Ob vstopu v Novo leto
Vstop v novo leto 'pomeni ne le posamezniku, ali družini, ampak tudi večji skupnosti mnogo več, kot samo začetek novega štetja dni in mesecev. To seveda le tedaj, če sta v zadostni meri prisotni zavest dolžnosti do določenega ali izbranega poslanstva in čut odgovornosti.
To velja tudi za našo emigracijo, čas ¡je sicer nekaterim med njb zabrisal pogled na pravi smisel, našega odhoda v svet, tako, da so postali brezbrižni do nalog, ki smo jih tedaj prevzeli. Posamezniki so šli celo dalj: ne mislijo več samostojno in jasno kot pred dvajsetimi leti. Poglede na razvoj in ideološko pot jim usmerja taktiziranje komunistične partije v domovini. Druge je uspavalo materielno ugodje in sodijo da so z njim dosegli svoj življenjski cilj
Pri vsem tem pa je razveseljiva aktivnost ki jo vidimo tako pri pos:amez nikih, kakor tudi pri skupinah, organizacijah in ustanovah. Vztrajna je ta aktivnost, ki jo spremlja požrtvovalnost. Priznajmo pa si, da bi bil ob intenzivnejši koordinaciji sil učinek te aktivnosti in požrtvovalnosti mnogo večji-
Za nas Slovence je vstop v novo leto zanimiv zaradi raznih obletnic. ki jih bomo obhajali. Med temi omenimo danes najpomembnejšo v našem političnem življenju, t. j. 50-letnico prve slovenske vlade, ki je nastala ob 50-letnici skfvenisfre svobode. Po dolgih stoletjih neprestane borbe za obstanek, je slovenski narod pred 50 leti s skupnimi napori dosegel svoj zmagoslavni cilj — »vobodo v Zedinjeni Sloveniji. Neizmerne 'žrtve tlačenega naroda so bile kronane z bogatim plačilom, ko je bila 31. oktobra 1918 sestavljena prva slovenska
*	.v.	J«.	olcrrenaki ■narod jrpo-
soben sam urejati svoje zadeve in nositi sam odgovornost za svojo usodo.
Ta prva slovenska vlada je silen mejnik v rasti našega naroda- Zgodovinar Silvo Kranjc je poleg ostalega zapisal: „Najvažnejše delo narodne vlade je bila združitev vseh slovenskih pokrajin v eno upravno enoto. Izvršila se je naglo in brez vsakega ugovora, tako samo po sebi umeven je bil vsem Slovencem program Zedinjene Slovenije, Iki je bila tedaj prvič uresničena, žal, le za kratek čas.“
Ravnatelj Ivan Dolenc, ki je bil uradni stenograf pri sejah prve slovenske vlade, je pri opisovanju odgovornega dela te vlade zapisal: „Uspehi neumornega dela narodne vlade pri ureditvi našega upravnega aparata niso izostali. Tisti ki so opazovali, kako so se le počasi urejevale razmere po drugih pokrajinah države, so rekli, da so v Sloveniji nebesa.“ O tistih pa, ki niso bili z delom narodne vlade povsem zadovoljni pravi Dolenc: „Niso upoštevali, da vsaka vojna povzroči opustošenje in da je država po vojni podobna bolniku ki je prestal nevarno bolezen in le polagoma prihaja k sebi.“
Tako prva slovenska vlada pred 50 leti ni le mejnik, ampak tudi glasnik, ki kliče k vztrajnosti in pogumu vse, ki delajo za svobodo našega naroda in v to svobodo verujejo.
Spričo razvoja dogodkov v domovini bomo Slovenci v izseljenstvu najlepše proslavili 50-letnico prve slovenske vlade, če bomo svoje prednike posnemali v tem, da bomo imeli pred seboj jasen cilj, za katerega bomo delali vsi, in to prav vsi.
Temelji za to so postavljeni, smer-niee so nakazane. Navajamo le nekaj citatov iz proglasov naše predstavniške ustanove, in iz programov demokratičnih političnih strank:
Hočemo „.. .vzpostavitev svobodne in demokratične vlade, ki naj nadomesti sedanjo diktaturo komunistične stranke v Jugoslaviji, kakor to vzorno in demokratično vladavino kažeta Ustanovna listina Združenih narodov in Splošna deklaracija Združenih narodov o človeških pravicah.“
, Svobodni narodi Jugoslavije naj v ozračju pomirjenosti, oproščeni strahu z izključitvijo surove sile, sami odrejajo svoja predstavništva in skle-
PRIZADEVANJA JOHNSONA IN PAVLA VI. ZA MIR NA SVETU
Johnsonova mirovna pot okoli sveta
Ameriški predsednik je pred božičnimi prazniki preletel 43-200 km dolgo pot okoli sveta. Bil je .najprej v Avstraliji na posmrtnih slavnostih za po- i nesrečenim predsednikom avstralske vlade Haroldom Hoytom, imel v Canberi razgovore s tamošnjimi političnimi o-sebnostmi, zatem bil v Tajlandiji, med vojaki na bojišču v Vietnamu, imel razgovore z južnovietnamsikimi državniki, na poti proti Rimu pa izmenjal misli o najvažnejših svetovnih dogodkih s pakistanskim predsednikom Mohamedom Ajub Khanom.
Po prihodu v Rim dne 23. decembra je imel najprej sestanek s predsednikom Italije Saragatom, nato pa s papežem Pavlom VI. Saragata je Johnson obvestil, da je dobil zagotovilo tako od Avstralije, kakor od ostalih držav Azije, katere je obiskal, da so solidarne s politiko ameriške vlade v svetu, zlasti pa v Aziji.
Johnsonova avdienca pri papežu je potekla v prisrčnem vzdušju. Johnson in papež sta v enournem razgovoru pretresla vsa najvažnejša svetovna vprašanja, zlasti prizadevanja za dosego miru v Vietnamu. Johnson je po sprejemu pri papežu izjavil, da sta s papežem soglasna, da je v Vietnamu še vedno mogoče najti častno rešitev spora. Še istega dne, t. j. 2’3- decembra, je Johnson ponoči odpotoval z letalom proti Washingtonu, kamor je prišel dne 24. decembra ter tako postal prvi ameriški predsednik, !ki je napravil pot okoli sveta.
Papeževa božična poslanica
Po Johnsone- lienci pri papežu r g • j Q y ica postaja dne 23. dec p.ibra oddajaia v več kot 30 jezikih papeževo ‘božično poslanico- V njej je Pavel VI. obsodil prekomerno oboroževanje ter poudarjal tele glavne misli: Mir na svetu ni mogoč brez notranjega miru v človeku; najgloblji in pravi občutek miru lahko človek doseže samo z božjo pomočjo; geslo in vodilo ljudi bi morala biti medsebojna ljubezen, ne pa oboroževanje; tisti ki nimajo Boga, nimajo notranjega miru. Vera ni nobeno breme; človek ima v sebi neutešeno potrebo po Bogu; mednarodni red ni mogoč ‘brez osebnega reda.
Novo leto — dan miru
Praznik letošnjega novega leta je bil po papeževem predlogu posvečen
miru. Po vseh državah so molili za to največjo dobrino na svetu. V Buenos Airesu je bila n. pr. na glavnem Majskem trgu pred vladno «palačo ob 20 uri slavnost, pri kateri so sodelovali najvišji predstavniki kat. Cerkve, protestantske, ruske pravoslavne, armenske in anglikanske Cerkve, ter judovske vere. Pridružili so se pa slavnost, tudi muslimani.
Na Majskem trgu so najvidnejši predstavniki omenjenih cerkva brali odstavke iz preroka sv. Izaija, rabin pa odstavke iz preroka Osea. Prebrana jt bila poslanica Pavla VI, s katero je j določil dan 'Novega leta za dan miru sledile so ekumenske litanije za mi; na svetu, nato «pa so najvišji cerkven: predstavniki navedenih cerikva poveličevali mir 'kot največjo dobrino, ki j< Bog podeljuje ljudem in svetu.
V Vatikonu je ta dan papež imel sv. mašo v baziliki sv. Petra. V načrtu je 'bilo, da bo svojo novoletno po slanico svetu o potrebi vzpostavitv: miru prebral množicam izpred bazilik sv- Petra. Močni nalivi so pa to preprečili, ter jo je zato papež prebral pc sv. maši v baziliki sami.
Najprej je na vse naslovil svoj tope' pozdrav. Zlasti na voditelje narodov branilce zakonitosti in pravice, vzgoji telje, znanstvenike in iskalce resnice pospeševatelje kulture, stare borce i prejšnjih vojn, ki so v fizičnem in moralnem trpljenju najbolj občutili, ka je pravi mir. Pozdravlja mladino, de lavee in v«se, ki ustvarjajo blaginjo me ljudmi.
Njegov pozdrav vsem spremlja papeževa najgloblja želja in prošnja, d; bi povsod zavladal mir. Zatem je Pavel VI. omenjal težave, ki so pri tem in. je kar naravnost t h. ‘ Vietnam. Pri ideološkem boju je dosega miru posebno težavna, ker zmeda pojmov otežuje položaj. Papež pa pri vseh težavah naglasa da je mir mogoč, ker so ljudje v bistvu dobri, ker imajo pamet, čut za red in skupno blaginjo. Po miru vpije glas jokajočih mater, ranjencev, ■beguncev, obupanih, vdov. „Mir je mogoč“, zn-ova «poudarja papež, „ker je Kristus prišel na svet“
Zatrjuje pa, da ljudje sami miru ne bod0 dosegli. Potrebna je pomoč Boga in molitev. Zato je Pavel VI. svojo novoletno poslanico zaključil s pozivom: „K molitvi vas vabimo. Z enim edinim glasom in enim samim srcem za milna svetu“
Vietnam med božičnimi in novoletnimi prazniki
Kakor v prejšnjih letih je bilo tudi za letošnje božične in novoletne praznike v Vietnamu premirje. Za Novo leto je trajalo 36 ur.
Pred začetkom premirja so bjli na vsem bojišču hudi boji z občutn mi izgubami na obeh straneh. Amerikanci so v letalskih napadih na Severni Vietnam izgubili več letal, tako da se je število njihovih letal ki so jih v zadnjih treh letih sestrelili severni Vietnamci, zvišalo na 771-
Komunistični gverilci so kršili dogovor o premirju tako za božič, kakor za Nov0 leto. Za Novo leto najmanj 66 krat. V rokavu rdke Mekong so med drugim z močnimi silami napadli ju-žnovietnamske oddelke. Ti so zaprosili za pomoč ameriško letalstvo, pa so dobili odgovor, da ameriška letala zaradi premirja ne smejo nastopati. Na ponovne zahteve južnovietnamskega po-
veljstva, so ameriška letala priletela nad bojišče, toda komunističnih gverilcev niso napadla z orožjem, ampak so odvrgla sam0 rakete z bengaličnim ognjem. Na protest južnovietnamskih vo-'aš-kih oblasti, so se ameriški letalski častniki izgovarjali, da so dobili tako povelje od višjega poveljstva, ki pa -sedaj zatrjuje, da takega povelja ni nikdar izdalo. Zato je uvedlo preiskavo, zakaj eno od ameriških letal, ki je bilo oboroženo z brzostrelnimi topovi, ni priskočilo na pomoč južnovietnamskim oddelkom, 'ki so imeli 20 mož mrtvih, 40 pa ranjenih.
Na vietnamskim bojišču nastaja v zadnjem času nov položaj- Po porazu pri Dakto so se močni komunistični oddelki umaknili v Kambodžo ter so tudi
; i
tam izvršili več terorističnih napadov na mirna naselja. Princ Norodom Sihanouk je zagrozil, da ne bo trpel več kršenja nevtralnosti svoje države-
pajo o njihovih bodočih javnih ustanovah in organih.“
,,V boju za obnovo demokracije je potrebno sodelovanje vseh jugoslovanskih narodov.“
„Slovenski -narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države, da sam ureja svoje življenje, da vstopa v državne zveze ter sodeluje v družini svobodnih narodov.“
„Prav tako, kot želimo Slovenci dobiti polno oblast nad svojo lastno zemljo, želimo reševati Skupne zadeve z
ostalimi jugoslovanskimi narodi v medsebojnem razgovoru, ki mora temeljiti na polni enakopravnosti in pravici do samoodločbe.“
Če bomo z razumom, dobro voljo in širofcoistjo našli v tem letu'sodelovanje vseh pozitivnih sil med izseljenci na osnovi navedenih osnov in smernic, tako da nam bodo „.same po sebi umevne“, bomo najlepše proslavili 50-letnico prve slovenske vlade. Pridružili pa «se bomo tako svojim prednikom, ki so z delom, žrtvijo in odgovornostjo dokazali, da so sinovi državnega naroda-	M. S.
Novoletna poslanica predsednika Argentine
V	petek, 29. decembra, zvečer so vse ’.rgentinske radijske in televizijske «postaje oddajale novoletno poslanico «pred-5edniik:a republike grala Juana Carlosa 'Jnganije narodu. V njej je podal pregled «dela, ki ga je opravila vlada argentinske revolucije v letu 1967, napovedal njeno dejavnost v letu 1968.
V	uvodu je naglašal, da je Argenti-la ob koncu leta v globoki preosnovi in iokončno v razvoju ter napredku. Po iolgih letih je bilo prvič doseženo, da e prišlo do združitve sil za obnovo istanov, ki so ustvarile veličino domo-ine. Argentinska revolucija nima na-nena politizirati, njen namen je doseči motnost in ed-instvo Argentincev. Po iolgih letih je država prvič dosegla ¡manjšanje proračuna, dosegla. stabilnost denarja, uredilo se je plačevanje -rejemkov, zvišale so se pokojnine, oreo-snavlja se osrednja državna uprava, urejajo se železnice, po načrtu se zvajajo dela za dosego ciljev na daljno dobo. Argentinska revolucija je ob nastopu izpovedala, da ima v načrtu tri
obe gospodarsko, «socialno in politično. Uspehi, «ki so 'bili doslej doseženi v ■ospo-darski dobi so bili doseženi ob so-'elovanju naroda- Kar se politične dobe tiče je predsednik odkrito povedal a ne bo nič, kar se je zgodilo po 28. ‘uniju 1966, ko je prišla argentinska' evolucija na oblast ali kar bi se tudi r bodočnosti zgodilo vplivalo da bi resolucija spremenila svoje načrte razvo-:i, ki je preračunan na dolgo dobo.
V	letu 1968 bo šla delavnost iz sre-lišča na vse strani republike, t. j. v ntranjost države, da bodo ljudje čutili lomovino z novo dimenzijo. Argentinska revolucija ima nalogo ustvariti novo argentinsko skupnost. Njena vlada
je ob nastopu raz.pustila politične stranke, v druge ustanove ni posegla- Naloga teh predstavniških gospodarskih in drugih ustanov je pa ta, da se same preurede, da bodo odgovarjale zahtevam sedanjega časa in da bodo skupno f. vlado izpolnile svojo nalogo. Novi ljudje iki jih zahtevajo novi časi, bodo dali potrebno silo. «ki ne bodo samo spremljale revolucionarnega dela, ampak ji bodo dajale tudi smer in bodo postale gibalo novega napredka. Za argentinski sindikalizem predsednik pravi, da umeva to preosnovo.
dovoreč o proračunu za 1968 je predsednik navajal, da so v njem krediti za javna dela v višini 300 tisoč milijonov pesov. So za 50% večji kot so bili v letu 1967.
Letos se bo začela graditi veleelek-trarna El Chocon Cerro Golorados. Vlaja bo še v večji meri izvajala svojo nalogo modernizacije države.
,V zaključnih izvajajnjih je gral. Ongania omenjal delo «ki ga vlada «posveča modernizaciji šolstva reformi šolskega «sistema napovedal je vrsto novih zakonov, poudarjal, da med Argentinci ne sme «o biti zmagovalci in premaganci, poudarjal argentinsko suverenost nad Malvinskimi otoki izrazil o«bžalovanje zaradi odredbe britanske vlade o začasni omejitvi uvoza argent. mesa, pri tem pa odločno zavrnil namigavanje, kakor da bi bilo argentinsko meso v kakršnikoli zvezi s «sedanjo nalezljivo boleznijo med živino v Angliji.
Za zaključek je predsednik gral. Ongania naglasil, da ni nobenega čudežnega izhoda iz težav, kakor samo delo in lastni napori. Zato se nikar ne zanašati na pomoč od drugod za to, kar lahko sami napravimo.
9 Z TEDNA
Čilski predsednik, dr. Frei, je 'na «novoletni tiskovni konferenci izjavil da je pripravljen razširiti delovno osnovno vlade z nekomunističnimi levičarsko-po-litičnimi skupinami. Kot primer sodelovanje krščanskih demokratov «s socialisti je navajal Italijo in Nemčijo.
V	Čilu je pri zadnjih nadomestnih senatorskih volitvah za južne province Bio-Bio, Malleco in Cautin zmagal radikalni kandidat Alberto Baltra, ki je dobil samo 25 glasov več kot krščanski demokratski kandidat Jorge Lavandero. Za radikala so glasovali komunisti, za krščanskega demokrata pa desničarji niso hoteli.
V	Brazilu se boje, da se bo ponovila poplavna katastrofa zadnjih dveh let. V državah Guanabara, Rio de Ja-neiro, Sao Pablo in Espiritu Santo dežuje neprestano že teden dni. V vseh teh državah so reke močno narasle ter se razlile. Zaradi poplav je npr- v državi Bahia ostalo 30.000 ljudi brež strehe. Doslej so poplave zahtevale že nad 200 človeških žrtev.
V	Grčiji je vlada objavila amnestijo. Od 2500 političnih pripornkov so doslej izpustili na svobodo 284 nasprotnikov sedanje vlade. Od amnestije so izvzeti komunistični teroristi.
Med kraljem Konstantinom in gr-ko vlado je skoro že vse urejeno za kraljevo vrnitev v Atene. Do vrnitve pa še ni prišlo«, ker je treba ureditvi še «nekaj formalnosti. Med tem je vlada upokojila več generalov, ki so s kraljem pripravljali prevrat proti sedanji vladi V Rimu je imela mlada «grška kraljica zaradi prestanih burnih dni splav. Ker 'kralja Konstantina za novo leto še ni oilo v Atenah, se tudi noben član diplomatskega zbora ni udeležil zahvalne službe božje, po« kateri so inozemski diplomati vedno izrekali voščila kralju.
Egiptovski Nasser je pripravljen o-svoboditi 15 inozemskih ladij, ki so jih zatekli lansko leto« junijski vojni dogodki med plovbo po Sueškem prekopu.
V	Rimu je umrl v 79 letu starosti kardinal Alfredo Pacini. Rajni kardinal je bil vse življenje v vatikanski diplomatski službi. Med obema «svet. vojnama je bil med drugim tudi tajnik apo-
V TEDEN
stolske «nunciature v Beogradu. Z njegovo smrtjo se je število kardinalov znižalo na 112.
Pavel VI. je za 2 meseca odložil preosnovo rimske kurije.
Sovjetsko ministrstvo za narodno obrambo« je objavilo, da bo Sovjetska zveza zadržala še naprej del svoje vojne mornarice v Sredozemskem morju.
Andrej Gromiko, sovjetski zunanji minister, je na proslavi 50-letnice sovjetske diplomatske službe, vpričo naj višjih sovjetskih osebnosti napadal ZDA, Zahodno Nemčijo, ter Izrael, - Severnemu Vietnamu pa zagotavljal tolikšno vojaško pomoč, da bo lahko „za-/mil ameriško napadalnost.“
V Zahodni Bengaliji ni dosti manjkalo, da predsednica indijske vlade, In-lira Gandhi ne bi bila postala žrtev bombnega atentata. Med njenim govorom je nekdo iz množice proti njej zagnal ročn0 granato, ki je eksplodirala jamo 30 m od predsednice indijske vlade. Indijski varnostni organi so. uvedli strogo preis«kavo, ker je to že drugi primer da je odpovedala var. služba za za ščito življenja najvišjih indijskih osebnostih.
Kitajski diktator Mao Ce Tung je
v javni izjavi sam priznal, da je država sredi državljanske vojne. Boji med oboroženimi s«kupinami Maojevih privržencev in med njegovimi nasprotniki so bili zlasti srditi v samem Pekingu, ter v mestih Vuham in Komung. Prav tako v več provincah. V provinco Hunan je pekinška vlada poslala močne kazenske vojaške ekspedicije.
Odbor za odpravo kolonialnih posesti pri ZIN je «odobril poročilo predstavnikov argentinske in britanske vlade glede rešitve malvinskega vprašanja. Glavno skupščino naproša, naj ga sprejme tudi ona s priporočilom prizadetima strankama, da razgovore nadaljujeta za rešitev spornega vprašanja. Isti odbor je znova potrdil, da je Gibraltar špansko področje. Veliko Britanijo naproša, naj čimprej ukrene, da bo ta pečina Evrope prenehala biti kolonialna «posest.
Zmaga slovenske vztrajnosti nad Kardeljevim komunizmom in centralizmom
iDne 2. "decembra 1967 je začela u-radno- obratovati žiblezaica Prešnica-— Koper, s čemer je dobila Slovenija železniško zvezo s slovenskim delom obale jadranskega morja v Istri s Koprom 'kot pristaniškim o-knom v svet.
Nujnost železniške zveze Kopra s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem se je začela nakazovati že po decembru 1958, ko je v Kopru pristala prva prekooceanska tovorna ladja Od tedaj naprej je v luki vedno bolj naraščal blagovni promet in je do leta 1965 dosegel višino 770-000 ton na leto.
Za zvezo Slovenije z morjem so napravili načrte v Sloveniji. Pri tem gotovo niso mislili, da bodo za njihovo izvedbo nastopile finančne težave. ’Vsi so bili prepričani, da bo sicer samo 31.4 km dolgo, toda za Slovenijo in ta del države važno železnico zgradila ali pa vsaj njeno gradnjo izdatno podprla osrednja državna oblast- Pa se to ni zgodilo. Zvezna državna blagajna za železniško zvezo Slovenije z morjem ni dala niti prebite pare, medtem, ko je v istem času financirala gradnjo železniških prog na Hrvatskem in v Srbiji. Toliko opevano bratstvo in enakost med narodi Jugoslavije je v tem slovenskem primeru znova dobilo neizpodbitno zanikanje. Stara že obrabljena melodija, za katero nihče več niš ne da.
Pa je bila koprska železnica kljub 'temu zgrajena v dobrih dveh letih. In to s sredstvi, ki so bila zbrana v slovenski republiki, in pretežno v slovenskem gospodarstvu.
Pri graditvi proge je 'bilo treba premagati veliko terenskih ovir. Proga Prešnica—Koper je izpeljana po Rižanski dolini. Vije se skozi globoke useke, čez visoke nasipe, mostove in predore cer ovinkih, ker dosega višinsko razliko 493 metrov.
Uradna otvoritev proge je bila določena za 2. december. Dan poprej so v Kopru odprli razstavo znamk, zvečer je pa bila slavnostna akademija, na kateri je pel akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, recitatorji dramski igralci pa so podajali izbrane literarne tekste.
Iz Ljubljane je 2: decembra odpeljal ob sedmih „izredni vlak Ljubljana— Koper“. Po njegovem prihodu v koprsko luko, so se takoj začele slavnosti. Po pozdravnem nagovoru predsednika koprske občinske skupščine Mira Kocijana je bil slavnostni govornik Albert Jakopič, predsednik predsedstva CK ZKS. Poudarjal je med drugim, da je 'Zgraditev te proge „tem večji uspeh, Ker sta železniška proga in luka Koper prva objekta v Sloveniji, ki nista bila zgrajena iz proračunskih sredstev, tem-
več s sredstvi slovenskega gospodarstva, Zatrjeval je dalje, „da šele z dograditvijo kompleksa luke stopamo Slovenci v ekonomskem in poslovnem smislu med pomorske narode“. Po Jakopiču je tudi „os slovenskega gospodarstva potenciala	Maribor—Ljubljana-—Koper
dobila naravno izhodišče na morje“. Z mednarodnega vidika pa ima koprska luka sedaj tudi širše srednjeevropsko obeležje.
Po govoru je prerezal vrvico in iz Koprske luke Se je začel pomikati tovorni vlak ter je ob tuljenju ladijskih siren uradno odprl železniški promet na tej progi.
Ob otvoritvi slavnosti koprske železnice je ljudem padlo v oči več dejstev. Najprej to, da so progo odprli za promet 2. decembra in ne na komunistični državni praznik 29. novembra. Slovenska javnost vidi v tem demonstracijo slovenskega gospodarstva proti zvezni upravi, ki za to progo ni kazala nobenega zanimanja in je tudi ni financirala. Verjetno so prav zaradi tega vrhovne komunistične osebnosti v Sloveniji ostentativno briskirale slavnosti v Kopru. Na slavnost ni prišel predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, ki je tudi republiški poslanec za Koper. Po predsedniku kioprske občinske skupščine se je dal opravičiti, „da se zaradi nujnih opravkov ne more udeležiti slavnosti“. V Koper ni prišel Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS in zlasti ne 'Kardelj, glavni nosilec komunistične tiranije v Sloveniji.
Istočasno, ko je Jakopič govoril slavnostni govor o>b otvoritvi koprske železnice, so vsi ti komunistični prvaki v Ljubljani sprejemali Tita, ki ni prišel na uradni 0bisk v Ljubljano, ampak se je v njej ustavil samo zaradi „rednega zdravniškega pregleda“, nato je bil v vili partijskih veljakov Podrožnlk, zatem si pa v družbi Kardelja, njegove žene, Marinka in drugih ogledoval veleblagovnico Prehrana. Vsi ti so raje delali spremstvo Titu v Ljubljani ter bili nato z njim n.a pojedini v vili Podrožni-k, kakor pa, da bi s svojo navzočnostjo dali poudarek važnosti železniške zveze Slovenije z morjem.	. ____V
Dne 2- decembra popoldne se je Tito nato vseeno odpeljal s svojim dvorskim „modrim vlaifcom“ v Koper. Prišel je tja, ko je bilo „že vse končano“- Na tem potovanju so ga iz Ljubljane spremljali Miha Marinko, Sergej Kraigher, Janez Vipotnik, Franc Popit ter še nekaj drugih partijskih funkcionarjev. Kardelj je pa ostal v Ljubljani ter očitno ni 'hotel iti ta dan v Koper, čeprav se drugače zelo rad kaže v Titovi družbi.
Iz gornjega bi izhajalo, da slovenske partijske politične osebnosti kot Kardelj, ki so močno angažirane v zvezni komunistični upravi iz oportunizma niso hotele sodelovati pri slavnosti, iki je bila tih protest slovenskega' gospodarstva proti zvezni upravi zaradi zapostavljanja in zanemarjanja slovenskih koristi, da se ne bi zamerili Beogradu.
Da bi zmanjšali pomen 'koprskih slavnosti so isti partijski funkcionarji ;ia zvezni ravni izdali navodilo tisku, kako in .koliko naj o otvoritvi koprske železnice piše. Tako je vsem ljudem padlo v oči, da je ljubljansko Delo dne 3. decembra na prvi strani najprej objavilo poročilo o Titovem kratkem obis-skju v Ljubljano in o njegovem ogledu veleblagovnice Prehrana in sicer pod petstolpnim naslovom „Predsednik Tito na obisku v Ljubljani“. Poročilo o otvoritvi 'koprske železnice je šele na drugem mestu in to pod tristolpnim naslovom „Pozdrav ladijskih siren vlaku“ z manjšimi črkami. Pod tem poročilom je še kratka reportaža „Od Ljubljane do Kopra tudi po železni cesti“ pod dvo-istolpnim naslovom.
Nejevoljo med ljudmi je vzbujal tudi tisti , del uvodnika „Koprska železnica“ A. Javornika v Delu z dne 2. decembra. kjer govori, da je .koprsko železnico zgradilo slovensko gnsnodastvo, kar je „nedvomno v Jugoslaviji edinstven in posnemanja vreden primer gradnje infrastrukturnih objektov s sredstvi zainteresiranih poslovnih partnerjev“ ter da se spričo „takega sodelovanja ni bati. da bi prišlo do inve stiranja v nekaj, kar nima prihodnosti“.
Primera, da so Slovenci morali s^mi zgraditi svojo železniško zvezo do morja, ker je zvezna uprava ni 'hotela, v ostalih republikah pač ne bo nihče posnemal ampak bodo za take vrste javnih del vedno in še naprej zahtevali kredite iz zvezne blagajne. Saj n. pr. te dni beremo, da je Titov diplomatski predstavnik v Ameriki Crnobrnja imel razgovor z ravnateljem Mednarodne banke za obnovo in razvoj.; za podelitev «'reditov za graditev dolge železniške proge Beograd—Bar, ,po kateri raj Be- govoril pozdravno
„Ne obupavati, posebno ne V katastrofah, iz katerih ni videti izhoda. Upanje je žarek, ki iz ljubezni očetovske previdnosti božje sveti v tlimo našega življenja. Pa nei samo žarek, ki nam pusti dlan prazno, ko sežemo po njem, marveč vrv, s katero nas hoče Bolg iz stisk in nevarnosti potegniti k sebi, da nobenemu ne bo manjkala svetloba in moč od zgoraj.“
.Škof dr. Rožman. Pismo v leto 1956, Zbomik-Koledar Sv. Slov. 1956, str. 12

■Him ■«■■■■.
Slovensko kulturno slavje na Koroškem
Na praznik Brezmadežne so v. Celovcu igrali Martina Krpana v priredbi Jožeta Vombergarja. Bila je to Ikrstna predstava te igre, katero so poprej igrali samo še v Buenos Airesu, kjer živi njen avtor. Igra je dosegla prodoren uspeh. Na oder so jo postavili igralci Krščanske kulturne zveze v Celovcu ter je bila posvečena trem kulturnim jubilejem: 110-letnici, kar je Fran Levstik objavil pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu to klasično povest, 'S katero je notel 'slovenskim pisateljem pokazati tip prave ljudske povesti, 100-letmici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, it. j. slovenske gledališke umetnosti, in 60-letnici ustanovitve Kršč. socialne kulturne zveze v Celovcu.
Predstava je bila v celovškem mestnem gledališču, v katerem imajo kat-Slovenci na Koroškem vsako leto enkrat reprezentativno prireditev. Dvorani! je bila zasedena do zadnjega prostora. Zanimanje za uprizoritev Martina Krpana je bilo tolikšno da so bile vstopnice že inekaj, dni pred predstavo razprodane. Sodijo, da je bilo pri predstavi navzočih nad 1000 ljudi. Med njimi so bili navzoči zastopnik celovškega škofa prelat Aleš Zechner, predsedniK Narodnega sveta koroških Slovencev nadzornik dr. Valentin Inz:ko, ravnatelj Slovenske gimnazije dvorni svetnik dr-Joško Tischler. Navzoč je bil tudi jug. .generalni konzul ing. Karmel. Budihna z ženo, gosta iz Trsta sta pa bila ravnatelj in dramaturg tamošnjega Slo-
roškem, razen Miklove Zale zaradi njene tradicije, folklorncsti in narodnega pomena. Uprizoritev igre je od njega zahtevala izrednih naporov. Saj je moral imeti vaje z igralci na dveh straneh: v Celovcu in v podeželju, menjavati je moral vloge, na odru pa do generalke sploh nobene vaje ni bilo. Pa je bilo vse tako. skrbno in temeljito naštudirano, da je igra lepo tekla in so igralci dobro rešili svoje vloge. Martina Krpana je igral Janez Hudi iz Globasnice. S svojo močno postavo je dobro predstavljal ©r-jaka Martina Krpana. Njegov Martin Krpan je govoril igralčevo slovensko narečje kar je igri dalo še posebno svežost in sočnost. Scene so bile odlične, Dunaj in cesarski dvor sta bila, sodeč po slikah, učinkovitejša, kakor pri premieri v Buenos Airesu.
Uprizoritev Martina Krpana v Celovcu je bila tako močna kulturna manifestacija, da je na vse napravila najgloblji vtis. Zato je poročevalec o tej igri v Našem tedniku z dne 14. decembra upravičeno zapisal:
„Takšne predstave so za Slovence na Koroškem praznik- Zbere se naše ljudstvo iz vseh treh dolin in iz Gur, da se sb njih duhovno obogati in razvedri. Takšne prireditve so pa tudi priča naše Kulturne dejavnosti in priča smisla našega ljudstva za kulturo. Nabito polno ’ledališče celovškega Mestnega gledališča je 'bilo dokaz, da je narodno zalednih Slovencev lepo število, in to v vrseh plasteh naroda. Takšne kulturne
dr. Tavčar-
Pred pričetkom
ograd s Srbijo dobi direktno zvezo z morjem.
Če :bi bila zvezna uprava podprla gradnjo koprske železnice, ne bi bila -Slovencem -dala nobenih-krivičnih pred, nosti, ampak bi Po lj-H izpolnila samo svojo dolžnost ker bi Slovenci dobili samo to, do česar imajo pravico. Bolje , bi 'bilo postaviti vprašanje Kardelju in ostalim slovenskim ¡komunistom v Beogradu, kako so doslej zagovarjali in branili slovenske koristi-
Koprska železnica zgovorno potrjuje, da slabo, ali pa sploh nič, ker jim je bila glavna skrb korist komunizma, ne pa življenjske potrebe slovenskega 1 naroda.
renskega gledališča dr. Turina in prof. prireditve so pa tudi vzpodbuda za na-
| daljnje kulturno ustvarjanje med Slo-spre- venci na Koroškem.“
X tako pomembnem kulturnem prazniku čestitamo Slovencem ha Koroškem, zlasti pa še njihovemu požrtvovalne’”« in nesebičnemu kulturnemu delavcu g-župniku Vinku Zaletelu, ki še mi . strašil nobenih naporov in žrtev, samo, da je “pripomogel izvirnemu slovenskem^ c, iriutskemu delu do tako mogočnega u-speha, da so obiskovalci predstave po končani .igri zatrjevali, da je Vcanber-•arjev Martin Krpan za Miklovo Za’o najboljša slovenska ljudska igra.
predstave je besedo predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Pavel Za-blatnik ter omenjal tri kulturne jubileje, katerim je bila uprizoritev Martina Krpana posvečena.
igr;’1
Martina Krpa,	igrah' amaterji
iz podeželja in Ceh	. \ a
v veščih rokah neumornega .kult. d» lav ca g- župnika V. Zaletela, ki je tudi sam dal pobudo za uprizoritev dela. INjegova zasluga je, da je igra 'tako lepo uspela, kakor'doslej še nobena druga na Ko-
Nacionalizem v Vzhodni Evropi
tt
99
Titovo komunistično Jugoslavijo je lani med drugim obiskal tudi Viktor Meier, urednik nemške revije „Der Mo-nat“. Prepotoval je vso državo, opazoval dogajanja pri nas in v drugih srednjeevropskih državah, zbiral podatke, ki so se mu zdeli zanimivi, in prihajal v stik z vodilnimi komunističnimi osebnostmi. Svoja opazovanja in ugotovitve je strnil v članek, ki ga je v svoji reviji obj.avil pod gornjim naslovom.
Po Meierjevem mnenju, se je v vzhodnoevropskih državah, ki imajo 'komunistične režime, prebudil nacionalizem zaradi zgrešene sovjetske politike, ki v te države mi sam0 prinašala komunizem, ampak je določala tudi to, kakšen mora biti ta kamunizem. Tako se je začel rojevati odpor proti sovjetom najprej v Jugoslaviji, iz nje se je pa prenesel tudi v druge komunistične države. Ta odpor da je danes že taiko velik, da je v vseh komunističnih strankah čut za lastne narodne koristi mnogo močnejši od čuta za „internacionalno solidarnost“-
Glede nadaljnjega razvoja tega stanja v komunističnih državah je Meier mnenja, da je malo verjetno, da bi v komunističnih državah mogli uspeti tako imenovani revizionisti, ki se zavzemajo ža „humanizacijo in demokratizacijo komunističnih režimov ker 3a narodi Vzhodne Evrope od sociološkega, pojmovanja in mišljenja prehajajo znova na zgodovinski način mišljenja. Zato po njegovem mnenju Djilas in Mi-hajlov nimata 'dosti izgledov za uspeh, ker da za organiziranje opozicije na splošni jugoslovanski osnovi skoro da ni več predpostavk.
Govoreč o bodočnosti narodov Jugoslavije pisec članka pri presoji posa-
meznih narodov prihaja do različnih sklepov. Tako avtor pripisuje slovenskemu narodu in tudi slov. kom. partiji zaslugo, da je nastala skupna fron-ca proti izkuriščanju slovenskega gospodarstva v ¡korist „nerazvitih“ republik. V tem Meier vidi začetek demokratizacije. Slovencem so po piscu sledili Hrvati, za temi pa so nastopili še Makedonci, ki da so danes na „najpomembnejših mestih liberalizacije“.
Tak razvoj, kakor v Jugoslaviji, je po avtorjevem mnenju mogoče opazovati tudi po drugih komunističnih državah. Zavrača pa mnenje tistih, ki pravijo, da je mogoča narodna samostojnost na gospodarskem področju, istočasno pa politično vztrajati na im-ternacionalizmu.
Glede bodočega razvoja dogodkov v Jugoslaviji Meier izjavlja, da je zanj dal hrvatski vodilni komunist dr. Ba-karič .še najbolj sprejemljive predloge. Ugotavlja pa takoj, da niti Čehoslo-vaška, niti Jugoslavija kot večnarodni državi še nista našli ustavnih oblik, ki bi omogočale skupno življenje brez trenja.
Za Jugoslavijo pravi, da izgleda, da je v njej edin0 možna pot neprestano spreminjanje federacije v konfederacijo, ki naj da posameznim republikam svobodo, da bodo svoje notranje zadeve urejale tako, kakor to odgovarja stopnji njihovega razvoja in njihovim tradicijam. Ni mogoče izdajati in izvajati enakih zakonov za Slovenijo in Makedonijo. Tu zopet opozarja na Ba-kariea ter pravi, da je v tem pogledu dal pametne predloge, katere bodo morali v teku časa gotovo uresničiti.
Zanimive so Meierjeve ugotovitve glede političnih sil, ki so sedaj skrite, jih je pa čutiti, in ki naj ‘bi za komu-
nisti prevzele usodo svojih narodov v varstvo. V Sloveniji so to „krščanske-katoliške sile“, na Hrvatskem vsaj po mestih, socialdemokrati, za Srbijo pa pravi, da je vsa „v znaku nacionalističnih pričakovanj“. Glede Slovenije dobesedno pravi: „V katoliški Sloveniji, ki je imela pred vojno močno klerikalno stranko, je že danes stanje takšno, kakor da smo prod oživitvijo Cerkve kot idealnega političnega činitelja. V Sloveniji in na Slovaškem bi katoliški stranki po vzoru italijanske krščanske (,os demokracije in avstrijske ljudske stranke z gotovostjo dobile večino“. .
O kmetskih strankah ima Meier slabo mnenje. Zanje pravi, da nimajo več nobenega izgleda na uspeh. Tudi da niso več privlačne- „Hrbtenico“ da jim je na eni strani zlomil komunistični režim, na drugi strani pa spoznanje, da je samo z industrializacijo mogoče doseči lasten napredek.
Glede odnosa demokratskega zahoda do „nacionalizma“ v komunističnih državah, Meier pravi da ga mora zahodna demokracija podpirati, ker ima od
BRALI SMO
„Božič prihaja. . .
Pod gornjim 'naslovom je slovenski verski list Družina v božični številki, ki je izšla na 24. straneh, opisala Ljubljano pred letošnjim božičem takole: „December v Ljubljani je dolg in siv. Ljudje se izgubljajo v megli. In vendar se zdi, da se ljudje te megle in teme ne boje. Begajo in hite sredi mežikajočih pisanih luči in neonskih reklam. Razstavljene izložbe privlačijo, odbijajo, vabijo...
Po trgovinah vrvež. Vse izbira, sprašuje in kupuje- Tu in tam se nekoliko sramežljivo oglaša melodija božične pesmi. Eno ploščo (Slovenske božične pesmi) poznamo že od lanskega leta. Leje Mladinska knjiga izdala v svoji
njega korist že v tem, da zavira nadaljnje sovjetsko prodiranje proti zahodu. Meier gre v tem tako daleč, da prihaja celo do zatrjevanja, da nacionalizem v komunističnih. državah že prekinja s komunističnim pojmovanjem stroge delitve družbe v razrede ter da za graditev države zbira ves narod. Po njem 'da se partija vsaj po svojih težnjah spreminja iz uzurpatorske zarotniške organizacije v skupnost rodoljubne elite.“
Tako Meier 0 pogajanju v državah s komunističnimi režimi zlasti v Jugoslaviji. Pravilnost ali nepravilnost njegovih ugotovitev in sklepov bo najbolj: pokazal razvoj dogodkov samih. Na tega pa ne bo trčba dolgo čakati.
tudi v Ljubljano“
kiča in tebnizacije izginja polagoma iz naših domov. Kako revni znamo -biti v našem zaverovanem občudovanju vsega tistega, kar pride iz tujine in kako male se zavedamo, kako bogata je naša tradicija!
V vseh trgovinah najdemo vse, kar si srce poželi, le enega ne, tistega, kar iz božiča dela božič: jaslice je moč kupiti le v prodajalni Zadruge katoliških duhovnikov. Tradicionalnim, nekoliko kričavo prebarvanim glinastim figuricam so se letos pridružile tudi lesene figurice preprostih, modernih oblik. Žal jih je moč kupiti samo v figuralni kompoziciji sv. Družine. V svoji belini in nevsiljivi preprostosti bodo ugajale mnogim. Tudi izrezovanke je moč kupiti v Zadrugi. Te bodo posebno razveselile naše najmlajše. Želeli bi, da bi bile morda le bolj preproste, domiselne in otroške.
Kmalu se bodo na trgu pred stolnico pojavili tudi prvi prodajalci drevesc in mahu- Gospodinje že kupujejo orehe, lešnike in rozine za božično potico. Manjka nam le še nekaj več snega, nekoliko njegove beline in mehkobe.
Upajmo, da nam ne manjka tisto, 'esar ni moč kupiti v nobeni trgovini, nikjer na svetu. Upajmo, da nam ne manjka od ljubezni toplo srce. Upajmo, da Gospod kljub jaslicam, drevescu, darilom in božični potici ne bo zaman trkal na naša vrata. ■—-oc—“
Neznosna vročina v Argentini
Vso Argentino je zajela neznosna vročina. Trajala je več kot 14 dni. Najhujše je bilo to, ker se- -večkrat zrak tudi ponoči ni shladil. Temperatura je bila skoro vsak dan od 30 stop. naprej. Naj-huiša vročina je bila v -sredo, 27: dec.,
zbirki Gallus -tudi ploščo starih slovenskih božičnih cerkvenih pesmi. Skoraj v vsaki prodajalni jih najdeš. Ljudje poslušajo, se navdušujejo, kupujejo. Med tu jimi ploščami klasične in nabož. glasbe bi našli tudi ploščo z božičnimi pesmimi raznih narodov. Izbiramo med pisanimi papirčki bleščečimi srebrnimi in zlatimi kitami, med lesketajočimi se obeski, med zvezdicami in kroglami, med preprostimi svečkami in bahavimi raketami. Med kupi novoletnih voščilnic odkrijemo okusen, toda sorazmerno drag bakrorez sv. Družine. V nekaterih knji. garnah prodajajo tudi božične in novoletne voščilnice ki jih je izdal UNICSP mednarodna organizacija za polnoč o-crokom. To so umetniške \ reprodukcije znanih umetnikov, ali pa risb otrok- Iztrženi denar je namenjen za pomoč otrokom, ki trpe lakot0 in mraz. Vse to lepo in plemenito pa se skriva pod kupi pravega kiča in neokusnosti, ki So jih naši trgovci'v svoji neomejeni velikodušnosti odkupili, od italijanskih kolegov. Neokusne barvne fotografije s
komercialnim napisom , Srečen božič“
, .	•- ,	ko je 'termometer popoldne kazal v Bs-
nimajo same na sebi prav me božičnega, 1	. ■'	. ,	* 1	■
A l vnpn *«t r, n -V-»	C* 1 r. 4 r, I ’ ' T	„„ju.il-.
pa tudi prav nič lepše so preproste in tak0 prisrčne slovenske razglednice z božičnimi motivi našega slikarja Maksima Gasparija. Iz njih diha tisto, kar v poplavi tujega
slovenskega. Koliko j Airesu v senci 371 stoP' C" Tako vro£ih božičnih in novoletnih praznikov v Argentini že dolgo let ni bilo. ¡Na Novo leto je deževalo ter se je zrak malo ohladil.
8*^Blc>w4BinSi^
Na metalurškem inštitutu v Ljubljani so se 14. novembra sestali predstavniki treh slovenskih železarn — Jesenice, Štore in Ravne — in zastopniki izvršnega sveta. Razpravljali so b tesnejši poslovni in delovni povezavi slovenskih železarn med seboj, da bi lahko učinkoviteje nastopale na domačem in inozemskem trgu. Slovenske železarne «o pod sedanjimi komunističnimi oblastniki v razvoju zelo zaostale. L. 1939 so slovenske železarne izdelale 50% celokupnega izdelka jekla v državi, leta 1966 pa samo še 28.5%. Iz tega izhaja, da so v vsej ,črni metalurgiji slovenske železarne po zadnji'vojni najmanj napredovale- Zato so proizvodni stroški zelo visoki, osebni dohodki zaposlenega delavstva pa zelo nizki, da so pod republiškim povprečjem, česar ni nikjer na s>vetu. Izhod iz tega položaja železarne iščejo sedaj v poslovni in delovni povezavi, moderniziranju tehnologije in organizacije poslovanja teh podjetij. Tako so tudi slovenske železarne s svojimi sedanjimi težavami in zastarelimi strojnimi napravami eden od najvidnejših in zgovornejših spomenikov komunistične nesposobnosti za pravilno vodstvo gospodarskega in industrijskega življenja.
V	Ljutomeru so ustanovili pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice prvega slovenskega tabora, ki je bil v tem mestu avgusta meseca leta 1868. Za to priložnost bo izšla tudi posebna publikacija Svet med Dravo in Muro. V njej b0 sodelovalo 28 slovenskih zgodovinarjev, geografov, enografov, literarnih zgodovinarjev, pesnikov in pisateljev.
Najvišja zdravstvena inštitucija V
Sloveniji je Svet republiškega zdravstvenega centra. Na seji tega sveta dne
20.	novembra so določili šest stalnih komisij, ki bodo delale v okviru zdravstvenega centra. Govorili so tudi o sedanji razdelitvi Slovenije na 9 medobčinskih zdravstvenih centrov ter se zavzemali za oo, da bi jih skrčili na 4. Že s prvim januarjem naj bi bila ukinjena zdravstvena centra v Murski Soboti in v Ravnah ter priključena mariborskemu odn. .'oljskemu zdravstvenemu centru. V te-’ leta 1968 nameravalo ukiniti .zdravstvene centre v Novem mestu, Gorici in aa Gorenjskem.
V	Grmovljah pri škocijanu na Dol. ;so pri kopanju ; vodovoda naleteli na rimski grob.
V	Loških razgledih je v 14. številki v leposlovnem delu objavljena tragedija Ivana Mraka Ivan Grohar.
V	Skladu zdravstvenega zavarovanja
na Gorenjskem so imeli po desetih mesecih la.nskega leta izgube 320 milijonov starih dinarjev.	v
V	Murski Soboti so na konferenci zveze mladine tamošnje gimnazije in .ičiteljišča govorili o vprašanjih, ki zadevajo mladino. Nekateri govorniki so
iatrjevali, „da si mladina ne more izoblikovati pravilnege pogleda na svet“ in la „dijaki zadnjih letnikov nimajo razčiščenih pojmov o religiji“. :Se pravi, da je mladina na pravi poti, ker odklanja komunistični brezbožni materializem in njegovo materialistično ideologijo.
V	Zagorju ob Savi so ob zdravniškem pregledu šolskih otrok ugotovili, da ima 90.2% šolarjev pokvarjene zobe. Pred leti je bilo v tem kraju kar 97.8% otrok s slabimi zobmi.
V	Sloveniji so tvornice za izdelovanje telefonskih aparatov in telefonskih central. Pa še vedno pride I telefonski aparat 'komaj na vsakega 50 prebivalca in tako Slovenija 'še vedno zaostaja za svetovnim povprečjem. Razlog: pomanjkanje sredstev. Položaj v državi je pa še mnogo slabši in je Jugoslavija med zadnjimi evropskimi državami glede gostote telefonskega omrežja. Telefonska služba v Ljubljani je sicer že močno modernizirana, toda je še vedno polavtomatska. Do njene popolne avtomatizacije bo verjetno prišlo v prihodnjih štirih letih, Iko bodo v’ Ljubljani postavili še več telefonskih central ter telefonsko omrežje razširili še za 12-000 novih te-.efonskih .naročnikov. V Ljubljani trenutno čaka na telefonske priključke 10 tisoč naročnikov.
Glavni odbor Sterijinega pozorja je
sklenil, da se bod0 letošnje jugoslov. gledališke igre začele v Novem Sadu 21 maja. Na tej tradicionalni gledališki reviji bodo proslavili 50-let. smrti Iva. na Cankarja in 100-letnico Narodnega gledališča v Beogradu. Za Sterijine nagrade bodo nastopali posamezni gleda-liki ansambli s Cankarjevimi deli.
Angleška filmska ekipa Universal Pictures in ekipa Jadran film sta se preselili iz Opatije v Ptuj, kjer sta v ptujskem gradu nadaljevali snemanje filma o slavni plesalki Isidori Duncan. V filmu nastopa v njeni vlogi Vanessa Redgrave, nagrajenka na lanskem filmskem festivalu v Cannesu. Filmski ekipi sta snemanje filma nadaljevali v Zagrebu.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Vse narclčnike prosimo, da poravna-1 jo zapadlo naročnino Sv. Slovenije za leto: 1967 najkasneje do konca januarja j da upravi ne bo treba razpošiljati opozoril.
Slovensko-iargentinska odprava na južni patagonski led 1968
Malone tradicionalne so že postale raziskovalno osvajalne gorniške odprave slovenskih planincev v gorovja Patagonskega celinskega ledu. Njih po-četki segajo že v prvo polovico preteklega desetletja, ko so tedanji gorniške
Na šmarjetni gori so se 5. novembra sešli člani odbora Slovenskega društva za raziskaVanje jam. Med drugim so govorili o prihodnjem kongresu jamarjev iz Jugoslavije, ki bo v Skopju, cer u proslavi 150-letnice organiziranega raziskovanja podzemeljskega sveta v Sloveniji- Proslava te obletnice bo v Postojni.
Republiški sekretariat za delo je za
9.	november sklical v Maribor sestanek predstavnikov javne uprave in gospodarstva. Na dnevnem redu je bil razgovor o vprašanjih zaposlovanja. Govorniki so bili mnenja, da bi morali dati zasebni obrti možnost za zaposlovanje večjega števila delovnih moči. V podkrepitev teh predlogov so navajali, da je v Sloveniji 11.000 obrtnikov, ki imajo zaposlenih samo okrog 7-000 delovnih moči- Na sestanku so tudi ugotovili naraščanje honorarnega dela ter popoldanske obrti. Bili 'So mnenja, da bi z uvedbo reda na tem področju mogli zaposliti 20.000 ljudi.
Umrli so. V Ljubljani: Štefan Pre-skavec dežnikar in brusač, Slavko Korošec, prof. Srednje glasbene šole v p., Ivo Grkovič, Anton Blaznik, pleskarski mojster, Uršula Alič roj. Susman, Pal-mira Leban, Francka Fric, učit. v p., Avgusta Matič, vdova žel. revidenta, Mari Majerle roj. Iglič, Peter Modic, Oiv. ravnatelj Trg. akademije, Branka Preskar, Francka Oven, Marija Pirc roj. Kafka, Frančiška Vidergar roj. Kačar m Marijan Tratnik, strojni inženir v Novi Gorici, Ela Ferlinc roj. Kurbus, učit. osnovne šole v Rogaški Slatini, Marijana Hočevar v Kočevju, Franc Mrzlikar v Dravljah, Alojzija Klančar roj. Mazi, .upok. v Medvodah, Franc Kraškovic v Škofljici, Prane Props v Šmartnem pri Litiji, dr. Tomaž Kulovec, zdravnik v Mariboru, Janez Smo do, upok. v, Trebnjem, Jože Zorc, pos. v Godešiču, Alojz Lavrih, upravnik carinarnice na Jesenicah, Konrad Majcen v
Vojniku, Marica Škoflek, v. poštna kon-crolorka v Celju, Anton Milost v Št. Petru pri Gorici, Marija Urbančič roj. Šifrer, ravnateljica osnovne šole v Senovem, Janez Japelj v Kranju, Balbina Vole v Mariboru in Jože Fon v Lescah
A £ G 5 N T I NI
močno aktivni bariloski Slovenci z velikimi žrtvami luščili skrivnosti potov po gorah Paine. ..
• Letošnja odprava pa se vrača — kot vsa zadnja leta — na južno področje Južnega patagonskega ledu. Svojo dejavnost bo razvijala predvsem v območju gone Cerro Norte, severozahodno od Lago Argentino, že lani in predlani sta naša vztrajna plezalca Jure in Peter Skvarča obdelovala in razpoznavala to sicer muhavo zahtevno goro, ki pr-vači na svojem področju, a je v svojem veličastju vredna naporov in dolgotrajnega „dvorjenja“ osvajalcev.
Letošnji odpravi načeluje Jure Skvar-
ča, ki bo skušal v vrhunski navezi s svojim bratom Petrom osvojiti vrh te uporne gore kot nov dar slovenske gorniške tvornosti v tujini.
Ostali člani odprave so še: Janez Zakrajšeik, Mario Sisrrano, Osvaldo Tro-iani in Pablo Justo.
Odrinili so iz Buenos Airesa na božični dan z vojaškim letalom do Co-modoro Rivadavia, kjer jih je naš znani in požrtvovalni član Jože Vodnik čakal s svojim poltovornjakom, da jih prepelje čez kontinent do Calafate, odkoder vodi pot z ladjo mot-orko čez ogromno jezero na severni breg, od tam nekaj časa s konji, potlej pa kar ,,ob svojem naprej in navzgor.
Kot novost letošnje ekspedicije velja posebej omeniti, da ji topot botruje poleg Slovenskega planinskega društva (katerega člani so odpravo organizirali, jo vodijo in tvorijo vrhunsko navezo) še Club Andino Bariloche. To je tako redek kot lep primer gorniške vzajemnosti in sloge.
O dejavnosti odprave bomo še poročali.
Osebne novice
Poroka. V cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Me-jii sta stopila 30. decembra 1967 pred oltar g. Vinko Javoršek in gdč. Darin-
Vsak teden ena
MI SMO PRIŠLI, KRALJI TRIJE
Mi smo prišli, kralji trije, kralji trije, kralji trije:
Gašper, Miha, Boltežar.
Prinesli smo en ofer lep, en ofer lep, en ofer lep: miro, kadila, čisto zlato.
Mi Jezusa darujemo, darujemo, daaujemo:
Gašper, Miha Boltežar.
Prinesli srna ten ofer lep, en afer lep, en ofer lep za tega Kralja nebeškega.
ka Lunder. Mladi par je poročil ženinov bratranec g. Franc Bergant/ za priči sta pa bila ženinu njegova sestra ga. Pepca por. Koprivnikar, nevesti pa njen oče g- Jože Lunder. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo in mu želimo obilo sreče ter božjega blagoslova.
Družinska sreča. V slovenski kapeli je bil krščen na božični dan, dne 25. decembra 1967 Pavel Aleksander Brula, sin Janeza Brula in njegove žene ge-Vladimire roj. Vitrih. Otroka je krstil g. direktor msgr. Anton Orehar, za botra sta pa bila g- Vladimir Brula in ga-Anica Vitrih. Srečnim staršem naše tople čestitke!
Carapachayski Slehernik
Na predvečer svetega večera, v soboto, 23. 12. nas je dramatski odsek Slovenskega doma v Carapachayu povabil na predstavo Slehernika, nekdaj med nami najbolj igrani gledališki komad. Kjer so bile odrske prilike ugodnejše za večje nastope, so izbirali Župančičev prevod Hoffmanstalovega Slehernika, režiser Marij Trtnik, pa je izbral nadškofa dr. Jožeta Pogačnika prevod P. Thuysberta prireditve, o čemer je nekdo v podlistku Svobodne Slovenije napisal informativni članek, ki so nekateri hoteli videti v njem moje deloj pa mi je le dobro služilo, da mi zgodovine tega komada ni treba ponavljati. Vsekakor je nastop novega režiserja po dvajsetih letih bivanja v tujini nekaj izrednega, dasi je bil g. Trtnik že zaposlen pri ljubljanskem gledališču. G. Trtnik je uporabljal igralce, ki jih je prej izoblikoval režiser g. Petelin. Videli smo prejšnjega in sedanjega, režiserja v prijateljskem razgovoru, morali; srno -takoj zavreči govorice o neki režiserski tekmi. Gospod Trtnik je obiskovalcem, ki so počasi prihajali, povedal, da je iz igre izločil pojedino in nastop drugih slabih dejanj in dasi je nastopilo 11 igralcev, ni 'bilo kljub majhnemu' odru-nikoli -drenja. Razmeroma kratek čas za skušnje je vendar dovolil vsem nastopajočim nastop z idealnim besedilom, Če takoj v začetku omenjam nekaj napak, bi pri g. Janezu Žnidarju omenil nek0 govorno napako, podobno kot pri pokojnem škofu dr. Rožmanu, ki mu pa zaradi vzornega memoriranja ni škodovala. Tudi je bil Glas božji, g. Trtnika včasih malo manj razumljiv zaradi preglasne muaikei. A naravnost smo se čudili številu tehničnih pripo-
močkov, ki so tudi vsi neverjetno dobro funkcionirali po zaslugi gg. SuDnika in F. Korošca, ki zaslužita poleg g. Trtnika vse pohvalno priznanje.
G. Ivan Sušnik je igral Smrt, ki ima v Sleherniku važno vlogo. Njen okostnjak je bil pritrjen na črno podlogo in je g. Sušnik tako vzorno igral, da nikoli ni prišlo do kakšne nejasnosti. Tudi mrtvaški zvok njegove govorice je bil do podrobnosti izdelan. Glavno vlogo Slehernika je igral v velikih vlogah že večkrat preizkušeni g. Janez Tršan. Razen malenkostnih dialektnih spodrsljajev ni bilo nobenih motenj v njegovi obširni govorici in je bil deležen ob svoji legi v grob iskrenega usmiljenja gledalcev. Njegov prijatelj g. Janez Gričar je prav tako glasovno briljiral in enako bratranec g. Franceta Senovšni-ka. Povedati moramo, da so bili gg. Tršan, Gričar, Senovšnik, pa tudi žena ga. Darinka Dragan v sedanjih oblačilih, kar morda nikogar ni motilo, saj prihaja Bog sodit Slehernika, tudi tebe in mene. Pač pa so bili nekako srednjeveško oblečeni ostali igralci, poleg g. Janeza Žnidarja postavim Bogastvo g. Janeza Škulja, Krepost gdč. Rezke Klemenčič, Vera gdč. Rezke Sušnik in Po-kora gdč- Darinke Dragan. Tudi pri teh bi posebej poudarili lepo govorico in lepo slovenščino.
Carapachayski Slehernik je bil na koncu letošnje sezone režijsko, s tehničnimi pripomočki in z igranjem, predvsem govorice igralcev velik uspeh, da sm0 se mogli res čuditi, če si moremo za prihodnje leto želeti še kaj podobnega, si pač želimo in prosimo.
Marijan Marolt
Kulturni odnu
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Pri njej je izšla prva ¡knjiga novega Krajevnega leksikona Slovenije, za katerega sta prevzela uredništvo dr. Roman Savnik in prof. France Planina.
Krajevni leksikon Slovenije vsebuje opise posameznih občin, v okviru vsake občine pa 'še opis posameznih krajev po abecedni vrsti. Pri občinah so navedeni podatki o glavnih značilnostih reliefa, klime, vodovja, rastlinstva, zgodovinski pregled naselitve, seznam naselij in gibanje prebivalstva v zadnjih sto letih, pregled celotnega gospodarstva, uradov, šol in kulturnih ustanov. Pri navedbi krajev so objavljeni statistični podatki o prebivalstvu, hišah, gospodinjstvih in zanimivostih v kraju.
V prvi knjigi je objavljeno gradivo o občinah Ajdovščina, Cerknica, Idrija, -Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Koper, Kranj, Logatec, Nova Gorica, Piran, Postojna, Radovljica, Sežana, Škofja Loka, Tolmin, Tržič in Vrhnika-
A Selection of Poems je manjši izbor Župančičevih pesmi (29) delno v njegovem lastnem prevodu, delno so jih pa oskrbeli A. Lenarčič, D. Weissbord Ce-lia Williams, Kenneth Mathew in L .Zorman. Uvod je napisal prof. Janko Lavrih. Londonska, založba Adam Books v spremni besedi ugotavlja, da je pričujoči izbor Župančičevih pesmi v angleškem prevodu samo drobec pesniko-vega umetniškega ustvarjalnega dela, ki je tako značilno za majhni slovenski narod, čeprav so se Slovenci morali skozi vsa stoletja boriti za svoj življenjski
vi iz Slovenije
obstoj, so si kljub temu ustvarili tako literaturo, s katero bi se ponašal tudi vsak večji narod.
V	zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je izšla pri gornji založbi tretja knjiga Cankarjevih zbranih del. Pripravil jo je Dušan Moravec ter opremil s potrebnimi pojasnili. V njej so objavljeni trije Cankarjevi dramatski teksti: Romantične duše, Jakob Ruda in Za narodov blagor-
V	zbirki Kultura in zgodovina je izšel prevod obsežnega dela ameriških profesorjev Katharine Gilbert in Hel-mutha Kuhna Zgodovina estetike. Izvirnik je izšel leta 1939, Državna založba je objavila prevod druge popravljene izdaje iz leta 1953. Delo je prevedel Vital Klabus- Avtorja v delu v 19. poglavjih razčlenjujeta razvoj filozofskega mišljenja na področju estetike v časovnem razponu od antike do 20. stoletja-
V	tej zbirki je Viktor Smole objavil tudi prevod Zgodovine 'Čehov in Slovakov od dr. Vaclava Husa.
MLADINSKA KNJIGA
Ta založba je v seriji M.onumenta litterarum slovenicarum, v 'kateri je že ¡izšel rokopis Prešernovih Poezij, pripravila za 167-letnico Prešernovega rojstva faksimile Prešernovega Krsta pri Savici. Izšel je 2. decembra 1966. V mapo iz sivega usnja je vložen faksimile revizijskega rokopisa Krsta pri Savici, kakor je ohranjen v edinem izvodu iz leta 1836 v knjižnici 'Narodnega muzeja v Ljubljani, zatem fototipski ponatis
prve knjižne izdaje Krsta pri Savici ter natančen posnetek izvirnika iz 1. 1836-Priložena je tudi spremna beseda dr. ložeta Kastelica in Jožeta Žigona.
V	Knjižnici Sinjega galeba je pri tej založbi izšla kot 122 zvezek v prevodu Zdenke Jermanove detektivka sodobnega poljskega pisatelja Adama Bahdaja „Pozor! črna marela •
Cvetko Zagorski je za to založbo prevedel tri pripovedna dela Nobelove-ga nagrajenca Iva Andrica „Prvič v cirkusu , „Prvič in zadnjič na odru“ ter „Prvi koraki na poti v svet knjige in leposlovja“. Spremno besedo je napisal hrvatski pesnik Gustav Krklec. Vsa tri dela so ilustrirana ter so bila objavljena tudi v založbah Naša djeca in Prosvjeta.
V	zbirki Levstikov hram je znova izšel zgodovinski roman Boleslava Prusa Faraon v prevodu dr. Franceta Koblarja.
Za zbirko Globos ima Mladinska knjiga za leto 1967/68 tale knjižni - program: Janez Stanič Onkraj Kremlja. Potopis po Rusiji, Latviji, Litvi, Kareliji, Zapolarju Bakiriju, Kirgiziji, Armeniji H Tadžikistanu; Percy H. Faw. cet Strupeni .pekel. Napete zgodbe športnika in raziskovalca najodročnejših pragozdov in starodavnih mest v lužni Ameriki Janko Mlakar Iz mojega nahrbtnika, nekaj 'najlepših stvari znanega in priljubljenega slovenskega planinskega pisatelja ter potopis Ivana Bratka iz Alžira, Tunisa in Lgipta Praznik pomaranč.
V	tej založbi so izšle tudi Podiesm-ce, t. j. 25 drobnih otroških zgodb, s ka-
:erimi se pisateljica Mimi Malenšek frača v otroška leta. Prav tako prevod šestih slikanic Alaina Gree-a o gorah, gozdovih, letalih, vlakih, morju in ladjah. Prevode so oskrbeli Zoran Jerin, Darinka Petkovšek in Andrej Novak.
CANKARJEVA ZALOŽBA
napoveduje bibliografsko izdajo Integralov ¡Srečka Kosovela t. j. zbirko Kosovelovih takoimenovanih 'konstruktivističnih pesmi iz zadnjih let pesnikovega življenja. Zbral jih je član akademije prof. dr. Anton Ocvirk.
Ta založba ima, kot znano, tudi zbirko 100 novih romanov. Urejuje jo univ. prof. dr. Anton Ocvirk. Za to zbirko sta med drugim napovedana prevoda Charlesa Dickensa David Copperfield v treh knjigah in z Nobelovo nagrado odlikovani roman Borisa Pasternaka Doktor Živago. Davida Copperfielda je prevedel Župančič, prevod Pa-sternakove umetnine je pa Slovencem posredoval Janko Moder.
SLOVENSKA MATICA
Zanjo je pripravil izbor slovenske povojne lirike univ., prof. dr. Boris Paternu. Izšla je pod naslovom Slovenska lirika 1945-1965. Izdanje knjige so „podprli: Sklad SRS za pospeševanje založniške dejavnosti, sklad Borisa Kidriča rin univerze v Ljubljani.“
Pri isti založbi je izšla tudi II. knjiga Slov. književnosti, ki obsega dobo 1945-1965. študijo o dramatiki je napisal J. Koruza o literarni esejistiki in kritiki
Franc Zadravec, biografske in bibliografske podatke, kakor tudi imensko ¡kazalo za prvo in drugo knjigo sta sestavila Hermin^ Jug in Marko Kranjec. Izid obeh teh knjig je omogočil „Sklad za pospeševanje založniške dejavnosti.“
OBZORJA V MARIBORU
Pri tej založbi je izšla Zgodovina slovenske glasbe vseuč- prof. dr. Cvetka. Je to prevod njegovega dela Histoire de la Musique Slovène, ki je izšlo pri Državni založbi v času lanskega X. mednarodnega muzikološkega. kongresa v Ljubljani. Prevod je oskrbela Vida Sturmova.
ZALOŽBA V MURSKI SOBOTI
je poslala na knjižni trg najnovejši roman pisateljice Mire Mihelič Igra v vetru. Snov za roman je zajeta iz sodobnega življenja v Ljubljani.
ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE IN RAZVOJ TURIZMA NA BLEDU !
je izdal zgodovinsko delo Franca Gornika župnika na Bledu v p. pod naslovom „BRd v fevdalni dobi“. Knjiga govori o ljudstvu v tem kraju v času fevdalizma. o kmečkih uporih leta 1515 in verskih homatijah v IG. stoletju, 0 refor mah Marije Terezije in Jožefa II. o francoski in pofrancoski dobi, o zemljiški odvezi, o razvoju blejske graščine, blejske šole, župnijske cerkve ter o razvoju fužinarstva na Gorenjskem.
J.	Kr.
SLOVENCI PO SVET
AVSTRALIJA
Blagoslovitev cerkve sv. Cirila »n Metoda
Zidanje cerkvice sv. Cirila in Metoda v Melbournu kljub težavam, ki jih povzroča pomanjkanje sredstev, le napreduje. G- p. Bazilij, ki ima na skrbi postavitev cerkve, je že napovedal, da ¡bo prišel v -Baragov dom 12. julija 1968 melbournski nadškof, da bo blagoslovil slovensko cerkev. G. pater upa, da ga bodo rojaki sedaj še bolj podprli, da bo do navedenega dne cerkev že vsa zgrajena in tako urejena, da bo lahko dostojno sprejela cerkvenega nadpastir-ja.
V Baragovem letu se bo do stoletnice smrti velikega slovenskega misijonarskega škofa spominjali tudi Slovenci v Melbournu. Pred Baragovim domom bodo odkrili Baragovo soho. 'Doprsni kip škofa Barage je že gotov in tudi kamenit podstavek zanj je že postavljen. Dan proslave stoletnice bo objavljen pravočasno, da se je bo lahko udeležilo čimveč Slovencev.
Tudi v Avstraliji so se cene tiskarskim potrebščinam močno zvišale- Tem povečanim stroškom se je pridružilo še zvišrnje poštnine. Zato :So listi v Avstraliji zvišali naročnino. Njihovemu vzgledu so morale slediti tudi Misli, ki so naročnino za leto 1968 morale določiti na 3 dolarje z naslednjimi izjemami, ki veljajo za tiste, ki pošljejo v tiskovni sklad več kot en dolar, ki so pred objavo nove .naročnine plačali naročnino že za leto 1968 in za tiste, ki v resnici ne morejo plačati več kot 2
dolarja.
Z novim letom Misli vstopajo že v XVI- leto izhajanja. Želimo jim iz srca še dolgo, dolgo življenje.
V Carltonu je v ženski bolnišnici u-mrla ga. Berta Woppel, doma iz Bača-L. 1937 se je poročila v Knežaku z Jožetom Woppelom, s katerim je pred 18. leti prišla v Avstralijo. V Clifton Hillu sta si postavila lep domek. Njen pogreb je bil 1 decembra s pogrebno mašo v Clifton Hillu. Naj počiva v miru!
KANADA
Januarska številka verske revije Božja beseda, ki jo izdajajo slovenski lazaristi v Torontu, ima nov ovitek. Napravil ga je slikar Božidar Kramolc s celostransko isli-ko glave škofa Barage 3 tem hoče revija že s svojo zunanjostjo opozarjati rojake na Baragovo leto ob stoletnici njegove smrti •
Slovenci v Windsorju so v počastitev spomina škofa Fr. Barage dali svo-iemu slovenskemu šolskemu tečaju ime „Slovenski tečaj škofa Friderika Barage“. Pouk v tečaju se je začel 11. no-vembra^ obiskuje ga- pa 31 slovenskih otrok, ki so razdeljeni v dva razreda.
Slovenska mladina iz Toronta je na povabilo g- župnika Lojzeta Tomca v Hamiltonu in tamošnje Slovenske šole gotovala z glasbeno prireditvijo v farni dvorani sv. Gregorija Velikega. Koncertni spored je bil sestavljen tako. da so z njim Slovenci v Hamiltonu počastili 100-letnico kanadske neodvisnosti ter jubilej pokristjanjenja. Slovencev. Nastopilo je 112 mladih pevcev in pevk v otroškem, mladinskem in dekliškem
IJ zboru iz fare Marije Pomagaj in v ok-1 tetu slovenskih fantov pod vodstvom g. Toneta Zrneca C.M. iz Toronta; orkester. harmonikarjev je nastopil pod vodstvom g. Matije Lebarja, folklorna Skupina Nagelj z g. Cirilam Soršakom-Nastopila je tudi rajalna skupina mladenk iz Toronta. Pevske zbore je spremljala ga. Božena Noughton, posamezne točke glasbene prireditve je napovedoval in povezoval v celoto g- Vilko Če-kuta.
V župnijo Brezmadežne v New Toronto je prišla s. Antida Tavčar iz
družbe Marijinih sester čudodelne svetinje ki ima svoje središče na Dobrovi pri Ljubljani. Lahi se je njihovo delovno .področje razširilo tudi čez meje Slovenije in Jugoslavije. Štiri sestre te družbe so odšle na povabilo nemške dobrodelne ustanove Karitas v Stuttgart. Nemška Karitas jih tudi vzdržuje. Te sestre se predvsem posvečajo skrbi za bolnike. Dve sestri tega reda sta določeni tudi za žlupnijo Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu. S-Antida Tavčar je že na mestu, njej je pa v decembru sledila njena predstojnica s- Teodozija Judnič, iz Bele Krajine, ter ima v tej župniji dve nečakinji. Obe sestri bosta delovali predvsem vzgojno pri slovenski mladini in bosta oskrbovali tudi cerkev Brezmadežne, oreostali čas ¡bosta posvetili skrbi za bolnike.
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1968
izšel v začetku leta.
Kratka vsebina je ta:
V	prvem poglavju bo nadaljevanje razprave dr. Podstenarja o boju slovenske narodne manjšine v Krški škofiji na Koroškem.
V	drugem poglavju DOKUMENTI - RAZPRAVE in PRIČEVANJA so se dosedanjim sodelavcem pridružili z odličnimi razpravami novi sodelavci iz Evrope in Amerike.
Povsem novo je poglavje SLOVENSKA ŽENA DOMA INi V SVETU, v katerem sodelujejo in razpravljajo slovenske žene iz Evrope, Združenih držav Sev. Amerike, Kanade, Južne Amerike in tudi domovine.
V	poglavju SLOVENSTVU V ČAST bodo predstavljeni zopet naši izseljenci, ki se zaradi svojih posebnih sposobnosti uveljavljajo v mednarodnem svetu.
V	MLADINSKEM POGLAVJU sodelujejo akademiki s pogledi na mladinske probleme in z literaturo.
RAZGLEDI bodo, kot vsako leto, zanimivo poglavje, ker vsebuje prispevke iz vseh delov sveta, kjer prebivajo slovenski izseljenci.
V	umetniški prilogi bodo reprodukcije del, ki so jih ustvarili naši slikarji in kiparji v zadnjem letu.
Cena Zborniku še ni določena, ker ni še dokončno znan obseg knjige. Zaradi visokih stroškov za izdajo take knjige bo naklada omejena. Zato prosimo vse, ki se za to knjigo zanimajo, da se prijavijo pri stalnih zastopnikih in jo naročijo.
Prednairočniki v Argentini naj plačajo v prijavi do konca januarja 1968 na račun 1.000 pesov. Ob prevzemu pa bodo doplačali razliko do znižane pred-naročilne cene.
PRAVNA POSVETOVALNICA — za člane brezplačno. — Vodi dr. VITAL AšIČ- Vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 17 do 19. Prosimo, da se interesenti predčasno prijavijo ali osebno ali pa po telefonu.
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(Cooperativa de Crédito S. L. O. G. A-,Ltda.)
Bmé. Mitre 97
URADNE URE;
RAMOS MEJIA	T. E. 658-6574
torek, četrtek in sobota od 16—20
Meddobje
Letnik X. štev. 1-3
(Na 160 straneh je izšlo Meddobie kot 66 publikacija Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu. V devetem letniku sta številke 1-3 uredila še skupno Zorko Simčič in Ruda Jurčec, od tedaj najprej je pa edini urednik Meddobja Ruda Jurčec.
Na uvodnem mestu tega zvezka je objavljena zanimiva razprava France-ta Dolinarja „Dr. Janko Kralj v Rimu 1943—1944“, ki to močno in vodilno o-sebnost med Slovenci na Goriškem prikazuje v razpletu dogodkov v navedenih letih v Rimu. Za vsakogar, ki hoče poznati 'politično dogajanje v tistih letih v Rimu med tamošnjimi slovenskimi političnimi osebnostmi je to v resnici zanimivo branje.
Karel Mauser je prispeval 9 močnih pesmi: Pričakovanje, Mrtvi vodnjak, Jesen, Večer na Doberdobu, Pred vesoljno sodbo, Hipi pred vdanostjo, Razigranost, Ob jezeru in Kesanje; pisatelji Vinko Beličič pa sočno prozo Sončnice.
Ga. Milena šoukalova je stalna sodelavka Meddobja. Tudi v tem zvezku Meddobja ji delata čast pesnitvi Beseda in Pasaže v noč.
Umor v ¡katedrali T. S. Eliota je prikazana kot poezija in drama. Pesnik Fr. Papež najprej priobčuje zadevni esej, ki ga je 'T. S. Eliot podal kot predavanje na Harvardski univerzi no-
vembra 1950, kot uvod k prevodu Urno ra v katedrali. V štev. 1-3 Meddobjo
PO ŠPORTNEM E VETO
Jesenski del nogometnega prvenstva v Jugoslaviji je končan. Prvo mesto je zasedel sarajevski željezničar z 21 točkami, po eno manj imata Rdeča zvezda in Partizan, 17 točk ima zagrebški Dinamo, po 15 Zagreb. Rijeka, Proletaj in Vardar, slede Hajduk, ljubljanska Olimpija in Velež, s 14 točkami. Vojvodina in Maribor s 13, Radnički 12, lanski prvak Sarajevo je :na predzadnjem mestu z 11 točkami in Beograd na zadnjem z 9 točkami.
Ljubljančani niso ravno zadovoljni z uvrstitvijo. Računali so, da bodo zbrali isaj 15 točk. Da jih niso. je kriva predvsem slaba igra na domačem terenu; nepričakovani zmagi v Novem Sadu proti Vojvodini in Splitu proti Hajduku nista mogli docela izpolniti vrzeli. Maribor je ostal na domačem terenu neporažen, vendar t0 ni dovolj. Oba slovenska kluba bosta morala precej bolje zaigrati v pomladanskem delu, da ne bosta ostala resna kandidata za izpad iz prve lige.
V Karlovcu je bil v začetku decembra telovadni dvoboj mea Jugoslav!jodn Madžarsko. Jugbslo. ¡insko ekipo so sestavljali sami Slovenci; Brodnik, Ker-snič. Vratič, Kuessel, Šrot in Cerar ki so premagali Madžarsko ekipo s 550,90: 547,10. Cerar se je poškodoval že v prvem nastopu pri obveznih vajah, nastopil je le pri poljubnih vajah na konju z ročaji in zasedel prvo mesce Prvo in drugo mesta sta zasedla Brodnik in Kersnič. nato pa se je uvrstilo šest Madžarov.
Dvajsetletni ameriški srednjeprogaš Jim Ryun je bil ponovno proglašen za najboljšega športnika leta 1967. Plavalec Mark Spitz (ZDA), ki je zboljšal 8 svetovnih rekordov, j|> Zasedel drugo mesto. Smučar J. C Killy (Francija) je na tretjem mestu. V dosedanjih anketah samo trikrat niso zmagali atleti. 1947 — plavalec Jany (Francija), 1953 •*» kolesar Coippi (Italija! in 1964 plavalec Schollander. Po trikrat sta zmagala dolgoprogaš Zátopek, ČSSR (1949, 1951, 1952) in skakalec v višino Bru-mmel (SZ) 1961—-1963, po dvakrat dolgoprogaš Kuc (SZ) in sedaj Ryan, ki se v resnici piše James Ronald.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Člani društva Zedinjena Slovenija se obveščajo, da je po lani spremenjenih pravilih potekla društvena poslovna do. ba dne 31. decembra.
Upravni svet društva vabi vse člane, da za redni 0bčni zbor, !ki bo predvidoma v mesecu marcu, oddajo predloge do konca januarja, da jih bo mogoče v predpisanem roku vključiti v dnevni red.
Upravni svet Zedinjene Slovenije
OBVESTILA
Nedelja. 7. januarja 1968:
Misijonska tombola v Ateneo Don Bosco.
Ponedeljek, 8. januarja 1968:
Ob 8-30 v Slomškovem d«mu priče-cek počitniških dni za deklice in fante do 15. leta.
Sreda. 10. januarja 1968:
Na Pristavi ob 8-30 začetek počitniških dni naraščajnic in mladenk. Matere udeleženk vabljene na ¡sestanek v nedeljo. 7. t. m. po maši.
Četrtek, 11. januarja 1968:
SDO v Berazateguiju vabi pospe in dekleta na sestanek v dom zaradi organizacije kuharskega tečaja. Začetek ab 18. uri.
V	Nailem domu v San Justu ob 8-jri pričetek počitniških dni za deklice.
Nedelja. 14. januarja 1968:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 10. uri 10. redni informativni sestanek z važnim dnevnim redom.
Mladina v Berazateguiju vabi vse ,-oja.ke na celodnevni izlet v Slov. dom v Berazategui. Na sosedovem vrtu bo na razpolago bazen.
Nedelja. 21. januarja 1968:
Celodnevna prireditev na Pristavi.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Miles Star* Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
O 1 OflZ	FRANQUEO PAGADO
*** — 4- c r z	Concesión N* 5775
«c t S O c S o^2	TARIFA REDUCIDA
<	Concesión N* 3824
Registre Nacional de la Propiedad	
Intelectual No. 955.451	
Naročnina Svobodne Slovenije za leta 1967: za Argentino $ 1.900.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100— Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev sa pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Počitniško kolonijo mladenk v San
Clemente del Tuyú bodo vodile ge. Frančiška Reja, Rodojca Šuštaršič in gdč. Marica Sušnik. Odhód bo 16. januarja zvečer z omnibusom. Vzdrževalnina $ 8000.
Mlad. Referent Zed. Slovenije
Slovenska hranilnica SLOGA r- z z. o
sporoča, da bo pravna posvetovalnica v soboto dne 13. januarja 1968 od 17.—19. in naslednja dne 17. februarja 1968.
ODVETNIK I
Dr. FRANC KNAVS
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Liljan, Francia 952 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) T. E. 735 ali 516
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Slovenski prevod znamenite socialne okrožnice Pavla VI. „Populorum pro_ gressio“ (O delu za razvoj narodov) je bil izdan v Ljubljani. Te dni je prejela Dušnopastirska pisarna 150 izvodov tega prevoda. Cena izvodu je 100 pesov
Razmišljaš kaj bi dala ali dal za božično darilo prijateljici ali prijatelju.
Daruj lepo knjigo!
Med pravkar izišlitni slovenskimi knjigami je najbolj zanimiva Maroltova:
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT f	LUDVIKA KAVŠKA
Vezana $ 1200—, broširana ? T.-000—
Knjigo morete kupiti v pisarnah v Slovenski hiši. V Slomškovem domu T Ram os Mejii pri gospe Emi Blejčevi in g. Marjanu Šifrerju; v Slovenskem domu v San Martinu pri g. Pristovniku; v Carajachayu pri g. Ivanu Žnidarju in g. Jožetu Jonkeju; na Pristavi pri g. Ivanu Kopaču. V Berazateguiju pri gospe Anastaziji Cvetko, v MoTonu pri g. Ivanu Gorišku, v Castelarju pri g. Jožku Krošlju; v Našem domu v San Justo pri g. Marjanu Indiharju; v Slovenski vasi pri g. Ivanu Lužovcu.
V ZDA in Kanadi stane vezan izvod 5 USA dol., broširan izvod pa 4 USA dolarjev. V ostalih državah dolarski valuti odgovarjajoč znesek.
SDO
SFZ
!
MLADINSKE POČITNICE V BARILOCHAH
Odhod iz Buenos Airesa — 1. februarja 1968 Prijave do 7. 1. 1968 pri zveznem predsedniku SFZ
je objavljeno prvo dejanje- Napovedano Vsem. Id se zanimajo .. ^Ino^a-
je nadaljevanje.	nauk. toplo priporočamo da si nabavijo
Jošt Žabkar je za zvezek napisal fi- ! ta prevod v Dušnopastirski pisarni ali ,	„ ,	„	.	, j,. 1 pri odbornikih Družabne pravde,
lozofsko razpravo ,,0 razvom metati- ^	H____________
zike,“ vseuč. prof. dr. Tine Debeljak pa odstopil v objavo svoje temeljito predavanje „Ivana Frapkoja pesnitev ‘Ivan
Višenskij’ in naša pokoncilska sodobnost“ ob inauguraciji filozofsko humanistične fakultete Ukrajinske kat. univerze papeža sv. Klementa v Rimu na njeni podružnici v Buenos Airesu.
Ruda Jurčec je za pričujočo trojno številko Meddobja napisal obsežen Post-seriptum II z zaglavji “Bog ohrani Bog obvari” in “Interludij”.
Pod zaglavjem Knjige je Fr. Papež objavil „Gloso o Rude Jurčeca knjigi ‘Luči in sence II. del’ “, Marijan Marolt pa prikazal Slovensko slikarstvo ki ga je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani; za zaključek je prof. Martin Jevnikar dal Slovencem. temeljit prikaz ¡slovenske knjige v letu 1965.
Kot umetniške priloge so objavljene slike Goršetovih kipov v bakru Materinstvo ter Sv. Boštjana ter skulptur Franceta Ahčina Sedeča in Moški akt.
Cena zvezu je 800 pesov, 3 dolarje, 1200 lir, 12 novih frankov, 10 nemških mark in 60 šilingov.
V NAJEM ODDAM STANOVANJE
velika soba (6x4), predsoba, kuhinja in kopalnica s telefonom in centralno kurjavo. Primerno tudi za dijake. Prav tako oddam v najem udobno hišo s kopalnim bazenom v zahodnem delu mesta-
Cbacabuco 567, pritličje, Dpto. H T. E. 30-5247 in 34-5966
: POZOR. SLOVENCI	:
■ , ■
; Vsi, ki želite preživeti počitnice v J
: Miramaru imate na razpolago prav- ; * ■
• kar dokončani „residencial“ — spal- £
; niče s privatnimi kopalnicami in £ „garaž“
¡ ■
¡ Priporoča se Vam prijatelj Slovencev £
TONE SIKORA
■	S
Naslov:	:
5	■
Antonio Sikora
:	Calle 28, Na. 671	i
; ■ Miramar, prev. Bs. As.
s	:
PRISTAVSKI DAN !
v nedeljo, 21. januarja 1968, na Slovenski pristavi v Castelarju
Spored:
DOPOLDNE: ob 10 zbiranje gostov — dviganje zastav,
Blagoslovitev temeljnega kamna novega doma ob 11 sv. maša, ki jo daruje č- g. msgr. Anton Orehar Po maši pozdravni govori in skupno kosilo
POPOLDNE: ob 16 pozdrav predsednika Slovenske Pristave Kulturni del programa Prosta zabava
Slovenke, Slovenci, prijatelji Pristave prisrčno vabljeni in dobrodošli. Z Vašo udeležbo podprite naša prizadevanja za podvig Slovenskega doma na ■ Pristavi.
Društvo Slovenska Pristava, Castelar
P
P
P
P
P
P
<>
P
P
l>
Umrla 'nam je naša ljuba mama, babica in prababica, gospa
Agata Wieder trohi roj. Horjak
Pokopali so jo pri Sv. Križu v Ljubljani.
Sv. maša zadušnica bo v nedeljo, 14. januarja ob 10. škovem domu.
•Slom-
Globoko žalujoče družine: Makovec, Pipp, Jakopič
Buenos Aires, Ljubljana, Pariz