GDK: 624 
Gozdovi v strategiji prostorskega razvoja Slovenije* 
Janez POGAČNIK"* 
Gozdovi pokrivajo v Sloveniji prek 50% 
površine in so najstabilnejši in najvitalnejši 
del naravnega okolja naše dežele ter pogoj 
za življenje in razvoj našega naroda. Za 
skladen gospodarski in družbeni razvoj je 
potreben večnamenski gozd, ki bo pri trajni 
proizvodnji kakovostnega lesa hkrati ohra-
njal, vzdrževal in krepil vse reprodukcijske 
mehanizme, s katerimi vpliva gozd na eko-
loško stabilnost v prostoru in na stabilnost 
življenjskega okolja. Upravičeno lahko trdi-
mo, da je gozd izjemna naravna in nacio-
nalna vrednota posebnega splošnega po-
mena. V Sloveniji je les med redkimi narav-
nimi bogastvi - poleg naravnega okolja in 
vode, vse troje (les, voda, krajinska podo-
ba) pa je neločljivo povezano z gozdom. 
Zaradi neustreznega preteklega razvoja 
dobiva propadanje gozdov svetovne raz-
sežnosti (48% slovenskih gozdov kaže 
znake poškodovanosti, ena tretjina od teh 
je ogrožena). 
Tako je znaten delež gozdov ogrožen 
zaradi lokalne emisije, hiranja jelke, ne-
usklajenosti divjadi z okoljem, naravnih ujm 
in rastlinskih bolezni. 
Rastiščni potenciali niso optimalno izko-
riščeni (okoli 75 %) ; kar 15% zasebnih 
gozdov je zaradi premočnega preteklega 
dolgoletnega izkoriščanja (npr. steljniki, pa-
njevci) deg radi ranih- sestojno in rastiščno. 
Znaten je delež spremenjenih gozdov, kjer 
je prevelik delež ig!avcev, l<ar slabi njihovo 
stabilnost. 
Analiza vrste in obsega posegov v go-
zdove kaže, da smo v desetletju 1981-90 
skrči li okoli 0,6% (6,088 ha) slovenskih go-
zdov, po naši oceni marsikje v škodo eko-
loškega ravnotežja (npr.: smučišča, žičnice, 
* Prispevek je bil podan na 12. Sedlarjevih 
srečanjih, ki so bila 29. maja 1992 v Postojni na 
temo Nacionalna strategija prostorskega razvoja 
** Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združe-
nje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Miklo-
šičeva 38, Slovenija 
304 G. v. 5-6/92 
ceste, zemeljski izkopi rudnin, odlagališča 
odpadkov itd.). 
Na osnovi opravljene inventarizacije izra-
ženih in strokovno utemeljenih potreb po 
gozdnih funkcijah ter okvirne valorizacije 
smo ugotovili (analiza območnih gozdnogo-
spodarskih načrtov, 1992), da je že na 
dobri polovici gozdov ena ali več funkcij 
gozdov izjemno poudarjena in tako vpliva 
ali določa način gozdnega gospodarjenja 
(omejitve). Tako je npr. izjemno poudarjena 
varovalna funkcija gozdov na 20,4% po-
vršine gozdov, hidrološka funkcija na 
15,7% površine gozdov, dediščinsko-var­
stvena funkcija na 14,2% površine, turi-
stično-rekreacijska funkcija gozdov na 
8,2% gozdnih površin, drugo (klimatska, 
higienska, zaščitna, estetska, poučna, razi-
skovalna, zoocenotska) pa skupaj na 
19,6%. 
Močna lastniška razdrobljenost gozdov, 
pomanjkljiva gozdna infrastruktura in ne-
urejeni pogoji gospodarjenja, brezzakonje 
in neusklajena zakonodaja v prostoru z 
gozdovi že kažejo vidne posledice (golo-
sečnje, spremenjene strukture gozda). 
že iz nekaterih navedb o stanju in proble-
matiki gozdov ter uvodoma navedenih trdi-
tev lahko ugotovimo, da so gozdovi najvital-
nejši ekosistem, ki pa ni neuničljiv, hkrati 
so gozdovi nenadomestljivi sestavni del 
okolja, narodne samobitnosti in kulture. 
Zato mora biti ves prostorski razvoj usmer-
jen. Navedimo usmeritev v nekaj točkah. 
1. Gozdove ohranimo in jih krepimo z 
vse bolj skrbnim in strokovnim gozdnim 
gospodarjenjem. Okrepiti moramo njihovo 
življenjsko moč, zgraditi stabilnost in nji-
hovo uporabnost za vse več vlog gozda 
(cilj: večnamenski gozd), ki jih zahtevajo 
razvoj in človekove potrebe pri usklajevanju 
vseh interesov na podlagi naravnih danosti. 
Zato mora gozdarstvo postati prednostna 
gospodarska panoga (posebnega značaja), 
l 
pri kateri sta ekologija in ekonomija neJoč­
ljiva celostna procesa v našem okolju. 
2. Na podlagi koncepta programa raz-
voja gozdov in gozdarstva, ki ga naj 
sprejme parlament R Slovenije, je potreb-
no, da določimo , uveljavljamo in razvijamo 
javni interes nad gozdovi pred zasebnim 
oziroma podjetniškim in zagotovimo večji 
javni nadzor nad gozdovi in gozdnim go-
spodarjenjem. 
3. Z ustrezno medsebojno usklajeno za-
konodajo (o varstvu narave oziroma okolja 
in gozdov) moramo zagotoviti temeljne do-
ločbe, kot so trajnost gozdov in njihovih 
funkcij, večnamenskost gozdov in njihovo 
ekosistemsko obravnavo, naravovarstveno 
naravnanost gospodarjenja (temelječo na 
konceptu sonaravnega gozdnega gospo-
darjenja). Zakonsk-o jasno razdelati pogoje 
(strokovni kadri, celoviti organizacijski si-
stem in sistem trajnega zagotavljanja na-
menskih materialnih sredstev) za vlaganje 
v gozdove in njihovo krepitev ter za sanacijo 
ogroženih gozdov. 
4. Na osnovi sinteze izdelanih območnih 
gozdnogospodarskih načrtov, opravljene 
GDK : 903 
valorizacije funkcij gozdov in opredeljenih 
nasprotij v prostoru je treba izdelati stro-
kovne podlage za aktivno vključevanje v 
strategijo prostorskega razvoja. V ta namen 
naj bi bile opravljene stro~ovne. ~odlage ~ 
prostoru (na karti) z usmentvam1 1n smerni-
cami za sledeča območja: območje gozdov, 
območja, ki so funkcionalno vezana na 
gozd, območja varovalnih gozdov L in 11., 
območje gozdov posebnega namena, ob-
močja za sanacijo (emisije, hirajo?a. jelka, 
divjad, ujme, bolezni in škodljivc1) 1n ob-
močje za premene degradiranih gozdov. 
Za vsa območja je treba dati tudi makroeko-
nomsko analizo osnov za izvedbo usmeri-
tev in smernic. 
5. S strategijo prostorskega razvoja je 
treba zagotoviti varovanje vseh gozdov in 
območij, ki so funkcionalno vezani na gozd: 
Večji posegi smejo biti izvedeni le na osnov1 
celostne poprejšnje analize gozdnatega 
prostora; in na tej osnovi moramo nato 
iskati alternativne rešitve, s katerimi bi omo-
gočili naš razvoj - pod pogoji, da ne bi ?ile 
bistveno prizadete funkcije gozdov. Tud1 za 
to je potrebna jasna zakonsko normativna 
ureditev. 
Iskanje smeri razvoja gozdne tehnike 
Boštjan KOŠIR* 
1. STRATEŠKI PROBLEMI RAZVOJA 
GOZDNE TEHNIKE 
Gozdna tehnika združuje znanja o tehnoM 
legijah dela v gozdu z namenom opravljanja 
gospodarskih . qejavnosti in je vezana na 
človekovo delo in na cilje, ki jih človek z 
njim dosega. S spreminjanjem značaja ?1?-
vekovega dela v gozdu se zato spreminJa 
tudi značaj gozdne tehnike. Temeljne cilje, 
• Doc. dr. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za 
gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, 
Večna pot 2, Slovenija 
ki jih skuša doseči gozdna tehnika, lahko 
strnemo v naslednje točke : 
1. uresničevanje smotrov gospodarjenja 
na način, ki pomeni kar najmanjše tveganje 
za širše okolje, za človeka v delovnem 
sistemu in za družbo; 
2. uresničevanje smotra gospodarjenja 
z gozdovi na racionalen način s čimmanjšo 
porabo energije, časa in sre.ds.tev. . 
Večina problemov, s katenm1 se ukvaqa, 
je s področja pridobivanja lesa in gra~nje 
gozdnih prometnic. Tudi podro~je~or~an1zaM 
cije gozdarskih del po navadi steJem? h 
gozdni tehniki, čeprav so mnog~. naeela 
organizacije tako univerzalna, da Jih lahko 
G. v. 5-6/92 305