,,Svobodna misel." Gospod urednik! Kdo se ne smeje: ,,Slovenec" trdi, da je prijatelj svobodne misli, samo da je poštena. Ko bi bil rSlovenecu trdil, da bi bil rad prijatelj z onimi rnaprednimi učitelji," ki so začeli delati zgago v Ljubljani*) na lastno pest, in bi 8 tem javno priznal svoje skrivne natnene, vsled katerih Be je pomnoŽila nSlomškarija" za nekaj možicev, ki pa tudi tam ne bodo mirovali, — pa bi morali potrditi, da je BSlovenec" prijatelj — poštene svobodne misli, ki pa ne bo nikdar resnica. Ali tako ne. Iz vsake afere in aferice znajo skuhati v ,,Slovenčevem" uredništvu posebno juhico, ki jo potem ponujajo učiteljstvu, temu pozabljenemu privesku napredne stranke, stanu brez ugleda in moralne moči, kakor sicer tako radi bobnajo dan za dnem klerikalni listi. Čemu neki? Ej, ej, ko bi se ne poznali? Kaj vam neki koristi ta zaničevani stan, ki ste nanj zmetali več žvepla, laži in obrekovanj nego ga je padlo nad Sodomo in Gomoro? Zakaj ga skušate pridobiti s takimi jubicami iu nespretnimi zaSimbami? BSlovenec" — prijatelj svobodae misli, seveda poštene" — tako sem počrtal oni dan t Šeberjev koledar. To je imeniten dogodek v zgodovini slovenskega razvoja. Torej sedaj veste, tOTariši, nSlovenec" zastopa tisto stranko, ki priznava *) Eden teh nnapredDjakov" je z dežele. Uredn. klerikalcem neomejeno avtoriteto in jurisdikcijo v vseh javnih zadevah, a koliko poštenih svobodnih misli so že ti klerikalci zatajili, pogazili, zadavili! Ni potreba, da bi tu ponavljali vglede iz zgodovine n. pr. svete inkvizicije. Galileja, indeksa itd., saj v katoliško — narodni stranki tudi na Slovenskem ne pride ljudstvo (tisto toli — poudarjamo — dobro ljudstro) do nikake veljave. Ali se tu goji svobodna, poštena misel? Ali ni vzor katoliške jezuitske vzgoje, da postane Slovek nem stroj, avtomat, ker je potem najlažje pokoren — ljudem in s tem tudi Bogu. Resnična svobodna in tudi poštena misel je, da je mogoče doseči večno zveličanje brez noTodobnih konaumov, ali jo pa nSlovenec" prizna. Komu več koristi navadna gospodarska organizacija: nSloven5evi" stranki ali slov. narodu? Morda je začetnik naše vere zidal konsume ali agitiral za to ali ono farizejsko stranko? Kdaj je ukazal Kristus nevernike ali verske mlačneže in odpadnike moriti? In vendar se je to godilo javno. Ali je Kristus lagal zoper svoje nasprotnike, jih zmerjal z bando, požeruhi, da si s tem vtrdi svojo oblaat? To so pametne in poštene misli, a ne v ,,Slovencu." Zato ad rem: Ako se je godila v Ljubljani krmca nekaterim suplentom (če se je res!) in so se zatekli pod okrilje nsvobodomiselnega" Slovenca, je stvar njihovega ukusa. Ako je Raktelj sam pozval v službo suplenta, in ga je potem ljubljanski župan ozmerjal (pismeno, ker ustno ne zrnerja niti v uradu banke nSlavije"), je bilo to umestno po vsaki logični misli, a mord« ne po obliki. Ako so priznani šolniki dobili učiteljska meata v Ljubljani, bila je to vsakdanja stvar, ki se dogaja pri vsaki učiteljski službi. Vsi ne morejo dobiti ene službe. Toliko o neopoprani juhici iz nSlovenčevega" uredništva. V vso zadevo se je vtaknila tudi tržaška Edinost. List se drži svojega programa in s tega stališča tudi obdeluje ,,svetovno afero." Da bi bilo kdaj Tovariševo uredništvo zagrešilo celo narodno izdajstvo, o tem smo učitelji na Kranjskem druzih misli. Ali se razlikujejo na Ceškem učitelji obeh, strupeno se sovražečih narodov? In mi na Kranjskem, ali poznamo razlike med nemškim in slovenskim učiteljem: ne! In to na podlagi obojestranskega spoštovanja. Potem govorimo dalje. Zakaj bi ne bila prijatelja nemški nacionalec in slovenski nacionalec, ali se mari ne objemata slov. in nemški klerikalec tudi brez tega zagotovila ?! Obojegtransko spoznanje nas privede do sprave, altroche narodni izdajica. Lux.