Grad se podira
Kaže, da bo treba za sanacijo Ljubljanskega gradu vložiti 50 milijonov dinar-jev, preden bo poslopje zanimivo za komercialne investitorje
SkmpS&ina mesta Ljubljane je lani in tetos že nameniia določena sredstro za konso-thdaoijo obstoječaii aidov Ljiubljanakega gradu. Konsoli-dacija Je namreč potrebna nato, da bi tako pritegnili komercialne invesbitorje, ki hi v grajskem poslopju ure-dili lokale, itd. Sanaoijska de-la so se *e pričela, celotna vsota, ka J« odobrena, pa bo do konoa leta&njega leta po-trošema.
Svet za urbanizem pri me-Btni skupA&ini je pred neiav-nim ugotovil, da je stanje grajskega posaopja tako kri-tlčno, da velja zapreti za oibi-BkovoJoe razgtedul stolp, dru-go najtodlj obAskovano turis-tično tofiko v Slovemdjd. Stolp jo namreč v propada-Jočem stanju, pa je takSen ukrep nujno potreben aa z»-66ito obd&kovaloev gradiu.
Svet je tudi predlagal, naj bi mestna ski»pž6ina dodat-no odobiila vsaj 10 mllijonov dinarjiev vsako leto za hitrej&o kiomsalldaeiijo grajskega po-stopja. Dejstvo to to sselo neprijetao je, da grajsko po-Blopje sorazmemo hitro pro pada, tako, dia bi bila zasta-ttčno  tonsoMdacdjo   pofcrebna
snatJia, več deset mildjonska sredstva. Raapadanje poape-Suje tudi erozija, drsenje tistega deila hriba, n& kafcerem gnad stoji. Tako poslapje po-ka in razapada v tri dele, ka-terih vsak neopazno a zane-sljivo drsl v drugo smer po pofcočju navzdiol.
Drug pomembon poseg iA bil v gradnji infrastrukfcure. Na gradoi nj ne vode, ne pri-merne elektrike in ne kanaili-zacije, v stavbi sami ni ni-kaikršnih razivodov ali prt-ključfcov; teh kamunalmiih na-prav v gradu samesm nikoli ni bilo. Veieii pa je trstoa, da bi bilo investiranje v uredii-tev infrastrufcture na gnadiu dražje, kot kje v mestu.
Vse to, predvsem pa sta-tično izredno majhna trdnost grajskJlh aldov zastavlja hiter tempo vilaganj imvesticijskih sredstev, teh sredstev pa je mato- Zavoljo t^a se bo tare-ba odločiti zelo premiSljeno za obnovitveno politiko, aa obseg oibnavitvenih del, 20. njihov vrstni red in seveda, pred-vsem predvideno obniovi-tev vslcladiiiti z razpoOožljiivi-md  sredstvi.
Glede obnovitvene polTMkie 66 ponuja več inačic. Kaže pa,
da je prvotna zamijsel izpirect StJirih let že dokančno prapa-dla, saj je s svojimd rešitva-mi, delnim urejanjem kasneje pa oelotno uredibrtjo, dokaj neživljenjska, prodvsem pa najiverjetneje ne bj preproSi-la propadanja neretkonstru-iranega deda grajskega poslop-ja.
Po sedanjiih ocenah je ne-življeinjska rešitev tuidd vari-anita, po kaiteri naj bl v gnadiu UirodHi poleg ttnistii)6no go-etinskih o(bjek.tov taidii kul-tumo zgadovinsfke. Kaže, da je najbolj sprejemljiva vari-anita, po kateri bi uredili in saniraK celotai grajskd kom-pJeks, dbenem pa Bgradili iav frastrukturo in stabildizimU tea^in do te mere, da bi bdlo grajsko poslopje zaiMmivo za komeraiaane investitorje. Se-veda pa tma ta mriaota šib-ko toCko: v girad bi moraii vložiU okoli 50 milijonov dli-narjev, ne da bj se to nav-zven sploh kaj poznalo (za sanaoijo sedanjega stanja). Seveda pa je skrajni čas, da se odgovomii dietjavniki v mestu v«ndarle dogovorijo, kato bi priistopili k smiselnd rekonstrukoiji gradu kot ce-lot«.                               R. B.