestavni del rastlinskih teles. Tako odvzame ta hrana zemlji vedno več hranljivih snovi, ki so zanje življenjsko važne. Posledica tega je manjša rodovitnost zemlje, kajti poljski pridelki, ki se posejejo naslednja leta, imajo takih snovi vedno manj na razpolago in zato vedno slabše rastejo. Da to preprečimo, je treba gnojiti z naravnim gnojem, ki vsebuje te snovi. ■■ Naravni gnoj res vsebuje te spojine, a ne v pravilnem raz' merju in torej ne za maksimal no, rekli bi za čim večje izko riščanje zemlje. Tlom je tore; treba redilne soli v drugih obli kah, to je v primernih kemij skih spojinah. Na njive (in tudi drugam) je treba dovažati rudninske (mineralne) sestavne dele, kot jih vsebuje hlevski gnoj, na primer dušikove spojine, kalij, fosfor in druge. Tako so agrokemiki (kmetijski kemiki) vpeljali dodatno gnojenje z umetnimi gnojili. Seveda ostane pri vsakem pravilnem obdelovanju zemlje o-snovno gnojilo hlevski gnoj. Ta napravi zemljo godno in o-mogoči, da dodatna gnojila krepko delujejo na rast. Smatramo jih torej za dodatek, ki pomaga prehraniti rastline. Zato jim tudi pravimo dodatna ali pomožna gnojila, oziroma kemična gnojila. Izraz »umetno gnojilo« ni najboljši, ker niso te snovi nič umetnega, kot ni nič umetnega kuhinjska sol. Kar je umetno napravljeno ni za kmečkega človeka preveč vabljivo, za našega že ne. V kmetijstvu so začeli uporabljati ta gnojila že pred o-krog 100 leti; v zahodni Evropi je sedaj poraba še enkrat večja kot pred drugo svetovno vojno. Tako porabijo na vsak hektar kmetijske površine: v Holandiji 1500 kg, v Belgiji 1300 j Ker kg, v Zah. Nemčiji 830 kg, An- 1 gliji 430, Franciji 330, Avstriji 230 in v Italiji 140 kg gnojil. Kaj pa pri nas? Ne zgrešimo, če rečemo, da se poraba na hektar obdelane zemlje vrti okrog nekaj kg! Vsakega pametnega človeka zaboli, ko sliši našega človeka trditi, da umetno gnojilo zastrupi zemljo. Tako mnenje mora vzbujati le pomilovanje in — posmeh. Če bi bilo tako, bi teh gnojil ne priporočali kemiki, kmetijski strokovnjaki, napredni gospodarji i.dr. Sicer pa, kako naj bi bila strupena, če pa vsebujejo snovi, ki so tudi v naravnem gnoju? ______ i- /• zimska zaloga, ki so jo čebele pripravile ob dodatnem jesenskem pitanju, jim je do sedaj popolnoma zadoščala. Vsekakor pa ne odlašajte, kakor hitro bo nastopilo toplejše vreme, s skrbnim pregledom vseh družin, da j potrebnim priskočiš na pomoč j s primerno količino hrane, po-! sebno pa tistim, ki so z zalo-' go pri kraju Družine, ki ne občutijo pomanjkanja hrane in ki se ne boje, da bi nastopila lakota, so bolj čvrste, zato se tudi v razvoju bolje počutijo in skrbijo za nenehno naraščajočo zalego. Skrbeti je tudi treba, da so panji dobro zapaženi, kajti od sedaj naprej bo tudi nujno potrebno, da se toplota v panjih ne razgubi j a; saj je večje važnosti sedaj kakor pozimi. Tudi število mrtvic v posameznih panjih ni pretirano. Zdravstveno stanje je zadovoljivo. Redki so primeri lahke griže. 21.2. so imele čebele prvi izletni dan v letošnjem letu. Prav- j zaprav, čistile so se med 12. in 14. uro, ko jih je sonce ogrelo in jih zvabilo na kratek polet, se zdrave čebele očistijo polnega črevesja na prvih pomladanskih poletih na prostem, priporočam ženskam, da naj ne razobešajo perila v bližini čebelnjakov, sicer bo perilo neprijetno popikano. Prvi izletni dan naših čebel Še nam vremenoslovci obetajo mrzlega vremena kakor, da ne bi bilo dolgotrajajoče zime že čez mero. Pri čebelah bi se moralo že skoro začeti novo spomladansko življenje. Toda še mrzlo vreme ne dopušča, da bi se narava lotila novega življenja. Zato je tudi pri čebelah še vedno zimski počitek. Ob prvem bežnem obisku v čebeljnjaku sem ugotovil, da ob vsem dolgem in hudem mrazu so živalice razmeroma dobro preživele zimo. Ne preobilna Prijave pokojnin do 15. marca Kot smo ponovno javili v našem listu, je bil rok za izpolnitev novih prijav za kmečko pokojnino do 28. februarja. Ministrstvo pa je s svojo okrožnico sporočilo pristojnim ustanovam, naj sprejemajo prijave do 15. marca brez vsake globe. Zato poslednjič opozarjamo vse zamudnike, naj v svojem interesu to takoj opravijo. Za izpolnitev obrazca se lahko obrnejo na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov, Ulica Geppa 9. DAVČNO PRIJAVO (VANONI) ODDAJTE do 31. MARCA! Opozarjamo vse kmetovalce, da je treba izpolniti obrazec za prijavo davkov (Vanoni) nepreklicno do konca tega meseca. Da se izognete sitnostim in globi, napravite to takoj. Prijavo vam pomagata izpolniti Kmečka zveza in zveza malih posestnikov v Ulici Geppa 9. Kmetje, vrtnarji! za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, VIA MILANO 18 - TELEF. 35-169 katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO MODRO GALICO, UMETNA in ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih strojev za obdelavo zemlje ter kosilnice «Agria» »GOSPODARSTVO" Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST • UL. MOR ERI ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. Kifstifltditi o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst TRST VIA S. MAURIZIO, 2 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 Transatlria S. A*. A. IM P O R T . E X P O R T TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Leg nami Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile • laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo URARNA IN ZLATARNA Ml KOLI KABEL TRST Čampo S Giacmno s tel 95-881 Ure najboljših znamk. velika izbira zlatih okraskov -za vse prilike adriaimpex S. p. A. TRST, Via della Geppa, 9 Tei.: 38-770, 29-135 IMPORT - EX POR T industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomest nih delov FIAT, O M, RIV v Jugoslavijo JnhAmA&fUt Kopat, MEDNARODNA ŠPEDICIJA N TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 f Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacij»-— Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov Kvantitativni prevzem va-gonskih ih kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd. Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica. Novi Sad. Zrenj nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Pleče - Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823