r* in praznikov. , , daily except Saturdays. and HolsUy* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ČETRTEK. lV ¿CAJA (MAY lft). 1941 U redni âkl in upravniikl proatorl: 2657 South Lawndala Ava. Offica of Publication: SÖST South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall 4804 _ " *r.'."V>M* J««r> I«. laaa. aft tte pm^UtUm * Oto—. lili—fa. ta« At Uf Olm, rf Mar* I. im. Subscription W.0Ü Yearly ŠTEV.—NUMBER M Acoaptance for mailing at «pecial rate of postage provided foe in aection 1103, Act of Oct S. 1917, authoriwd on June 4, 1918. j in Nemci vrženi názaj na egiptski fronti ¿fta proglasila Rdeče morje za vojno cono (ERIKA IGNORIRA SVARILO *o Egipt' 15. maja. Italice in nemške čete so bile po- t nazaj 40 milj na fronti B in zapadno od Solluma, t poroča vrhovno povelj-angleške armade. Angle-gh na kopnem in v zraku grdira pozicije sovražnika j fronti. fleški uradni komunike i, da je vojaška posadka v uku, trdnjavi in pomorski I Libiji, ki je oddaljena 80 od egiptske meje, prizadja-like izgube Nemcem in Ita-n ki oblegajo to mesto že idnov. Dva nemška tanka ili razbita. Vojne operaci-enejenem obsegu se nada- I* i abesinski fronti so bili Ita-spet tepeni. Angleži na-ijo, da so ujeli nadaljnjih alijanskih vojakov in čast-i, zasegli dve topniški bate-iet lahkih tankov in okupi-reč utrjenih pozicij, s kate-»te morali fašisti umakniti. t bitke so v teku v jezerski jini južno od Addis Ababe, ega abesinskega mesta. Ha, 14. maja.—Po Roose-vem naznanilu, da je Rde-«je odprto ameriškim paril, je nemška vlada izjavila, «verni del tega morja co-Djnih operacij. Vsi parniki, dejo v to cono, se izpostavi-rvarnosti uničenja. ie ameriški parniki že na-o tamkaj ali so na poti tja, ka javnost ne ve Svarilo ne ja Združenih držav, čeprav njim. Uradni komunike na-.-da se sleherni parnik, ki jsvi v severnem delu Rde-»orja, izpostavi uničenju linah in drugih sredstvih, lo je namig, da bodo nem-ombniki poslani v cono in Aj»li parnike. «ska letala so že aktivna v Sueikega prekopa severno teega morja, dočim nem-«dmornice operirajo na In-m morju. Vojna cona kje severni del Rdečega . Sueški zaliv, Aqabo in w vodovje. ■klngton. D. C.. 14. maja.— «4 krogi so izjavili, da bo »Titova administracija ig-Jj* «varilo nemške vlade, ki se pojavijo v ga morja, potopljeni, pospešila izvedbo *J?lede pošiljanja orožja J^a materiala angleški *teni «'H v Afriki, parobrodnih družb F Y<*ku ao naznanili, da •«ll najmanj dvajaet * vladi v prihodnjih te-»Vbodo vozili orožje an-* vojaštvu v Egiptu. Na- JijT "rodeni vU **** maja.—Pet T™ ^ '»»'mikih kolon, 2T u Vfnk' ,n mo^rni- JT N bilo vrženih nazaj MUm Pr.....* ;VSNSftB KiMUNI roirOfeNI JSDWOTB pri Argoles-Sur-Moru Strah dveh ekstremav Ameriški reakcionarji «o v silnem strahu, da propade njihov kapitalizem, če se Amerika formalno pridruži vojni z nacijako Nemčijo. Lindbergh neprestano opozarja Američane, da edina rešitev za privatni kapital (free enterprise) je, če se Amerika drži proč od vojne. Njegove mnenje je, da bo Velika Britanija kljub tomu poražena, če ji Amerika pomaga ali na. Lindbergh ae ne boji za demokracijo, ker v njo ne veruje, boji pa se za ameriški ka-pitalizem. Tipičen predstavnik teh reakcionarjev je či-kaški McCormick, lastnik dnevnika Tribune. Pred nekaj dnevi je ta list objavil karikaturo, v kateri je rečeno v besedi in sliki, da predsednik Roosevelt hoče imeti vojno zato, da bo lahko razlastil kapitaliste in uvedel svoj so-• iallzem. "V enem letu vojne lahko izvršim, česar nisem mogel izvršiti v osmih letih miru." pravi Roosevelt svojim newdealcem v tej karikaturi. McCormickova sodba je, da se Rooseveltov nevrdealisem nič ne razlikuje od Hitlerjevega nacizma in Stalinovega komunizma; vse troie jo eno in isto. Logika tega je nerazumljiva. Če mu bi Roosevelt toliko deloval proti Hitlerjevi zmagi, če bi bil njegov new deal enak nacizmu? " Ampak "apizarjem" McCormickovega kova ni za logiko kakor jim ni za demokracijo. Njim ja edino za njihov kapital. Ker pa so po nojevo vtaknili glavo v pesek, to je zabili so si v glavo, da Hitler ne mora nikdar priti v Ameriko, čeprav drugače oevoji ves ostali svat — ja največji sovražnik njihovega kapitalizma Roosevelt. Hitlerja ae ne boje. To je vzrok, da so reakcionarji te vrste na vae pretege proti vojni. Boje se, da Roosevelt izkoristi vojno za podržavljcnje privatnega kapitala! Zdaj pa poglejmo na nasprotni ckstrem, na socialistične pacifiste. Kakor reakcionarni kapitalisti a la McCormick, tako se tudi socialistični pacifisti boje preobrata v slučaju, da Zdruiene države uradno stopijo v vojno; razlika ja lo U. da kapitalisti in njihovi politični ter intelektualni hlapčoni se boje socializma, socialistični pacifisti se pa boje fašizma. Prvi in drugi so prepričani, da bo Roosevelt razlaatil industrije, rudnike, banke itd., ampak prvi na-zivajo ta korak "socializem," drugi pa "fašizem" — in kakor ae motijo prvi, tako ae motijo drogi. Nihče ne ve, kako daleč bi šla vlada s svojo kontrolo privatnega kapitala v slučaju od kongresa napovedane vojne — prepričani pa smo, da kontrola ne bi bila ne socializem in še manj fašizem. Kdor pravi, da je Roosevelt fašist ali nadet in zraven še komuniat, je bolan na umu; prav tako ni med vodilnimi ncwdcalcl nobenega totalltarca. Torej ne more biti nobenega .strahu, da bi Rooaeveltova vlada uvajala kakšen fašizem v Ameriki, razen če hoče kdo is~ rahljati to bcacdo. Toda aocialiatični pacifiati gredo korak dalje. Maynard C. Kruger, eden njihovih voditeljev, ki )• zadnjo nedeljo govoril na nekem sestanku odbora "America Pirat" (to nadalje dokazuje, kako ae U ljudje puate izrabljati kot orodje reaketonarjev) in valed česar Je dobil dolgo in simpatično poročilo v McCormickovi Tribuni, je izjavil, da bo hitleriaem triumfiral v Ameriki, čeprav bo Hitler premagan. Ameriška demokracija ja obeojena v smrt, pa naj gre Amerika uradno v vojno ali ne! S tem je Kruger pokazal, da ae atrinja a K S Hofseaom, starim aocialističnim kolon-ccm, katerega smo omenili v Prosveti 9. maja, dasl nismo imenovali njegovega imena. Hof-scs je tudi mnenja, da le samo oboroževanje prinese Ameriki kolektivizem, ni pa še zapisal, da bo U kolektivizem — hitlcnsem. Kruger ve vočl Kako morejo razumni možje tako bedasto pisati u» govoriti, nam na gre v glavo. N|č ni bolj defet i stičnega in strašilnega kot je to. če ni več nobena pomoči aa demokracijo In čo ni nobene obrambe proti hitlerixmu, pa naj bo Amerika v vojni ali na — čemu aa potem toliko trudijo z agitacijo proti vojntT čemu ne gredo spet? Saj sami pravijo, da tako ali tako ni več' nobene pomoči za demokracijo! Mar niso njihove besede v direktnem nasprotju s njihovim delom? Kaj morate vedeti o razkuževanju j Nikoli vam ne bo škodovalo, če boste d on poučeni o razkuževanju. Denimo, da imate hiši bolnika z nalezljivo boleznijo. Kako pn vam bo prišlo, če si boste znali obvarovati n je zdravje okuženjal Perilo bolnika očistimo kužnih klic, če \ dobro prekuhamo. Če hočemo očistiti tk sobi, uporabimo raztopino lizoforma. Če ia te opravka z bolnikom, skrbno pazite nisw zunanjost. Nosite bele halje, roke si pe vsakem dotiku z bolnikom skrbno umijte » prej z milom, potem pa še z alkoholom P prosto domače razkužilo je tudi limona. Z i si najlaže očistite nohte. Vato in obveze hranite v zaprtih stekla posodah. Pokrova take posode nikdar m M lagajte na mizo z njegovim spodnjim konej ker se sicer na njem kaj lahko nabere nesnj in se pozneje prenese na vato in obveze. M bolje je, če se z rokami prav malo dotikate« nika in zdravil. Vae to prav lahko opr«v»| pinceto, ki jo morate imeti zmerom pri roki« Najboljši razkuževalec je ogenj. C* z buciko odstraniti iz kože trsko, ki se vaaH zadrla vanjo, držite buciko najprej nck*j m nad ognjem. I Tudi luknjice, skozi katere otrok pije « lenice mleko, ne smemo nikdar preluknjati™ nerazkuženo buciko. Najprej jo segreje«« ognju, šele potem smo lahko brez skrbi, ji zdrobila gla- Idfori je v visoki starosti France Fehr. Pokoj-blJ velik ljubitelj sloven-f',n slovenskega čilva T*J' ^oje,-a mirnega * b,l splošno priljub- 'h J'' umrl žapar Miha /crH» in 5 ne- ' otrok. P*u je Odšel na več-rf1,1^'^ Strugar. Po- C d,,l>"»l< ten sodela-ikl Milnici in po-Mno* do : tsve, ' klh va- jJ**™ času il«»bro na-„ i11 *> priključili ns vas I)0b pri «t» i?'"""' » vašča-k sedaj, <" bencin pre-7-J I* i a zavet-1 »»" silo. na večerji pri odvetniku dr. Vinku Zorcu, s katerim sta bila prijateljsko zelo vezana. Družini sta se medsebojno obiskovali Tako je bilo tudi preteklo soboto zvečer, ko se je družinska zabava zavlekla do jutranje ure>ltV prisrčnem prijateljskem ozračju so potekali razgovori. Ob slovesu sta zakonca Goriška povabila družbo, naj pride čez dan k njim na kosilo in na večerjo. Prav dobro razpoložena sta se nato podala domov v Ulico kraljeviča Tomialava št. 45. Bilo je okrog šestih zjutraj, ko sta Goriška prišla domov. Gospa Julka je rekla kuharici, ki je pri njej že vrsto let v službi, da pride čez dan v goste neka prijateljica iz Slovenije in je naročila, kaj vse je treba narediti. Gospod Mirko Gorišek se je podal v kopalnico, kuharica pa v kuhinjo. Gospa je odšla v sobo. Po nekaj minutah je odjeknil močan strel iz gospejine sobe. Soprog in kuharica sta pohitela v sobo. Pomoči ni bilo več. Kaj ji? pripravilo gospo k tako nenadnemu obupnemu dejanju? Družinsko življenje pri Goriško-vih je bilo zgledno. Gospa Julka je bila iz družine uglednega in-dustrijca Viktorja Glaserja iz Buš. V srečnem zakonu je rodila sinka in hčerko. Življenje je bilo srečno vse dotlej, ko je gospa Julka zbolela na vnetju možganske mrene. Po prizadevanju zdravnikov je okrevala, srce pa je ostalo slabo. Ko je zapustila posteljo, je bila na pogled popolnoma zdrava. Toda žitai so popuščali. Škodovalo je sleherno razburjenje, če tudi je bil povod majhen. Gospa je iskala pomoči pri zdravnikih, toda zdravila niso dosti pomagala. Zadnja dva dneva je bila gospa Julka zelo dobro razpoložena. Smejala se je kakor že dolgo ne in se igrala s sinkom in hčerko. Noč v družbi in pa nenadni vremenski preobrat sta očitno vplivala na njeno zrahljano Živčevje, da je v trenutku, ko je bila sama v sobi in ni mogla obvladati živcev, segla po samokresu in končala svoje življenje. Vse beograjske rojake je njena smrt globoko pretresla in vsi iskreno sočustvujejo z nesrečno družino. Gospa Julka je bila predsednica Slovenskega ženskega društva v Beogradu, zato je bila prav dobro poznana. POŽAR PRI NOVEM CELJU Celje, 17. febr.—V zadnjem času je bilo v Savinjski dolini več požarov, ki jih je podtaknila zločinska roka. Tako je gorelo pri ge. Dečkovi v Gaberju pri Celju, pri Ježovniku v Ar j i vasi, pri Celinšku v Levcu in pri Holo-barju v Kasazah pri Petrovčah. V nedeljo okrog 18.45 pa se je vnel triokenski kozolec posestnika Vinka Žagerja v Dobriši vasi pri Žalcu v neposredni bližini uipobolnice v Novem Celju. Plameni so kmalu zajeli ves kozolec, ki je v eni uri zgorel do tal. Skoda znaša okrog 100,000 dm in je po večini, krita z zavarovalnino. Na kraj požara so kmalu prispeli gasilci iz Žalca, DreŠinje vasi In Arje vasi ter gasilci iz Novega Celja z novo motorno brizgalno, ki je doživela ob tej piriliki svoj ognjeni krst. Gasilcem se je posrečilo obvaroviti sosedna poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Sreča je bila, da v času požara ni pihal veter, ker bi bila v tem primeru hajbr/ vso vas doletela katastrofa. Veter je začel pihati šele ko je bil požar v glavnem že udušen. Pohvalo • zasluži v umobolnici uslužbeni hlapec hlapec Pfa^č^ Jti je spravil vozove izpod gorečega kozolca na varno. Zfeorelo je okrog 150 sto-tov sena, mnogo nastelje, kole-selj in več perila, ki se je sušilo v kozoifif. Pozneje se je na po-gorišču znova pojavil ogenj, ki ga P® gasilci hitro pogasili. Požrtvovalni gasilci so ostali vso noč ob pogorišču. Kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Strajna usoda emigrantov v Franciji V uglednem švicarskem dnevniku "Basler Nachrichten" piše glavni urednik, zvezni svetnik dr. Oeri b težkem položaju v francoskih taboriščih interniranih emigrantov. "Na naše uredništvo," tako piše dr. Oeri, "prihajajo neprestano pisma, ki poročajo o vnebovpijočih razmerah v južnofrancoskem emigrantskem taborišču v Gursu. Mi ne vemo, kako bi pomagali, ker pa nočemo molčati, objavljamo nekaj pisem." Eno takih mnogoštevilnih pisem se glasi: "Razmere v teh taboriščih so takšne, da kdor jih je videl na lastne oči in doživel, ne sme dalje živeti, ne da bi poskusil pomagati. Kar sem videl in vem, je sledeče: Interniranci so povečini nepolitični ljudje, katoličani, protestanti, judje. V taborišču v Vernetu so nekoč krepki možje tako oslabljeni zaradi lakote in mraza, da niso več podobni ljudem. Istotako je z ženami. Izpadajo jim lasje in zobovje; zaradi pomanjkanja hrane-se jim gubajo nohti, težke zdravstvene motnje imajo neozdravljive posledice. V skupnem taborišču v Gursu umre vsak teden 45 ljudi. Nočem se izgubljati v posameznostih, zadostuje mi, da je, kar sem videl, strašno, neizrečno strašno." tfretfnlfitVo "Basler Nachrichten" dbdaja tem poročilom apel Švicarjem, naj denarno podpirajo društva, ki skrbijo za pomoč beguncem v Franciji.—Iz Delavske politike. Švedska noče cenzure Iz Švedske prihaja poročilo o važni parlamentarni debati: tam nimajo cenzure in je tudi nočejo uvesti, nasprotno zahtevajo tiskovni zakon, ki naj zaščiti tiskovno in časopisno svobodo. Zdi se, da stranke in vlada v tem popolnoma soglašajo. Bivši zunanji minister in sedanji univerzitetni rektor Unden je rekel ob tej priliki, da je svoboda časopisja zlasti v vojnem času potrebna. "Zatemnitev in propaganda" bi namreč pomenili nevarnost za državno obrambo. Uvedba cenzure da je tudi zato nevarna, ker bi se potem lshko očitalo, da je vlada odgovorna za tisto, kar pišejo v deželi... V resnici so se do sedsj izkazali švedski časopisi vseh struj kot najbolj vsebinsko na višku In zanesljivi in upati je, da bodo tudi takšni ostali in da bo ljudstvo varno pred duševno "zatemnitvijo." Jane Addams I Ko si je delavsko gibanje v evropskih državah že davno priborilo zakonito pravico do socialne pomoči v primerih nezgode, bolezni in smrti in ko je žen sko gibanje v državah na tej strani velikega oceana že davno z uspehorh postavljalo zahteve po varstvu matere in otroka, je bilo v bogati Ameriki še dolgo vse odvisnb od privatne iniciative in samopomoči delovnega ljudstva. Lansko leto je Amerika praznovala osemdesetletnico ene na jplemenitejših svojih hčera, Jane Addamsovd. Ustanovila je eno najpomembnejših socialnih institucij v Ameriki, tako imenovani Hull House settlement, v času, ko je silno bedo kot nasprotje silnemu bogastvu Amerike zakonodaja puščala še popolnoma v nemar. — Življenje in delovanje Jane Addamšove očituje po čistosti svojih nagibov nekaj apostolskega. Dasi iz premožne rodbine, je zgodaj spoznala smoter svojega življenja v delu za najbednejšo in najbolj zapuščene in je to svojo nalogo smatrala kot nekaj svetega in vzvišenega, kot religijo svojega življenja. Ta življenjski smoter si je oblikovala na podlagi opazovanja svoje o-kolice, bil pa je tudi sad notranjega razmišljanja o smislu in smotru Človeškega življenja. Ko je dovršila vseučilišče, je mnogo potovala po Franciji, Angliji in Italiji, kjer je proučevala umetnost in življenje. Vedno bolj je spoznavala nesmiselnost vsega umetniškega in im^-lektualnega stremljenja, če It ne odraža v resničnem življenju. Večkrat je bila v Londonu, kjer se ji je porodil načrt za uresničenje njene davne Želje po socialnem delu med ubogimi. Sklenila je, da najame v najrevnejšem delu Chicaga hišo, kjer bodo našli revni in zapuščeni zatočišče, a mlada dekleta, ki se posvečajo izključno študiju, je nameravala pritegniti k sodelovanju, da spoznajo resnično živ? ljenje z vsemi njegovimi senč nimi stranmi ter v'delu najdejo smoter svojega življenja. To je bil začetek socialne ustanove Hull Housa. To je bil neke vrste zavod v velikem slogu, ki je za čel delovati leta 1889, ko v Ameriki še ni bilo sledu o socialnem skrbstvu. Pozneje je ta zavod obsegal cel kompleks poslopij in je vedno bolj širil svoj delokrog. Take uatanove so pozneje zrasle po vseh večjih krajih Amerike. Jane Addams si je takoj ob za četku svojega dela začrtala program: njena ustanova bodi središče za višje kulturno in socialno življenje, s socialnimi in humanitarnimi nalogami. Kot sredstvo za sistematično delo v tem prsvcu naj služi proučevanje delavskih rszmer v industrijskih krajih Amerike. Na tem programu je začela Jane Addams takoj delati z dvema svojima prijateljicama s požrtvovalnostjo, ki se ni itrašila nobenega napora. Odprlf je vrata najrevnejšim in imela dan za dnem priliko, spoznavati straš no materialno in moralno bedo, v kateri je Živela njena okolica. Med prvimi, ki so bili deležni njene zidttite, so bili otroci. Komaj je prišla, že so ji prinesli 1 *lektri ^nije * smrt J1** SLOVENKE '« febr i K» «rti nv, IVograjsks | ',rT» vtisom j Julke Go-1 ' «telja ju.i '»'»lic Ks-1 ' sts bile | ¿večer Tank. G» « Delroitu, e afccUL šest mesecev starega dojenčka, ki ga je zavrgla mati. Kmaliu nato je vzela v oskrbo nezakonsko mater z otrokom, ki jo je njena okolica zavrgla In prepu-atila najhujši bedi. Pobiralo je s ceste otroke staršev, ki so bili vee dan zaposleni, in jim nudila •savetje in hrano. Kmalu so bili najmlajši med temi nebogljene! zbrani v otroškem vrtcu > pod varstvom požrtvovalne sotrud-ninoe, a za večje otroke je odprla razrede, kjer so se učili vse* ga potrebnega, de zdaj prirejajo ženski klubi, ki Imajo svoje prostore v Hull Housu,* vsako leto meseca maja otroško svečanost, ki je za prebivalce zavoda najprijetnejši dogodek v letu. — Vendar je skrb in delo naselbine posvečeno predvsem odraslim z mnogimi sodelavci, ki si jih je znala Jano Addams pridobiti Iz vseh | stanov prebivalstva mesta Chicaga in ki so imeli namen, spopolnlti splošno in strokovno izobrazbo delavstva, kar je bilo važno za zboljšanje položaja v marsikaterem primeru. Tu so predavali brezplačno požrtvovalni zdravniki, profesorji, učitelji, juristi o po-«itiki, literaturi, higieni, gospodarstvu, zakonodaji. Za priseljence, ki niso znali angleškoga jezika, so se trajno vršili tečaji iz angleščine, katere so poseČall delavci iz vseh krajev sveta. Či-kaška univerza je na njeno pobudo prlrejola vsako soboto zelo obiskana ljudska predavanja. Za dekleta in matere je prirejal zavod tečaje iz gospodinjstva, higiene in vzgoje. Delavcem je bila na razpolago knjižnica in Čitalnica brezplačno, pa tudi gledališka dvorana in telovadnica. Prav tako imajo tam svojo knjižnico tudi otroci in lutkovno gledališče. Delokrog Hull Housa je skoraj neomejen, kakor jo tudi brezmejna želja njegove usto» noviteljioe, pomagati gospodarsko Šibkim slojem. Zanimivo je zlaati, kako se je skušala poglobiti v vsak primer bede, v vsako novo obliko socialne krivičnosU, katero je imela tako čeeto priliko srečati v svojem življenju. Kmalu je spoznala pomanjkljivost sodslnega dela, če nI smotrno usmerjeno ln mu monjks koncentracija. Prav toko je spoznala, da samo zasebna dobrodelnost ne zadostuje za u« spešno pomoč, temvoč da je nujno potrebno sodelovanje s strani javne uprave. Začela je vztrajno delati za uresničenje toga svojega stremljenja s prirejanjem predavanj in dlakusij ter opozarjati širšo javnost in odločujoče kroge na nujnost tega problema. Tako se je na njeno pobudo sestal poseben odbor, ki naj bi izdelal program po njeni zamisli. Kot najvažnejšo nalogo si je nadel ta odbor sistematično skrb za brezposelne, kajti prav v tistem čaeu je bilo, kakor še mnogokrat pozneje ravno to vprašanje najbolj poru če". V delavskih okrsjih mestu so odprli posebne poslovalnice za podeljevanje podpor, zlasti pa za prlskrbovsnje službo. O skrbovsli so tudi stsnovanja za tiste, ki zaradi pomanjkanja zaslužil« niso imeli streho. V zavodu samem je našlo mnogo žen brez doma varno zatopite» O-snovala se je posredovalnica za delo in začela takoj poslovati z velikih uspehom. To so bili začetki organiziranega soclalno-skrhstvenega dela. Da bi se mu mogla Jsne Addams uspoineje posvetiti, je začela študirati probleme narodnega gospodarstva, v spoznanju, da se moro vsako smotrno delo postaviti no znanstveno podlago. Vendar, pravi sama, da ji je bil pri vsem njenem delu najzanesljivejši vodnik poznavanje resničnega življenja. Vobče si j« U nenavadna žena pridobila mnogo- zaslug za socialno zakonodajo, zaradi česar so ji nadeli v Ameriki Ime največje socialne političarke. Sprevidela je, do največjo požrtvovalnost poedinca ne prinaša dosti koristi, čs nima zsslombe v se kimodaji. Zato jO zmtml *avori vztrajno in sistematično prooče veti soetalns vprašanja In ko-zoti javnosti ns strsAen kaos ki je vladal v industrijskem «v Ijenju glede ns delavske rszme re. Zlasti jo preiskovala delo otrok, ki so umirali zsrsdl pre obremenjostl po tovarnah. Prt Mati in hči med podrtlnaml svole hiše v Patrasu, Grčija, katero Je porušila nemška bomba. tem so naleteli na strahotne primero brezobzirnega izkorišča nja. Ker so bili podjetniki no-omejoni, nikomur odgovorni go apodarji, so bile vsrnoatne in drug« higienske napravo skraj no pomanjkljive zaradi česar so bile nesreče aelo pogoste. Da ni bilo v takih primerih podjetniku treba plačevati zdravljenja, je priailil starše otrok, da so so obvezali, da ne bodo zahtevali nobene odškodnine v primeru po-nearečenja. Ko je vse to spoznala na konkretnih primerih, Je tri meseoe prirejala vsak večer predavanja v vseh mestnih okrajih, da je opozarjala javnost na pogubne posledice zaposlenja otrok. Obenem je začela boj proti nočnemu delu žen in proti predolgemu delovnemu času. V tem boju so jo krepko podpiralo strokovno delavske organizacije. Ko jo stvar dozorelu, so se skupno obrnili ns parlament. Uspeh nI Isostal. Prvo, kar so dosegli, je b^s odprava zaposlitve otrok po tovarnah. Tskoj, ko je zakqp stopil v veljavo, je bila Imenovana Inšpektorica in 20 pomočnisr ki so skrbele, da se je sokon tudi res spoštoval. Jurlst, ki jo stsnovul v Hull Housu je v spornih primerih brezplačno . zaatopul delavce pred sodiščem. Kljub požrtvovalnosti in nesebičnosti, s katero se Je posvečala Adamsovs delu za brezposelne, so Jo Žfcčclc mu« iti