r* in praznikov. , , daily except Saturdays.
and HolsUy*
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
ČETRTEK. lV ¿CAJA (MAY lft). 1941
U redni âkl in upravniikl proatorl: 2657 South Lawndala Ava.
Offica of Publication: SÖST South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall 4804
_ " *r.'."V>M* J««r> I«. laaa. aft tte pm^UtUm
* Oto—. lili—fa.	ta« At Uf Olm, rf Mar* I. im.
Subscription W.0Ü Yearly
ŠTEV.—NUMBER M
Acoaptance for mailing at «pecial rate of postage provided foe in aection 1103, Act of Oct S. 1917, authoriwd on June 4, 1918.
j in Nemci vrženi názaj na egiptski fronti
¿fta proglasila
Rdeče morje za vojno cono
(ERIKA IGNORIRA SVARILO
*o Egipt' 15. maja. Italice in nemške čete so bile po-
t nazaj 40 milj na fronti B in zapadno od Solluma, t poroča vrhovno povelj-angleške armade. Angle-gh na kopnem in v zraku grdira pozicije sovražnika j fronti.
fleški uradni komunike i, da je vojaška posadka v uku, trdnjavi in pomorski I Libiji, ki je oddaljena 80 od egiptske meje, prizadja-like izgube Nemcem in Ita-n ki oblegajo to mesto že idnov. Dva nemška tanka ili razbita. Vojne operaci-enejenem obsegu se nada-
I*
i abesinski fronti so bili Ita-spet tepeni. Angleži na-ijo, da so ujeli nadaljnjih alijanskih vojakov in čast-i, zasegli dve topniški bate-iet lahkih tankov in okupi-reč utrjenih pozicij, s kate-»te morali fašisti umakniti. t bitke so v teku v jezerski jini južno od Addis Ababe, ega abesinskega mesta.
Ha, 14. maja.—Po Roose-vem naznanilu, da je Rde-«je odprto ameriškim paril, je nemška vlada izjavila, «verni del tega morja co-Djnih operacij. Vsi parniki, dejo v to cono, se izpostavi-rvarnosti uničenja.
ie ameriški parniki že na-o tamkaj ali so na poti tja,
ka javnost ne ve Svarilo ne ja Združenih držav, čeprav njim. Uradni komunike na-.-da se sleherni parnik, ki jsvi v severnem delu Rde-»orja, izpostavi uničenju linah in drugih sredstvih, lo je namig, da bodo nem-ombniki poslani v cono in Aj»li parnike.
«ska letala so že aktivna v Sueikega prekopa severno teega morja, dočim nem-«dmornice operirajo na In-m morju. Vojna cona kje severni del Rdečega . Sueški zaliv, Aqabo in w vodovje.
■klngton. D. C.. 14. maja.—
«4 krogi so izjavili, da bo »Titova administracija ig-Jj* «varilo nemške vlade, ki se pojavijo v ga morja, potopljeni, pospešila izvedbo *J?lede pošiljanja orožja J^a materiala angleški *teni «'H v Afriki,
parobrodnih družb F Y<*ku ao naznanili, da •«ll najmanj dvajaet
*	vladi v prihodnjih te-»Vbodo vozili orožje an-* vojaštvu v Egiptu. Na-
JijT "rodeni vU
**** maja.—Pet
T™ ^ '»»'mikih kolon,
2T u Vfnk' ,n mo^rni-
JT N bilo vrženih nazaj
MUm Pr<K,rh4 40 iTT ^4 *«n«leško po-
J^nle skupaj pri * kratki
Mi ]f.
r,arn,KMl*. da
^ IST^ turlk*
Hui	f*»nudba je
*	Cd^ 'Kik,oni111
J*-, da pozdrav-
Lewis zapretil z oklicem stavke
Operatorji iz južnih držav se upirajo
New York« 14. maja.—John L. Lewis, predsednik rudarske u-nije UMWA, je sinoči zapretil, da bo stavka ponovno oklicana, če se ne bodo operatorji z juga podali in sklenili pogodbo z u-nijo. Lewis je dal razumeti, da se bodo pogajanja z operatorji razbila, ker se še vedno upirajo zvišanju mezde. Ako se bo to zgodilo, tedaj bodo rudarji, ki so se vrnili na delo na severu, pozvani, naj oalože orodje. V premogovnikih na severu je u-poslenih zdaj okrog 330,000 ru-darjev. Stavka bo morda oklicana 21. maja, če ne bo dosežen sporazum ta teden.
Delo na polju mehkega premoga je počivalo štiri tedne% Obrat je bil ustavljen na splošno 1. aprila, ko je potekla veljavnost stare pogodbe med u-nijo in operatorji. Magnati s severa so pristali na zahtevo glede zvišanja mezde za dolar na dan, oni iz južnih držav pa so se uprli. Pogajanja s slednjimi ao bila obnovljena, tod% doslej niso prinesla še nobenega rezultata.
Waakinfton. D. C« 14. mej«.-
kov
še vedno trudi, da odvrne stav ko v tovarnah korporacije General Motors. Avtna unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je naznanila, da bo stavka oklicana jutri, če ne bo korporacija pristala na njene zahteve. Glavna zahteva je zvišanje plače za deset centov na uro. Korporacija je pripravljena zvišati plačo za dva centa na uro in tri do pet centov na uro izurjenim delavcem. Povprečna plača na uro je zdaj dolar.
San Franciaco, Cal« 14. maja. — Walter A. Hass, predsednik tukajšnje trgovske zbornice, je sinoči apeliral na predsednika Roosevelta, naj takoj odredi akcijo glede obnove obrata v enajstih ladjedelnicah, v katerih je bil obrat uatavljen kot posledica stavke unij Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organizacij. Stav-karji zahtevajo «višanje plače na $1.15 na uro; sedanja pUča je dolar na uro. Ladjedelnice imajo za pol milijarde dolarjev vladnih naročil.
Italijanski diplomat na ameriškem potniku
Washington, D. C.f 14. maje.— Admiral Alberto Lais, mornarič-ni ataše italijanakega poslaništva, čigar odpoklic je zahtevala ameriška vlada, se nahaja na krovu ameriškega parnika Excalibur, ki je odrinil iz Bermude proti Lizboni, Portugalska. Na U parnik je bU premeščen po angleških avtoritetah s španskega parnika Marques de Comillas.
Testi
Frank Podboj pobit pri delu
Park Hill, Pa.—JYank Podboj, bivši gl. odbornik l&NPJ, al je pri delu presekal palec na levi roki. Prijatelji in znanci mu Žele hitrega okrevanja.
Iz Montane
Billinga, Mont.—Dne 10. maja sta bila tukaj poročena Robert W. Every in Zella Mary Rom. Nevesta je članica SNPJ od svojih otroških let in hči Justine Rom, znane aktivne društvenice iz Clintona, Ind. Izvršila je univerzo v Indiani in do svoje možitve je bila uradnica pri neki industrijski družbi. Njen ženin ima viaokošolsko izobrazbo in službo v nekem agrarnem zavodu. Novoporočeni par ai ustanovi svoj bodoči dom v Casper-ju, Wyo.
Aktivnost slovenske dijakinje
Bethlehem, Pa.—Dorothea Za-vertnik, hči Josipa Zavertnika, kemijskega inženirja, vnukinja pokojnega Jožeta Zavertnika, nekdanjega urednika Prosvete in članica društva 56 SNPJ v mestu New Yorku, katera študira v tukajšnjem Moravian Collegu za dekleta, je zdaj upraviteljica šolskega lista The Belfry. Mias Zavertnik se pridno udejstvuje v rasnih kolegijskih športnih krogih.
lja gesto svoje soaede, ampak turška ponudbe je prišla prej in vsled tega jo bo upoštevala.
BelruL Lefrsm— 14. maja.— Člani iraškegk armadnega štaba so objavili komunike, v katerem naglašajo, da ao oni goepodarji položaja v zapadnem delu Iraka. Angleške motorne kolone so bile vržene nazaj po ljuti bitki pri RutbL
Spopadi ao ae vršili tudi v sektorju pri Basru, južnem delu Iraka. Armadni štab pravi v svojem poročilu, ds so Angleži utrpeli velike izgube v teh spopadih.
Mornarični tajnik Knox kritiziran
Apel sa zvišanje mezd odklonjen
Waakington. D. C—Mornarični tajnik Prank Knox je odločno odbil apel čez 100,000 izurjenih delavčev, uposlenih v vladnih ladjedelnicah, za zvišanje mezd na stopnjo, ki prevladuje v privatnih ladjedelnicah. Že deset mesecev se unije, včlanjene v A-meriški delavski federaciji, bore za zvišanje mezd, toda doaegle niso še ničesar.
Knox je v odgovoru na apel naglasll, ds ni nobenega vzroka za revizijo ^nezdne lestvice, čeprav so Jeklaraka in druge industrije zvišale mezde. N. P. Ali-fas. predsednik distriktne organizacije mednarodne zveze strojnikov, in Joaeph J. McDonagh, tajnik-blagajnik kovinarskega departmenta ADF, sta kritizirala Knoxa. "Njegova odločitev nas je presenetila", je dejal Allies. "Gotovo je, de bo kvarno vplivala na razpoloženje delavcev. V kongreau govore.o zakonodaji glede omejitve stsvk na podlagi teorije, da delavci lahko dobe, kar zahtevajo, s pogajanjem. Mi se borimo za zvišanje mezd že mnogo mesecev brez u-speha. Tajnik Knox je jasno povedal delavcem, da vlada, največji delodajalec v Ameriki, se ne mara pogajati."
McDonagh je izrekel slično kritiko. "Knoxova akcija bo povzročila nezadovoljnost med delavci v vladnih ladjedelnicah", je dejal. "Oni vedo, da jim je bila storjena krivica."
Uradniki drugih unij so izja-i vili, da se bo borba za zvišanje mezde nadaljevala. Prvi korak bo apel na predaednika Roosevelta za posredovsnje. j ' J i trn
Rooseveltova lena udarila po reakciji
New York, 14. maja,—Predsednikova žena je sinoči izjsvila, "da Američani morajo imeti tak pogum in vztrajnost, ki daje prepričanje, da za materialnimi stvarmi so druge, za katere je vredno živeti in tudi umreti, če je to potrebno. Toriji, ki ae ogrevajo za kompromisa z diktatorji, ignorirajo dejstvo, da uspehi ne* ciona in fašizma ogražajo demokracijo Američani morajo vedeti, da bi jih Hitlerjeva zmaga potisnila v ekonomsko tekmo z Kvropn sistemom ■H skega dela."
PETAINOVA VLADA DOBIM HIT LERJEVE ZAHTEVE
' '	" >.....* ;<K ••• - -U-
Admiral Darffn se vrnil
v Vichy iz Berlina
SEJA FRANCOSKEGA KABINETA
Vicky. FrancUei " maja.-
Admiral Jean Diofln, podpredsednik vlade in Itoanji minister, je sinoči, ko ie je vrnil is Berlins, predloiil Hitlerjeve zahteve glede poglolatve kooperacije med Francija in Nemčijo premier ju Petaini, Slednji je sklical sejo članov svojega kabineta, na kateri 1|d razprava o predloženih zahtevah. Darlan je konferiral s Hitler sm in drugimi nemškimi vodit Iji v nedeljo.
Darlen je obiak 1 Petaina in admirala WiUiami D. Leahyja ameriškega poslan ka v Vichy-ju. Konferenca med.njimi ja tre-jala petdeset mifitU. Predmet razgovorov je bil doložaj Francije v Evropi in olieg francoake kooperacije z Nemčijo.
Mnenje prevladuje da bo rezultat pogajanj (Sad Darlanom in Hitlerjem objeti j en danes. Govorice krožijo,^ da je Hitler obljubil znižanje koškov vzdrževanja nemške okupacijske armade, če bo Francija sprejela njegove zahteve, 'kekor tudi po-maknitev meje bql| na sever, v zameno pa naj bi Francija odstopila Nemčiji strategične base v Afriki. Ali so te govorice zanesljive ali ne, pi lesno.
Da je ameriška vlada alarmi
ss^Sf*
med Petainom in poslanikom Leahyjem. Francoske avtoritete in ameriško poelaništvo skrivajo detajle. Leahy je dobil navodila iz Waahingtona, naj stori vse, kar more, v naporih, da prepreči poglobitev aodelovanja med Francijo in Nemčijo, t
Uradni komunike pravi, da je Darlan prevzel nadzorstvo nad koncentracijakimi taborišči, v katerih se nahajajo begunci iz več dežel. Doalej so bila taborišča pod nadzorstvom državne policije.
Konskripcija — mornarjev v Angliji
Avtoritete odredile registracijo
London. 14. meja.—Načrt glede konskripclje mornarjev, u-poalenih na trgovakih parnikih, je bil naznanjen. Ta določa» da mornarji poetanejo državni u službene! kot so že pristanIMni delavci.
Val častniki in mornarji trgov ake mornarice postanejo avto matično državni uslužbenci 20. maja. To velja za vse, ki ao v mornaraki alužbi. Izvzeti ao le ribiči. Avtoritete so že odredile registracijo.
Miniater sa parobrodarstvo Leathers je isjavil, da je stara svoboda Izbire izginila. Načrt bo izveden s kooperacijo organizacije delodajalcev, katere glavni stan je v Liverpoolu, in mornarakimj unijami.
Delavski miniater Ernest Bo-vin je apeliral na može, ki so zapustili mornarsko službo po depresiji 1. 193«, nsj se vrnejo in pomagajo v borbi ss Atlantik. On je dejal, da bo v prihodnjih štirih mesecih padla odločitav, koliko česa bo ta vojna trajala. Ako bo Velika Britanija preživela to dobo, bo postsjsls močnejša vsako minuto. Bevln je naglasll, da Anglija potrebuje več mornarjev in parnikov, da bo lahko krila lsgube, katere je utrpela v tej vojni, "Mi moramo povečati uvoz,H ja rekel. "Ritem v produkciji se mora tudi povečati. Skrbeti moramo, da bodo prebivalci dobili večje odmerke livil in drugih potrebščin."
•««i»
Amerika naj reši svet, pravi Wallace
Washington, D. C., 14. msjs.— Podpredsednik Henry Wallaee je včeraj v svojem govoru argumentiral, da je dolžnoat Amerike, da reši svet in poatavi pravi mir. "Nevarnost vojne nas opozarja, da imamo dolžnosti in ne samo pravice," je dejal. "Ko bo minula, moramo skrbeti, da postavimo mir doma in na drugi strani morja. Izpolniti moremo avoje dolžnosti, ki so sila ln podpora demokraciji. Zdaj ae nam nudi priložnost, da kot močna država prevzamemo odgovornost napram svetu, ki nujno potrebuje našo pomoč. Ta vojna bo odločila, ali nacijska strahovlada vsili svetu svoj nov red eli imajo svobodna ljudstva priliko do življenje in obstanka."
Vodja bundovcev izpuščen iz ječe
South Bend, Ind., 14. maja.— Gerhard Wilhelm Kunze is New Yorka, načelnik Nemiko-amerl-škega bände, nacijske organizacije, ja bil izpuščen is ječa, V katar! je prebil štiri ure. On ln štirje dragi bondovci so bili aretirani, ko eo odhajali is dvorana, v kateri ee je vršil shod. Ta dvorana ja v Milini tovarne Bend i* Aviation Co., ki ima sa Čas million dolarjev naročil od vlade. Policija je našla v Kun zevem avtomobilu več medalj z znakom sve-stike. Vodja bundovcev je bil na obravnavi v New Jereeyju obsojen v zapor zaradi podžiganja sovraštva proti Židom.
vor met
M*MM*péM«Mtfl
Hrvaško in Nemčijo
Italija raztegnila okupacijo jugoslovanskega oz*mljf
Berlin. 14. maja.—Nemčija in Hrvaška, "neodvisna država", izrezana iz pod jarmi jene Jugoslavije, sta včeraj podpisali dogovor v Zagrebu glede skupne meje. Mejs, dolga okrog 90 milj, se ptilčne vzhodno od Varaftdina, gre v zapadni smeri proti jugu do Rohiča in Slovenj Gradca, potem ob reki Sotli do točke, kjer se ts Izliva v reko Savo. Od Save se meja vleče zapadno ob hrbtišču Gorjancev do bližine Kalja, kjer še prične italijanska meja.
(Italijani so prej naznanili uključitev ljubljanskega dlstrik-ta v zasedeno ozemlje ob svoji severovzhodni meji.)
Rias, 14. maja.—Fašistično vrhovno poveljstvo poroča o raz-tegnitvi okupacija jugoslovanskega in grškega ozemlja, ki leži vzhodno od albanske maje. Its-lijani drže jugoslovanske pokrs jine vzhodno do Peča, Prisrens, Tatova, Gostivara in Kičeve. Te uključujejo kos Srbije v daljavi 20 do 30 miljj vzhodno od albanske meje.
V Grčiji ao Italijani saaedli Epir, Akarnnanijo, Mesošongijo in ozemlje ob Pa t r asu, Ta kos ozemlja je dolg 140 milj in 40 milj širok ter se razteza navzdol ob zapadnem grškem obrežju od Albanije.
Premier Churchill bo zaslišal Hessa
Poslanik Papen dospel v Ankaro
Ankara, Turčija, 14. maja.— Franz von Papen, nemški poslanik, ae je vrnil iz Berlina, kjer je konferiral a Hitlerjem, v to meato Pripeljal ae je z lelelorn in ne letališču ao ga pozdravi)! člani diplomatičnih zborov osi
Trenje med voditelji unij CIO
Bittner resigniral kot riačelnik klavniike unije
Chicago. 14, maja.—Van A Bittner, ki je bil obdolžen, da Je nameraval razbiti organizato-rični odbor klavnišklh delavcev kot načelnik, je bil odstranjen ln načelnlštvo tega odbora je prišlo v druge roke. Naznanilo o njegovi "resignaciji" je obja vilo glaailo unij CIO. Klavni ška unija je tretja največja or ganizacija CIO v Ameriki po itevilu članstva.
Philip Murray, predaednlk Kongresa industrijskih organi-zaclj, je imenoval J. C. Lewiaa, bivšega predaednika rudarskega diatrikta UMWA v low i, za Bitt-nerjevega naslednika. Prvo odkritje o trenju med voditelji u-nij CIO je prišlo pred nekaj tedni, ko je David MacKenzie, predsednik skupnega sveta krajevnih klavnišklh unij, nesns-nll, da je vložil pritožbe proti Bittnerju pri Murrayju.
Mac Ken zle je obdolžil Bltt-nerja odgovornosti ss polom po-gsjsnj z Armour At Co. 1. 1939, ds se ni drlsl navodil krajevnih unij in da je zapostsvljsl voditelje teh unij, .ki niso hoteli
Huvvniursiun vuiiivsn marjal unljske zadeve. Murray je, imenoval Jameaa Carey Ja, tajnika-blagajnika CIO, in Alia na S. Haywoda, organizatorlČ negu direktorja, za preiskovalca pritožb. Oba sta prišla v Chl cago ln tri dni vodila zaslišanje o pritožbah.
Delagatje, zastopajoči 50 Js-med 86 unij CIO, so nsstopill pri zaslišanja in predložili evidenco proti Bittnerju. Svojo zahtevo, da mora biti Bittner odstavljen, ao podprli z grožnjo, da ne bodo plačevali članarine, dokler ae to ne zgodi. Haywood in Carey sta po zaslišanju odpotovala v Washington in poročala Murrayju o rezultatu.
Ko Je bilo objavljeno nazna nilo o Bittnerjevi resignaciji, ao voditelji nekaterih unij CIO napovedali, da bo izgubil na daljnje pozicije. On je pred sednik sedemnajstega rudarskega distrikta UMWA in pokrajinski direktor organlzatoričnega odbora jeklarskih delavcev. 1
Bittner In John 1^. Lewis sts se sprla v času predsedniške kampanje, ko je bil slednji pred sednik CIO. Lewis ae je izrekel za Willkieja, Bittner pa Je pod piral Roosevelta.
Grški kraJJ dobil Rooseveltovo poslanico
Kairo, Egipt, 14. maJa.-Stot nlk James Roosevelt je izročil poslanico svojega očeta grškemu kralju Juriju na otoku Kreti, na kar se je vrnil v Kairo. Poslanica Je bila spisana pred grškim vojaškim polomom in umikom kralja ln njegove vlade na Kreto Ta med drugim izraža obla lova-nje, kar ameriška pomoč nI bila dostavljena Grčiji v času, ko jo je potrebovala, kakor tudi zagotovilo o materialni podpori, da bo Grčija nadaljevala borbo proti nacljem.
Zupan Hague ponovno izvoljen
Jeraey City. N. J., 14. maja. šča. Poleg nemških. Italfyanskih. Župan Frank Hague, ki je trdil, ogrskih in bolgarskih predstav, da hoče očuvati to mesto za de-nikov je bil Um tudi španaki di- rmikracijo, je bil ponovno tzvo-plomat Papen je dejal, "de pri i jen prt včerajšnjih meetnlh vo-naša mir in oljkino vejico." |lUvah. On županu je že 28 lat in
Ubešni nacijski vodja orisal poloiaj v Nemčiji
VA2NA POSVETO-VANJA V BERLINU
London. 14. maja.—P r e m i e r Winston Churchill bo imel privatni razgovor z Rudolfom Hee-som, u bežni m nacijakim voditeljem, se glaai danea objavljeno naznanilo. Hessu bo s tam dana prilika, da pove storijo o svojem Ncnssclonslnem begu v Anglijo in raskrije tajnosti, ki lahko učinkujejo na rasvoj vojne. AH bo Hitlerjev dolgoletni prijetelj in zaupnik oriaal notranji poloiaj v Nemčiji v razgovoru 9 Churchillom, je stvsr ugibanja. Visoki angleški krogi trdijo, da je Heasov beg prinesel Angliji večjo vojaško korist nego bi jo ve* lika smaga na bojišču. | Učinek, ki ga je povzročil Heasov beg na raspoloienje Nemcev, je vreden za Anglijo toliko kot zmaga, pravijo v Londonu. To je priznal tudi Churchill, ki je, ko je bil obveščan o Hesso-vem prihodu, isjsvil; "Črv je v jabolku."
Avtoritativni krogi so nsglasl-II, da vojne regulacije prepovedujejo objavo milltarlatičnih in političnih informaoij, ki jih bo Hess kot vojni ujetnik raskril. Neko poročilo prsvl, da Ima Hess važne Informacije o nemški letalaki sili.
Kje in kdaj se bosta ChurahiU In Hess sestala, nI snano. Ust
poroča, da je bi
iw t--• I — I J— 1--,,
iminnaMff v
gowu v neki kraj v bližini Londona. Ts dslje prsvl, de je Hess odprto govoril s angleškimi uradniki in jim oriaal prevl položaj v Nemčiji in trenje med nacijskimi voditelji. Dejsl je med drugim, da se mu je politika, ki jo _ vodi nacijska stranka, sagnuai« la.
Churchill je v svojem govoru pred poslanci v parlamentu, ki so ae zbrali v drugI dvorani, ker so nemške bombe |xjškodovsle držsvno zbornico sadnjo soboto, dejsl, ds oaebno študira Heaaov* slučaj. "Ta je eden od slučajev, v katerih domišljija dela napo-tje dejstvom, ki ae kažejo," je rekel premier. "Gotovo je, da Hcns ne bi pobegnil Is Nemčije, če bi bil uverjen, da Hitler leh-ko invadira Anglijo. Njesov beg Je demonstriral, da je jedro nacijske Nemčije gnilo."
Berlin. 14. maja^-HItler je sklical konferenco vodilnih ne-djev in članov vlade, ko je bil informiran o Heaaovem begu v Anglijo Ta beg je bolj sdrsmil nemški narod kot kateri koli drugi dogodek v tej vojni.
Uradna časopisna ageniura poroča, da je skupščina, ko je Hitler govoril pred njo, demonstri-rsls svojo odločnost sa nadalje-venje borbe do zmage. Uredno naznanilo ne omenja Heaaovege -slučaja v zvezi a konferenco.
Hess, ki Je zamenjal vodilno mesto v nacijski stranki za vojno ujetništvo v Angliji, Je bil omenjen kot "zmešan Idealist In Iskale«' miru, ampak Incident ne bi) Imel nolienega učinka na vojno proti Veliki Britaniji, ki je bila vsiljena nemškemu nero-du."
Poročila, da je Heas pobegnil Iz bojazni pred persekucijo s strani nacijske tajne policije, ne-djski krogi amešijo, Ti ao tudi zaniksl! napovedi o prihajajoči krvavi čistki med nad jI. Dalje ao zanikali vest, da ata Heeeova žena In sin pobegnila v Turčijo. Obe se nahajata v Nemčiji, ata svobodna in uživate eimpetlje vseh članov nacijske strsnke.
bo nadaljnja štiri leta. Hague je
d<»bll 100,705 glasov, njegov protikandidat David Nimmo, vodja
opos!ri«rtialnih grup, pa 13,43ft glasov,
Glasovi iz
• *
t naselbin
TRK ENLIGHTEN 1UIKT
in IJllfMMt BU>VSNSftB KiMUNI roirOfeNI JSDWOTB
pri Argoles-Sur-Moru
Strah dveh ekstremav
Ameriški reakcionarji «o v silnem strahu, da propade njihov kapitalizem, če se Amerika formalno pridruži vojni z nacijako Nemčijo. Lindbergh neprestano opozarja Američane, da edina rešitev za privatni kapital (free enterprise) je, če se Amerika drži proč od vojne. Njegove mnenje je, da bo Velika Britanija kljub tomu poražena, če ji Amerika pomaga ali na. Lindbergh ae ne boji za demokracijo, ker v njo ne veruje, boji pa se za ameriški ka-pitalizem.
Tipičen predstavnik teh reakcionarjev je či-kaški McCormick, lastnik dnevnika Tribune. Pred nekaj dnevi je ta list objavil karikaturo, v kateri je rečeno v besedi in sliki, da predsednik Roosevelt hoče imeti vojno zato, da bo lahko razlastil kapitaliste in uvedel svoj so-• iallzem. "V enem letu vojne lahko izvršim, česar nisem mogel izvršiti v osmih letih miru." pravi Roosevelt svojim newdealcem v tej karikaturi.
McCormickova sodba je, da se Rooseveltov nevrdealisem nič ne razlikuje od Hitlerjevega nacizma in Stalinovega komunizma; vse troie jo eno in isto. Logika tega je nerazumljiva. Če mu bi Roosevelt toliko deloval proti Hitlerjevi zmagi, če bi bil njegov new deal enak nacizmu? " Ampak "apizarjem" McCormickovega kova ni za logiko kakor jim ni za demokracijo. Njim ja edino za njihov kapital. Ker pa so po nojevo vtaknili glavo v pesek, to je zabili so si v glavo, da Hitler ne mora nikdar priti v Ameriko, čeprav drugače oevoji ves ostali svat — ja največji sovražnik njihovega kapitalizma Roosevelt. Hitlerja ae ne boje.
To je vzrok, da so reakcionarji te vrste na vae pretege proti vojni. Boje se, da Roosevelt izkoristi vojno za podržavljcnje privatnega kapitala!
Zdaj pa poglejmo na nasprotni ckstrem, na socialistične pacifiste. Kakor reakcionarni kapitalisti a la McCormick, tako se tudi socialistični pacifisti boje preobrata v slučaju, da Zdruiene države uradno stopijo v vojno; razlika ja lo U. da kapitalisti in njihovi politični ter intelektualni hlapčoni se boje socializma, socialistični pacifisti se pa boje fašizma. Prvi in drugi so prepričani, da bo Roosevelt razlaatil industrije, rudnike, banke itd., ampak prvi na-zivajo ta korak "socializem," drugi pa "fašizem" — in kakor ae motijo prvi, tako ae motijo drogi.
Nihče ne ve, kako daleč bi šla vlada s svojo kontrolo privatnega kapitala v slučaju od kongresa napovedane vojne — prepričani pa smo, da kontrola ne bi bila ne socializem in še manj fašizem. Kdor pravi, da je Roosevelt fašist ali nadet in zraven še komuniat, je bolan na umu; prav tako ni med vodilnimi ncwdcalcl nobenega totalltarca. Torej ne more biti nobenega .strahu, da bi Rooaeveltova vlada uvajala kakšen fašizem v Ameriki, razen če hoče kdo is~ rahljati to bcacdo.
Toda aocialiatični pacifiati gredo korak dalje. Maynard C. Kruger, eden njihovih voditeljev, ki )• zadnjo nedeljo govoril na nekem sestanku odbora "America Pirat" (to nadalje dokazuje, kako ae U ljudje puate izrabljati kot orodje reaketonarjev) in valed česar Je dobil dolgo in simpatično poročilo v McCormickovi Tribuni, je izjavil, da bo hitleriaem triumfiral v Ameriki, čeprav bo Hitler premagan. Ameriška demokracija ja obeojena v smrt, pa naj gre Amerika uradno v vojno ali ne!
S tem je Kruger pokazal, da ae atrinja a K S Hofseaom, starim aocialističnim kolon-ccm, katerega smo omenili v Prosveti 9. maja, dasl nismo imenovali njegovega imena. Hof-scs je tudi mnenja, da le samo oboroževanje prinese Ameriki kolektivizem, ni pa še zapisal, da bo U kolektivizem — hitlcnsem. Kruger ve vočl
Kako morejo razumni možje tako bedasto pisati u» govoriti, nam na gre v glavo. N|č ni bolj defet i stičnega in strašilnega kot je to. če ni več nobena pomoči aa demokracijo In čo ni nobene obrambe proti hitlerixmu, pa naj bo Amerika v vojni ali na — čemu aa potem toliko trudijo z agitacijo proti vojntT čemu ne gredo spet? Saj sami pravijo, da tako ali tako ni več' nobene pomoči za demokracijo! Mar niso njihove besede v direktnem nasprotju s njihovim delom?
Kaj morate vedeti o razkuževanju	j
Nikoli vam ne bo škodovalo, če boste d on poučeni o razkuževanju. Denimo, da imate hiši bolnika z nalezljivo boleznijo. Kako pn vam bo prišlo, če si boste znali obvarovati n je zdravje okuženjal
Perilo bolnika očistimo kužnih klic, če \ dobro prekuhamo. Če hočemo očistiti tk sobi, uporabimo raztopino lizoforma. Če ia te opravka z bolnikom, skrbno pazite nisw zunanjost. Nosite bele halje, roke si pe vsakem dotiku z bolnikom skrbno umijte » prej z milom, potem pa še z alkoholom P prosto domače razkužilo je tudi limona. Z i si najlaže očistite nohte.
Vato in obveze hranite v zaprtih stekla posodah. Pokrova take posode nikdar m M lagajte na mizo z njegovim spodnjim konej ker se sicer na njem kaj lahko nabere nesnj in se pozneje prenese na vato in obveze. M bolje je, če se z rokami prav malo dotikate« nika in zdravil. Vae to prav lahko opr«v»| pinceto, ki jo morate imeti zmerom pri roki«
Najboljši razkuževalec je ogenj. C* z buciko odstraniti iz kože trsko, ki se vaaH zadrla vanjo, držite buciko najprej nck*j m nad ognjem.	I
Tudi luknjice, skozi katere otrok pije « lenice mleko, ne smemo nikdar preluknjati™ nerazkuženo buciko. Najprej jo segreje«« ognju, šele potem smo lahko brez skrbi, <u| otrok zavarovan proti okuženju. ^M Če si ranite roko, jo namažite i jodom, n« je pa ne umivajte. Rano, ki ste jo tako ram žili, pustite nezavezano na zraku, ker m v najhitreje zaceli.	I
Philadelphia Pa.
PHUSVKTA
Jovice
starega kraja
j drobiž
Ua preuredba Celovca po
mivojni je poverjena ar-fVeu-u Kolverju. Izdelu-
i JSdaj velikopotezni na-
l"itekt Koller je doma iz
w Koroškem.
Slovenjem PUjberku je po-Eil narodno-socialisticm
^Grajen je bil iz lesa m je
alp ecej veliko dvorano in
£ Poleti je služil tudi kot ti otroški vrtec, ovško sodišče je obsodilo ebvca iz Poljske, zaposle-celovški okolici, na 5 metrike ječe, ker sta skušala divjačino na zanke, sini. sodišče je obsodilo po-jta Krauta iz Bistrice pri rku na leto dni strogega a, njegovega hlapca Jane-nbeža pa na 6 mesefcev za-ker sta poslušala inozem-adijske postaje, nmsko-sportne igre v Bese je javilo sedem držav, plavi je je prijavljenih 21 likov-	"
ftijah je pogorelo gospo-o poslopje posestnika To-Ovšana. Živino so rešili, toficah je umrl 66 letni Ja-erdaher, po domače Žeder-oče iz Holbič. Pokojnik je delaven slovenski pro-in vesten načelnik Sloven-ijilnice v Škofičah. Kot i značaj je, bil med ob-jritovan in priljubljen. Mki pevci so se pokojniku ili s petjem na domu in
vojaki v Narviku do-oj dom. Na pobudo pokra-vodje namestnika Fran-tchere bo postavila Koro-forviku za tamošnje vo-osebcn vojaški dom. Dr-ninister za propagando je potrebno dovoljenje za in dela se bodo v krat-ričela. Doslej so se za ta ibrale že čedne vsote, med je darovalo samo osebje krajevne bolniške blata namen 2,100 mark. len dogodek se je te dni v Bajlišatf 10-letnemu imošnjega lovca Hohra, ki v Babučnikovcm grabnu lovjem pod Javornikom. očilu očeta, ki je pri voja-lant pazil na skopce, ki nastavljeni za lisice. Ne-pa najde fant ujeto veko in meneč-, da je jas-«ne kol in jo ubije. Šele išel domov in pokazal ne-veliko ptico domačim, ovili, da gre za velikega «a orla, ki je meril z totimi krili skoraj dva in 1-H'a dni nato se je v ujel v nastavljeni drug orel. Tokrat pa je w že poznal in jo spustil «vobodo. k* pri Pliberku je tovor-povozii do smrti malo Nežiko. Kolesa težke-w> ji zdrobila gla-
Idfori je v visoki starosti France Fehr. Pokoj-blJ velik ljubitelj sloven-f',n slovenskega čilva T*J' ^oje,-a mirnega * b,l splošno priljub-
'h J'' umrl žapar Miha /crH» in 5 ne-
' otrok.
P*u je Odšel na več-rf1,1^'^ Strugar. Po-
C d,,l>"»l< ten sodela-ikl Milnici in po-Mno* do : tsve,
' klh va-
jJ**™ času il«»bro na-„ i11 *> priključili ns vas I)0b pri «t» i?'"""' » vašča-k	sedaj,
<" bencin pre-7-J I* i a zavet-1
»»" silo.
na večerji pri odvetniku dr. Vinku Zorcu, s katerim sta bila prijateljsko zelo vezana. Družini sta se medsebojno obiskovali Tako je bilo tudi preteklo soboto zvečer, ko se je družinska zabava zavlekla do jutranje ure>ltV prisrčnem prijateljskem ozračju so potekali razgovori. Ob slovesu sta zakonca Goriška povabila družbo, naj pride čez dan k njim na kosilo in na večerjo. Prav dobro razpoložena sta se nato podala domov v Ulico kraljeviča Tomialava št. 45.
Bilo je okrog šestih zjutraj, ko sta Goriška prišla domov. Gospa Julka je rekla kuharici, ki je pri njej že vrsto let v službi, da pride čez dan v goste neka prijateljica iz Slovenije in je naročila, kaj vse je treba narediti. Gospod Mirko Gorišek se je podal v kopalnico, kuharica pa v kuhinjo. Gospa je odšla v sobo. Po nekaj minutah je odjeknil močan strel iz gospejine sobe. Soprog in kuharica sta pohitela v sobo. Pomoči ni bilo več. Kaj ji? pripravilo gospo k tako nenadnemu obupnemu dejanju? Družinsko življenje pri Goriško-vih je bilo zgledno. Gospa Julka je bila iz družine uglednega in-dustrijca Viktorja Glaserja iz Buš. V srečnem zakonu je rodila sinka in hčerko. Življenje je bilo srečno vse dotlej, ko je gospa Julka zbolela na vnetju možganske mrene. Po prizadevanju zdravnikov je okrevala, srce pa je ostalo slabo. Ko je zapustila posteljo, je bila na pogled popolnoma zdrava. Toda žitai so popuščali. Škodovalo je sleherno razburjenje, če tudi je bil povod majhen. Gospa je iskala pomoči pri zdravnikih, toda zdravila niso dosti pomagala. Zadnja dva dneva je bila gospa Julka zelo dobro razpoložena. Smejala se je kakor že dolgo ne in se igrala s sinkom in hčerko. Noč v družbi in pa nenadni vremenski preobrat sta očitno vplivala na njeno zrahljano Živčevje, da je v trenutku, ko je bila sama v sobi in ni mogla obvladati živcev, segla po samokresu in končala svoje življenje. Vse beograjske rojake je njena smrt globoko pretresla in vsi iskreno sočustvujejo z nesrečno družino. Gospa Julka je bila predsednica Slovenskega ženskega društva v Beogradu, zato je bila prav dobro poznana.
POŽAR PRI NOVEM CELJU
Celje, 17. febr.—V zadnjem času je bilo v Savinjski dolini več požarov, ki jih je podtaknila zločinska roka. Tako je gorelo pri ge. Dečkovi v Gaberju pri Celju, pri Ježovniku v Ar j i vasi, pri Celinšku v Levcu in pri Holo-barju v Kasazah pri Petrovčah.
V nedeljo okrog 18.45 pa se je vnel triokenski kozolec posestnika Vinka Žagerja v Dobriši vasi pri Žalcu v neposredni bližini uipobolnice v Novem Celju. Plameni so kmalu zajeli ves kozolec, ki je v eni uri zgorel do tal. Skoda znaša okrog 100,000 dm in je po večini, krita z zavarovalnino. Na kraj požara so kmalu prispeli gasilci iz Žalca, DreŠinje vasi In Arje vasi ter gasilci iz Novega Celja z novo
motorno brizgalno, ki je doživela ob tej piriliki svoj ognjeni krst. Gasilcem se je posrečilo obvaroviti sosedna poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Sreča je bila, da v času požara ni pihal veter, ker bi bila v tem primeru hajbr/ vso vas doletela katastrofa. Veter je začel pihati šele ko je bil požar v glavnem že udušen. Pohvalo • zasluži v umobolnici uslužbeni hlapec hlapec Pfa^č^ Jti je spravil vozove izpod gorečega kozolca na varno. Zfeorelo je okrog 150 sto-tov sena, mnogo nastelje, kole-selj in več perila, ki se je sušilo v kozoifif. Pozneje se je na po-gorišču znova pojavil ogenj, ki ga P® gasilci hitro pogasili. Požrtvovalni gasilci so ostali vso noč ob pogorišču. Kaže, da je bil ogenj podtaknjen.
Strajna usoda emigrantov v Franciji
V uglednem švicarskem dnevniku "Basler Nachrichten" piše glavni urednik, zvezni svetnik dr. Oeri b težkem položaju v francoskih taboriščih interniranih emigrantov. "Na naše uredništvo," tako piše dr. Oeri, "prihajajo neprestano pisma, ki poročajo o vnebovpijočih razmerah v južnofrancoskem emigrantskem taborišču v Gursu. Mi ne vemo, kako bi pomagali, ker pa nočemo molčati, objavljamo nekaj pisem." Eno takih mnogoštevilnih pisem se glasi:
"Razmere v teh taboriščih so takšne, da kdor jih je videl na lastne oči in doživel, ne sme dalje živeti, ne da bi poskusil pomagati. Kar sem videl in vem, je sledeče: Interniranci so povečini nepolitični ljudje, katoličani, protestanti, judje. V taborišču v Vernetu so nekoč krepki možje tako oslabljeni zaradi lakote in mraza, da niso več podobni ljudem. Istotako je z ženami. Izpadajo jim lasje in zobovje; zaradi pomanjkanja hrane-se jim gubajo nohti, težke zdravstvene motnje imajo neozdravljive posledice. V skupnem taborišču v Gursu umre vsak teden 45 ljudi. Nočem se izgubljati v posameznostih, zadostuje mi, da je, kar sem videl, strašno, neizrečno strašno."
tfretfnlfitVo "Basler Nachrichten" dbdaja tem poročilom apel Švicarjem, naj denarno podpirajo društva, ki skrbijo za pomoč beguncem v Franciji.—Iz Delavske politike.
Švedska noče cenzure
Iz Švedske prihaja poročilo o važni parlamentarni debati: tam nimajo cenzure in je tudi nočejo uvesti, nasprotno zahtevajo tiskovni zakon, ki naj zaščiti tiskovno in časopisno svobodo. Zdi se, da stranke in vlada v tem popolnoma soglašajo. Bivši zunanji minister in sedanji univerzitetni rektor Unden je rekel ob tej priliki, da je svoboda časopisja zlasti v vojnem času potrebna. "Zatemnitev in propaganda" bi namreč pomenili nevarnost za državno obrambo. Uvedba cenzure da je tudi zato nevarna, ker bi se potem lshko očitalo, da je vlada odgovorna za tisto, kar pišejo v deželi... V resnici so se do sedsj izkazali švedski časopisi vseh struj kot najbolj vsebinsko na višku In zanesljivi in upati je, da bodo tudi takšni ostali in da bo ljudstvo varno pred duševno "zatemnitvijo."
Jane Addams I
Ko si je delavsko gibanje v evropskih državah že davno priborilo zakonito pravico do socialne pomoči v primerih nezgode, bolezni in smrti in ko je žen sko gibanje v državah na tej strani velikega oceana že davno z uspehorh postavljalo zahteve po varstvu matere in otroka, je bilo v bogati Ameriki še dolgo vse odvisnb od privatne iniciative in samopomoči delovnega ljudstva.
Lansko leto je Amerika praznovala osemdesetletnico ene na jplemenitejših svojih hčera, Jane Addamsovd. Ustanovila je eno najpomembnejših socialnih institucij v Ameriki, tako imenovani Hull House settlement, v času, ko je silno bedo kot nasprotje silnemu bogastvu Amerike zakonodaja puščala še popolnoma v nemar. — Življenje in delovanje Jane Addamšove očituje po čistosti svojih nagibov nekaj apostolskega. Dasi iz premožne rodbine, je zgodaj spoznala smoter svojega življenja v delu za najbednejšo in najbolj zapuščene in je to svojo nalogo smatrala kot nekaj svetega in vzvišenega, kot religijo svojega življenja. Ta življenjski smoter si je oblikovala na podlagi opazovanja svoje o-kolice, bil pa je tudi sad notranjega razmišljanja o smislu in smotru Človeškega življenja.
Ko je dovršila vseučilišče, je mnogo potovala po Franciji, Angliji in Italiji, kjer je proučevala umetnost in življenje. Vedno bolj je spoznavala nesmiselnost vsega umetniškega in im^-lektualnega stremljenja, če It ne odraža v resničnem življenju. Večkrat je bila v Londonu, kjer se ji je porodil načrt za uresničenje njene davne Želje po socialnem delu med ubogimi. Sklenila je, da najame v najrevnejšem delu Chicaga hišo, kjer bodo našli revni in zapuščeni zatočišče, a mlada dekleta, ki se posvečajo izključno študiju, je nameravala pritegniti k sodelovanju, da spoznajo resnično živ? ljenje z vsemi njegovimi senč nimi stranmi ter v'delu najdejo smoter svojega življenja. To je bil začetek socialne ustanove Hull Housa. To je bil neke vrste zavod v velikem slogu, ki je za čel delovati leta 1889, ko v Ameriki še ni bilo sledu o socialnem skrbstvu. Pozneje je ta zavod obsegal cel kompleks poslopij in je vedno bolj širil svoj delokrog. Take uatanove so pozneje zrasle po vseh večjih krajih Amerike. Jane Addams si je takoj ob za četku svojega dela začrtala program: njena ustanova bodi središče za višje kulturno in socialno življenje, s socialnimi in humanitarnimi nalogami. Kot sredstvo za sistematično delo v tem prsvcu naj služi proučevanje delavskih rszmer v industrijskih krajih Amerike. Na tem programu je začela Jane Addams takoj delati z dvema svojima prijateljicama s požrtvovalnostjo, ki se ni itrašila nobenega napora. Odprlf je vrata najrevnejšim in imela dan za dnem priliko, spoznavati straš no materialno in moralno bedo, v kateri je Živela njena okolica.
Med prvimi, ki so bili deležni njene zidttite, so bili otroci. Komaj je prišla, že so ji prinesli
1 *lektri
^nije
* smrt J1** SLOVENKE
'« febr i
K»
«rti
nv,

IVograjsks | ',rT» vtisom j Julke Go-1 ' «telja ju.i '»'»lic Ks-1 ' sts bile | ¿večer
Tank.
G» « Delroitu, e afccUL
šest mesecev starega dojenčka, ki ga je zavrgla mati. Kmaliu nato je vzela v oskrbo nezakonsko mater z otrokom, ki jo je njena okolica zavrgla In prepu-atila najhujši bedi. Pobiralo je s ceste otroke staršev, ki so bili vee dan zaposleni, in jim nudila •savetje in hrano. Kmalu so bili najmlajši med temi nebogljene! zbrani v otroškem vrtcu > pod varstvom požrtvovalne sotrud-ninoe, a za večje otroke je odprla razrede, kjer so se učili vse* ga potrebnega, de zdaj prirejajo ženski klubi, ki Imajo svoje prostore v Hull Housu,* vsako leto meseca maja otroško svečanost, ki je za prebivalce zavoda najprijetnejši dogodek v letu. — Vendar je skrb in delo naselbine posvečeno predvsem odraslim z mnogimi sodelavci, ki si jih je znala Jano Addams pridobiti Iz vseh | stanov prebivalstva mesta Chicaga in ki so imeli namen, spopolnlti splošno in strokovno izobrazbo delavstva, kar je bilo važno za zboljšanje položaja v marsikaterem primeru. Tu so predavali brezplačno požrtvovalni zdravniki, profesorji, učitelji, juristi o po-«itiki, literaturi, higieni, gospodarstvu, zakonodaji. Za priseljence, ki niso znali angleškoga jezika, so se trajno vršili tečaji iz angleščine, katere so poseČall delavci iz vseh krajev sveta. Či-kaška univerza je na njeno pobudo prlrejola vsako soboto zelo obiskana ljudska predavanja. Za dekleta in matere je prirejal zavod tečaje iz gospodinjstva, higiene in vzgoje. Delavcem je bila na razpolago knjižnica in Čitalnica brezplačno, pa tudi gledališka dvorana in telovadnica. Prav tako imajo tam svojo knjižnico tudi otroci in lutkovno gledališče.
Delokrog Hull Housa je skoraj neomejen, kakor jo tudi brezmejna želja njegove usto» noviteljioe, pomagati gospodarsko Šibkim slojem. Zanimivo je zlaati, kako se je skušala poglobiti v vsak primer bede, v vsako novo obliko socialne krivičnosU, katero je imela tako čeeto priliko srečati v svojem življenju. Kmalu je spoznala pomanjkljivost sodslnega dela, če nI smotrno usmerjeno ln mu monjks koncentracija. Prav toko je spoznala, da samo zasebna dobrodelnost ne zadostuje za u« spešno pomoč, temvoč da je nujno potrebno sodelovanje s strani javne uprave. Začela je vztrajno delati za uresničenje toga svojega stremljenja s prirejanjem predavanj in dlakusij ter opozarjati širšo javnost in odločujoče kroge na nujnost tega problema. Tako se je na njeno pobudo sestal poseben odbor, ki naj bi izdelal program po njeni zamisli. Kot najvažnejšo nalogo si je nadel ta odbor sistematično skrb za brezposelne, kajti prav v tistem čaeu je bilo, kakor še mnogokrat pozneje ravno to vprašanje najbolj poru če". V delavskih okrsjih mestu so odprli posebne poslovalnice za podeljevanje podpor, zlasti pa za prlskrbovsnje službo. O skrbovsli so tudi stsnovanja za tiste, ki zaradi pomanjkanja zaslužil« niso imeli streho. V zavodu samem je našlo mnogo žen brez doma varno zatopite» O-snovala se je posredovalnica za delo in začela takoj poslovati z velikih uspehom. To so bili začetki organiziranega soclalno-skrhstvenega dela. Da bi se mu mogla Jsne Addams uspoineje posvetiti, je začela študirati probleme narodnega gospodarstva, v spoznanju, da se moro vsako smotrno delo postaviti no znanstveno podlago. Vendar, pravi sama, da ji je bil pri vsem njenem delu najzanesljivejši vodnik poznavanje resničnega življenja.
Vobče si j« U nenavadna žena pridobila mnogo- zaslug za socialno zakonodajo, zaradi česar so ji nadeli v Ameriki Ime največje socialne političarke. Sprevidela je, do največjo požrtvovalnost poedinca ne prinaša dosti koristi, čs nima zsslombe v se kimodaji. Zato jO zmtml *avori vztrajno in sistematično prooče veti soetalns vprašanja In ko-zoti javnosti ns strsAen kaos ki je vladal v industrijskem «v Ijenju glede ns delavske rszme re. Zlasti jo preiskovala delo otrok, ki so umirali zsrsdl pre obremenjostl po tovarnah. Prt
Mati in hči med podrtlnaml svole hiše v Patrasu, Grčija, katero Je porušila nemška bomba.
tem so naleteli na strahotne primero brezobzirnega izkorišča nja. Ker so bili podjetniki no-omejoni, nikomur odgovorni go apodarji, so bile vsrnoatne in drug« higienske napravo skraj no pomanjkljive zaradi česar so bile nesreče aelo pogoste. Da ni bilo v takih primerih podjetniku treba plačevati zdravljenja, je priailil starše otrok, da so so obvezali, da ne bodo zahtevali nobene odškodnine v primeru po-nearečenja. Ko je vse to spoznala na konkretnih primerih, Je tri meseoe prirejala vsak večer predavanja v vseh mestnih okrajih, da je opozarjala javnost na pogubne posledice zaposlenja otrok. Obenem je začela boj proti nočnemu delu žen in proti predolgemu delovnemu času. V tem boju so jo krepko podpiralo strokovno delavske organizacije. Ko jo stvar dozorelu, so se skupno obrnili ns parlament. Uspeh nI Isostal. Prvo, kar so dosegli, je b^s odprava zaposlitve otrok po tovarnah. Tskoj, ko je zakqp stopil v veljavo, je bila Imenovana Inšpektorica in 20 pomočnisr ki so skrbele, da se je sokon tudi res spoštoval. Jurlst, ki jo stsnovul v Hull Housu je v spornih primerih brezplačno . zaatopul delavce pred sodiščem.
Kljub požrtvovalnosti in nesebičnosti, s katero se Je posvečala Adamsovs delu za brezposelne, so Jo Žfcčclc mu« iti <ivoine o vrednosti njenega prizadeva-nja -r— zlasti ko Jo neke tnrzle zime ostalo na tisoče delavcev brez dela ln Jelu na eestl. Tedaj je spoznala, kako brezpltnlno je njeno ln njenih sodelavcev prizadevanje, četudi so uporabili vsa sredstva, da bi pomagali brezposelnim. Spričo te strsšne revščine, se JI Jo zdelo, da js vse njeno delo le kaplja v morje socialno bedo in krivic.
Zanimiv jO korak, za katerega se Je odločila v teh duševnih bojih: obiskal u je ruskega misleca Tolstoje, člgsr življenje In delo je vneto zsslHovsIs. Upa-ls je, ds bo pod njegovim vplivom našla novo pot, po katefl bo uspešno delovalu v zapletenih razmerah velikega ameriškega mesta v prid ubogim. O-brnila se je nanj kot ns človeka, kateremu je bila dsns možnost, da je ursvnsl svoje življenje po svoji vesti. Toda to srečanje jI ni prineslo utehe in duševnega miru, msrveČ jo. je nasprotno razočaralo, Tolstoj je motril z nezaupanjem moderni kroj njene obleke in jo vprašal, ali se preživljs z delom svojih rok. Vrnila se je rssočararia in obupana. Poskusila je po njegovih nasvetih t ročnim delom, ki Jo je pa, nevajeno, tako utrujalo, ds ga je morala opustiti. Polagoma je zmagala nad dvomi in nad teorijo ruskega moralista njena zdrava prlrodnost ln vrnila so je v svoj prsvl delokrog, — Med preteklo svetovno vojno jo bila Jsne Adamsovs odkrita nasprotnica' soudeležbe Amerike v svetovni vojni, za kar je morala mnogo trpeti.
Talka stvar
"Ali ste gospodu Nerodl /drgnili nog«* s tistim zdravilnim žganjem?"
"Nisem, ker do nog 2ganje zaradi grla sploh ni prišlo •.
Kongresnih napadel unijška voditelja
Wushington, D. C., 14, maja.— Kongresnik George A. Dondero, republikanec iz Michigana, jo v svojem govoru, v katerem jo priporočal sprejetje Vinsonovega protistavkovnega načrta, oplazil tudi VValterja Reutherja, uradnika avtne unije CIO, in Johna BrophyJa, unijskega voditelja ln Člana federalnega posredovalnega odbora. Dejal je, da sta oba radlkalca in komunistična sopotnika. Celo John L. Lcwis, predsednik rudarske unije UMWA, jo nazvs! BrophyJa prod nekaj leti za komunista. Brophy Jo bil aktiven pri organiziranju Splošno rudarske unije, katero jo kongresni odsek proglasil zs podružnico komunistično stranke. Reu-ther in njegov brat Vlctor sta 1. 1033 obisku I u Rusijo.
Sest obtožnih umora v stavkovnih izgredih
Hsrlan, Ky„ 14. msjs, — O-krajna veleporota Jo, obtožila šest oaeb umora v izgredih, ki so se pripetili 8. aprila pred
premogovnikom C r u m m i o a Creek Cosl Co„ v katerih bo bilo štiri osebe ubito in sedem ranjenih. Vsi obtoženci so u-službenci kompanijo in vsak je moral položiti poroštvo $5000,
Zlomljeno srce
"Ce mu zavrnete, bom umrli"
Ziivrnila ga je.
Cez petdeset let Je umrl, ♦
Hiter najiredek
Tone: "No, kako napreduje tvoj sin na univerzi?"
Lojze: "Veš, Tono, ne bi verjel, kako priden Js postal. Na gimnaziji Je sedel v vsakem razredu dve leti, tako da je študiral skoraj petnajst let. Na univerzi pu izvrstno nspreduje; zdsj Je že v osemnajstem semestru!"
Najzanesljivejše dnevno delavsko vesti so v dnevnik« "Prosveti." Ali Jih !lt«te vssk da a T

SEMENA
dtie'ler
Zsrsdl vej ne v Evropi ne vaš deblil semen aH «ru#e« Is slaae«s krafa. sale satofe nt
I mame pa še na salejl sle* priporočamo, «a bsmšIIs takoj i
•ALATA, velika, poletna, flavnata «ALATA. fina. celososemln lodonka EHDIVJA, pesna. Mvokepsvssne i ENDIVJA. rumena, lepe kvovMJana K U MAH»:, Atensko« «elfs. sel KUMARE, velike. najbol)4« KOT.rn A m A. pedsemeljafca, KOLERABA, velikanska ss kram PETftitLJ. gladki s PESA. fina okrofla REDKVICA, sreda J« REDKE V. črna okrogla poletna RCDKEV. trna okrog lasts simeka ORAM, utiten v strotju. niask ORAN, uMton ♦ strošfu. visok riŽOL t,ft mil. ntsok rumen
rti
SOL
flŽOL kres niti. nisok solen ntOL. brea niti vteek solen PESA ZA KRMO. rumena, fnni Ms PESA ZA KRMO. rndoSa. funt Ms REPA, so klsonjo kola. funt Ms PRO0O, priatne rumens. fuaU Ms MAJEROlf, sladki dOeši SPINAČA. najbolje Is Maribora RADlC. pravi rude« Ooriikl CENA |oi 9 poketf Sle, IS pek. 91 JS.
Lahke kar IsrsMls Is oglas, pod-letate semena, kolera lotilo, lov «s nam vrnete s Money Or d row ki no» rotilo bo točno edpoelano.
STEVE MOHORKO CO. 704 to. tod «it. Milwaukee. Wis.
POLOM
EMILE ZOLA
ROMAN IZ VOJNE L. 18707 t
Preložil VLADIMIR LEVSTIK
(Se nadaljuje^
Z ogorčenim zamahom je Jean odklonil U kruti posel. To ubogo, umirajočo žival — ne, ne! V prvem trenotku Je hotel bežati in vleči Maurice g seboj, da «e ne bi nobeden Izmed njiju udeležil te grde mesarije. Toda ko je videl tovariša tsko bledega, se je oštel za svojo rahločutnost. Moj Bog, nazadnje so živali vendarle zato na »vetu, da rede človeka. Cemu bi se izročali gladni smrti, ko Imajo meso pod nosom? In z zadovoljstvom je opazil, da je nada večerje pripravila Maurice v nekoliko veselejio voljo; in sam od sebe je dejal s svo-• jim dobrodušnim obrszom:
"Bogme, tako pameten nisem; in če ga je treba ubiti brez bolečin ..
'Oh, kaj mi mar/' ga je prekinil Lapoulle.
Takoj boste videli"
Ko sta se novodošleca v sedla v jarek, se je čakanje zopet pričelo. Od časa do časa se je dvignil kdo izmed vojskov, da se ogotovi, če je konj ie vedno tu; le je tam Iztezal vrat po svežih dihih, ki so prihajali od Meuse, in proti zahajajočemu solncu, ds se ie enkrat napije vsega življenja. Nato, nazadnje, ko se Je polagoma spustU somrak, je stala vsa iestorica po-koncu v tem divjem prežiiču in nestrpno čakala noči, ki se je delala tako leno. Vse oči so se s plahim nemirom ozirale naokrog, Če jih nihče ne vidi.
"Ah, vraga," je kriknil Chouteau, "čas je napočil!"	j# ■
Poljane so ležale le jasne v bledi somračni luči. in Lapoulle je stekel prvi, za njim pa ostala petoru-a. V jarku je bil pograbil velik okrogel kamen; planil je nad konja in mu pri-' čel razbijati čepinjo, Iztegaje roke kakor kij.
Toda že ob drugem udarcu se je konj pognal, ^ da bi stopil ns noge. Chouteau in Loubet sta ae mu vrgla čeznje, skušaje ga držati, in sta kričala ie drugim, naj pomagajo. Rezgetal Je z glasom, ki Je bil skorsj po človeiko prepleten ln bolesten, ter bil z nogami okrog sebe; zdrobil bi jih bil kskor steklo, da nI bil že napol mrtev od stradanja. Toda preveč Je gibal glavo, udarci ga niso mogli dobro zsdeti, Lapoulle ga ni mogel ubiti.
"Bog in bogme! Ali ima trde kosti . . . Držite ga vendar, da ga pobijem!"
Jean ln Msurice, vsa otrpla, nista slliala Chouteauovih pozivov; stala sta z mahajočimi rokami, ne da bi se mogla odločiti ln prijeti za delo.
In Pache je v nenadnem navdahnenju pobožnega sočutja z obema nogama pokleknil na tla, sklenil roke ln pričel jecljati molitve, kakršne molijo ob postelji umirsjočih.
"Gospod, usmili se gs . . ."
6e enkrat je Lapoulle udaril nspsčno in odbil ubogemu konju samo uho; živsl je glasno zakričsls in se zgrudila na tla.
"Počakaj, počakaj," j« zagodrnjal Chouteau. "Ubiti ga moramo, sicer naa ie dobe ... Ne Izpusti gs, Loubet!"
Potegnil Je noi iz žepa, majhen nožek, z rezilom, ki j« bilo jedva boljše od prsts. In ležeč na konjevem životu, eno roko okrog njegovega vratu, je zabodel nožek vanj ter jel broditi po živem mesu ln izrezavati cele kose, dokler ni preresal žile.
Z enim skokom se je vrgel v stran; kri je brizgnila kviiku ln privrela kakor iz cevi pri vodnjaku, dočim so noge trapetsle ln je koža krčevito drgeUla. Skoraj pet minut je trajalo, preden je bil konj mrtev. Njegove velike, široko odprte oči so zrle z žslostno grozo ns
može, ki so gledali plaho in divje ter čakali, da pogine. Nato so se oči skalile in ugasnile.
"Moj Bog," je jecljal Pache, še vedno na kolenih, "pomagaj mu in sprejmi ga v svoje sveto verstvo ..
Ko se ni več ganil, so bili v veliki zadregi, kako naj izrežejo dober kos. Loubet, ki je bil izkusil vse poklice, je pokazal, kako mora ravnati, kdor hoče priti do pečenke. Toda kot nespreten mesar in vrhutega oborožen le z majhnim nožem, je brez smotra ril po tem mesu, ki je bilo še čisto vroče, kakor živo. In ko je postal Lapoulle nestrpen ter je brez potrebe préparai konju trebuh, da bi pomagal pri delu, je postala kolina ostudna. Z divjo naglico sta brodila po krvi in po razsutem drobovju, kakor dvoje volkov, ki na vse zobe trgata truplo svoje žrtm
"Ne vem, kakšen kos utegne to biti," Je dejal Loubet naposled, "a dovolj bo vendar, da se pošteno nasitimo."	'
Jean in Maurice sta se bila z grozo obrnila v stran. Toda glad jih je mučil in sledila sta družbi, ko je zbežala, da je ne bi kdo presenetil pri narezanem konju. Chouteau je bil pravkar nekaj našel: troje velikih pés, ki jih je nekdo pozabil. Da si olajša roko, je vrgel Loubet meso na Lapoullejevo ramo, dočim je nosil Pache oddelkov kotel, ko so ga vlačili s seboj za slučsj srečnega lova. In vsa petorica je tekla in tekla, brez oddiha, kakor da bi je kdo preganjal
Naenkrat je Loubet ustavil tovariše:
"To je neumno; saj moramo vendar vedeti, kje bomo kuhaU to reč."
Jean, ki se je bU pomiril, je predlagal kame-nolom. Ležal je komaj tristo metrov odondot, in tam so bile skrite luknje, kjer se je dal neopazno zakuriti ogenj. Toda ko so dospeli tja, se je pokazala cela vrsta težkoč. Prvo vprašanje Je bilo zaradi drv; na srečo so našli samo-kolnico nekega cestnega delavca, in Lapoulle je razklal njene deske s peto. Potem je docela primanjkovalo pitne vode. , Vroče soince je podnevi izsušilo vse naravne kotanje z deževnico. Pač so vedeli za vodnjak, toda bil je predaleč, v gradu Toura-Olaire, in človek je moral čakati do polnoči ter se šteti srečnega, če mu ni v gneči kak tovariš razlil skodelice s komolcem. Tistih psr vodnjakov v sosedščlnl pa je bilo že dva dni suhih; samo blato so še vlekli iz njih. Preostajala je le še voda Meuse; njen breg je bil na drugi strani ceste.
"Jez poj dem s kotlom ponjo," se je ponudil Jesn. Vsi so se glasno uprli.
"Ô ne! Zastrupiti se ne maramo: tam je polno mrtvih!"
Zares je Meusa valila človeška in konjska trupla. Vsako minuto si jih videl plavati mimo z napihnjenim trebuhom, že zelenkasto od gnilobe. Mnogo se jih je bilo ujelo v obrežni travi in so kužila zrak, dočim jih je tok reke zibal z neprestanim tresenjem. In skorsj vsi vojaki, kar jih je pilo to ostudno vodo, so po strašnih črevesnih krčih zboleli za bruhanjem ln drisko.
Vendsr pa so se morali vdati. Maurice je razložil, da kuhana voda ne bo več nevarna.
"Torej pojdem tja," Je ponovil Jean in vzel Lapoullea s seboj.
Ko je bil kotel napolnjen z vodo in pristav-ljen k ognju, v njem pa meso, se je bils noč zgostils do črne teme. Loubet je olupil pèse, da jih skuha v juhi; rekel je, da "bo pravcata rajska jed. In vsi so netili plamen, porlvaje kose rszblte somokolnlce pod kotel. (Dalj« prihodnjič)
Ukradeni klobuk
Napisala E. Orenenova
Že dolgo nisem bil ničesar slišal o Evi. In nisem bil prav na jasnem. aU naj bi se ji javil. Bila je v težavnem položaju in jaz ji nisem mogel s ničemer drugim priskočiti na pomoč kakor z dobrimi nasveti. To je pa malo. In sicer tembolj, ker jr Evs pametno dekle, ki natanko ve, kaj hoče, in zmerom rada ohrani razdaljo. Bila je odločena prebiti se s svojimi nekoliko svojevoljnimi reklamnimi riaarljami ln je pravkar Iskala službo pri kakšni veliki tvrdkl. Ce se JI bo pa to tudi lahko posrečilo? Kakor rečeno, o njej nlaem bil le sumljivo dolgo ničesar slišal, t Kar mi lepega večera telefonira. Bil sem veeel njenega glasu. čeprav ni preveč razveseljivo zvenel.
"Halo! Ali lahko govorim s teboj?"
'To ae razume."
"Kmalu? Se nocoj?"
"KadarluMei. AH se je kaj pripetilo? Ali si dobila službo?"
"Službo? Da. Imam jo."
"Kako? Kaj?"
"Sluibo imam. In nekaj neznanskega se Je zgodilo."*
Kmalu nato je bila Eva pri meni. Baskovska čepica JI Je , čudno premaknjena čepela na glavi. Z nestrpno kretnjo jo Je vrgla na mizo. Njene ustnice so
1 bile nensvsdno rdeče in nsjprej je zsčels govoriti o vremenu.
Dsl sem ji čaj in kruhkov, jabolka ln čokolado ln strmel, kako je vse posprsvila. Ali Je bila sestradana? Ali pa razdrsžens? Zdaj je še o politiki govorila. Pri tem sem Imel vtis, ds sama sebe nI poslušala.
Tako sem se opogumil, vtaknil Ji cigareto v usta in nsposled vprsšal:
"Povej ml, kaj pa je prav za prav s tvojo sluibo?" "Saj veš. Imam Jo " "Tisto sijajno sluibo, ki si Jo tako želela?"
"Da, to se pravi, ie dosti, dosti boljio."
"Oprosti ... saj potlej ti moram čestitati."
"Čestitati! Ko bi vedel, kako sem prlila do te službe! Ko bi vedel, kaj sem storila!" "Kaj neki?" "Klobuk sem ukradla" Za trenutek sem se prestra-ill. Ne morem drugače, s dekle pred menoj je res zmešano gledalo. In ne smem pozabiti pripomniti, da sem jo zmerom poznal samo hladno ln vzvlieno, celo nekoliko Ironično sebi ln svoji usodi nsaprotl. usodi, ki Je zadnje čase kaj nečedno ravnala s njo. Meni Je bilo predvsem do tega, da bi Jo pomiril.
'Torej lepo, ukradla si klobuk — to se pravi, aH naj to rdo-beeedno razumem?"
4AU misliš, ds Uiem?'
"Tega pa tudi nisem mislil, ds kradoi."
"Saj doslej tudi nikoli ie ni-sem. Niti robcev ali svinčnikov niti češenj z dreves. Ničessr kratko ln malo ničesar. In zdsj na lepem. Ali to lahko razumei? Jas namreč niti sama tega ne razumem. Vse samo zaradi pre-imentane službe. In kaj ml ta pomaga! Saj me zdaj ne bodo obdrftali. Tatico ljudje vržejo na cesto." -
"Saj se menda vendar nisi dala zaaačiti?"
To pot je utegnil moj glaa i nekoliko očitajoče zveneti. Kajti Eva je začela jokati glasno in obupano, kakor iolarji, ki se hočejo rešiti učlteljevegs zasliievs-nja.
"Ali mi ne bi hotela vssj raz I oži ti, kakšen klobuk je sploh bil?"
"Čudovit klobuk, povem ti, pravljičen klobuk, po kakršnem sem vse svoje življenje hrepenela. Mehak in vendar jaaen v obliki. Cleto lahek. Niti čutiti ga ni na glavi. In barve: motnoze-lena. Nič kričeča. Kljub temu človek občuti to barvo na jeziku, kakor da bi bila zmešana s smetano. Klobuk, kakršen se poda k slehernemu plašču, k mojemu Sivemu pa še celc. Zagotavljam ti, plašč se je spremeni) In moj obraz ln moje oči. Pod takšnim klobukom nI začrtanih skrbi okrog ustnih kotičkov, nič več obupanega, zastraženega pogleda."
Pogled sa delavce, ki so se udeležili prvomajske parade v New Yorku.
Nikoli v življenju bi mi ne prišlo na misel, da bi se utegnila Eva, ta trezna in preprosta Eva zaradi kakšnega klobuka tako navdušiti. Bila je zmerom čedno in skrbno oblečena, celo v zadnjem času, ko ji to gotovo ni bilo prav lahko. To je tako rekoč spadalo k njenemu stilu, da se je zdelo, da ji je klobuk, ki ga je imela na glavi, prav nepomembna stvar. Zdaj se pa očitno ni samo v klobuk zaljubila, temveč ga je vrh tega še ukradla. Kako? Kdaj? Kje? In zakaj?
Ni bilo lahko to izvedeti od nje. Ne glede na to, da ni imela ravno talenta za pripovedovanje, je bila zaradi svojega dejanja tako prestrašena, da si ga sama ni znala razložiti. S sovraštvom in gnusom je govorila o nekem starem črnem klobuku, ki je podaljševal njen nos, in o rokavicah, skozi katere so že silili prsti. Pripovedovsls je o nekem rdečeličnem ravnatelju, pri katerem se je po mnogih drugih brezuspešnih poskusih oglasila zaradi službe. Pripovedovala je o domišljavih tajnicab, o telefonskih pogovorih, o čakanju v predsob jih in oguljenem svilenem šslu. Vse njeno pripovedo-vsnje je bilo brezupna zmešnjava, in ko je začela spet govoriti o čudovito lepem klobuku, ki je ns lepem ležal pred zrcalom, kakor da bi jo čakal.
Potreboval sem dosti potrpljenja. Šele potlej sem začel počasi razumevati vso zgodbo.
Evs je iskala službo. Nekega lepega in strašno jasnega zimskega popoldneva je šla skozi najelegantnejše mestne ulice. Kskor že tako pogosto. Prezgo-dsj je bila šla od doma, poskušala si je ogledovsti Izložbe. A komaj 'da je opazila tisočere ljubke reči v njih, zmerom je videla ssmo sebe. In prav nič si ni ugsjsla. Plašč je visel ns njej, kskor da bi ga bila od stare mame podedovala, tako zelo je bila zadnji čas shujšala. Klobuk je bil nemogoč, neznansko obledel ln zverižen, čevlji tudi niso bili rsvno odlični. {Zdelo se mi je, kakor da bi imela v vsaki nogavici velikansko* luknjo, v resnici pa nisem imela nobene—je dejala Eva.) Drgetala je v rokavicah, ki so bife za letni Čas dosti pretsnke, drgetala je po obrazu, ki se jI je zdelo da se je počeši izpremlnjal v neprijazno masko.
Tako je Šla v neko kavarno, da bi se vsaj nekoliko ogrela. Kajti imela je še dosti časa. Ob štirih bi morala biti pri rdečeličnem ravnatelju, ki ji je dal že dan poprej zelo malo upanja na službo. No da, eventualno naj še enkrat pride, govoril bo s generalnim ravnateljem, če to po vsaki ceni želi, prosim lepo. (Ko bi ti vedel — je dajala Eva — kako Je pri tem gledal mimo mene, kakor da bi bila pisemski obte-žilnik)
Prav za prav ae jI je pot zdela odveč, bog ve. aH Jo bo moi sploh še sprejel. Toda kljub temu ni hotela popustiti, le zato ne, da si ne bi pozneja morale česa očitati; da bi imab vsaj občutek, da je poskusila prav vse, čeprav nI nič koristilo.
Četrt ure pred Štirimi Je šla v garderobo, da bi ei napudrala
nos in si namazala ustnice. Lasje so ji nerodno viseli naokrog ušes (pri meni se lasje dobesedno naježe, kadar ml ne gre po sreči, je rekla Eva). Snela je svoj klobuk in pred njo je leža tisti klobuk, nežni, zeleni, prijazni klobuk, klobuk, kakršnega je potrebovala. Delali ga je na glavo, pod njim si je še enkrat namazala ustnice, svetlordeča barva se je tako dobro podala k zeleni in sivi plašč zraven. Resda je potrebovala drug šal. Malo denarja je še imela pri sebi, bi; je njen zadnji denar, a za šal in par rokavic bi še zadostoval. Ta ko je odšla. Garderoberka je strmela za njo. (Toda, je rekla Eva, prav nič se nisem bala, kajti dame s takšnim klobukom nihče ne vprašuje, ali je ta klobuk morda ukraden.)
Priskrbela si je šal in rokavice s tisto lagodno počasnostjo, s kakršno si oskrbujejo reči razvajene ženske, ki jih pred trgovino čaka avto. Šal je bil nekoliko temnejši kakor klobuk in lahek kakor puh, rokavice so se ujemale s torbico. Plašč ji sploh ni bil več prevelik, narobe, nekoliko športno ji je padal z ramen, udobno se je gibala v njem Tako je celih dvajset minut prepozno prišla skozi velikanski vhod velikega podjetja, kjer jo je pričakoval rdečellčni ravnatelj. V dvigalu se je še enkrkt ogledala v zrcalu, in ker si je prav izredno ugajala, je zahteva la razgovor z generalnim ravnateljem.
Generalni ravnatelj jo je sprejel in postsvila je svoje pogoje Saj poskusne risbe je že tako predložila, saj je že govorila enim gospodom, s služba, ki ji jo ponujajo, zanjo sploh ne prihaja v poštev. Ce ne gre za res vodilno mesto, zs možnost, da bi vse dosedanje delovne načrte gradila dalje . . .
Generalni ravnatelj si je dal prinesti njene poskusne risbe in poklicati rdečeličnika. Ta se je topil v ljubeznivosti. (Prav nič več ni gledal mimo mene, kakor da bi bila pisemski obtežilnik, je rekla Eva.) Razgovori so prav dolgo trsjsll, ker je bila J5va prevzetna v svojih zahtevah. Kdaj pa kdaj si je med pogovorom se-tfla h klobuku. Bils je tako dobre volje, zabavala se je, zahtevala je vlaoko plačo kakor dama kozarec šampanjca. In smehljala se je s smehljsjem ljudi, ki jih je usods rszvsdils In tem se le redkokdsj kaj odklopi.
Ko Je bila Eva spet na ulici, je imela le pičlih nek^ beličev v žepu in sijajno pogodbo. In na glavi je imela ukraden klobuk. Bil je klobuk, h kateremu bi se prsv za prav podal Rolls Royce. Tegs pa resda ni imela. Ko Je v tramvaju kupovala vozni listek, se je spomnila, da je neznosno lačna ln da nima prav nič denarja več, da bi si kupila Jedi.
"Zakaj nisi takrat k meni prišla?" sem jo vprašal.
"Oh, veš, srečala <*m Jurija"
"Jurija? Mislil sem, da sta ..."
"Da, drži. bila sva strahovito sprta. Toda tisti večer sem šla kratko in malo v restavrant, kjer navadno sedeva. ali razumeš. Šla sem kratko in malo tja ..
"S svojim klobukom?"
"Seveda, s svojim klobukom.
To se prsvi, žal ni bil moj klobuk. In s tem se je vsa nesreča začela."
Kakšna nesreča?" Moj Bog, saj vendar poznaš Jurija. Ali misliš, da hoče imeti opravka z žensko, Id je ukradla klobuk?"
"Saj mu tega menda vendar nisi povedala?"
Ne, nato lahko strup vzameš, da nisem. Saj tisti večer sploh nisem več mislila na kakšen klobuk. Samo enkrat samkrat, ko je Jurij rekel, kako sem se spremenila, tako, tako ... saj veš. Bil je prekrasen večer. Posled nji lepi večer v mojem življenju."
In Eva je začela znova jokati, tako divje in obupano, da nisem mogel ničesar več spraviti iz nje. Ali so bili to mar očitki vesti? Poskušal sem jo tolažiti. Kajpak ni bi^p prav, da je ukradla klobuk, čeprav je bil še tako zapeljiv. Kaj takšnega se ne stori, kaj takšnega se ne spodobi, in kaj takšnega se ne sme nikoli več v njenem življenju pripetiti. A po drugi strani so bile tu tudi olajševalne okoliščine. Ce si lovec brez orožja v džungli na lepem ukrade puško, ga tudi ne obsojamo kot navadnega tatu. In če se v džungli naših družabnih razmer ženska loti boja za obstanek brez potrebne oborožbe
Tukaj mi je Eva segla v besedo.
AU misliš, da se Ijo policija zanimala za takšne razloge?"
"Policija! Zaradi enega klobu ka vendar ne pride takoj policija."
"Odkod to veš? Prvič je vse-kako verjetno, da je oseba, ki je ukradla klobuk, že tudi dosti drugih reči ukradla. In če zadevo odkrijejo, je po meni. In od krili jo bodo, odkrili so jo celo že. Saj si sploh ne upam več domov. In vrh tega Jurij morda čaka pred mojimi vrati. Drev: bi morala v kino."
Po ponovnem krčevitem joku se mi je z velikim trudom le posrečilo izvleči iz nje, da se čuti zasledovano, in sicer od garderoberke. Danes jo je srečala na ulici in, kakor je Eva zatrjeva-
vr^° ^	do
"Ali si tudi danes L. glavi tisti klobuk t» "Seveda!" 'Veš kaj, zdaj mi ie ^ več. Kaj hocv^ 4**1 dastim klobukom7 ¿£1 vse svoje dolgosti; faZj. bo imaš in .i spravi^/ JJM»«« ljubiš. Skrij^L dobno se mi zdi, d» ¿JH nisi vrnila.Wobu* "Vrnila?"
"Seveda, vrnila. Zavii» ga položi natanko na ti*, sto, kjer si ga vzela. Kaili ba tu še dalje razmiil,£ tega kajpak nisi zmožni «d Pred vsem zato, ker mirt? te garderoberka že ponTJ sleduje. Ne preostaja torei drugega, kakor da klobuk vrnem."
To sem tudi storil, An«« pozabiti omeniti, da me j« buk, ko mi ga je Eva izročili lo razočaral. Resda jehUte eleganten klobuk. A nič vež. kakor pa ni bil klobuk kibiu ral človek ob pogledu nanj p, stavljati, da ima njegova nq še pol tucata drugih drag« klobukov v svoji omari, h ko sem bil posebno vesel, ko mi ga je posrečilo vtihok nazaj v kavarniško gardenh Vsekako nisem mogel ran ti, da je bil ravno U klobuki šna privlačna sila za Evo, i postal talisman njenega uspt Ali saj nikoli ni mogoče run ti, zakaj ima kakšen ul« svojo čudodelno moč.
Izgovor je dober... Sodnik: Vi in vaši tovariš obtoženi, da ste pozno pa razgrajali po mestu, radi okna in kričali. Bili ste tort jani?"
Obtoženci: "0, gospod soš tisto pa ne, mi smo abstines Sodnik: "Kako pa to, da razgrajali?"
Obtoženci: "To je propap za naše društvo. Hoteli smo, bi ljudje videli, da se dat brez alkohola dobro razgnji
AGITIRAJTE ZA
TISKARNA
SPREJEMA VSA
v tiskarska ehrt apadajiëa Mi
Tlaka vabila sa veselice In skede. vlslinlce. časnika. kri koledarje. letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaški«, češkem, angleškem Jeziku in drugih.
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S JI JU. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daj* vodstvo tlskarn^-Cene amena, unijiko dalo pm« Pišite po informacij« na naslovi
SNPJ PRINTERY
2657-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. HU*
TEL. ROCKWELL 4S04
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVES
Po sklepu U. tedne kifiadlase lahke aatoü aa M
prišteje edoa. dva. tzL štM att pet «lasov te «m druiiM k aaii*^
nlaL List Prosvota stene sa vse onako. sa élan» ali aačlaaa m" «no letno naročnino. Ker pe člani še plašajo pri asatB^aJs'«*' tednik, se Jim lo prišteje k naročnini. T«t«J aadaj al^nm»
Prointl I« lM,B1M
da Je list predrag sa šlmm SNPJ. List Prosv«te te gotovo Jo v vsaki družini nokdo. Id ki rad Wial list
Po)«snilot—Vaelej kakor hitro kateri teh članov prenrhi biu SNPJ, ali če se praseli proč od družine In bo zahteval m» tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, ki K tasoj»-£ naročena na dnevnik Prosvoto, to takoj naznaniti upravnm™ ^ in obenem doplačati dotične vsoto listu ProsveU. m»1^ ■tori, tedaj mora upravništvo mižati datum za to vto\o
^pHI® iifcl Jot	mmšA
Za ZdnaLdriavo in Kanade aa.OS	Za Ctearo te Chieafa P
1 tednik te.____iN i tednik te-----|j
t tednika In.___MS 1 tednika te------u
3	tednik« te.____IM a tednik» te —-— ¿g
4	tednik« te._____1 JO S tednika te.-----^g
a tednikov in.___niš a tednikov te. ---
. Za Evrope la-------^
Iipolnlt« »podnji kupon, priložite polrobno	t»®*-
Monor Ordor v pismu ln al naročite Proavato.	„ - j
PROSVETA. SNPJ. asa? Se. Lnradak Ave.
m.