St. 49.
V Gorici, dne 2. decembra 1892.
Tečaj IV.
© "F JL
„Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in veljS. s prilogo . Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana;
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2'20,
Četrt leta ....	„	1-10-
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu.
..Gospodarski List izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravniitvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.	^
r
Oznanila
in „poslanice" plačajo sp petit-vrsto:
8 kr., Že se tisk
7
1	n	n	n	n	*-
®	?>	n	n	n	^	n
Večkrat — po pogodbi. Za črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v to-bakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
J e
(Izdaja za Gorico.)
-K
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
Jl
Družba sv. Cirila in Metoda.
Slovenci, ki živimo ob mejah, najbrid keje čutimo neprestane navale mogočnih nasprotnikov na našo narodnost. Boj proti tujim nasiJstvom in spletkarstvom zahteva od nas čedalje več žrtev, več vstrajuosti in požrtovalnosti. Prišlo je pa že tak6 daleč, da bi morali omagati v pravičnem boju, ko bi nas ne podpirali tisti naši rojaki, ki so bolj na varnem pred tujo vihro. Zato smo pa iz dn& svojih za narodni obstanek skrbečih src hvaležni prijateljem in podpornikom, ki nam gred6 na roko v takih narodnostnih borbah.
Proti potujčevalnim nakanam na našo nježno mladino ustanovila se je „Družba sv. Cirila in Metodav Gorici pa se jej je še vredno pridružila „Slogau. Koliko dobrega sta že storili ti dve družbi, ni nam treba omenjati, ker ni ga čitatelja našega lista, ki bi tega ne vedel prav tak6 dobro, kakor mi. Zato smo vsi zavedni in nepokvarjeni Slovenci od src& hvaležni imenovanima društvoma, ki tako uspešno skrbita za narodno in versko vzgojo naše mladine v takih krajih, kjer je oboja v »evarnosti.
Naravno je, da nas vsled tega liudč zaboli in užali vsak napad, vsaka spletka, vsaka neljuba beseda proti imenovanima društvoma in da se, če bi bilo treba, postavimo s skrajno odločnostjo proti komurkoli, kdor bi jima skušal na kakor-šenkoli način škodovati.
Toda zadnje čase nastopili so na Slovenskem novi proroki, kateri vidijo vse črno, same smeti, sam gnoj pred sabo. Za kar smo se vsi Slovenci še pred petimi leti složno ogrevali, ni jim več čisto in pošteno.
V	to vrsto spada tudi naša šolska »Družba sv. Cirila in Metoda".
Kaj se je govorilo in vršilo proti nji pri katoliškem shodu in po njem, to je vsem znano. Znano je tudi, da napadovalci bi radi olepšali svoje neplemenito rovanje, a delajo to tako nespretno, da dosezajo uprav nasprotni uspeh: razdor in razpor gre dalje.
V	torek teden priobčil je »Slovenec" članek, ki seje bavil s to našo šolsko družbo; vse, kar se tamkaj pisari, je grdo žaljenje vseh tistih plemenitih rodoljubov, ki so družbo ustanovili in doslej toli požrtovalno vodili. »Slovencu" so mirno in stvarno odgovorile ljubljanske »Novice", torej list, ki se odlikuje po svoji miroljubnosti in treznosti. „Novice“ pišejo:
Najhujši trn v peti je „ Slovenčevi11 gospodi družba sv. Cirila in Metoda. V lepi slogi delujejo pri tej družbi Slovenci duhovnega in svetnega stanu za njeni vzvišeni verski in narodni namen, in to še od njenega začetka, od takrat namreč, ko je bila družba ustanovljena. To pa v naših naprednih časih ni vsem všeč. ,, Požgati treba tudi zadnje mostove čez svojevoljno na novo izkopani prepad, sicer bi še kdo mislil, da se na podlagi miru in narodne jedi-nosti more kaj dobrega storiti. Tedaj, Če tudi nenaprošeni, zaganjajmo se v to družbo, da razpremo vodnike ali vsaj oslabimo njih upliv, toda delajmo previdno, kajti 10.000 Tako nekako mislijo » Slovenčevi11.
Pišejo pa zadnji torek v uvodnem članku „Slovencau tako-le: „Laž je, da se je ta družba napadala na katoliškem shodu", »ne napadamo nikogar", „z vso odločnostjo zavračamo trditev, da smo nasprotniki šolske družbe med nami". Kako previdno in miroljubno! Toda počasi, gospod člankar 1
Kaj druzega je pomenilo ono gnusno tuljenje, ko se je zagovarjal m katoliškem shodu sedanji namen družbe, kakor napad na drnžbo ? Kaj druzega je vaše ravnanje, ko hočete družbo v nasprotstvo postaviti s škofi, kakor napad na družbo? Kaj naj pomeni, ko vedno na novo izb ega v ate mirno delujoče in upijete o nezaupanji do družbe, ako ne napad na družbo ? — da, vse to je hud napad na drnžbe namen, tedaj na njeno bistvo, ob jednem pa nevaren napad na obstanek naroda. O, mi čutimo vaš nož, četudi ga skrivate.
Z nobeno stvarjo niste mogli Slovencev huje razdražiti, kakor s temi napadi na družbo, ker je vsak pravi narodnjak živo prepričan, da dokler visoka vlada ne uctavi pogubnega nam ruvanja znanih nemških in lahonskih društev na slovenskih tleh, ne sme se tudi namen družbe sv. Cirila in Metoda in
, ne more premen iti niti za las. In vendar j dregate vanje neutrudno ! Toda, ne drezajte j pregoreče pod zgoraj imenovani most, da se ne j podere —na vas, in potem postroji-- brez vas.
Pa recimo, da ne marate prepira, ampak žehte dobro delo. Recimo, da res hočete delovali z nami v blagi namen, ker trdite, da je tudi za vas ta družba velikega pomena. Tedaj „clara pacta\u Naš pogoj za skupno delovanje je, da očitno potrdite d os e da n j i n amen družbe, namreč ustanavljati katoliške slovenslce šole v krajih, kjer nam jih kratijo krivični sosedje. Recite-. „ V tem smo vsi jediniu. Sedaj pa pridejo na vrsto sredstva, kako bolje dosezati ta namen. Vi zahtevate, da naj se 1.) družba preustroji ter zasnuje po farnih podružnicah in 2.) deluje povsem v sporazumljenji s škofi. Zoper prvi pogoj nimamo ničesar, ker je isto družba sama, če je le bilo mogoče, izvajala že pred vašim nasvetom. Motenja smo, da po obmejnih župali, kjer sta razni narodnosti, bilo bi to komaj izpeljivo. Zoper drugi pogoj smo pa še manj, ako le hočejo vsi škofje Slovencev podpirati zgoraj omenjeni namen družbe. Naprošeni so bili že vsi od njenega predstojništva, kakor je bilo to v „ Vestnikih“ natančno popisano. Ali jih niste brali? Treba tedaj le, da se vseh Slovencev višji duhovni pastirji za ta namen pri-dobi. Sedanjemu družbenemu odboru bode težko jih kaj več za to pridobiti, ker ste ga namenoma že preveč počrnili. — To je tedaj naš „ultimatumu. Dobite nam, ako pišete v »Slo• vencu11 odkritosrčno, to zagotovilo vseh škofov, ki vladajo Slovence, da bodo podpirali sedanji namen družbe, in mi vas zagotovimo, da smo potem v tej zadevi jedini in da z veseljem odstopi tudi, če treba, ves sedanji mnogo mučeni družbeni odbor, v tisti namen še bolj uspešno delujočemu. Dokler pa za družbo ničesar ne bodete storili, ampak le zabavljali in izbezava-li delavce k prepiru, vračali vam bodo vsi zavedni Slovenci — nezaupanje in odpor.
Družba sv. Cirila in Metoda bode pa po izgledu mnogo preganjanih svojih zaščitnikov, zaupajoč na božjo pomoč in na zmago pravične stvari, mirno čakala, da se zjasni vremena. Ako nas ne ubijejo strele iz črnega neba, ki se vsled vednega „izbezavahja“ razpenja tudi nad Kranjsko, storili bodo — če tudi brez vas
—	vsaj nekateri naši možje, „kar mož je storiti dolžan
Tako »Novice11. K njeni izjavi imamo le malo pripomniti. Omeniti pa moramo, da nasprotniki naše šolske družbe doslej še niso povedali, kaj menijo z onimi »farni-m i po d ru žilicami.“ Ako imajo v mislih „Pfarrgruppen“ nemškega katoliškega isul-ferajna, onda dokazujejo, da doslej niso niti resno premišljali o tem, kar zahtevajo, kajti nemške „Pfarrgruppen * so bistveno identične z našimi podružnicami. Ako pa nasprotniki zahtevajo kaj drugega, naj pridejo pa enkrat že na dan s pravo barvo! —
Ali uiso sedanje podružnice lahko ob enem tudi farne, samo ako to liotč merodajni gospodje? Ako pa oni nočejo uič storiti, kaj potem? Saj vidimo, kak6 hirajo in eel6 sp6 mnoge podružnice, katerim so na čelu omenjeni gospodje, ki pa se za nje nič ne brigajo. Temu pa ni uzrok družbin n a-m e n, niti kaka oseba v njenem vodstvu, ampak malomarnost do vsakega narodnega delovanja. Proti takej bolezni ni pomoči; tudi one „farne podružnice,“ o katerih sanjajo tam v Ljubljani in drugod, bi je ne ozdravile.
» Novice “ prav pravijo, da namen družbe sv. C. in M. se ne sme spremeniti niti za las. Ustanovljena je bila za to, da bi napravljala slovenske ljudske šole in otroške vrtce (ali zabavišča) v takih krajih, kjer je naša narodnost v nevarnosti. Kdor hoče našo šolsko družbo porabiti v druge namene, ta je sovražnik našega narodnega obstanka ob jezikovnih mejah. Ako bi družba imela tudi 50.000 gld. letnih dohodkov, vse bi porabila za izvrševanje svojega prvotnega namena. Dokler vsi Slovenci nimamo na vsej črti narodnih ljudskih šol, dokler našej mladini kjerkoli preti nevarnost potujčevanja, ne sme družba sv. C. in M. niti novčiča izdati za drugačne namene nego za oni, v kateri je bila ustanovljena.
Dalje se je že Veliko ropotalo proti našej šolski družbi, češ, da mora delovati v s p o r a z u m 1 j e n j u s škofi.— Predrznejših besedovanj še nismo slišali! Kdaj se je pa pokazalo, da družba d e-luje v nasprotju s škofi? Ali se ni družbi-
no vodstvo poklonilo slovenskim škofom, ki so ga jako milostno sprejeli, kakor čitamo v »Vestnikih ?“ Iznajdba o tem „spora-znmljenju s škofi11 ni nič drugega nego zvita zanjka, v katero se hote loviti manj razsodni slovenski rojaki.
Mi trdimo, da »Družba sv. C. in M.“ že deluje v sporazumljenju s škofi, ker za to nam je živa priča družbino vodstvo, ki je osebno ž njimi govorilo. Naj se nam navede pa le najmanjši dokazič o nasprotnih trditvah, ki so se kar naki’at vzele iz zraku!
Trdimo dalje, da si naši škofje niti sami ne žele večjega sporazumljenja z našo šolsko družbo! Naravnost predrzne bi bile naše zahteve ali prošnje, da bi n. pr. naš premilostljivi knezonadškof kar očitno stopil na čelo »Družbi sv. 0. in M.“ za goriško nadškofijo in da di enako storili tržaški, celovški, mariborski in cel6 ljubljanski škof! Kak krik in vik bi nastal od laške ali nemške strani! Utegnile bi nastati uprav neznosne razmere za katoliško cerkev in njene poglavarje v teh škofijah. Kar se tiče goriške nadškofije, izjavljamo, da tukaj nihče merodajnih činiteljev ni želel večjega sporazumljenja, kakor se zahteva. Kdor več zahteva, spravlja našega cerkvenega poglavarja v nepotrebne zadrege, katere ne bi koristile niti družbi, niti cerkvi, niti njemu, ker brezobzirnost naših Lahov je znana.
To uprašanje je tak6 kočljivo, da nikakor ne kaže o njem razpravljati v javnosti, ker s tem bi dali povod našim narodnim nasprotnikom, da bi začeli hujskati proti našemil narodu in njegovim cerkvenim poglavarjem, kar bi zlasti zadnjim i .Kakor ue bilo ljubo. Ako bi hoteli nasprotnikom vzeti povod za take hujskarije, morala bi se »Družba sv. C. in M.“ spremeniti tak6, da bi postala edino le nekaka cerkvena bratovščina brez narodnega namena. Ker pa se dosedanji namen ne sme spremeniti niti za las, zato je tako »sporazum-ljenje“ povsem nemogoče.
Vrhu tega je treba omeniti, da družba sv. C; in M. je vseslovenska. Slovenci na Koroškem in Štajerskem imajo svoja škofa v Celovcu in Gradcu. Kako spo-razumljenje s tema dvema cerkvenima poglavarjema imajo naši reformatorji v mislih ? Radi bi to vedeli! Radi bi dalje videli, da bi se tudi od »Slovenčeve11 strani potrdilo, ali je res, da se je celovški škof silno neprijazno izjavil o »izzivajočem" delovanju naše šolske družbe in da je jako nemilostno vsprejel in odpustil deputacijo neke koroške podružnice?! Ako je to res, kaj naj si mislimo o zahtevanem „ sporazumljenju “P! Kako naj bi bilo to mogoče?
To so kočljiva uprašanja, katera ne maramo dalje razpravljati. Ako smo se jih pa dotaknili, nismo mi krivi, marveč novodobni slovenski reformatorji, ki jih neprevidno spravljajo v javnost na način, ki mora biti najmanj po godu našim višjim cerkvenim poglavarjem. Ako so pa najnovejši katoliki tak6 uplivni, da bi pridobili vse škofe na Slovenskem za namene družbe sv. C. in M. tak6, da bi se očitno za njo izrekli ter jo priporočali, onda bomo tudi mi priporočali, naj se sedanje toliko napadano vodstvo umakne novim možem, ki znajo — čudeže delati. Dokler pa se to ne doseže, mora družba sv. C. in M. ostati v dosedanjih rokah, ki so s pojo spretnost že dokazale, vkljub temu, da se jim neprestano mečejo polena pod noge.
»Slovenec11 je dalje besedoval o propadanju in životarenju naše šolske družbe, da je potem mogel priti do zaključka, kak<5 zel6 da je potrebna preosnove. Tako besedovanje je uprav po katoliškem shodu najmanj na mestu, ker še nikoli poprej se ni v tau.6 kratkem času ustanovilo toliko podružnic, v blagajnico pa ni še nikdar dohajalo toliko denarja, kolikor v tem času. Naravnost predrzno pa je, da govoriči o slabem uspevanju šolske družbe tista gospoda, ki se je proti nji, skoro bi rekli, zarotila. Mej-tem, ko z nenavadno požrtovalnostjo zlaga tisočake za novo tiskarno, ki je nekaj stokrat manjše važnosti, ima za šolsko družbo trdosrčno zaprte žepe. In zakaj? Ali zaradi njenega namena ali dosedanjega delovanja? Ne, ker proti namenu se nihče še ne upa očitno govoriti. Zakaj torej ? Pravijo, da v vodstvu je par tistih strašnih li-
beralcev, kar je za družbo velika nevarnost, la bi se utegnila zalesti na kriva pota. Družba je dobro delala že sedem let, če tudi so sedeli v njenem vodstvu oni liberalci, kar je pač dokaz, da se jih ni treba tako strašno bati, da se zaradi njih našej toliko potrebni narodni ustanovi odreče podpora. — Nikakor torej ni možko, ni dostojno, najprej odreči družbi podporo, proti njej zabavljati in dražiti, potem pa posmehovati se, ako ne uspeva tak6, kakor bi lahko. Tudi pri nas imamo ljudi, ki so se v sa-kristiji zavezali (čudno, da niso šli pred oltar!) da nič ne dajo za »Slogine" učne zavode (jako plemenito). Ali bi smeli taki »rodoljubi" zabavljati, ako bi se »Slogi11 slabo godilo?! No, te prilike doslej še niso imeli in je tudi ne bodo, kar trdno pričakujemo od zavednega našega naroda na Goriškem.
Upajmo, da bo naša vrla šolska družba sv. C. in M. tudi zanaprej vstrajuo hodila po dosedanji poti, neoziraje se na njene najnovejše »prijatelje11, o katerih pač sme reči: Dagii amici mi guardi Dio che dai nemici mi guarderd io. (Varuj me Bog prijateljev, sovražnikov varoval se bom sam.)
Ker je ta družba velike važnosti za Slovence na Goriškem in v Trstu, zat6 smo se oglasili, da bo kolikor mogoče jasno med nami. Clara pacta, boni amici 1
OPISI
\l goriške okolico, 29. novembra. — Naša trgovina in obrtnija v Gorici se kaj lep6 razvija, da je smemo biti prav veseli. To nam je dokaz „ Nova Soča “, ki priporoča v posebnem oddelku že 26 narodnih trgovcev in obrtnikov. Teh mož Slovenci ne smemo pustiti propasti, ako oni izpolnujejo nalogo in dolžnosti rednih trgovcev ali obrtnikov. Solidno, pošteno slovensko tvrdko treba je podpirati z istim naudušenim ognjem, ki nas naudaja za našo sveto narodno stvar. Seveda, z narodnostjo in z lepim geslom „Svoji k svojim11 ni smeti »švind-lati“, ker vsestransko podporo treba si je še le zaslužiti z nekaljeno poštenostjo in postrežljivostjo. Ako kdo misli, da moramo pri njem kupovati edino zat6, ker je Slovenec, moti se močno. Vsak kupova-lec je pač sebi najbližji; on gleda sebi koristiti s tem, da kupi dobro blago kolikor mogoče po nizki ceni; ako sebi kaj prihrani, če gr6 kupit k neslovencu, gotovo to stori — izjeme so bele vrane. Kdor pa pri enakih pogojih ne kupi pri Slovencu, ta gotovo hudo greši zoper svoj narod. Naše načelo bodi torej: »Svoji k svojim!“ Slovenskih trgovcev skrb pa bodi, da postrežejo z enakim blagom po enakih cenah, kakor njih neslovenski tovariši. Da bo pa mogoče n a vsej črti spraviti v veljavo geslo »Svoji k svojim,'1 treba je v prvi vrsti, da trgovci vrše svojo dolžnost nasproti občinstvu. Potem bo v malo letih večina goriške trgovine v narodnih rokah.
Prav veliko imamo Slovenci takih trgovcev in obrtnikov, katere lahko podpiramo brez svoje škode. Naj bi se to število pridno množilo, to je naša vroča želja!
Da naši nasprotniki že čutijo upliv našega »Svoji k svojim11, to je dokazalo javkanje goriškega dopisnika v časopisu „Pa-tria del Friuli“, katerega bodejo v oči ogla-siči v »Novi Soči11 pod naslovom »Slavnemu občinstvu se priporočajo itd.“ Naj jih le bode, še bolj jih bo zanaprej, ko bo ta rubrika vedno bolj rasla. Letos je 26 Slovencev, drugo leto bi jih moralo biti vsaj 40, ker toliko	jih le jaz poznam.	Naprej !
Z dežele, 26.	novembra.	(Govorite	slo-
venski !) — Slovenci smo čudno ljudstvo! Skoro bi dejal, da nismo vredni, da bi nas tujci spoštovali, ker zametujemo geslo: Kdor samega sebe ne časti, časti vreden ni. Evo, kaj me je vspodbudilo, da pišem ta dopisič.
Jaz sera pogosto v Gorici in imam mnogo posla pri trgovcih in obrtnikih. V prvi vrsti,	seveda,	obrnem se	vselej do tistih naših	rojakov,	ki so priporočeni v	„N.
Soči“. Opazil sem pa, da mnogi Slovenci v Gorici se malo ali nič ne brigajo za tak«
svoje rojake, ki se bavijo s trgovino ali kako obrtnijo. (Taki Slovenci so pač jako redki! Uredil.) Kar je pa še žalostneje je to, da se celo slovenski trgovci in obrtniki med sabo vse premalo podpirajo, da kupujejo blagd za svoje potrebe pri tujih ljudeh, dasi bi se lahko posluževali pri domačinih. Ako se taki naši rojaki ne bodo medsebojno podpirali, kako naj pričakujejo oni dobička od gesla „Svoji k svojim"?
Še nekaj drugega me jako boli. — Ko naš kmet polni goriške štacune, govori vseskozi slovenski, ker drugega jezika ne zna. Ako pa kdo zna le nekaj tujih besed, že ščebeta po nemški ali laški. Naše razumništvo le redko govori po slovenski, posebno v štacuuah ne; v krčmah se že še osrči, da pokaže svojo narodno barvo. Posebno naše ženske so take! Oni dan sem slišal dve odlični goriški Slovenki govoriti po laški s trgovcem, ki je z menoj govoril v boljši slovenščini nego obedve ž njim v la-ščini. Čemu delamo tako tlako tujstvu ?! Govorimo po slovenski dosledno in povsod, kamor pridemo. Kdor bi nas ne razumel, izognimo se mu, ne dajmo mu zaslužka. Na dan z barvo, bodimo odločni in govorimo povsod le slovenski. Narodno razumništvo, ali se je res treba obračati do tebe z enako zahtevo v 1 1892. po rojstvu Kristo-vem?! Govori slovenski!
Iz Čepovana. 29. nov. — V zadnji številki „Nove Soče" bilo je čitati, da se je utopil v Idriji neki P. Podgornik. To je pomota! Moralo bi stati J. ali Jožef Podgornik. Tak6 je treba popraviti ono poro-čilce, ker Pete r Podgornik je še vedno pri dobrem zdravju in dobri volji, o vodi pa v tem mrazu ne mara nič slišati. Pomislite : 5—7 stopinj mraza, to ni šala!
Nesrečni Jožef Podgornik se je oženil še le pred dobrimi tremi tedni, a zdaj stori thko nesrečno smrt! Kaj je bilo temu uzrok? „N. S.“ je zadnjič rekla: ponarejen denar.
—	Reč je taka-le:
Pred nekaj časom je Jožef Podgornik prejel desetak v Idriji na Bači; ž njim je plačal svoj dolg pri nekem gospodu, kateremu se je zdelo, da oni desetak je ponarejen. Zatč je naznanil svoj sum politični oblastniji, ki je po orožnikih začela reč preiskovati. Tega se je Podgornik takč prestrašil, da je šel v vodo. — Orožniki so pobrali pri nekaterih posestnikih večje število desetakov, katere so poslali na Dunaj v preiskavo. —- Kdo bo kriv Podgornikove smrti, ako se dokaže, da v teh krajih ni nobenega ponarejenega desetaka?
Občinski pravnik.
(Dalje).
Ker se domovna pravica po domovinski postavi z dne 3. decembra 1863. štv. 105. drž. zakonika razprostira na ves občinski okoliš, to je na celo županijo, smatrati j e vse troške za p res krb 1 j e v a n j e ubogih, torej tudi bolnične troske, za skupno potrebščino in sprejemati jih je dosledno v proračun zh skupne potrebe cele županije. V tem zmislu rešuje naš deželni odbor vse pritožbe, ki se mu podajajo proti drugačnemu ravnanju posameznih občinskih zastopov.
Kako je zalagati p rimanj kij ej?
Potem, ko so se, kakor smo zgorej razložili, v proračunu popisali na eni strani vsi občinski dohodki in na drugi strani vsi troski, seštevajo se ti in uni, in Če se po primerjanji izneskov pokaže, da je več troškov, mora občinski zastop po določbah §. §. 72. do 80. obč. reda preskrbeti založbo, to je naložiti mora primerne občinske davke, da se ž njimi založi ali zagrne primanjkljej (deficit).
Kar zadeva priklade k izravnim davkom, ki bi jih hotelo starešinstvo skleniti, naj se nalagajo oni po §. 73. (za navadne občinske potrebščine), na vse takošne v občini predpisane davke brez razločka, ali stanuje ta, kateri davek plačuje, v občini ali ne, in razdelujejo naj se na vse vrste teh davkov po enaki meri, namreč tako, da pride na vsak goldinar davka, ki ga kdo plačuje, enak znesek prikladov ali poviškov. Praviloma je nalagati take priklade na vse državne izravne davke z državnim prikla-dom vred, ali po okrožnici dež. odbora z dnč 23. julija 1880 štv. 2692. na skupno vsoto vseh državnih iz ravni h davkov predpisanih v dotični davčni občini.
Za priklade, ki presegajo 15 odstotkov izravnih davkov (naj so naložeui v denarju ali v službah), in za priklade, ki pomagajo enak odstotek erarske užitnine od vina in mesa, je potrebno, da jih dovoli deželni odbor. Kedar prikladi ti ali uni presegajo 50 odstotkov dotičnega državnega davka, sme jih deželni odbor potrditi samo v po* razumu z namestnijo. (§. 78. o. r).
V	založbo občinskih potrebščin nalagajo se lahko tudi davščine na pivo in na žganjine, pa nikdar ne v odstotkih dotičnega državnega davka, ampak edino le v določenih zneskih od vsace-ga hektolitra piva ali od vsacega litra žganja, ki se prodaja na drobno. Občinska starešinstva in gospodarski syeti smejo na-
lagati take davščine v lastni oblasti, kolikor ne presegajo pri pivu 55 kr. od hektolitra, pri rumu, araku, punčnem cvetu, likerjih in drugih poslajenih žganjinah in pa pri žganji s 55 alkoholometričnimi stopinjami alkohola in več 2 gld. 50 kr. od hektolitra, pri žganji pod 55 stopinjami alkoholometra ^a 1 gl. 67 kr. od hektolitra. — Ce take davščine presegajo navedene zneske, treba, da jih potrdi deželni odbor.
Kedar pa te stalne, samostojne davščine j presegajo pri pivu 1 gld. 1.0 kr. od hekto-
I	litra, pri rumu, araku, punčnem cvetu, li-j kerjih in drugih poslajenih žganjinah ali , pri žganji s 55 alkoholometričnimi stopinjami alkohola in več pa 5 gl. 01 kr. od hektolitra in pri žganjih pod 55 stopinjami 3 gld. 34 kr. od hektolitra, ali kedar se imajo take davščine uvesti ali nadalje dovoliti za nad 10 letno dobo, sme deželni odbor podeliti dovoljenje samo v porazumu z namestnijo (§. 80. obč. reda). Vsled mi-nisterskega ukaza pa ne .sme davščina na pivo nikdar presegati mere 1 gld. 70 kr. od vsacega litra.
Troski za take naprave, ki utegnejo le kakemu posameznemu kraju in njegovim prebivalcem k pridu biti, kakor n. pr. za javne vodnjake, vodovode, ulično svečavo, tlak, ponočnega čuvaja in dotične službe, ki bi se je imela tirjati po §. 79, smejo se razdeliti samo na tiste izravne davke, ki se opravljajo od hiš, v dotičnem kraju'stoječih, od obrtnij, ki jih kdo v kraju ima, in od dohodkov, ki jih dobivajo prebivalci tistega kraja.
Ti troški naj se sicer razkazujejo v proračunu navadnih občinskih potrebščin, vendar pa je napraviti za nje poseben proračun, zlasti tedaj kedar potrebujejo dotični prikladi više potrdbe.
Proračuni morajo biti vsaj 14 dnij poprej, kakor jih starešinstvo jame pretresati, v občinskem uradu javno razgrneni, da jih Občinarji lahko pregledajo in proti njim podajo svoje ugovore, ktere ima starešinstvo v presojo vzeti, kedar ustanavlja proračune. (§. 65).
Tudi sklepe o naloženih prikladih in davščinah je v občini javno razglašati z opombo, da je Občinarjem na voljo dano, podati proti njim znabitne ugovore v ne-prestopni dobi 14 dni po razglašenji — županstvu, da jih predloži deželnemu odboru v razsodbo. (§. 81).
Seje, pri kterih ustanovlja občinsko starešinstvo ali gospodarski svet proračune, ali rešuje občinske račune, morajo biti vedno javne. Objaviti je torej v županiji dan, uro in dnevni red vsake take seje (§. 46).
(Dalje pride).
Politični razgled
Državni m bor. — Grof Taaffeje silno razdražil levičarje s svojim govorom, to pa toliko bolj, ke>' je očitno, da je bil dogovorjen s princem Scbivarzenbergom (ki je Ceh). Večina levičarjev je takoj silila v opozicijo, minister grof Kuen^u)9 (kateri je takoj po Taajfejevem govoru podal ostavko) in Pl e n e r sta jih pa tolažila in prepričevala, da naglica zlasti zdaj ni pridna in ('a treba na vsak način čakati nadaljnega razvitka perečega upra-šanja. Potem so se levičarji odločili, da še nekoliko počakajo, predrto določijo svoje stališče nasproti novemu položaju. Mej tem so se vršila pogajanja s Taafejeve/m.
Zatd se v seji 25. nov. ni oglasil noben levičar. Na dnevnem reda bila je proračunova točka „državn i zbor", pri kateri bi bili levičarji že lahko pokazali svojo barvo nasproti vladi-, a tega niso storili. — V imenu Mjado-čehov govoril je dr. B rzorad, ki prari, da njegova stranka pričakuje mimo in brez strahu, kaied se razvijejo parlamentarne razmere. Kar se tiče češkega ministra-krajana (naslednika Praždkovega), za katerega se princ Schmarzen-berg toliko zanima, izjavlja, da Mladočehi temu ne pripisujejo načelne važnosti, ampak le kot prostovoljno prevzeto dolžnost in obvezo vlade. Mladočehe bi veselilo, ko bi se združile avtonomistične stranke v zbornici, da bi zastopale dobro načelo. — Za Brzo-radom sta govorila še posl. Hoffmanu in Vašaty. Zadnji omeni, da ga je Taafejev poziv, naj poslanci premišljajo o rešitvi jezikovnega uprašanja, zeld presenetil. Premišljati ni treba, vlada naj le izvrši sedaj veljavne zakone. Govornik se upira zgradbi poslopja za delegacijo v Budimpešti iz financijalnih in političnih uzrokov. Parlamentarno obravnavanje te stvari je kaj skrivnostno. Da se nasvet vprejme, izreklo bi se s tem zaupanje Ogerski. Kaj pa bi bilo, ko bi se premenilo sedanje državnopravno razmerje in bi nastalo personalna unija? Ali bi potem vlada to poslopje prodala na javni dražbi, ali kaj ? Govornik sc bavi na to obšisno z zunanjo politiko in priporoča s prepričevalnimi besedami zvezo z Rusijo, jedino našo naravno zaveznico. V monarhiji se mora premeniti politični položaj tako, da se omeji prevlada Ogerske in skrbi za to, da Ogerska ne bo več škodovala gospodarstvu tostranske državne polovice. Ma-djarji trii * otroci drugih naroilnostij, kakor s sužnji, samo da bi jih pomadjarili, plenijo imetje nemadjarskih društev in preganjajo ter tlačijo vse nemadjarske narode na nečuven način. (čeprav je več milijonov prebivalcev, kateri ne razumejo niti madjarske besede, vender je v uradu, v cerkvi in v šoli samo madjarščina
dopuščena. Ako siromašni ruski kmet ne more priti pri oblastnih do svoje pravice, gre lahko pred carja in dobi jo. Odposlanci zatiranih Rumunov pa niso mogli priti do cesarja ! — Govornik se upira nasvetu, naj se na državne treške napravi kip Herbstov, ker je bil Herbst le dika liberalne stranke, nikakor pa ne parlamenta.
V	seji 29. nov. je bila sprejeta proroču-nova točka „državni zbor". Govorili so Schlesinger, Kronaivetter, Schneider in Gesmann, toda o vsem drugem, le o proračunu ne; največ so jih slišali Židje. Nastali so jako zanimivi prizori med govorniki in poslušalci, — Govorniki so imeli bolj svobodno besedo, ker predsedniku je bilo ljubo, da uteče eden cel dan po nepotrebnem, dočim so se vršila pogajanja med ministri in levico.
Vlada se prizadeva pregovoriti ministra K a en b u r g a, da bi še ostal, a ta baje o tem noče nič slišati, ako se vlada ne pomiri z levico. „Neue fr. Presse“ naznanja, da levica in vlada sta povsem razdvojena. Levičarji bodo glasovali proti dispozicijskemu zalogu, kar pa Taaffeja ne bo motilo. Poljaki se drže jako vzdržljivo. Kako se reši ta parlamentarna komedija, doslej (ko to pišemo) ni še mogoče slutiti.
Domače in razne novice
Osebne vesli. — Prevzvišeni knezonad-škof dr. Alojzij Zorn odpotoval je v ponedeljek v Trst v posete k tržaškemu škofu dr. Glavini.
—	Učeni naš rojak profesor Simon Rutar dobil je odpust za drugi šolski semester ter državni štipendij 1000 gld. za znanstveno potovanje v Italijo in na Grško. Častitamo!
—	Rodoljubno rodbino Bolkovo v Črničah doletela je v kratkem času že druga rodbinska nesreča. V sredo večer umrla je nadepolna hčerka, g.čna Josip i na, v 19. letu svoje starosti. Umrla je za sušico, ki je jako hitro končala njeno mlado življenje. Pokojnica bila je jake izobražena gospodična tei v društvu prav prijetna prikazen. Pogreb se bo vršil danes ob 1. popoldne iz ulica Dante v Gorici (kjer stanuje rodbina B. čez zimo) v Čruiče. Mir njeni mladi duši! Rodoljubni rodbini Bolkovi pa izrekamo svoje globoko sožalje na tej nenadomestni izgubi ljubeznive g.čne. Josipine. Bog potolaži žalostne stariše, sestre in sorodnike /
Karol Favetli, mestni tajnik goriški, je učeraj za vselej odložil perč, katero je znal kot uradnik, časnikar in cel6 kot furlanski pesnik kaj spretno sukati. % Dasi telesno že dalje časa oslabljen, opravljal je še vedno svojo službo; da, na predvečer svoje smrti je celč čez navadno uradno uro do 6. pripravljal poročila za starešinstveno sejo naslednjega dnč. Po večerji je bil v gledališči iu je nekda prav veselo in navdušeno ploskal čarobnim produkcijam slavne vijo-linistinje Terezine Tua; bil je ta dan celo prav čvrst iu do pozne ure po konci; a ob 2. popolunoči poloti se ga huje, kakor že nekatere krate poprej, bolest v srčnih žilah in proti 5. uri zjutraj reši ga nagla smrt zadnjih bolečin.
Rajnki se je rodil 1. 1819. kot sin mestnega uradnika v Gorici, kjer se je ves čas šolal, dokler je dozorel za univerzo. Prava se je učil najprej v Padovi, potem na Dunaji, a zadnjih izpitov ni nikdar prestal.
Vrnivši se z univerze vstopil je kot koncipijent v pisarnico r. odvetnika dr. Ris-monda, kjer se je navzel, kolikor ga še ni imel, duha svojega principala, njegovega mišljenja, njegovih odealov. Uže leta 1851. je bil imenovan mestnim tajuikom, kar je ostal do konca svojih dnij. Vendar pa je moral svoje službovanje pretrgati, ko je bil od leta 1866 do 1871 kot politični zločinec najprej v državnem zaporu v Gradcu in potem v prostovoljnem prognanstvu v priljubljeni mu Italiji. Cesarska milost podeljena vsem političnim zločincem iu še bolj naklonjenost političnih privržencev, kteri so imeli v mestnem zastopu vedno znamenito večino, odprle ste mu zopet pot do tajniške službe in povrnile vse zgubljene pravice. In tako je Karol Favetti — kot zvezda voditeljica med svojimi — vstrajal v službi mestnega zastopa do zadnjega.
Da, F a v e 11 i je bil dolgo let duša mestnemu zastopu in če tudi niso bili vsi mestni očetje njegovega političnega mišljenja— znal je vendar stvari tako suhati, da so uspehi navadno odgovarjali njegovim nameram. Bil je nadarjen do ženijalnosti in tej neprecenljivi lastnosti družila se je potrebna eneržija, katera je kot n e v i d n a moč gonila mestni stroj, kakor je on hotel. Tudi svoji stranki —• saj jo poznate. bil je Favetti duša, voditelj — vse,Tr,1;®' lal je po svetopisemskem reku:	„couiGe
previdni, kakor kače 1“	,	.	,
Umrli tajnik bil je slovenskim sode-želanom odločen, vstrajen nasprotnik. Sodil je menda, da bi bilo najbolje, ako bi se potopiti v italijanski kulturi m se potem združeni z domačimi Italijani kot sinovi ene dežele odrešili.
Akopram pa so si bile njegove in naše želje in namere dijametralno nasprotne, moramo vendar v njem spoštovati moža — neupogljivegaznačaja. Marsikateri njegovih političnih pajdašev iz mladih let
je v možki dobi z li vr e j o spremenil tudi načela. Favetti pa je živel, delal in trpel za svoje ideale in jim zvest ostal do zadnjega zdihljeja.
Kot politični nasprotnik je Favetti sicer neumorno izpodrival in izpodbival naše težnje iu naše pravice; pa to njegovo delovanje ni imelo za nas zlih nasledkov. Nasprotno ! Ono nas je predramilo, prebudilo in ojačilo, da smo delali in napredovali in dospeli do uspehov, kakoršnih 011 gotovo ni nikdar mislil doživeti. Zato mu danes brez grenkobe v srci kličemo :	Mirno
počivaj!
Sijajen pogreb, kakoršuega Gorica že dolgo ni videla, vršil se bo jutri, v soboto, ob 2. popoldne.
Radodarni doneski. — Prijatelji naše mladine in naše prihodnosti v gori-škem mestu so se nas v zadnjih dneh prav obilno spomnili. Zlasti po položnicah poštne hranilnice poslali so nam prav odlično svoto radodarnih doneskov. Ginjenim srcem izrekamo takim rodoljubom svojo najpresrčnejšo zahvalo. Bog povrni pa kje drugod. — Ker smo pa razposlali okoli 800 položnih listov, razvidno bo iz tega poročila, koliko jih je še neporabljenih. Zato prosimo vse rodoljubne naše naročnike, naj pošljejo kako malenkost, eno desetico, dve, tri, vse se hvaležnim srcem sprejme.
Poton poštne hranilnice je došlo : 1. Anton Koblar v Ljubljani 5 gld. — 2. Andrej Berginc, c. kr. poštar na Srpenici, J gld. — 3. Ivan Gruntar (po domače Žnaj-der) v Kobaridu 4 gld. 40 kr. — 4. Poslanec Vjek. Spinčič na Dunaju 2 gld. — 5. Andrej Mikiša, župnik v Lanišču (Istra) 2 gld. — 6. Jos. Stiegler, oskrbnik v Št. Petru, 2 gld. — 7. »Naročnik „N. S." v K.
1 gld. — 8. Jan Sedej, vikarij v Borjani,
2 gld. — 9. Miha Urbančič v Bazovici 1 gld. — 10 Berta Prešeren 1 gld. — 11.
Stefan Kerkoč v Lokavcu 6 gld. — 12. A. Manfreda v Idrskem 50 kr. — 13. Frančišek Moškat, vikarij na Grahovem, 2 gld. — 14. Ivan Lampreht pri Sv. Lovrencu ob koroški železnici 5 gld. — 15. Lovre Rutar na Sv. Gori 5 gld. — 16. Angelo Ca-sagrande v Ajdovščini 5 gld. — 17. Colja Janez poslal je 5 gld. 60 kr., katere so zložili povabljeni gostje pri g. Ličnu 19 novembra, ko je sin Maks pripeljal svojo nevesto na dom. — 18. Jakob. Štrukelj v Trstu 1 gld. 01 kr. — 19. Vovk Jožef v Oseku 20 kr. — 20. Matevž Fortunat, Ko-zaršče št. 27, 2 gld. — 21. Matija Jonko, veleposestnik iu trgovec v Bolcu, 10 gld.
— 22. Fran Pečenko, občinski tajnik v Bolcu, 3 gld. — 23. Društvo Bratims tvo na Voloskem v Istri 11 gld. 50 kr. (Živili vrli naši prijatelji v probujajočej se Istri!)
— 24. Jos. Furlani duhovnik v Villi Vicen-tini 2 gld. — 25. Davek na pagat-ultimo na 70 kr. —
Dalje so došli drugačnim potom sledeči darovi: V gostilni Petra Birse v Gorici (Corte Caraveggia) zbral v veseli družbi Anton Saksida 1 gld. 60 kr. — Vesela družba v Prvačini, praznovaje god sv. Andreja, 3 gld. 26 kr. — Fran. Kalin od Lisjakov po svoji poroki „pri zvezdi" 2 gld; njegov svak 1 gld. — Prof. Anton Šantel v Gorici 2 gld. — Šavli Peter v Cepovanu 1 gld. — Alojzij Makovec, Brje, 50 kr.
Za „Slogino" božičnico so dalje darovali :v Dr. Fr. Kos v Gorici 2 gld. — Dr. Fr. Žigon v Gorici 2 gld. 80 kr. — Gospa Pavlina Pajkova na Dunaju 5 gld. — Andrej Žnidarčič v Gradnem 2 gld.
Za „b o ž i č 11 i c 0“ v Ločniku so dalje darovali: Notar Jos. Kavčič v G. 1 gld.
— Mons. Košuta 2 gld. — Peter Drašček v G. 1 gld. - Dekan J. Filipič 2 gld. — Duhovnik Alojzij Pipan 2 gld. — Vikarij Iv. Kodermac 2 gld. — Andrej Žnidarčič v Gradnem 5 gld. —
Ginjenim in hvaležnim srcem zahvaljujemo požrtovalne prijatelje naše prihodnosti v Goriškem mestu. Slava takemu ro-doljubju!
Ondričkov koncert obnesel se je v vsakem oziru sijajno. Vkljub temu, da so se goriški Lahi odlikovali po svoji nenavzočnosti, bila je dvorana polna najodličnejšega občinstva. Ondriček je nastopil po sporedu trikrat in igral 6 obširnih skladb; na gla-sovirju ga je spremljal najboljši tržaški igralec na glasovirju g. Luzzatto. — Kakor drugod po svetu, takč je g. Ondf-iček tudi v Gorici dosegel popoln uspeh. O njegovi umetnosti povedali smo že zadnjič sodbo znamenitih glasbenikov na Italijanskem in Francoskem. Nasproti takim strokovnjaškim glasovom moramo mi kar obmolkniti. —- Tudi pri tem koncertu bilo je navzočih več glasbenikov, zlasti vijolinistov; vsi so bili kar očarani po nedosegljivi tehniki, s kakoršno je Ondriček izvajal iz goslij naj razno vrst-nejše in najmilejše glasove; včasih so mu pele h kratu vse štiri strune, kar znajo po vrednosti ceniti edino le vijolinisti, ki poznajo enake težkoče na tem godala. Občinstvo je po vsaki točki (in tudi umes ob večjih prenehljejih) odlikovalo umetnika s tako viharno pohvalo, kakoršna najbrže jako redko doni po dvorani društva „Casino di Cura". H koncu je moral dodati še en komad brez spremljevanja na glasovirju, ker ni hotelo biti nikdar konca grmeče hvale in viharnega odlikovanja. Občinstvo se še dihati ni upalo, — to je najkrajša kritik a o tem slavnem češkem umetniku.
Ondričkova gospa pela je štiri pesmi:
eno francosko, eno italijansko in dve nemški. Gospa je prijetna prikazen; ima ljubek glas, dasi ne premočan. Pela je dovršeno ter z neko naravno lahkoto tudi najtežje takte. Tudi njo je občinstvo obsipalo z za- j služeno polivalo. — Tako smo 28. novembra doživeli v Gorici umetniški večer, ka-koršnega morebiti dolgo več ne bo. Slava češkemu umetniškemu — zakonskemu paru!
Goriški nestrpneži gledajo ves svet edino le skozi svoja narodna očala. DoČim se laška opera ali laška glasba v obče čisla po vsem svetu, obnašajo se naši Lahi s skrajno brezobzirnostjo proti takej umetnosti drugih narodov, zlasti slovanskih. Ko je slavni Slavjanski gostačil v Trstu s svojim svetovnoznanim pevskim zborom, prezirali so ga naši Lahi z uprav nesramno doslednostjo — ali pa so se mu rogali. Prav ob tistem času so Rusi v Petrogradu slavili neko laško operno družbo, ki ni zaslužila, da bi le jermene odvezavala pevcem in pevkam v Slavjanskegav zboru. — V torek je bil v Gorici slavni Celi O n dri če k, a ker je Slovan, ker se v njegovem imenu nahaja r, s kljuko (č), zat6 so Lahi ostali po večini doma. Celo v kavarnah se je agitovalo proti Ondričkovemu koncertu; nekaterniki so bili tako nesramni, da so cel6 Slovencem odsvetovali, naj se koncerta ne udeleže. — No, Slovenci so bili vkljub temu prav dobro zastopani; tudi iz Tolmina, iz Kanala, iz Ajdovščine in iz drugih krajev došli so naši rojaki poslušat slavnega Ceha. Takd je prav!
Knjige družbe sv. Mohorja so došle v Gorico. Udje jih prejmejo pri Cerkveniku v veliki cerkvi. Pri tej priliki naj vsak ud skuša plačati tudi za prihodnje leto; tak6 si prihrani nekaj skrbi zanaprej. — Letošnje knjige so krasne, kakor smo govorili v podlistku pred nekaj tedni. Le po njih!
Božičnice se naši otročiči jako vesele, ker ved6, da jim prinese marsikaj dobrega in koristnega. Tudi letos bodo otroci obdarovani po navadi drugih let, dasi jih je za polovico več nego 1889. Zat6 pa dohajajo tudi darovi v podvojeni in potrojeni meri od tedaj, kar je razvidno iz poročil v našem listu. Toda še ni povsem poskrbljeno za vse potrebe. Zat6 prosimo vse tiste, ki nameravajo še kaj dati, naj to čimprej storž, da se vse potrebno še o pravem času nakupi in pripravi. Kujmo železo, dokler je še gorko, skrbimo za svojo mladež, dokler jo imamo, pa ne bojmo se za prihodnost!
Rinuovainento je pridobil zopet dva sotrudnika. Pesnik Rikard Katalinid Je-retov (iz Dalmacije) in gospa Ljubica N e-znanovid iz Reke bota skrbela za podlistek. — Zadnja številka (od torka) je zopet jako zanimiva, posebno polemika z dopisnikom videmska „Patrie.“ — Z veseljem konstatujemo, da v nekaterih krajih so se začeli bolj zanimati za ta list. „Slov. Narod“ in „Edinost“ sta objavila prav laskave ocene in priporočila tega lista.
Katoliško politično bralno društvo v Podgori priredi v nedeljo 4. decembra v svojih prostorih besedo s sledečim sporedom: 1. I. pl. Zajc: Davorija, moški zbor.
— 2. Pozdrav. — 3. Dr. G. Ipavic: Večernica, moški zbor. — 4. Deklamacija. — 5. H. Volarič: Slovenca dom, moški zbor.
— 6. Igra: Plavaj ali vtoni. Po besedi prosta zabava. Začetek točno o 5. uri. — Vstopnina 10 kr. — Udje so prosti vstopnine. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Slovence v Gorici opozarjamo še po-sebe na to veselico v okolici; želeti bi bilo, da bi se je mestni Slovenci udeležili v obi-lem številu. Posnemajmo nasprotnike! Pod-gora je važna narodna postojanka, na katero so uprte oči in želje nasprotnikov.
Vabilo k občnemu zboru Narodne Čitalnice v Cerknem v nedeljo dne 18. grudna 1892. ob 3. uri popoldan v čitalničnih prostorih. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo 3. Volitev novega odbora 4. Naročitev časopisov 5. Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
Veselica ženske podružnico družbe sv. Cirila in Metoda za Sežano in okolico obnesla se je izborno v vsakem pogledu, kar služi v cast narodnemu ženstvu lepe kraške metropole. Posebnega poročila o njej nismo prejeli. — Prihodnje leto bo v Sežani znamenita narodna svečanost, ko se blagoslovi nova narodna trobojnica tamošuje Čitalnice. Kakor je našim čitateljem že znano, zbrale so sežanske gospd in gospodične v kratkem času prav odlično svoto za napravo nove čitalnične trobojuice. V 1. 1893. jo torej slovesno blagoslovimo!
V	Tolminu se je imela ta mesec vršiti veselica tamošnje nove ženske podružnice družbe sv. C. iu M. Ker pa namerava ta mesec prirediti veselico tudi „Rokodelsko bralno in društvo," preložila se je prva veselica na pustni čas. — Novih ženskih podružnic v gorah se jako veselimo, ker bi lahko veliko dobrega storile za našo mladino v Gorici in okolici ob furlanski meji, s tem, da bi zbirala sadje in druge gorske pridelke.
Posojilnice kaj veselo rastejo in napredujejo po vsem Slovenskem, le pri nas na Goriškem smo v tem oziru nekam preveč zaspani. In vendar so posojilnice eden prvih pogojev dobrega narodnega gospodarstva.
— Zat6 nas je te dni prav prijetno izne-
nadila novica, da se snuje posojilnica tudi v Kobaridu. Kakor čnjemo, stoji na čelu tem pripravam mož, ki že s svojini imenom, vsem Kobaridcem enako priljubljeno, jamči za srečno izvršitev te lepe misli.
— Enake posojilnice morale bi se osnovati tudi v Bolen, v Tolminu, v Cerknem, v Kanalu, v Sežani, v Komnu, Ajdovščini, morebiti tudi pri Sv. Luciji. Posnemajmo Šebreljce, ki v svoji gorski vasici vzdržujejo malo posojilnico, katera prav dobro deluje. Ako bi se osnovale posojilnice v vseh imenovanih krajih, imele bi promet morebiti le majhen, a važnost njih za naše blagostanje bila bi neprecenljive vrednosti. Poleg drugih dobrot bi se naše ljudstvo marsikje učilo tudi bolj varčiti.
Mlekarsko društvo v Bulcu začelo je učeraj, 1. decembra, svoje delovanje. Doslej so zadružniki upisali v društvo okoli 80 krav. — Društvo je dobilo za svoje namene prav pripravne prostore v hiši pokojnega Franca Mlekuža. — Bolčani pokladajo v novo društvo najboljše nade; škoda, da je prijazni bolški trg s svojim inteligentnim prebivalstvom tako daleč proč od železniške zveze. Vkljub temu bo novo društvo lahko dobro prodajalo svoje izdelke, kar pripomore, da bo prihajalo polagoma blagostanje na Bolško.
Prve krone začele so prav pridno dohajati v last naše vrle šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Nekaj smo jih našteli že predzadnjič, a ta teden smo čitali v’ raznih listih zopet nekaj takih izkazov. Ker pa načeloma razkazujemo v svojem listu^ le take darove, ki prihajajo iz domače dežele, kar daje vsem zavednim rojakom jako vspodbu-dilen izgled, zat6 ne bomo naštevali vseli takih darov iz cele Slovenije. Vendar si ne moremo kaj, da bi pohvalno ne omenili 100 ki on, katere so poklonili celovški rodoljubi tej naši družbi kot nekak protest proti velikogermanskenni „partajtagu,“ o katerem govorimo nekoliko niže. Bog daj obilo takih posnemovalcev, ker le v tem znamenju zmagamo! Žrtvujmo se nekoliko let in ne potem bojmo se prihodnosti!!
Predelska železnica, rekli smo predzadnjič, prihaja zopet na dnevni red. Goriška trgovinska iu obrtnijska zbornica sprejela je nalogo, da bo skrbela za primerno agitacijo v korist te železnice. Učeraj 14 dnij imela je sejo, v katerej se je sestavil ožji in širši agitacijski odsek; v ožjem odseku je en sam Slovenec: dr. Nikolaj Tonkli. Popolen odsek sestavljajo naslednji gospodje: Predsednik baron Evgen Ritter, podpredsednik dr. Verzegnassi, tajnik Blarziuo, dalje Mauro-vič, Holzer, Huntermtiller, Leitgeb. dr. N. Tonkli, Resen — Andrej K o n j e d i c iz Plavij, Josip H o n i g iz Kanala, Ign. Kovačič od Sv. Lucije, Fran D o m i n-c o iz Kobarida in Franc Velusig iz Bolca.
— V isti seji prečital je tajnik Blarzino kratko zgodoyino o tej železnici]; Zdi se, da višji krogi so zdaj bolj prijazni tej železnici.
Vipavska železnica se pridno meri (trasira). Pri tej priliki opozarjamo Vipavce, naj pazijo, (la kolov in drugih znamenju ne poškodujejo otroci ali kaki hudobneži.
— Čujejo se jako prijazni glasovi za to železnico, ki dajejo vse upanje, da srčne želje našega prebivalstva po Vipavski dolini se prej ali slej uresničijo. Čudno pa je to, da sosednji Kranjci se nič ne zanimajo za to uprašanje!
Lepe naslove so zaslužili vsi tisti razumniki slovenski, ki so se udeležili Svet-čevega banketa. Znano je, daje za ono priliko došlo v Ljubljano okoli 160 brzojavk; med tem so nekatere poslali tudi odlični duhovniki. Enemu teh došlo je iz Gorice pismo, v katerem se čitajo tudi sledeče besede :
„Cital sem Vaše imi med onimi, ki so čestitali onim norcem, ki so se zbrali na Svetčev obed. To se lepd zlaga: pastor populi paupem čestita niastitim pijavkam bednega ljudstva. “
Torej: norci in mastite pijavke smo! Hvala lepa za take naslove! Kak krik in vik bi nastal, ko bi se bil enako izustil kak „liberalec“ o udeležencih katoliškega shoda ? Ali je mogoče misliti na mirnejše čase na Slovenskem, ako se bo s tako žaljivimi psovkami dražilo proti slovenskemu razumništvu?
Hujskarije proti nam se še vedno nadaljujejo ; čim bolj se bliža novo leto, toliko drzneje lažejo in obrekujejo. — Cel6 naš životopis o pokojnem Sočebranu dal je nekemu pobožnjaku povod, da se je svetohlinski zadrl na naš list, čes, da je molčal
o	verskem prepričanju in uzornem življenju blagega pokojnika. Ne bomo razkladali, koliko hudobije tiči v takih očitanjih, ker ljudje, ki so tako nizko padli, da dobivajo dosti povoda za udrihanje celo v takih spisih, kakoršen je rečeni naš životopis, ne zaslužijo, da bi ž njimi resno polemizovali. —Da je bil pokojni Komel dober katolik, to je trdil torej tudi „Slovenčev“ podlistkar. Prav! Ako bi hoteli biti malce nagajivi, ponatisnili bi par odlomkov iz pisem tega uzor-nega narodnjaka in katolika o najnovejšem „katoličanstvu“ naSlovenskem.Njegova sodba bi gotovo nekaj veljala! A tudi to opustimo, ker škoda je časa iu prostora za take neplodne polemike. Le huskajte dalje, bote videli, kam pridete po taki opolzki poti!!!
Antisemitizem se čedalje bolj širi po Evropi. Tudi v Avstriji ima, hvala Bogu,
čedalje bolj trdna tla. Najbolj razširjen je med Nemci, kar je naravno, ker židovstvo se je prav med njimi močno razvilo, da ima že vso veljavo in oblast v svojih rokah. Toda židovska drznost je vzbudila prepotrebni odpor, ki raste dan k dnevu čedalje hitreje in močneje. Ustanavljajo se društva in časniki, ki širijo agitacijo proti židovstvu do zadnje kmečke koče. »Kupujte le p r i kri s t i j a n i h !“ glase se klici v časnikih, koledarjih, na lepakih itd. In prav je, da je nastal ta odpor; le škoda, da tako pozno, ko je židovstvo spravilo v svoje roke že večino kapitala. A še ni prepozno, zato treba povsod visoko dvigati zastavo antisemitizma.
Goriški Slovenci imamo še posebne uzroke, da moramo biti antisemiti. Ne le to, da Židje skušajo dobiti vso kupčijo v svoje roke ter s tem spraviti glavni vir blagostanja pod svojo oblast, ampak oni s o p o v r h u š e n a š i n a j h u j š i narodni nasprotniki; Židje so gl avli a opora sovražnim tujim nakana m  Ako bi njih ne bilo v Gorici,
mi Slovenci bi ne imeli takega boja za svoje naravne narodne pravice, kakoršen moramo bojevati dandanes. Poglejmo glasilo naših laških teroristov, glasoviti „Corriere‘‘: urednica mu je Židinja in od dveh drugih sotrudnikov je še eden žid in tak6 vzdržujejo Židje zdražbo med Slovenci in Italijani v deželi. To je dobro premišljeno, kajti dokler se bomo mi med seboj prepirali, bodo Židje molzli ene in druge. Zato je potrebno, da se osvobodimo židovskega upli-va vsaj mi Slovenci, naši laški sosedje že pridejo za nami. »Nova Soča“ sprejme odslej tudi antisemitizem v svoj p r o g r a m.
Germanizacija — pravica in dolžnost. —
Nemški c. kr. profesor dr. M. Ratkoff ski (ponemčen čeli) izdal je brošuro, v kateri dokazuje, da za Avstrijo je. neobhodno potrebno, da ponemči Čehe in Slovence; po drugi strani pa dokazuje dalje, da za Čehe in Slovence bila bi prava sreča, ako bi se ponemčili. — Ctla brošura je nespametno blebetanje po germanski strasti zaslepljenega renegata. Kaj bi se zgodilo s kakim slovanskim profesorjem, ako bi spisal brošuro, v kateri bi dokazoval, da Nemce treba po-slovaniti?
Sploh so se Nemci začeli še krepkeje pripravljati na boj proti Slovanstvu, v prvi vrsti proti Slovencem in Čehom. Narodnost naša je v nevarnosti! Zato pozabimo na malenkostne navskrižnosti v domači hiši iu pripravimo se na složen odpor, Mnogo prepira uzroča često tudi n e s p o r a z u m-
1	j e n j e med nami, ker se premalo poznamo; ako bi prišli večkrat v dotiko, v pogovor, izginili bi marsikaki pomisleki, ki delajo zdaj marsikje kitajski zid med nami.
Na Primorskem nam grozi »Lega Na-zionale." Sam6 za laško šolo v Sv. Križu pod Nabrežino so Lahi zbrali že skoro 4000 gld. To nam daje mnogo misliti. Zato: pripravljajmo se na složen odpor. Kdor bi motil tako slogo, ni vreden, da ga je rodila slovanska mati/
Shod koroških Nemcev. — V nedeljo 14 dnij vršil seje v Celovcu shod koroških Nemcev. Došlo je baje do 1000 udeležencev, mej njimi razen nekaterih poslancev tudi c. kr. okrajni glavar Mac Nevin, kar je gotovo zelo značilno. Gospod okrajni glavar je najbrže dobil tam informacije, kako ima postopati proti Slovencem. Deželni poslanec dr. L u g g i n pripovedal je mnogo o potrebi organizacije koroških Nemcev in brez usmiljenja kritikoval grofa Taalfeja in pa slovenske poslance, kateri so tako predrzni, da se upajo delovati tudi za koroške svoje rojake. Dr. Luggin pa je storil tudi zanimivo izpoved. Rekel je namreč: Skrajni čas je, da se upremo slovenskim težnjam, sicer
postane ta agitacija prenevarna za nas, zlasti ker nimamo izdatne podpore od vlade. (!) Ni dovelj, da spe Pražakove naredbe, treba jih je pokopati. — To je brez dvoma zanimivo. Nemci se torej slovenske agitacije boj 6; Pražakava naredba pa spi na Koroškem! Poslanec, dr. S t e i n w e n d e r odobraval je poziv k slogi, potem pa dokazoval, da more biti sloga samo praktična. Za Steinwendrom govoril je koroški Katon baron Dumreicher. Priporočal je popolno slogo, ne slogo na štirinajstdnevno odpoved a la Steiinvender, ker je organizacija koroških Nemcev samo del organizacije vseh Nemcev. Očital je vladi, da kaže Janovo lice, da je nje sedanja naklonjenost levičarjem samo navidezna in dosti bolj nevarna, kakor nje nekdanje nasprotstvo. Šulverein je v zadregi in v nevarnosti — to je posledica političnih razmer, ki se morajo premen iti. Vlada posluša tudi sedaj še vedno slovenske poslance, mi moramo torej biti pripravljeni. Končno predložil je Dumreicher posebno resolucijo, v kateri se povdarja potreba odločnega (Še bolj ?) postopanja zoper slovenske, od tujih elementov (!) zane-šene agitacije, katere merijo na to, da nemškemu narodu in jeziku na Koroškem izpodkopljejo veljavo — in razložil, kakšen bodi kolegij zaupnih mož. Ko je še državni poslanec Glion slavil dra. Luggina in je bil ta voljen načelnikom zaupnih mož, bila je predstava pri kraju. Nesreča se ni nikaka primerila, vsaj pri zborovanju ne; kako je bilo po komersu, nam ni znano.
Gestreifte und karrirte Seidenstoffe,
Louisine — Foulards — Taffetas — IHIer-eilleux etc. — v. 45 kr.bisfl. 3.85 per Meter versendet roben- und stiickweise porto- und zoll-frei die Seiden>Fabrik G. Henneberg (K.
u. K. Hoflief.), Ziifich. Muster umgeheud. Bviefe kosten 10 kr. Porto.	[10]
UfrnlriinnripV franko do vsake železniške postaje ^UllUlKUJuV na Goriškem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroc na peresih (Pedermatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecira v. in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 16 — 20 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kakor žičaste žimnice, slamnice itd., kateri praVBmu namenu, imeti dobro posteljo ue vstrezajo.
A Ji T 0 H 0 8 H E 2 A,
tapecirat v Ljubljani, Šelenburgove ulice i.
Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega
v tapetniško obrt spadajočega dela. Ufe- Ceniki s podobami zastonj in	franko.	—	Hitra	iu	poštena
postrežba, nizke cene	posebno	pri	bališčih	iu	obšir-
neiih naročilih.
otročji vozički
jako elegantni, fini, in močni dobivajo se pri meni sko/i leto iu dan in sicer v vseli barvah, kakor rudeče, modro, sivo iu olivno po gld. 5.59 6-~, 7-—, 8‘— 9-— 10-— in-višje po vsaki ceni do 25 gld-Pri meni je najcenejši kraj za kupoovanje	tročjih	vozičkov.
B. Š	I R	O	K
MIZAR
v Židovski ulici (Ascoli) št. 21. razprodaja posteljnjake, Skrinje, omare iz orehovega lesu.
Ker se preseli iz Gorice, proda gornje blagi po jako nizkih cenah.
111111111 n 11111111111 ii n 111111111111111111111 u ii 111 mn n nun ut mm 11 m im im i m 11111 mn m i min
i
B	Podpisana	rodbina naznanja iz dna žalostnih in potrtih
src vsem svojim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem &	pr etažno vest, da je v sredo 30. novembra ob o1/*, zvečer
naša srčno ljubljena Merka, oziroma sestra
J OS I P I N A
I^n	po kratki bolezni v 19. letu svoje starosti mirno v Gospodu
m	zaspala.
Zemski ostanki ljubljene pokojnice prepeljejo se danes 2. decembra ob 1. uri popoldne izpred hiše št. 14 v ulici Dante (zraven ljudskega vrta) v Gorici v cerkev sv. Igna-^	cija na Travniku in od tam po opravljenem cerkvenem
obredu v rojstno vas Črniče. — Sv. maše zadušnice se bodo T/,	brale v Gorici v omenjeni cerkvi v ponedeljek 5. t. m. ob
jšs	10. iiri predpoldne.
Žalujoči:
Leopold Bolko,	Ana Bolko roj. Fischer,
oče	mati
Leopoldina in Ida
sestri.
V Gorici, 2. decembra 1892.
 ______________________________________i_________________________
TnmiiimTmirirrimiimiiimiimimiiiimlimmmmTmmmimimiiHiimmimiimmmm in«
EATERC1NER
»
KNEIPPOVA
SLAMA
M Jk.
Neprekošen primesek navadni kavi.	iW Dobi se povsodi.
Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.
^•MaH
tsf «u. nv «r Po* SAtfnmti. NMT flMVb
usOTdmTt Wn
-bsamk *»WIEN-* mOkcm
ra
5
^ S S
• H
«D o«
"o
t-4 ^
;sl
ar* >-<
rQ ►
05 ^ >6Q ►
4>
JOSIP BISIAE
v Raštelju št. 3.
Zaloga usnja
iz prvih tvornic domačih in tujih ter vsakoršnih rečij, ki se potrebujejo v čevljarstvu, sedlarstvu in knjigoveztvu.
Dalje zaloga vrvij vseh vrst. Vse na drobno in na debelo po takih cenah, da se boji ne tekmovanja.
Zastop najznameuitejše tvor-nice nepremočljivih streh za vozove.
Q<
< Pf
H{ I ----
<d a> c.^ p
* <
f? w
O OT
’ t»T
Najboljše sredstvo za
{j MT ŽELODE C,
katero želodec in opravila prebavnih delov ži- K vota krepča in tudi odprt život pospešuje, je jj
!
V Vi. 'S
n n m ec,
katero pripravlja
Gabrijel PICCjLI,
lekar „ pri angelju® v Ljubljani na dunajski ^
Francoska dreta po 65 kr. zavoj.
Sarpov zdravstveno preskusen
(Lepota zob)
jo pripozuano in neizogibno
ZOBNO ČISTILO
je aromati6on, osvežujoč, praktičen za potovanja, doma in na tujem vpeljan z naj vo-čjim vspehom. j« Priročen, čist in 80 dobi na
^	<\CO$kV\.	dvorih,	pri
\Ckv	\	plemičih
)V'	in	prostakih
doli se povsod.
CENA
Priznanja iz naj- ^	.	35
višjih krogov so pricUjana vsakemu kosu.
' #
\
cesti.
Cena 1 steki. 15 novcev.
jg Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po j?	12 steklenic in	veš.	Zabojiek z 12	steki, stane
4	gld. 1-36; s 24	gld.	2'GO; s 36 gld.	3'84 ; s 41
A gld. 4'26; 55 steki, tehta 5 kg. s poštno tezo in
5	velja gld. 5-26;	110	steki. gld. 10'30. Poštnino
plača vedno naročnik. Dobiva se v	vseh lekar-
jja	nah	v	Gorici	in	na Primorskem.	rg
Varujte se pred enaki sovitimi, ni vrednimi
Spominjajte se „$loginih“ učnih zavodov po doposlanih položnicah poštne hranil -nice!
Štev. 397/Op.
RAZGLAS.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil TIL četitleta t. j. mesecev
,, avgusta iii sep
začne v
ponedeljek, dne 12. decembra 1892.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0(1 ravnateljstva zastavljalnice
in ž njo združene hranilnice.
F Gorici, 11. novembra 1892. ————
ponaredbami
Tm	jiTmuNau*?*}	|j
V novi zalogi vin
ANTONA BBEZEL-a
Za mesnicani (Morelli) št. 12
prodaja sc vino I. vrste, teran iz Vižnanja po 17 kr. liter, toda ne spod 56 litrov.
Obračati se treba do Antona Brezel-a na Tržaški cesti št. 11 ali pa v gostilno Al Sole za mesnicami.
Ono vino se prodaja na drobno po 28 kr. v gostilni
Al Sole.
ŽlathAnA
SADNA DREVESA:
Jablane, hruške, slive, breskve in marelice, visoka ali pritlična, raznih vrst, vse z imeni, prodaja
Jos. Stiegler
oskrbnik pri Eksc. grofu Coroniniju v Št. Petru pri Gorici.
_______ec	oooooocooooocci
OZNANILO.
Tvrdka Franz Kathreiners Naclifolger
na Dunaju in Monarhovem
izdeluje sladno kavo z okusom bodove kave, kateri prodaja z mojo sliko in podpisom.
To se godi z mojim izrečnim privoljenjem, ker prepričal sem se, da v tej sladili kavi z okusom bobove kave ni onih škodljivih snovi), katere se pod ime-nom ,kofein“ nahajajo v bobo .
Nasproti temu ima KATHBEINOTA sladna kava to prednost, da lahko vsakdo, tudi nasprotnik sladnega okusa opusti pravo bodovo kavo ter namesto nje dobi veliko bolj ZDRAVO in REDILNO pijačo, kar bi koristilo tudi našemu poljedelstvu.
Wb r is ho fen, 1. marca 1892.	KNEIPP
katol. župnik.
^ooooooooccoooooooooo*
Anion Bortololti
kamnosek
v ulici Treh Kraljev (Tre lle) st. 8 ima veduo v zalogi nagrobne spominke in druge izdelke iz kanma in marmorja. Cene zmerne.
Že več let pri poznano zdravilo za pomlrjenje bole|ni
Pazite na
aifBAomnz
Kwi*dov
Gichtfhsid
Steklenka stane 1 gld.
Dobi se pravi v vseh lekarnah
J2L
Pazite na
Frasa Joh. Kvdada
-d z j>
kj lij k. usterrj uj kiin. rumiin. HoflieferantJ § ca Kreisapotheker, Korneuburg bj IVienJ
a a s.:
I. S S s
^ In "rt 5 JcJ
? o a
—
;
Prave is edine kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da, se dokaže	njihova	moč. — Ce
se	le rabijo	nekoliko dni,
olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratnih želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim	na jetrih	in	vranici,	proti čreves-
nim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper	beli tok, bo-
žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicali na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti ir Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B- Jlovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnh&czij G. Piccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj“ ; v Po-stojini v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Iiumpf.
I steklenica velja 30 kr. -^n
NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
;;sszxsxxzzxsxzx^
H SVEČARNA NA PAR g
M Alojza Baderja n
H v GORICI, Semeniška ulica 24. H
H Odlikovana na raznih svetovnih M N razstavah, na vatikanski razstavi N || 1. 1888. pa z	||
H	/lato svetinjo.	M
M 1. Ponuja častiti duhovščini in čast. M N cerkvenim oskrbništvom svoje sveče H || in torče iz čistega garantova- || u nega čebelnega voska, izde- m J! lane pod nadzorstvom prečastitega .
JJ knezonadškofijškega ordlnarijata go- JJ H riškega; na vseh je pritisnjena tvor- M H niška znamka, protokolovana v registrih M || c. kr. oblastnije.	||
m Cena znaša gld. 2.50 za kilo s m I plačilom po enem lelu ali pa s 3% H j popusta pri takojšnjem plačilu. Naro- Jj H čila čez 4 kile pošiljajo se prosto n N poštnine in stroškov za zavijanje. || H 2. Velikonočna sveča tudi || m iz čistege voska, okrašena z ploho- u J rezbo, cvetlicami in pozlačenimi orna- J' ” menti, kar se dela vse v vosku.
N 3. Velikonočne sveče s sli- H H kami na olje in tudi okrašenimi z or- || || namenti v dozdevni slikariji. _ y jj
4. Izdelujejo se tudi sveče in torče y J za razvitijavo in pogrebe itd. namreč. ” W	a).	Sveče	voščene	I.	sostava	po	H
K avstrijskem načinu gld. 2.20 kilo. H ||	b).	Sveče	voščene	I.	sostava	po	||
m lombardskem in beneškem načinu gld. u
[J 1.00 kilo.
- Pogoji gornji.	--
5. Naj finejše kadilo Lagrima Orien- K H	tale	gld. 1.20 kilo.	N
H	6.	Kadilo	nižje vrste	v zrnih	70	||
j{ kr. kilo, kakor tudi storač in gumij || i. Mitra.
Da so sveče iz pravega čistega ' n čebelnega voska, garantuje se s 1000 n
M gld-	H
Ifsnzz::zz«i2zzuzs
Hiša št. 17 v Tornimi
tik reke Tominke s strojnico in dotičnim orodjem, potem 3 vrtiči prodajo se po ugodni ceni. Kupci naj se oglasijo pismeno ali pa ustmeno pri Mariji Mežuer v Tominu h. št. 17.
le s KATHREIXER-jevo Kneii»p-ovo SLADNO KAVO
za primeseh DOBIVA SE POVSODI
Pred ponaredbami se svari.
Dobra kava
Izdajatelj in odgovorni urednik" And.' Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.