Racionalizacija notranjega transporta v industriji
Vbakomur, kdor pazljivo pro-učuje organiizacijo proizvodnega procesa v našifa industriJBkih podjetjih. postane Jasno, da bl se d«lovna produittivnost lahko zek> poveiiala, Ce bi posv&čali notranjemu transportu vej po-zorniosli kakor do sedaj. V skla-diščih sur<xvin im končnih izdel-kov, v delavnicah za fne<hanično obdelavo in montažo odp^ade tretjina do štlrih petin vseh stroSkov za delovno silo na no-tranjj ta&nisport.
Kdor bj pniporočal uvedbo montažne mize, akumiulatorske-ga vx>z'tka ali viličarja, bi dobil odgov.or. da Je to pri nas nemo-goče, da so te naprave zeio dra-ge in da se izplačajo samo pri veliki serijskd ali verižni piro-vzvodnji.
NW5 ni bolj neresnlčno kot te. ka trditev. Celo danes, ko so stnoški za osnovna sredstva še visoki, iz-datki za delo\rno sik) pia majhni, bi bilo mogoče dosti napravitt. Če račun pokaže, da je meihanvzacija nerentabilna. tedaj je vzrok termi često to. da se pri kalkulaciji sicer upo-števa aiTK>rtizaei<ja m obresti xa nova osnovna sredstva. kar je !>ravi!no. toda ne upošteva se dovolj   d«jslva,   da  je mogoče
pribrainiti na dclovai sili. na paspešitvi vsegia proizvodnega proce&a. na zmanjšanju obresti za obratna sredstva, ki se v tem priimeru hitireje obrestujeio ln konino, na zmanjžanju izvržka in jzboljšanju kvalitete. Da vse-ga tega oe upcštevajo, je vse-kaikor snepravilno.
Samo po sebi se razume. da se nam tedaj na papirju poka-ie slaba r^tabilnost. In posle-d'ca? Vse gre po starem. Deia-md na »bo-rak«, kar ]e  ma pa-
pirju cenejše, toda dejansfco pa je že za posamezno pod.ietje, kai šele za vso skupnost, mnogo dražje.
Če se bnalci teh vrstic o de-lovni produktivuostj zanimajo za vprašanja raciionalizacije no-tranjega transporta. bomo v ne-kaj prihodnjih številkah prk>b-čili konkretne primere in šte-viline podatke o rentabiJnosti mehaniziranja prenosa, razkla-danja i-n nakladanja surovio, polizdelkov in kon<5nih izdelkov.