Štev.56 Lienz, torek 26.marca 1946. Leto 2. NAŠA PRAVICA •’ m I ž razvoja mest je na splošno znana resnica, da moramo .e-lavni delež na' prirastka mestnega prebivalstva iskati v kmetski okolici, ta je pri Trstu popolnoma slovenska. Cernu torej nima Trst danes slovenske- p-a zna&aja? Vzrok svojevrstnemu vnanjemu obli6ju mesta moramo iskati v avstrijski politiki. Avstrijski Nemci so že zelo zgodaj spoznali izredni pomen tržaške luke, uvideli so pa tudi, da si morejo trdno oblast.n^d mestom zagotoviti le tedaj, &e bo mesto samo imeli nemško prebivalstvo Al 'pa mora biti v neposrednem stiku s strnjenim nemškim narodnim zaledjem. Strnjeno narodno nemško ozemlje je oddaljeno od morja nad j. 10 km. Tako so zabeli v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno Nemci vztrajno in našrtno graditi "most k morju", Nemci so zavzeli ve¬ čino uradniških mest na popolnoma slovenskih tleh, nemški trgovci in obrtniki so se selili v nase trme in vasi, nemški kmetje naj bi postali gospodarji slovenskih kmetij. Ta nafert pa je naletel na žilav odpor. Slovenec ni maral pro¬ dajati- svoje grude,. ampak se je zagrebel vanjo, da ma od nje ni bilo noši odtrgati. Po 1. 1882, ko je Italija, sklenila z Nemfcijo in Avstrijo trozvezo, je avstrijska politika vsestransko podpirala Italijane v slo¬ venskem Primorju. Državna politika in z njo zvezana gospodarska moš sta lahko zavirali poslovenjenje mesta. Kljub vsem oviram pa se je že 1. 1913* tretjina prebivalstva priznala za Slovence. Narodno prebujenje pa še davno ni doseglo svojega vrha. Kljub nemško-laškemu sodelovanju in kljub dejstvu, da je bila vsa p-ospodarska moš v tujih rokah, da je bil torej Slovenec v glavnem le mali šlovek, je mesto dobivalo bolj in bolj slovenski znašaj. V tem pa je prišlo usodno leto 1918. Rusija, ki bi edina od antantnih sil mop-la dovolj podpreti jup-oslovanske zahteve, je preživljala revolucijo in se umaknila s sve¬ tovne pozornice. Anp-ležem in Francozom je londonski pakt vezal roke, ^ edini up je ostala Amerika, toda ¥ilsonu se ni posrečilo uvel javiti na- ; šrta, ki bi prinesel Jugoslaviji vsaj vešji del Istre. S težkim srcem smo klonili, novonastala država SHS ni bila v stahju izsiliti pravišnih meja. Toda nikdar nismo pozabili pol milijona rojakov, ki so trpeli pod fašističnim jarmom. Italijani- so sicer pri svojem prihodu šbljubljali, da bodo slovenskemu prebivalstvu pustili kulturno kot tudi gospodarsko samoupravo in vsesplošno 'podpirali njep-ove težnje. Koliko so bile te obljube vredne, so kmalu pokazali' ognjeni zublji na slovenskem Narodnem domu v Trstu ( X. 1521). V kratki dobi so bila unišena vsa slovenska društva, kulturno-prosvetna ali gospodarska; — šl: f slovenske šole do poslednje zaprte. V svoji narodni nestrpnosti so Italijani tako daleč, da sp prepovedali slovensko govorico. Ko se je vnela 1. 1939 nova svetovna vojna, smo Jugoslovani zrli z velikimi upi v bodošnost, posebno Slovenci smo bili trdno prepri¬ čani, da bodo izpolnjene naše stoletne zahteve po zedinjenju vsega na¬ rodnega .ožemi ja v skupni narodni•državi. Zavezniki so nsrn ponovno obljubljali, da bodo naše zahteve '.polnjene, upali smo, verjeli, zato nas je sedaj tem težje zadelo. Ko % jugoslovanske 1 fcete v maj 1 .! lanskega leta zasedle Primorsko s Trstom in štev. 56 , -— Domači klasovi, 26.III.1946. Str.2. Gorico ter tudi slovenski Korotan, je nenadno prišlo do ostreva spora z zavezniki. - Koroška je danes znova pod avstrijsko upravo. Trst jn velik del Julijske Krajine so zasedli Anvlo-amerikanci, dokler ne reši spornih vprašanj mirovna konferenca. Kako je t© mogoče? Za lažje razumevanje sedanjih 'političnih borb bi bilo potrebno preiskati vzroke sedanje vojne. Nikakeaa dvoma ni, da je bil spor za Gdansk le povod, torej ono, kar je sprožilo svetovni požar, pravi vzrok je pa tičal v želji hitlerjanske Nemčije pridobiti si v Evropi in' v svetu prvo. mesto. Nujno je torej bilo ? da so se zahodne sile morale temu načrtu postaviti po robu, ko ni šlo več s mirnimi sredstvi* je pa mofala odločiti sila. Sedaj 00 Nemčija in njeni zave Rusi so zasedli Romunijo, Bolgarijo, vso Vzhodno in , Madža Nemčije •kliki na tleh.« Klik del Severne Madžarsko, ter imajo odločilni vpliv na Češkoslovaškem in v iiago slavij .1» Kdor je gospodar Srednje in Jugovzhodne Evrope, obvada ta kontinent v. celoti ali era bo vsaj v bližnji bodočnosti obvladoval« To pomeni za zahodne velesile ponovitev porobaj; 1539 in 1*1940, samo da bi mesto Nemcev zavzeli Rusi. V tem sporu interesov se je Ju¬ goslavija - Titova, namreč -• opredelila sa Rusijo* Jasno je, da je s tem isvubila velik del simpatij na zahodu^teera anvlo-ameriško časi)-, pisje prav nič ne taji...Če se spomnimo še že nad 150 let stare ruske z .ati tov e po Dardanelah, ki so po nemali zaslugi Angležev še danes v turški oblasti, torej Rusom zaprte, smo v p-lavnem navedli vse, kar nam more služiti k jasni presoji reševanja spora vlede jugoslovansko- ita¬ lijanske meje. Pri sedanji situaciji političnih prilik bi brez dvoma pomenil jugoslovanski Trst = ruski Trst. Da bi pa Anriija opustila svojo tra¬ dicionalno politiko zavarovanja najvažnejše poti, t.j. Sredozemske,in začela sama sebi kopati o-rob,- to ši človek s poznavanjem zdraveva po¬ litičnega čuta teva naroda težko predstavlja. Kako se bo torej rešilo vprašanje, jufoslovansko-italijanske meje zavisi nemalo od razvoja notranjepolitičnih prilik v naši dompvi- ni in s tem v zvezi tudi spremenjene zunanje politike naše države*' 1 Zgornji članek je izvleček iz članka ".fup-oslovansko-itali jan- ska meja", ki je izšel v reviji -"istina" od 1.11.1946. NEMIRI V HAMBURGU. Pretekli to¬ rek so v Hamburvu izbruhnili prvi nemiri,od kar so skrčeni obroki hra¬ ne. V različnih delih mesta so skupi¬ ne kakih 20 ljudi napadle pekarne in se polastile kruha. Večja skupina približno 150 ljudi - je poskusila •napasti neko ladjo, a policija jo je razvnela. Drusrje je kakih 200 ljudi napadlo vlak z živežem, - Zaradi številnih tatvin na tovornih vlakih so bila ustanovljena sodišča za so¬ jenje ropanja. Pred kratkim so vse ranžirne in tovorne postaje progla¬ sili za zaporna ozemlja, (Iz Volks- zeitunv od 22-111,1946*) FANTOVSKA AKADEMIJA V SPITTADU. Praznik sv*Jožefa so doma fantje' praznovali kot fantovski praznikoNa- ši špitalski fantje so hoteli ^ to tradicijo ohraniti in so tu¬ di v begunstvu obhajali'vod sv, Jožefa kot svoj prasnile* Polev primerne cerkvene slovesnosti so priredili tudi lepo uspelo akademijo, ki je bila posvečena predvsem spominu v vojni padlih slovenskih fantov* Obsevala je sledeče to 6 ke:”Lepa si pomlad ze¬ lena, "pet je 5 p-ovor;"Pridemo vas počastit", deklamacija! "Oj Do¬ berdob!" petje j "Moji spomini na padleva soborca" - pripovedovanje; "Slovenec sem", pesem * vovor; •Makabejski bratje", zborna de¬ klamacija s simbolično vajo; " 0 - če mati", petje* Z izbranim spo¬ redom so naši fantje presenetili in razveselili svoje rojake,