Štev. 6.                    V Iijobljani, 1. fženega cveta 1900.                Leto I.
L                 Moj  dom.
V       \J, ti prijazna hišica,                             Tam gleda ljubo sestrico,
I           vsa v cvetju in zelenju!                      kako mi je skrbljiva :              '
B           Glej, tukaj zagorela je                        zdaj krmi zlate ribice,
H-          luč mojemu življenju.                          zdaj rožicam priliva.
H          Odkar sem stopil v beii svet               Kokoške kliče zdaj na dvor
H          in vzel slovo od doma,                       in golobice bcle,
^k          moj duh kak6r na božji pot                kanarčku kletko zdaj ravna,
^H         vsak dan, vsak hip tjs roma.              zdaj poje mi veselo.
^F        Tam gleda očko skrbnega,                  In Časih sede za klavir,
^P         kako mi brez pokoja                          kitaro v roko vzame . . .
H          opravlja z resnim Ucem vsa                In duh moj sluša, sluša jo,
H          obila dela svoja.                                 in sreča ga objame.
H          Tam gleda drago mamico,                   Tam gleda duh moj vse te tri,
H          kako po srcu mlada                            kako v skrbeh so zame,
H          od prve zore v pozno noč                  kako sem zanje, Bog sam ve,
H          Ijubeče domu vlada.                            vnet od Ijubezni same.
I                                                                                        Modest