Iz zgodovine keršanske Ijudske šole. (Dalje.) 1. maja I. 1774 prišel je opat Felbiger na Dunaj, potem ko je dobil privoljenje od svojega kralja. Berž ko iie, je bila cesarica sania, ko ji jc na misel prišlo, da je opata iz Sagana poklicala, da vredi normalno šolo in šolstvo splob. Dasiravno se je vse oziralo na opata, vender v razsodivnem trenutku nihče ni nasvetoval tega, dokler ni cesarica saraa te misli sprožila. Dvorna učilniška koniisija dobila je hipoma po prihodu opata povelje, da naj niu pokaže vse akte zadevajoče normalno šolstvo in tabele, kojih je izdelal Gruber že 20, tudi zastran njegovega šolskega načerta; rekla je cesarica, da hoče zaslišati nasvet komisije, potem ko bo opat načert prcgledal. Felbiger postopal je zeld varno, in določno je grajal le prepire nepokojnih učiteljev, ki so ga tako nalagali. Pohvalil je sicer načert Gruberjev v veliko rečeh; rekel je, da na normalni šoli niso popustili njegove metode, vendar pa je rekel, da se za začetnike preuialo skerbi, da se s tabelami ne izhaja povsod, da je tudi treba solskih knjig. Zagovarjal je sicer Gruber-ja Hagelin, poročevavec pri šolski komisii, in tudi dvorna komisija je bila na Gruberjevi strani; ali cesarica razsodila je kmali, da opatu vse zaupa, da naj se mu izroči normalna šola popolnoma pod nadzorništvom dvorne komisije. Gruber je tpdaj padel. Na njegov šolski načert ni nibče dalje mislil, in on ni bil več učenik učiteljev; njegove tabele presojevali so pa prav kritično. Hagelin tudi ni bil dalje poročevavec pri šolski komisii ia pri dvorni učilniški komisii; bil je poročevavec Franc Greinpr, ktprega tudi Fplbiger prav močno pohvali, da si je neumerljive zasluge pridobil za povzdigo šolstva. Saganski opatJanez Ignacij žl. Felbiger je bil sedaj skorej sam za se in povsod. Cesarica sama ga je poklicala, in zavetnica mu je bila tudi zmirom in povsod. l.sept. 1774 izročila niu je cpsarica nemško šolstvo, da naj tukaj normalno šolo popolnoma vravnuje in jo tudi po deželi razširjuje. Poročeval pa bode sp. avstrijanski deželni vladi: spodnjo avst. šolska komisija mora pa v vseh rečeh poslušati njegov nasvet. Felbiger začpl je nove šolske bukve spisovati. Podučeval je katehete in učenike dunajskih mestnih in predmestnih šol. Začel je priprave dplati, da bi se zboljšano šolstvo po kronovinah vpeljalo, sprejemal, in podučeval je šolske ravnatelje, učenikp in druge, ki so želpli njpgovpga poduka. Xi moglo drugače biti, da so se zbirali okrog Felbigerja, cigar blago serce je bilo za dobro in blago reč tako vneto, navdušeni slnšatelji, ki so potlej novo metodo raziirjali po deželah. Naj imenitnisi pa, kar je Felbigpr doveršil še to leto, ko je na Uunaj prišel, bilo je delo, ktero so že tolikrat v roke vzeli in zopet popustili: Splošni šolski red (Allgemeine Schulordnung). Ze konca mesca julija je delo dokončal, v cesarski kancelii je bilo za razglas ustrojeno in 6. decembra I. 1774 podpisala je cesarica ,,SpIošni šolski red za nemškp normalne, glavne in začelne (trivialne) šole po vseb c. k. dpdnih dpželah". Vredili so tudi dunajske šole boljp. Da bi se rpd s<anovitno ohranil in ne povračevali se prepiri pnaki prejšnjim, zložil je opat posebne vodila (Instructionen) za osobje dunajske normalne šole, nasvetoval je svetnpga duhovna Valentin-a Statter-ja za nadzornika dunajske šole. Osobje njpno je bilo tedaj: nadzornik Statter, vodja Mesmer, katehet Gall, svelni duhoven, učeniki Bauer, Felkel, Klemm, Schatte. Tudi druge šole po Dunaji in po okolici dunajski povzdignile so se hitro. Mesca aprila I. 1775 zapisanih je bilo 3 glavne sole in 14 trivialnih šol. V okolici dunajski pa je bila cesarica sama, ki je po svojih gradovih z naj lepšim zgledom svctila. Še preden je bil šolski red po deželah razglašen, prppričala se je 25. okt. I. 1774. sama v wšenbrunski šoli" o novi niptodi, in odsibmal je ukazala, naj se ji poročuje vsaki mesec, kako sola naprpduje. 1. maja 1. 1775. preselila se je dunajska norinalna šola v svoje sedanje stanovalisčp. Cesarica je dala prenarediti nekdanje jezuitarsko poslopje pri st. Ani v Janezovib ulicah, in impnovani dan preselila se je šola Ije od st. Stefana. Felbiger pozdravil jih je z nagovorom, razdelil med učence šolske postave, in med učenike vodila (Jnstructionen). Nonnalna dunajska šola je že tedaj 88 let v svojem poslopji. cd«ij« prih. >