Letnik 1908. m Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 21. februarja 1908. Vsebina: St. 35. Ukaz o strokovni preskušnji za konceptne uradnike c. kr. pomorskega oblastva. 35. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 30. januarja 1908. 1. o strokovni preskušnji za konceptne uradnike c. kr. pomorskega oblastva. § 1. Da se doseže mesto koncipista v konceptni službi pomorskega oblastva, se zahteva dokaz o uspešno opravljeni strokovni preskušnji za konceptne uradnike pomorskega oblastva. § 2. Da opravijo strokovno preskušnjo, se pripuščajo konceptni praktikanti pomorskega oblastva, ki so s primernim uspehom dovršili vsaj enoletno kon-ceptno prakso pii pomorskem oblastvu. Konceptni praktikanti, ki po preteku tretjega službenega leta niso z dobrim uspehom opravili strokovne preskušnje za konceptne uradnike pomorskega oblastva, se odstavijo od službe. Konceptni praktikanti, ki so že v službi, morajo narediti preskušnjo. najdalje v treh letih od dneva, katerega dobi moč ta ukaz, sicer jih je odstavili od službe. § 3. Strokovna preskušnja za konceptne uradnike pomorskega oblastva se vrši v trgovinskem ministrstvu. Preskuševalna komisija je sestavljena iz predsednika, imenovanega od trgovinskega ministra, in iz uradnikov trgovinskega ministrstva, pomorskega oblastva ali drugih trgovinskemu ministrstvu podrejenih uradov in službenih mest, ki so c^oločeni za preskuševalne komisarje za posamezne preskusne predmete. § 4. Prošnje za pripustitev k preskušnji je vlagati potom pomorskega oblastva na trgovinsko ministrstvo, kateremu gre odločba o njih. Pomorsko oblaslvo mora predložiti prošnje trgovinskemu ministrstvu ter priložiti kvalifikacijske tabele kandidatov in pri lem poročati, v koliko se je dala prosilcem za preskušnjo prilika za vsestransko izobrazbo v službi. §5. Konceptnim praktikantom, ki se pozovejo na Dunaj na preskušnjo, se prizna povračilo navadnih potnih stroškov in dnevščin za dneve potrebnega potovanja in bivanja na kraju preskušnje. (Slovonlsoh.) 19 Ta ugodnost velja tudi, kadar se preskušnja enkrat ponavlja, nikdar pa ne, če se morda izjemoma dovoli ponavljati preskušnjo drugikrat (§ 15). Kandidatje, ki so odstopili od preskušnjo, nimajo pravice do spredaj oznamenjenih pristojbin. § 6. Strokovna preskušnja se deli v ustno in pismeno preskušnjo; pismena preskušnja se mora vršiti pred ustno. § 7. Pismena preskušnja obsega: 1. razpravo trgovinsko- ali prometno-politične vsebine v izmeri znanja, ki je predpisano za ustno preskušnjo iz teh strok (§ 9), 2. osnutek poročila na ministrstvo ali odločbo po spisih v stvareh strank v obravnavi iz podiočja pomorske uprave. Delovni čas za vsako nalogo znaša šest ur in se ne sme prekiniti § 8. Pismena preskušnja se lahko vrši z več kandidati hkratu, vršiti pa se mora pod nadzorstvom pre-skuševalnega komisarja ali sicer od primera do primera za to določenega uradnika trgovinskega ministrstva tako, da se dado kandidatom na razpolaganje pač zadevne zbirke zakonov in normalij, da se pa zabrani vsaka druga pripomoč ter vsako pogovarjanje kandidatov med seboj ali z drugimi osebami. Kandidatje morajo preskusna dela izročiti za nadzorovanje določenemu komisarju, preden zapusté uradni prostor. Izdelke je izročiti predsedniku preskuševalne komisije, ta pa jih naj izroči v pregled preskuše-valniin komisarjem še pred ustno preskušnjo. § 0- Ustna preskušnja obsega naslednje predmete: 1. Avstrijsko upravno pravo: a) porazdelitev in pristojnost upravnih oblastev, postopek pri njih ; organizacijo sodišč s posebnim ozirom sodstva v trgovinskih in pomorskih stvareh, meje pristojnosti med pomorsko upravo in pomorskimi sodišči; pristojnost upravnega sodišča, državnega sodišča in postopek na teh sodiščih ; b) organizacijo pomorske uprave in trgovinskega ministrstva, posebno z ozirom na njegove trgovinsko- in prometno-politične posle. Vse zadevne zakone in ukaze, stvari osebja, poslovanje ; c) organizacijo zunanje službe in njenih oblastev. Delokrog konzulatov v stvareh trgovinske mornarice ; d) glavna načela organizacije carinske službe in carinstva. 2. Avstrijsko javno pomorsko pravo in načela avstrijskega zasebnega pomorskega prava, mednarodno pomorsko pravo. 3. Enciklopedijo pomorstva. Elementarno pomorsko terminologijo, tipe ladij, občo orientacijo o najobičajnejših ladijskih strojih in navtiških instrumentih, varnostne naredbe na ladjah in na obrežjih, pomorsko reševalstvo, razsvetljevanje obrežij, pomorsko ribarstvo. 4. Trgovinsko in prometno politiko, gospodarsko geografijo: Načela trgovinske in carinske politike, najvažnejša določila obstoječih trgovinskih pogodb o pomorskem plovstvu; načela prometa s posebnim ozirom na železniški in pomorski promet; tarifstvo; najvažnejše podatke o trgovinskih brodovjih pomorskih trgovinskih držav; pomen trgovinske mornarice za narodno gospodarstvo. Državne podporne pogodbe o rednih plov-stvenih progah, zakonodajstvo o podpiranju mor narice ; načela avstrijskega carinskega zakonodajstva, svobodna pristanišča in svobodna ozemlja, skladov-ništvo (zlasti organizacijo in obratovanje tržaških skladovnic) ; produkcijske, uvozne in izvozne razmere Avstrijsko-Ogrskega ter najvažnejših trgovinskih držav; ozemlja spečavanja avstrijske industrije, glavne predmete svetovne trgovine, njih pridobivanje in trgovski pomen. § 10. Ustna preskušnja traja z vsakim kandidatom posamez prilično dve uri. Vsak preskuševalni komisar naj stavi kandidatu toliko vprašanj, kolikor je potrebno po naravi in sestavi dotične skupine predmetov, da se popolnoma prepriča o izobrazbi kandidata. Predsednik ima pravico iz vsakega preskusnega predmeta stavljali vprašanja. § H. O vsaki preskušnji je sestaviti zapisnik. V tem zapisniku je narediti razvidne snovi pismene preskušnje in pri ustni preskušnji stavljena vprašanja, nadalje posamezne klasifikacije in končno sklep pre-skuševalne komisije o skupnem uspehu preskušnje, eventualno, ako je uspeh neugoden, o podeljenem ponavljavnem roku. Za pisanje zapisnika se prideli vsaki preskuše-valni komisiji pripraven uradnik za zapisnikarja. Zapisnik morajo podpisati vsi udje -komisije in zapisnikar. § 12. Neposrednje po sklepu ustne preskušnje se zbere preskuševalna komisija, privzemši zapisnikarja, na tajno posvetovanje in sklepanje o uspehu preskušnje. Pri tem je sklepati najprej o klasifikaciji pismenih preskušenj, potem o posamezni klasifikaciji odgovorov pri ustni preskušnji. Cenila za te klasifikacije so „prav dobro“, „dobro“, „zadostno“ in „nezadostno“. Končno je sklepati o skupnem uspehu preskušnje, cenila za to so: „prestal z izvrstnim uspehom“, „prestal z dobrim uspehom“ in „ni prestal“. Pri poslednjem cenilu je hkratu določiti ponavljavni rok, ki se morda dovoli kandidatu. § 13. Preskuševalna komisija sklepa potoni glasovanja z navadno večino glasov. Glasuje se v obratnem redu službenega čina, to je tako, da odda po činu najmlajši ud komisijo svoj glas najprej. Predsednik odda svoj glas nazadnje; ako se pokaže enako število glasov, velja za sklep mnenje, ki ga ima predsednik. § H. Uspeh preskušnje naznani predsednik kandidatu takoj po sklepanju komisije. § 15. Neprestana strokovna preskušnja za konceptne uradnike pomorskega oblastva se lahko enkrat ponavlja. Za ponavljavni rok je določiti šest mesce v ali eno leto. Da se dvakrat ne prestana preskušnja ponavlja še enkrat, to more le izjemoma dovoliti trgovinsko ministrstvo, ako so dane posebnega ozira vredne okolnosti. § 16. Odstop od strokovne preskušnje je do začetka ustne preskušnje brezpogojno dovoljen in pismena preskušnja, ki je v tem primeru morda že izdelana, se smatra za neopravljeno. Ako odstopi kdo šele v teku ustne preskušnje, naj odloči preskuševalna komisija na podlagi znanjä, ki ga je pokazal kandidat doslej, ali je proglasiti odstop za odstop ali preskušnjo za „ne prestano*. Kandidat, ki je odstopil od preskušnje, se pred pretekom šestih mescev ne sme vnovič pripustit k preskušnji. § 17. O strokovni preskušnji, opravljeni z ugodnim uspehom, podeli preskuševalna komisija kandidatu izpričevalo, v katerem se izrazi uspeh preskušnje poudarjaje okolnost, ali so ga sklenili udje komisije soglasno ali z večino glasov. Izpričevalo podpišejo vsi udje komisije. O nezadostnem uspehu strokovne preskušnje dobi kandidat potom pomorskega oblastva odlok, v katerem je izraziti tudi ponavljavni rok, oziroma okolnost, da vnovično ponavljanje ni dopustno. § 18. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Fiedler s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v zalogi c. kr. dvome iu državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24 tudi v letu 1908 v nemškem, češkem, italijanskem, lirvaškem, poljskem, romunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1908 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . . . . 4 K 20 h Letnik 1869. za . 6 .V — h Letnik 1889. za . . 6 K — h 1850. . - 10. 50 „ 1870. . 2 tl 80 1890. . 5 . 40 1851. . . 2. 60 , tl 1871. ti . 4 tl — VI 1891. . 6 1852. • • 5. 20 , 1872. . 6 40 1892. 10 1853. ■ • 6. 30 , 1873. . 6 60 n 1893. 6 1854. . . 8, 40 , 1874. . 4 60 tl 1894. 6 1855. • • 4. 70 , 1875. . 4 — 1895. . 7 1856. . . 4. 90 „ 1876. . 3 — 1896. 7 1857. . . 5. 70 , 1877. . 2 — 1897. 15 1858. • • 4. 80 „ 1878. . 4 60 1898. 6 1859. • • 4. 1879. . 4 60 1899. . 10 j 1860. »i • . . 3 , 40 , 1880. . 4 40 1900. 7 n ’ 1861. • • 3. 1881. . 4 r 40 1901. . 6 — 1862. 9 80 . 1882. . b — 1902. . 7 , 50 1863. • • 2. 80 . e 1883. . 5 — 1903. 9 . 1864. . . 2 „ 80 . 1884. . 5 — 1904. 1865. . . 4. 1885. . 3 60 1905. . 6 1866. • • 4. 40 , 1886. . 4 60 1906. . 12 1867. i> • . . 4. * ti 1887. . 5 — 1907. . 13 1868. D • • • , 4, VI tl 1888. Tl . 8 VI 40 tl Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dibivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. -> Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celô niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj. Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme saino ; ••oti plačilu prodajne cene (V» pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej* in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.