Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (0/3 °C), soboto (-4/3 °C) in nedeljo (-5/3 °C) bo delno oblačno.
Četrtek, 14. januarja 2016
številka 2 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-l ■in
=o ■u-t ifo ;o
TAKO mislim
Na obisku v vricfi Šoštanj so ■otroci skupaj z vzgojiteljicami ministrici, predstavnikom rFJminijitrstva ter lokalne skupnosti pripravili prisrčen priložnostni program.
Ministričin delovni obisk
Šoštanj, Velenje, 11. januarja - Vzgoja in izobraževanja je eno od prednostnih področij v Šaleški dolini. Primerov dobrih praks povezovanja in sodelovanja med gospodarstvom in izobraževanjem ne manjka. O tem se je lahko na delovnem obisku v občinah Velenje in Šoštanj prepričala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in
šport dr. Maja Makovec Brenčič. Takšne oblike sodelovanja želi ministrstvo spodbujati v državi v prihodnje iz vsaj dveh razlogov: zaradi učinkovitosti obstoječih primerov in dejstva, da so v novi finančni perspektivi sredstva za infrastrukturo v lokalnih skupnostih zelo omejena. Več na strani 3.	■ Tp
Izigrano poroštvo?
Preiskave o odgovornosti za zavajajočo investicijsko ceno šestega bloka naj bi bile kmalu zaključene
Mira Zakošek
Lani avgusta je Računsko sodišče predstavilo revizijsko poročilo o učinkovitosti obvladovanja denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v šesti blok. Predsednik sodišča Tomaž Vesel je takrat dejal, da HSE pri tem ni bil učinkovit, saj je bila po njihovem mnenju že predračunska vrednost določena v nerealni višini, kršili so se tudi pogoji iz poroštvenega zakona. Prav tako so ocenili, da Slovenski državni holding (SDH) ni opravil zadostnega nadzora te investicije. Od HSE in SDH so zahtevali odzivno poročilo, ki je bilo zadovoljivo. Vesel pa pripominja, da si bo mogoče bolj jasno sliko postaviti, ko bodo tudi v Premogovniku Velenje opravili revizijo okoliščin pri določanju cen premoga.
»Vsi izkazani popravljalni ukre-
pi so bili ocenjeni kot zadovoljivi,« so sporočili iz HSE, kar vidijo kot potrditev, da so njihove strateške usmeritve pravilne in se bodo njihovega izvajanja lotili še bolj odločno.
Računsko sodišče je pregledalo tudi Zakon o državnem poroštvu za šesti blok, ki ga je leta 2012 sprejel državni zbor. Ta vsebuje določilo, da investicijska vrednost ne sme preseči 1,3 milijone evrov. Ocenili so, da gre za več zavestnih zavajanj in da je moralo biti vodilnim tako v TEŠ kot HSE že leta 2011 znano, da to ne bo mogoče.
Zato so zahtevali preučitev odškodninske odgovornosti vodstva in nadzornikov tako HSE kot Termoelektrarne Šoštanj. Preiskave naj bi bile zaključene v kratkem, takrat pa se bodo odločili tudi za morebitne odškodninske tožbe.	a
Gorenje v Teheranu
Teheran, 11. januarja - V Teheranu se je te dni mudila delegacija ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter številnih gospodarstvenikov pod vodstvom ministra Zdravka Počivalška. Podpisani so bili številni dogovori, ki vodijo k cilju, da bi državi v prihodnjih letih dosegli 100 milijonov evrov trgovinske menjave, kar je vsaj petkrat več kot doslej. Med tistimi, ki z Iranom uspešno delajo, je Gorenje, ki ima tam prav tako velike načrte. Ravno v tem času so v glavnem mestu odprli svoj prestižni prodajno-razstavni salon.	a
Mramorjevo priznanje
Tatjana Podgoršek
Te dni veliko poslušamo o aferi Mramor in Makovec Brenčiče-va, za katera so nekateri mnenja, da ne moreta več verodostojno opravljati svoje funkcije, zaradi izplačil dodatkov za pripravljenost na fakulteti, drugi pa menijo drugače. Tudi meni se zdi to izplačevanje povsem neprimerno, a se mi vse skupaj ob tem zdi strašno po Slovensko. Zakaj? Zato ker, če odstope zahtevamo od enih, je prav, da to zahtevamo tudi od drugih, ki so si na takšen način povečevali svoj mesečni zaslužek. Tale zgodba z našim ministrom Mramorjem mi je zanimiva tudi zato, ker dokazuje, da so v tej državi eni pač naši drugi pa ne, in tisti bodo od nasprotnikov vedno deležni kritik, pa tudi, če opravijo kakšno dobro delo.
Revija The Banker iz skupine Financial Times je slovenskega ministra za finance Dušana Mramorja izbrala za evropskega finančnega ministra leta 2016. Naziv mu je podelila za njegov prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije in stabilizaciji bančnega sistema, za njegove uspehe pri nadaljevanju privatizacije in pri implementaciji celovitega programa reform ter aktivnosti v sme-ripostopne javnofinančne konsolidacije Slovenije. Namesto da bi bili mednarodnega priznanja veseli, so mnenja krenila v drugo smer. Eni čestitajo, veliko je takih, ki grajajo. Tipično slovensko. Čeprav so na ministrstvu za finance ob tem zapisali, da je Mra-mor zelo počaščen in vesel mednarodnega priznanja Sloveniji, bi brez zglednega sodelovanja vlade, državnega zbora, Banke Slovenije tega ne mogli doseči. Iz tega sledi, da si priznanja ne prisvaja. Je merila za izbor morda napisal sam Mramor, je pri kom zlobiral za priznanje ali so pri reviji spregledali, kdo si ga resnično zasluži, se sprašujem ob številnih negativnih mnenjih. Pri tem mi bolj v ospredje sili razmišljanje o tem, da je bila znova »na delu«fovšija. Če bi revija priznanje namenila vladi, Mramorje-vim predhodnikom sem prepričana, da bi imeli znova pripombe, pomisleke. Ker ti v naši družbi obstajajo povsod, razen morda pri dosežkih športnikov. Pa še pri tem bi se našel kdo, ki bi imel razlago, čemu vse pripisati zasluge za to, da je - na primer Peter Prevc nosilec zlatega orla.
Hudo je, ker vse bolj hodimo drug mimo drugega, se ne poskušamo razumeti niti poslušati, ampak postajamo ujetniki lastnih prepričanj, ki prepogosto nimajo niti realne osnove. Vse bolj postajamo površni, poenostavljeni, negativni... kot splet, na katerem preživljamo vedno več časa, kot resničnostni šovi, ki nam kažejo, da je življenje lahko še bolj primitivno od naše vsakdanjosti. Kako znamo tudi zaradi tega sprejeti dobre zgodbe, nam dokazujejo primeri iz prakse. Ni dolgo tega, ko sem želela pisati o dosežkih podjetja s kar nekaj zaposlenimi in več kot 20-letno tradicijo na področju tehnoloških rešitev, ki svoje izdelke trži tudi na zahtevnih mednarodnih trgih, a mi je njegov direktor prijazno povedal: v naši viziji ni nastopanje v javnosti. Kajti če se hvališ, to nekateri težko prenesejo in ti - če drugega ne - pošljejo »na glavo« inšpektorje, če pa kaj pokritiziraš, so pa odzivi ... Še zdaleč se mi ni to zgodilo prvič in bojim se, da bo takih primerov v prihodnje glede na stanje duha v naši družbi še več. Kaj poreči ob tem? Najbolje, če uporabim besede šmarškega župana: bodite uspešni in privoščite uspeh tudi drugim!
Velenjska promenada med top turističnimi destinacijami
Velenje, 12. januar - Spletni portal LandArchs www.landarch. com, na katerem spremljajo novice in trende krajinske arhitekture, je objavil seznam desetih turistično najbolj zanimivih točk krajinske arhitekture v Evropi. Velenje oziroma velenjska promenada je na odličnem tretjem mestu top destinacij.
a

Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

14. januarja 2016

LOKALNE novice
Kaj zanima velenjske svetnike?
Obravnavajo prispele vloge
Velenje - Čeprav ima Mestna občina na voljo okoli 60 stanovanj, jih ne more razdeliti, dokler ne zaključijo vseh postopkov javnega razpisa, na katerega je prispelo več kot 300 vlog. Po besedah župana Bojana Kontiča strokovni delavci trenutno opravljajo in preverjajo vse z zakonske zahteve. »Vsekakor bomo pohiteli, da bodo vsi postopki, ki pa morajo biti seveda pregledni, opravljeni pravočasno. Seveda se tudi nam zdi škoda, da so stanovanja prazna, ljudje pa nestrpno čakajo nanje. Alenka Rednjak z Urada za razvoj in investicije, pod okrilje katerega sodi tudi stanovanjsko področje, je povedala, da že na terenu začenjajo preverjanja stanovanjskih stanj prosilcev in da naj bi prednostne liste pripravili že februarja. Nato pa preteče spet precej časa, ker nekateri odločb ne dvignejo, upoštevati pa je treba zakonsko določene roke morebitnih pritožb. Tako lahko tisti, ki bodo dobili prošnje ugodno razrešene, računajo na stanovanja šele nekje v maju.
a mz
Gorenje in Rotary varni hiši zamrzovalno omaro
Velenje - Rotary klub Velenje že 10 let stoji ob strani Varni hiši Velenje, ki je tik pred novim letom izrazila nujno potrebo po novi zamrzovalni omari. Rotary klub Velenje je navezal stik z velenjskim Gorenjem, ki je Varni hiši podarilo čisto novo za-
mrzovalno omaro. Na sliki ob predaji: predsednik Rotary kluba Robert Goter, svetovalka Varne hiše Urša Polko, predstavnik Gorenja Andrej Pirmanšek in član Rotary kluba Matej Jenko.
Končno uporabni dovoljenji
Šmartno ob Paki - Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki in tamkajšnji vrtec Sonček sta pred iztekom lanskega leta končno pridobila uporabni dovoljenji.
Na občinski upravi so povedali, da nedokončani postopki izgradnje objektov ter pridobitve ustreznih dovoljenj segajo še v čas nekdanje enovite občine Velenje. Zaradi časovne odmaknjenosti ter nedelovanja takrat delujočih organov (nadzor, izvajalec, projektanti) se je izkazal projekt pridobivanja dokumentacije tako časovno kot tudi finančno za zelo obsežen. Vsem oviram navkljub je ekipa, sestavljena iz projektantov ter sodelavcev občinske uprave ter Upravne enote Velenje, pridobila vso dokumentacijo za vrtec Sonček in prizidek k osnovni šoli. Lokalno skupnost so aktivnosti stale blizu 30 tisoč evrov.
a Tp
Kanalizacija Rečica ob Paki
Šmartno ob Paki - Po naročilu Občin Šmartno ob Paki in Braslovče je Komunalno podjetje Velenje izdelalo projekt za izgradnjo kanalizacije na območju Rečice ob Paki ter Letuša med desnim bregom reke Pake ter levim bregom reke Savinje.
Zaradi prepletenosti hiš na tem območju sta se obe občini že leta 2009 odločili za skupen pristop pri ureditvi javne fekalne kanalizacije. Po preučitvi vseh prednosti in slabosti izdelanih variant se bodo na čistilno napravo v Podgori priključila gospodinjstva na celotnem obravnavanem območju, razen na desnem bregu Letuša, kjer bodo možnosti še preučili.
Celotno omrežje fekalnih vodov in priključkov bo izvedeno po sistemu vakuumskega pretoka, kar bo za občino Šmartno ob Paki novost, kajti do sedaj so vsi vodi zgrajeni po gravitacijskem principu odtoka fekalij. Lokacija za vakuumsko postajo, ki bo stala na desnem bregu reke Pake, še ni dokončno določena, zanjo pa bo potreben poseben projekt. Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za cevovode za odpadne vode so vložili na Upravno enoto Velenje pred iztekom leta 2015.
atp
Razbrazdane površine niso nepravilnost
Mag. AlbinVrabič (SDS) je, kot
je dejal, z veseljem opazil, da so bile popravljene nepravilnosti na promenadi ob Cankarjevi 2 v Velenju, na kar so večkrat opozorili. Zanimalo pa ga je, kdaj bodo popravljene še vse ostale razbrazdane površine. V kabinetu župana so mu ponovno pojasnili, da razbrazdane površine niso nepravilnost. Pri Cankarjevi 2 so jih uredili zaradi pritiska stanovalcev, ostale površine pa bodo ostale do izteka pogodbenih določil v sedanjem stanju.
Dodaten prehod za pešce pri bazenu ni možen
Toneta De Costo (SDS) je zanimalo, kako daleč so aktivnosti za ureditev varnega prehoda v smeri Gorica. Po njegovem bi ga bilo smiselno postaviti tam, kjer se na cesto priključi pešpot proti Gorici. Na Uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da morajo biti prehodi za pešce med seboj oddaljeni najmanj 100 metrov. Glede na to, da sta že sedaj na cesti dva prehoda na razdalji manj kot 100 metrov, bi po nji-
hovem mnenju z novim varnost na tej cesti za pešce poslabšali. Pešci, ki pridejo z Gorice, lqhko gredo čez cesto pri bazenu ali pa v križišču pri avtobusni postaji.
Kolesarske steze v fazi idej
Toneta De Costo (SDS) je tudi zanimalo, kako je z ureditvijo evropskih peš in kolesarskih poti od Mislinje proti Velenju in naprej proti Zgornji Savinjski dolini. V Uradu za urejanje prostora pojasnjujejo, da so pridobili za kolesarsko stezo od Mislinje do Velenja idejni projekt, ki je tudi že recenziran. Izvedba pa je odvisna od državnih sredstev. Za nadaljevanje kolesarske poti proti Zgornji Savinjski dolini pa pripravljajo idejni projekt, ki naj bi bil končan do konca leta.
Kako je z vlečnico na Velenjskem jezeru?
Mihael Letonje (SLS) meni, da bi bilo potrebno pohiteti s postavitvijo vlečnic na Velenjskem jezeru. V Uradu za razvoj in investicije pojasnjujejo, da je kar nekaj zainteresiranih že pri-
šlo predstavit projekt postavitve, eden med njimi je tudi že podal zahtevo za pridobitev najprimernejše lokacije, kar bo pripravil PV Invest. Na občini pravijo, da bodo pri izvedbi pomagali, sami pa tega ne bodo investirali.
PUP in Komunala se obveščata
Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je predlagal, da se Komunalno podjetje Velenje in PUP dogovorita, katera dela načrtujeta na cestah. V Uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da to prakso o skupnem dogovoru že dosledno uresničujejo.
S PC Standard do poslovno intenzivnejšega gospodarstva
Mitja Jenko (samostojni svetnik) je čestital ob odprtju Podjetniškega centra, ob tem pa predlagal, da pogreša industrijske in proizvodne prostore. V Uradu za investicije so mu pojasnili, da je Mestna občina že leta 2011 z izvedbo projekta Poslovna cona Rudarski dom industrijske in
proizvodne prostore na površini 2.300 kvadratnih metrov, zagotovila. Osnovni namen Podjetniškega centra Standard pa je vzpostavitev spodbudnega podjetniškega okolja, ki bo na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter prestrukturiranje gospodarstva v dohodkovno intenzivnejše.
Doslej desetina malih čistilnih naprav
Andreja Kuzmana (NSi) je zanimalo, koliko občanov se je že pri-klopilo na male čistile naprave. Pohvalil je, da občina to subvencionira, in predlagal, da bi občina tistim občanom, ki tudi subvencioniranega zneska ne zmorejo, pomagala s kreditom. Na Uradu za Komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da je bilo registriranih 108 malih čistilnih naprav, kar je desetina predvidenih. Mestna občina je sprejela pravilnik o subvencioniranju - torej dodelitvi nepovratnih sredstev, med tem ko imajo občani kredite možnost pridobiti pri EKO skladu.
Savinjsko-šaleška naveza
In kupci naj bi postali solastniki trgovca
Peter, Karl in vmes - Potrošniška zadruga Tuš - Pivo iz fontane, vino v Savo - Je pomagala metla?
Kar pestri dnevi so zaznamovali zadnje dni. Med imeni sta vsekakor prednjačila Peter in Karl; prvi po dobrem, drugi po malo manj. Naš smučarski skakalec je postavil pokonci skoraj vso Slovenijo, naše himne pa nismo še menda nikoli slišali zapeti tako iz srca -in to na tujem. Kako dobro bi bilo, če bi kak politik znal tako prepričati ljudi. Ampak za to je potrebnega veliko marljivega dela. O tem, da slabo dela, pa so zadnje dni prepričevali (predvsem) predstavniki SDS in Nove Slovenije. Mislili pa so seveda na našega »večnega« zunanjega ministra Karla. Ta je mnogim res trn v peti, pa vendar vse kaže, da bo preživel tudi sedanjo interpelacijo. Pozornost je veljala tudi nekaterim univerzitetnim ustanovam, na katerih so se šli posebne vrste pripravljenost. Dobro plačano. In v mrežo sta bila vpletena tudi dva ministra oziroma ministrica in minister. Tudi njima se kaj hujšega menda ne bo zgodilo. Vrnila bosta - kot drugi vpleteni - nekaj fičnikov, pa mirna Slovenija. O morali pa nič. Pisali smo že o ideji, da bi trgovsko družbo Tuš, ki je v resnih težavah, rešili po zadružniško. Da mislijo resno, kaže analiza o upravičenosti takega projekta, ki so jo pripravili na Počivalškovem ministrstvu. Da se ne bi ponovila zgodba z Mercatorjem, ko so tudi razmišljali o tem, vendar premalo resno in prepočasi, pa je prej pristal v hrvaških rokah. Morda pa je kdo imel pri tem tudi figo v žepu. S potrošniško zadrugo naj ne bi reševali (le) Tuša, tudi verigo kmetijskih pridelovalcev in predelovalcev ter drugih. Mnogi se namreč bojijo, da bodo pri tujih trgovcih izviseli, čeprav zadnji čas ti kar tekmujejo, kdo da je bolj »slovenski«. V to zadrugo bi se lahko vključili tudi kupci in tako dobili svojega trgovca. Med velikimi zagovorniki Tuševe potrošniške zadruge je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik iz Slovenskih Konjic. Kot zanimivost naj spomnim, da je Mirko Tuš prvo trgovino odprl prav v Slovenskih Konjicah.
Ne vem, če so v Slovenskih Konjicah (še) ponosni, da so rojstni kraj tega trgovca, je pa res, da naj bi bili mnogi Žalčaniponosni na posebno fontano, ki naj bi že letos stala v parku sredi mesta. Ne gre za navadno fontano, ampak, kot se za kraj hmeljarstva in pivovar-
stva spodobi, fontano piv. Vsem pa to le ni všeč in ima pobuda še vedno nekaj nasprotnikov. Nekateri seveda pravijo, da je v ta projekt »trčila«tudi politika. A ker naj bi mu bilo denarno naklonjenih veliko gospodarstvenikov, bodo ta novi turistični produkt, kot rečemo temu lepo po .slovensko, skoraj zagotovo dobili. In s pivom iz te posebne fontane naj bi nazdravili še letošnje poletje. Nekaterim v naši regiji je zdaj žal, da jih je zapustila občina Bistrica ob Sotli. Sicer bi se lahko ponašali, da imamo (spet) vinsko kraljico. Nedavno je v Radencih kmetijski minister Dejan Židan ob pomoči prvega moža Pomurskega sejma za novo vinsko kraljico okronal Bistričanko Saro Stadler. Kot se za vinsko kraljico spodobi, izhaja iz znane vinogradniške družine, sicer pa je študentka agronomije. V bližnjih Radečah pa so opravili posebno dejanje z žlahtno penino. Tradicionalni potop žlahtne penine v Savo. Tam bo na posebnem zorenju, vendar le, dokler voda ne bo pretopla.
V Celju pa naj bi letos končno le »pometli« Muzejski trg. Zaradi sramotne ureditve tega trga je Mestni občini turistično in kulturno društvo že pred letoma podelilo sramotilno metlo. Ne vem, če jih je to spodbudilo, da so začeli za ureditev tega trga malo bolj migati. V proračunu, ki ga sicer Celjani še niso sprejeli, naj bi zagotovili denar tudi za odpravo te sramote. Letos naj bi (končno) zgradili tudi novo telovadnico pri Prvi osnovni šoli. Zgradili naj bi jo že lani, pa so začetek premaknila arheološka raziskovanja. Tudi v Slovenskih Konjicah izvajajo »dvoletno« naložbo. Lani so v glavnem komunalno povsem uredili novo obrtno cono, tako da lahko interesenti za poslovne objekte že začnejo pridobivati vse potrebno za začetek gradnje. V konjiški občini so se na začetku bali, da zanimanja ne bo dovolj, pa se je izkazalo drugače.
Pa še to: Skupaj bomo močnejši! To znano geslo ponavljajo tako v zreško-mariborski firmi SwatyComet kot v ameriški Weiler. Ameriška, ki je kupila slovensko, ima manj zaposlenih; a očitno več denarja.
a k
amz
a
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 14,	1. 2016, barve: CM K, stran 3
AKTUALNO	3
v ponovno
14. januarja 2016	"^AS	7
Trasa Šentrupert-Velenje razpravo
Na lansko razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta gradnje hitre ceste od Velenja do Šentruperta je bilo več kot 300 pripomb - Dopolnjena trasa je krajša in cenejša
Mira Zakošek, Tatjana Podgoršek
Hitra cesta od Koroške do avtoceste bi morala biti že zdavnaj zgrajena, a žal še na velikem delu niti ni umeščena v prostor. To velja tudi za odsek od Velenja do avtoceste. A smo zdaj lahko veseli, da so se aktivnosti vendarle pospešile. Marca lani je vlada sprejela sklep, da se aktivnosti nadaljujejo na trasi, ki jo strokovno imenujejo varianta F2-2. Gre pa za navezavo od Velenja do Šentruperta.
Osnutek državnega prostorskega načrta za to traso je bil lani poleti javno razgrnjen, nanj pa je bilo podanih ogromno, kar več kot 300 pripomb. Vse je bilo treba pregledati, se do njih opre-
deliti, nanje odgovoriti in jih po možnosti upoštevati. In veliko so jih. Te so zdaj zbrali v optimizirani varianti, ki se kar precej razlikuje od prejšnje. V celoti jih bodo »obdelali« do poletja, ko naj bi to dopolnjeno varianto ponovno posredovali v javno razpravo.
Kaj pravijo v Velenju?
Velenjski župan Bojan Kontič je bil po delovnem sestanku, ki so ga imeli prejšnji teden s predstavniki ministrstva za okolje in Darsa, zadovoljen. »Nova trasa« bo prizadela manj kmetijskih površin, z njo so dosegli, da bo tudi manj delitev posameznih parcel, bo tudi krajša, na avtocesto pa naj bi se navezala nekaj sto metrov od Braslovč bližje proti
Ljubljani. Zato bo tudi cenejša.
Na velenjskem območju bo največja sprememba v bližini pokopališča, pomikajo jo bolj vzhodno, tako da bo potekala od 10 do 15 metrov mimo pokopališča. S tem so se izognili bližnjemu hribu in globokemu vkopu, ki bi ga morali sicer zgraditi. Ni jim pa uspelo v ta v projekt vključili protihrupnih ograj na Partizanski cesti, kar so želeli krajani. Sicer pa bo nova cesta prečkala Partizansko - tako kot je bilo predvideno že prvotno - v bližini gostišča Hartl.
Za občino Šmartno ob Paki nadaljnji postopki niso obetavni
Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, je po sestanku
povedal: »Pisna stališča do pripomb in predlogov, podanih v času lanske javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka na avtocesto A1 Šentilj-Koper pri Šentrupertu do priključka Velenje jug, in usmeritve, s katerimi so nas seznanili predstavniki mi-
nistrstva za infrastrukturo, za občino Šmartno ob Paki niso ugodna. Po prvih ocenah lahko ugotovimo, da večina naših pripomb ni bila upoštevana, v celoti pa so bile zavrnjene tudi vse naše pripombe in predlogi, ki se nanašajo
na umestitev ceste zunaj trase F2-2. Prav obetavni niso predstavljeni nadaljnji postopki v procesu umeščanja trase ceste v prostor in aktivnosti, ki potekajo na ministrstvih v zvezi z optimiziranjem trase in upoštevanjem predlogov ter pripomb z javne razgrnitve. Glede na posredovano si bomo v občini še naprej prizadevali zaščititi interese lokalne skupnosti ter občank in občanov, ki jih predvideni posegi kakorkoli prizadenejo.«
Kako pa proti Koroški?
Za cesto na odseku Velenje jug-Slovenj Gradec jug je bilo junija lani že izdano okoljevar-stveno soglasje, letos pa se postopki nadaljujejo. Na Darsu tudi za aktivnosti na tem odseku
navajajo, da je za nadaljnje postopke bistven sprejem operativnega programa, ki ga pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo, in nato sprejem novega poroštvenega zakona, ki bo Darsu omogočil ugodnejše zagotavljanje finančnih virov za izvedbo projektov. Šele na to bodo znani ostali roki. Postopki za zadnja dva odseka severnega dela tretje razvojne osi, to je odseka Slovenj Gra-dec-Dravograd in Dravograd-Holmec, že dlje časa mirujejo. Zato so se Korošci, naveličani čakanja na državo, odločili sami umestiti cesto v prostor na teh dveh odsekih.
O točnih rokih, kdaj bi vendarle dela tudi stekla, je v tem času težko govoriti, a če bo šlo vse po načrtih, bi traso od Šentruper-ta do Velenja lahko začeli delati leta 2019. Tako je zagotovil tudi predsednik vlade Miro Cerar na lanskem obisku na Koroškem.
■
> Cesta bo prečkala Partizansko v Velenju - tako kot je bilo predvideno že prvotno - v bližini gostišča Hartl.
Mnogo primerov dobrih praks
Delovni obisk ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič v občinah Velenje in Šoštanj
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, Velenje, 11. januarja
- Na povabilo Lokalnega odbora Stranke modernega centra (SMC) Šaleška dolina se je na delovnem obisku v občinah Šoštanj in Velenju mudila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič z ekipo, v kateri sta bila še po-
>V občini Šoštanj iščejo pomoč pri sanaciji objektov, v velenjski pričakujejo več razumevanja za možnosti izobraževanja na področju visokega šolstva
slanca v državnem zboru Saša Tabakovic (SMC) in Jan Škober-
ne (SD) ter velenjska podžupa-nja Breda Kolar. Ministrica je ob obisku zagotovo spoznala, da je Šaleška dolina spodbudno okolje v povezovanju in sodelovanju izobraževanja ter gospodarstva.
Vrtec - zgleden primer
javno-zasebnega
partnerstva
Delovni obisk je začela z ogledom vrtca v Šoštanju in zanj dejala, da sodi med primere dobre prakse javno-zasebnega partnerstva in tvornega sodelovanja z lokalno skupnostjo. In to je nekaj, kar poskušajo spodbujati v Sloveniji v prihodnje. Toliko bolj, ker so učinki sodelovanja vseh udeleženih v takih projektih uspešni in ker v novi finanč-
ni perspektivi za infrastrukturo v lokalnih skupnostih ni na voljo veliko denarja. Predsednik uprave družbe Esotech, ki je zgradila šoštanjski vrtec (in ki bo 15 let skrbela za njegovo investicijsko vzdrževanje, Občina Šoštanj pa ji plačuje za ta čas najemnino, nato pa bo postala lastnica vrtca), je med drugim dejal, da jim ta projekt odpira vrata pri in izgradnji inženiring objektov ter projektov, javno-zasebno partnerstvo pa je pomembna referenca pri sklepanju koncesij. Šo-štanjski župan Darko Menih je
gostji ob tej priložnosti predstavil zgodovino šolstva v lokalni skupnosti, ministrico pa prosil tudi za pomoč pri iskanju virov financiranja za potrebe, ki jih imajo pri vzdrževanju osnovnošolskih objektov ter pri izgradnji blizu 1,5 milijona evrov vrednega prizidka za potrebe šoštanjskega
oddelka glasbene šole.
Več razumevanja za dodatne možnosti izobraževanja
V Velenju, kjer je ministrica nadaljevala obisk, se je najprej sešla na pogovorih z vodstvom Mestne občine Velenje. Velenjski župan Bojan Kontič ji je med drugim povedal, da so v lokalni skupnosti ponosni, ker ne poznajo ločnic med osnovnošolskim, srednješolskim in višješolskim izobraževanjem. V okolju se zgodbe v izobraževanju pre-
pletajo, institucije med sabo dobro sodelujejo, rezultatov takšnega tvornega sodelovanja je več, o čemer pričajo primeri dobrih praks. Med drugim je izpostavil Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) Šolskega centra Velenje, kjer na sodobni opremi poteka praktično izobraževanje
dijakov, študentov in tudi odraslih. Tako kot MIC je primer dobre prakse tudi Visoka šola za varstvo okolja. Koordinator za področje visokošolskega izobraževanja v Mestni občini Velenje dr. Franc Žerdin pa je izpostavil prizadevanja v zvezi z akademijo za glasbo, za katero si v tukajšnjem okolju prizadevajo že blizu dve desetletji, ter z ustanovitvijo visokošolskega zavoda za področje politehnike. Po zagotovilih ministrice pripravljajo na področju visokošolskega izobraževanja v naslednjih mesecih kar
Ministrica med ogledom MIC-a
nekaj sprememb, ki naj bi imele pozitivne učinke.
Ministrica Maja Makovec Brenčič je delovni obisk sklenila z ogledom Podjetniškega inkubatorja Standard, MIC-a ter velenjske glasbene šole.
■
Sistemska rešitev spodbude
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki vsako leto nameni skromno vsoto denarja za spodbujanje in razvoj malega gospodarstva. Za pripravo predloga razporeditve tega je bila najprej zadolžena komisija za razvoj malega gospodarstva in podjetništva. Že takoj na začetku delovanja so njeni člani izrazili željo po sistemskem pristopu, kajti tudi relativno malo sredstev je treba razporediti transpa-rentno in učinkovito.
Za ta namen so na občinski upravi pripravili pravilnik o spodbujanju razvoja malega gospodarstva - podjetništva - v lokalni skupnosti, ga zaradi upoštevanja evropskih meril o možnostih financiranja gospodarstva poslali v presojo ustreznim državnim organom, na lanski zadnji seji občinskega sveta pa so ga tamkajšnji svetniki tudi potrdili.
Po pravilniku lahko obrtniki in podjetniki v občini kandidirajo za spodbujanje usposabljanja in izobraževanja, za začetne naložbe in vlaganja v razširjanje dejavnosti ali razvoj, odpiranje novih delovnih mest in socialno podjetništvo. Razpis za spodbujanje malega gospodarstva oz. podjetništva bo občina objavila v naslednjih mesecih.
■ tp
©
MESTNA OBČINA
VELENJE Sporočilo za javnost
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 15. januarja 2016, objavljen
Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis bo trajal od 15. januarja 2016 do 15. februarja 2016.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (za občane/javne objave in razpisi).
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 4
14. januarja 2016
4	GOSPODARSTVO
Lani Premogovnik ni uresničil zastavljenih načrtov
Delovni pogoji so bili celo leto zahtevni, saj so jih slabšali stebrni udari - Niti proizvodnega niti kaloričnega plana niso dosegli, sredstva za plače pa presegli - Znova pred zahtevnim planom
Mira Zakošek
Premogovnik Velenje lani ni uresničil načrta proizvodnje v višini 3,5 milijona ton. Tako so med letom tudi predvidevali, saj so se srečevali z velikimi odko-pnimi težavami. Zaradi tega so bili prisiljeni predčasno zaključiti odkop CD 1, odkop E 80 so začeli s trimesečno zakasnitvijo, nekoliko pa so zamujali tudi z načrtovanim začetkom odkopa-vanja na odkopih E in B na koti -80. Večji del leta so imeli slabo odkopno fronto, aprila so se soočili tudi z močnim stebrnim udarom v odvozni progi odkopa 65 D.
Dosežena proizvodnja v letu 2015 je tako znašala 3.167.580 ton, povprečna kurilna vrednost pa je dosegala 11,467 GJ/tono. To seveda pomeni, da je tudi dosežena proizvodnja v energiji pod planom (čeprav so še tik pred koncem leta upali in tudi načrtovali, da jo bodo dosegli). Znašala je 36.322.640 GJ oziroma 36.322 TJ. Za letnim načrtom so zaostali za 355 TJ oziroma nekaj manj kot 300.000 ton.
Da bi dosegli energijski plan, so nameravali delati vse delovni-ke do konca leta, a se je vodstvo Premogovnika potem odločilo
drugače. Ker je bilo pred prazniki na deponiji dovolj premoga (257 tisoč ton), na bloku šest Termoelektrarne Šoštanj pa so izvajali remontna dela, znano pa je tudi že bilo, da po novem letu blok 4 ne bo obratoval, ker še nima okoljskega dovoljenja, so načrtovane delovnike preklicali. Še posebej, ker so že do takrat strošek dela zaradi po-
večanega obsega dela, ki so ga zahtevale prej omenjene odko-pne težave, presegli. Lani so na novo izdelali 4824,5 metra jamskih prog, pretesarili pa so jih 1741,1 metra.
In s kakšnimi plani so vstopili v letošnje leto?
Znova jih čaka zahteven delovni načrt, izdelati in popravi-
ti pa bodo morali tudi kar 6300 metrov novih jamskih prog, na 1200 metrih pa načrtujejo pre-tesarbe. Na tem področju so v zadnjem obdobju precej za planom, saj so se morali zaradi številnih stebelnih udarov in težkih razmer v jami ukvarjati predvsem s tem.
Nakopati nameravajo 3,3 milijona ton premoga, kar pri
predvideni kalorični vrednosti 11,26 GJ na tono znaša 37.466 TJ energije. Dnevna proizvodnja naj bi v prvih treh mesecih znašala 15.000 ton, kar pomeni, da bi do konca marca nakopali skoraj milijon ton premoga. Takrat naj bi odkop 80 E končal proizvodnjo, kar bo od-kopne pogoje precej poslabšalo. Julija bo Premogovnik vključil nov odkop 80 D. Za doseganje letnega delovnega načrta se bo novembra odkopoma CD 2 in 80 D pridružil še odkop 80 C, ki bo dajal glavnino proizvodnje v prihodnjem letu.
Letos pozitivna ničla?
Ob vseh teh zahtevnih delovnih načrtih bodo nadaljevali program poslovnega in finančnega prestrukturiranja in odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Lani so ustvarili za okoli 15 milijonov izgube (ta je bila tudi predvidena). Letošnje leto pa po besedah predsednika uprave mag. Ludvika Goloba napovedujejo uravnoteženo poslovanje, prihodnje leto pa naj bi že izkazali dobiček.
■
Preiskovalna komisija bo zaslišala direktorje TEŠ
Ljubljana - Preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naložbi v TEŠ 6 bo še ta mesec začela zasliševati v zvezi z večanjem moči šestega bloka in ceno investicije, potem ko je končala zaslišanja v zvezi s premogom, ki ga kurijo v Šoštanju. Komisija bo zaslišala tudi direktorje Termoelektrarne Šoštanj.
Trenutno obratuje
samo šestica
Šoštanj - Vlada je konec leta sprejela uredbo o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav. Ta prinaša nove, strožje mejne vrednosti emisij. Sprejela je tudi prehodni nacionalni načrt za velike kurilne naprave in tako nekaterim omogočila podaljšano obratovanje. Nadaljnje obratovanje je tako omogočila tudi četrtemu bloku TEŠ, kar pomeni, da v Šaleški dolini naj ne bi imeli težav z zagotavljanjem toplovodnega ogrevanja ob morebitnem izpadu šestega bloka. Vendar pa trenutno obratuje le blok 6, Termoelektrarna Šoštanj mora namreč na osnovi vladne uredbe pridobiti še ustrezno okoljsko dovoljenje.
a mz
Lansko leto je bilo proizvodno zelo zahtevno, saj so rudarje spremljali stebrni udari, ki so tudi glavni krivec, da proizvodnih načrtov niso dosegli. (Foto: Arhiv Premogovnika Velenje)
Gorenje odprlo razstavno-prodajni salon v Teheranu
Med obiskom ministra Počivalška in slovenskih gospodarstvenikov v Teheranu je Gorenje tam še razširilo sodelovanje - Na tem trgu imajo velike ambicije
Mira Zakošek
Teheran, 11. januarja - Gorenje je na prestižni in zelo dobro obiskani lokaciji v centru Teherana na 350 kvadratnih metrih odprlo razstavno-prodajni salon. Predstavljajo celotno ponudbo velikih gospodinjskih aparatov višjega srednjega in premium cenovnega razreda.
Na iranskem trgu je Gorenje prisotno že več desetletij. Izvršni regijski direktor za prekomorske države Boštjan Vodeb pravi: »Politična situacija je povzročila, da so bile naše aktivnosti v obdobju embarga manj intenzivne od
želenih, vendar pa si z odpravo gospodarskih sankcij spet obetamo večji obseg poslovanja. Leta 2015 smo sklenili novo distribucijsko pogodbo z renomiranim lokalnim partnerjem. Posledično smo znova začeli skupaj graditi prodajno mrežo in organizirati oskrbno verigo.«
Svoje izdelke ponuja Gorenje v treh razstavno-prodajnih salonih v Teheranu ter v več specializiranih trgovinah v tem mestu, pa tudi v drugih večjih središčih Irana. Upajo, da jim bo letos uspelo vstopiti v eno od večjih trgovskih verig. Skupaj s tamkajšnjimi distributerji so si zastavili zelo viso-
80-milijonski iranski trg veliko obeta
80-milijonski iranski trg je eden od bolj pomembnih izvoznih trgov za slovensko gospodarstvo v tem delu sveta. Gospodarska zbornica Slovenije pričakuje ukinitev mednarodnih sankcij proti tej državi, kar bi sodelovanje med državama še okrepilo. Med zanimivimi panogami za slovenska podjetja veljajo gradbeništvo in inženiring, informacijsko-komunikacijske tehnologije, energetika, avtomobilska industrija, farmacija, kmetijstvo, kovinsko redelovalna industrija in logistika.
Vsak peti proizvod naj bi bil Gorenjev
Gorenje ima v Iranu velike ambicije. Skupaj s tamkajšnjimi distributerji želijo v petih letih doseči, da bo vsak peti prodani vgradni gospodinjski aparat Gorenjev. Tja nameravajo izvažati predvsem aparate višjega, srednjega in premium razreda.
ke cilje. V petih letih hočejo postati ena od petih najbolje prodajanih blagovnih znamk vgradnih gospodinjskih aparatov v Iranu. »Zaradi relativno visokih uvoznih dajatev gre naše kratkoročno razmišljanje k vzpostavitvi se-stavljalnice, v kateri bi sestavljali pralne in sušilne stroje ter s tem pridobili konkurenčnost v tem segmentu, v katerem je cenovna elastičnost zelo velika. Dolgoročno načrtujemo krepitev prodaje in povečanje tržnega deleža,« razmišlja Boštjan Vodeb.
Razstavno-prodajni salon je Gorenje predalo namenu med obiskom slovenske gospodarske delegacije, ki je bila pod vodstvom gospodarskega ministra Zdravka Počivalška na delovnem obisku v tej državi. Med drugim
so pripravili slovensko-iranski poslovni forum z dvostranskimi razgovori med slovenskimi in iranskimi poslovneži. Minister Počivalšek je s sodelavci in gospodarstveniki obiskal tudi ministrstva za energijo, informacijske in komunikacijske tehnologije ter za nafto in plin. Počivalšek je že pred odhodom v Iran napovedal, da bodo med drugim podpisali memoranduma o gospodarskem sodelovanju in sodelovanju v energetiki. "V vsakem primeru menim, da moramo kot država pomagati gospodarstvu odpirati nove trge in Iran je ena od držav, za katero menimo, da imata Slovenija in njeno gospodarstvo kar nekaj možnosti," je ocenil.
Foto: arhiv Gorenja
■
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 5
14. januarja 2016
»"WAS
GOSPODARSTVO
5
Najpomembnejša zanesljiva oskrba
Šaleška dolina se lahko pohvali z enim od najsodobnejših komunalnih sistemov, ki ga bodo skrbno vzdrževali tudi v prihodnje
Mira Zakošek
Zadnja leta so bila v urejanju komunalne infrastrukture v Šaleški dolini res izjemna. Ta je bila že močno dotrajana, s pomočjo nepovratnih evropskih kohezijskih in državnih sredstev pa jim jo je uspelo velik del obnoviti. Tako imamo zdaj enega najsodobnejših in zanesljivih vodovodnih sistemov, ki se lahko pohvali tudi z odličnimi čistilnimi napravami. Občini Velenje in Šoštanj pa imata posodobljen tudi velik del kanalizacijskega sistema in čiščenja odplak. O tem - o poslovanju v lanskem letu in načrtih za letos - sem se pogovarjala z direktorjem Komunale Velenje dr. Urošem Rotnikom. Dela, ki ste jih opravili, so res ogromna, komunalna infrastruktura, kije sicer last občin ustanoviteljic, pa veliko premoženje, ki pa seveda pomeni tudi večjo amortizacijo. Ali to pomeni tudi višje cene komunalnih storitev?
»Uporabniki široke potrošnje, to so praktično vsi občani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ne bodo plačevali zaradi tega več. Občine lastnice komunalnega podjetja so se odločile, da bodo zaradi večje amortizacije razliko subvencionirale v ceni. Skratka, namesto uporabnikov bodo razliko v ceni pokrile občine.«
So bila tako velika vlaganja res potrebna, saj bodo zdaj pomenila tudi dražje vzdrževanje? »Pa še kako zelo so bila potrebna, saj je naš vodovodni, pa tudi kanalizacijski sistem dobesedno pokal po šivih. Bil je zastarel in potreben zamenjave. Prav zaradi tega smo imeli iz leta v leto več vzdrževalnih posegov in tudi prekinitev dobave. Sedaj pa se bodo stroški vzdrževanja na tem področju močno znižali in posledično bo zaradi tega vzdrževanje cenejše. Še bolj pomembno pa je
to, da oskrba ne bo motena tudi v sušnih časih.
Ne znam si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če ne bi bili ukrepali pravočasno. Za to se moram vsekakor zahvaliti prejšnjemu vodstvu Komunalnega podjetja, ki je skupaj z občinami pravočasno pripravilo projekte. Z njimi smo bili uspešni in zagotovili tukajšnjim občanom - in seveda tudi podjetjem, res vrhunski vodovodni in kanalizacijski sistem, ki bi moral biti vzdržen štiri desetletja. Seveda smo z njim tudi bistveno povečali vrednost komunalne infrastrukture, torej knjigovodsko vrednost, ki je osnova za obračun amortizacije, ta pa je potem tako in tako pomembna za nadaljnje obnove, ki pa so za zanesljivost sistema vedno potrebne.«
Zanesljivo oskrbo z vodo imajo tudi naselja, ki je doslej niso imela
Zagotovili ste zanesljivo oskrbo
in poskrbeli, da so vodo dobili
tudi tisti zaselki, ki je doslej še
vedno niso imeli?
»Res je tako. Z ravnokar zaključenim projektom kohezije smo v Šaleški dolini zagotovili varno in zanesljivo vodooskrbo za naslednjih 40 let. Z izgradnjo novih transportnih cevovodov iz Lju-bije ter Hude Luknje smo dolini zagotovili zanesljivo dobavo potrebnih količin surove pitne vode. Na treh novih sodobnih napravah za pripravo pitne vode s tehnologijo ultrafiltracije je zagotovljena zdravstveno ustrezna in zelo kakovostna pitna voda, ki jo po obstoječih in novih cevovodih distribuiramo uporabnikom. V okviru kohezije smo zgradili tudi povezovalne cevovode, s katerimi smo vse obstoječe vodovode povezali v enoten vodoo-skrbni sistem, s tem pa zagotovili zanesljivo in varno vodooskrbo na območjih Šmartnega ob Paki, Cirkovc in Raven. Delovanje
enotnega vodooskrbnega sistema neprenehoma nadziramo s posodobljenim in nadgrajenim sistemom daljinskega nadzora in krmiljenja z vzpostavljenim sistemom tehnično ekonomske optimizacije s poudarkom na zmanjševanju vodnih izgub. Skratka, na razpolago imamo najsodobnejšo potrebno infrastrukturo, ki nam omogoča, da bomo lahko v prihodnje uporabnikom zagotavljali
Dr. Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje
»Idej imamo še veliko.«
li problem z nezanesljivo dobavo, kar smo nekajkrat tudi občutili. Kaj torej pomeni zdaj to za nas, ko vsaj začasno obratuje samo blok 6, ker za štirico (ta naj bi služila kot rezerva) TEŠ še ni pridobil potrebnih okolj-skih dovoljenj?
»Verjamem, da je blok 6 dobro narejen in da bo njegovo obratovanje, še posebej potem, ko bodo zaključili poskusno obratovanje, zelo zanesljivo. S tem bo zagotovljena tudi zanesljiva dobava to, plotne energije. Se pa tudi ni treba bati, da bi nas zeblo, saj je predvideno, da bi ob izpadu bloka 6 toplotno energijo zagotavljali vsaj s pomočjo plinskih turbin. To
zanesljivo, varno in stroškovno optimalno oskrbo s pitno vodo.« Kako pa je trenutno z zagotavljanjem toplotne energije. Vemo, da pogodba s TEŠ še ni podpisana in da trenutno tam obratuje samo blok 6?
»Odprta vprašanja v zvezi z dobavo toplotne energije skušamo s Termoelektrarno Šoštanj razrešiti s pomočjo mediacije. Vsekakor računam, da se cena vsaj do konca te ogrevalne sezone ne bo spremenila glede na sodoben in tehnološko popolnejši blok 6, ki pomeni tudi boljši izkoristek. Tako bi moralo ostati tudi v prihodnje.« Še posebej ste ob TEŠ-evi enostranski odpovedi pogodbe o dobavi toplotne energije poudarja-
je bilo preizkušeno decembra lani in ni bilo prav nič težav. Vsekakor pa si tudi mi želimo, da bi lahko v TEŠ-u obratovala blok 4 in blok 5, saj bo potem potrojena zanesljivost dobave toplote in seveda tudi elektrike.«
Izpolnili zastavljene plane
Vem, da v tem času še nimate celovitih finančnih pokazateljev, ali lahko kljub temu ocenite, kako ste poslovali lani?
»V lanskem letu smo poslovali po načrtih. Vsi zaposleni so se zavedali, kakšne naloge imajo, in te, menim, so tudi uspešno opravili. Poslovno bomo zaključili leto 2015 z nekaj deset tisoč evri dobička.«
V	prihodnje naj bi dejavnost nekoliko razširili, med drugim naj bi prevzeli skrb za parkirišča (modre cone). Kako daleč so te aktivnosti?
»Tako so se odločili naši lastniki. Dejansko bo Komunalno podjetje Velenje prevzelo tudi parkirišča, trenutno usklajujemo vse potrebno in računam, da bomo na to pripravljeni že v pomladanskem času.«
V	vaše prostore, v pritličje, kjer je bila nekoč trgovina, se je preselilo redarstvo. Bo to tudi sodilo k vam?
Ne ne! Redarstvo je samostojno. Mi smo jim dali le naše prostore v najem. Oni bodo svojo dejavnost še naprej samostojno in neodvisno opravljali tudi na območju modrih con, kjer bodo v primeru kršenja predpisov tudi ukrepali. Naša skrb pa bo upravljanje modrih con in v zvezi s tem tudi vodenje potrebne administracije.« Sliši se, da naj bi v prihodnje prevzeli tudi skrb za stanovanja, ki jih ima Mestna občina Velenje veliko, kar blizu tisoč?
»Trenutno se pripravljamo na »prevzem« modrih con, seveda pa smo pripravljeni prevzeti tudi stanovanjsko področje, če se bodo lastniki tako odločili.« Zadnja tri leta so bila, kot sva ugotavljala na začetku, investicijsko močno zaznamovana. Načrtujete kaj naložb tudi sedaj, ko je večina sistema prenovljenega?
»Naše podjetje je takšno, da se mora na investicijskem področju vedno nekaj dogajati, in tudi v prihodnje se bo. Letno namenjamo za to od 3 do 4 milijone evrov. Le tako lahko zagotavljamo zanesljivo oskrbo. V tem letu - 2016 - je kar nekaj pomembnih projektov, med katerimi so zagotovo nadaljevanje rekonstrukcije vodovoda Podkraj-Ja-kec, zamenjava dotrajanih vodovodnih cevi po Velenju in Ška-lah, obnova glavnih zbirnih rezervoarjev pitne vode, ureditev ogrevanja v Lokovici, preureditev toplotnih postaj na Gorici,
priključitev večjih novih uporabnikov in zamenjava dotrajane toplotne izolacije.«
Plin trenutno ni rentabilen
Gospodarite tudi s plinovodom, to pa žal ni najbolj rentabilno področje?
»Z njim se ogrevajo uporabniki tistih območij Šaleške doline, kjer napeljava toplovodnega sistema ni bila smiselna. Res je to ogrevanje vsaj v tem trenutku dražje za uporabnika, mi pa tudi ne dobimo iz postavke omre-žnine toliko denarja, kot imamo stroškov na plinovodnem omrežju, zato imamo pri plinu izgubo. Ampak celovito gledano je prav, da lokalna skupnost to podpira, saj tam, kjer uporabljajo plin, ni večjega onesnaževanja, ker ni individualnih kurišč, v katerih pa občani mnogokrat pokurijo še marsikaj drugega kot samo drva.«
Kako pa je kaj z ohlajevanjem?
»V vročih poletnih dneh hladimo zgradbo ob avtobusni postaji in občinsko zgradbo. Načrti iz preteklosti, da bodo hlajeni še ostali objekti, kot je upravna enota, sodišče, Rdeča dvorana, potekajo prepočasi predvsem zaradi tega, ker bi morali lastniki teh prostorov v samih prostorih preurediti sistem hlajenja. To je seveda povezano s stroški, denar za to je torej treba imeti oziroma ga zagotoviti. Dokler ne bo priključeno na sistem več uporabnikov, bomo na komunalnem podjetju postorili vse, da izvajamo to storitev s čim nižjimi stroški.« Tudi pokopališka dejavnost ne dosega rentabilnih cen?
»Res je tako, subvencionirajo jih občine. A naše pokopališče je eno najlepših pokopališč v Sloveniji. Je pa na zelo zahtevnem, plazovitem terenu, kar pomeni tudi visoke stroške vzdrževanja. Kljub temu se cena na položnicah ne bo spremenila«
■
GOSPODARSKE novice
Vlada ni podprla spremembe poroštva za TEŠ
Šoštanj, Ljubljana, 7. januarja - Vlada ni podprla predloga Termoelektrarne Šoštanj in Holdinga Slovenske elektrarne za spremembe v zvezi s poroštvom države za Teš 6 in za uvedbo prednostnega dispeči-ranja elektrike iz šestega bloka. Vlada Slovenskemu državnemu holdingu predlaga, naj prouči ukrepe HSE za prestrukturiranje skupine, da bo jasno, ali je prednostno dispečiranje res zadnji možni ukrep, da bo Teš lahko poplačeval posojilo.
Gorenje izplačalo komercialne zapise
Velenje - Družba Gorenje je tik ped prazniki izplačala imetnike

10-mesečnih komercialnih zapisov, ki so bili izdani februarja lani v skupni nominalni vrednosti 29,1 milijona evrov. Obresti so bile v višini 2,2 odstotka, izdali pa so jih z namenom sezonskega financiranja poslovanja ter razpršitve kratkoročnih virov dolžniškega financiranja.
Gorenju priznanje na Madžarskem
Velenje - Gorenje je prejelo še eno pomembno priznanje. Postalo je najbolj energijsko varčna blagovna znamka na Madžarskem. Tako je odločila njihova agencija, ki vsako leto izbere in nagradi najbolj energijsko varčne aparate za dom na njihovem tržišču. Gorenju je podelila kar dve nagradi, in sicer posebno priznanje za najbolj energijsko varčno blagovno znamko in nagrado za najbolj energijsko varčen sesalec.
Esotech se usmerja na trge Balkana
Velenje - Podjetje Esotech je lani uspešno zaključilo številne pomembne tehnološke objekte. Največ jih je bilo s področja vo-dooskrbe, sofinanciranih iz ko-hezijskih skladov, ki so bili zaradi razpisnih pogojev zaključeni v jesenskem obdobju. Žal tovrstnih del v prihodnje v Sloveniji skorajda ne bo, se bodo pa bolj usmerili na tuje trge, predvsem na Balkan.
Prestrukturiranje Tuša v zadrugo
Ljubljana, 8. januarja - Na
ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so pripravili elaborat o ekonomski upravičenosti prestrukturiranja podjetja Tuš v potrošniško zadrugo, ki bi lahko po besedah ministra Zdravka Počivalška služil za morebitno odločitev o takšnem prestrukturiranju trgovca. Za
zdaj je to šele študija, ki ji bo v primeru pozitivne odločitve sledil elaborat.
Tuš po neuradnih podatkih bankam dolguje nekaj manj kot 400 milijonov evrov, minister pa računa, da bodo „na ekonomskih temeljih tudi banke pripravljene slediti načrtu prestrukturiranja v zadrugo, saj bo to koristno za vse.
Po besedah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Tadeja Slapnika so pri analizi računali na med 150.000 in 200.000 Slovencev, ki bi se pridružili zadrugi, kar je okoli tre-
tjina vseh članov Tuševega kluba zvestobe.
Seveda pa je tudi kritik tega projekta precej. Marsikdo ugotavlja, da je to še eno reševanje naših tajkunskih zgodb na plečih državljanov.
Višji socialni prejemki
Ljubljana - Z letošnjim letom so se otroški dodatki v petem in šestem dohodkovnem razredu vrnili na raven pred uveljavitvijo varčevalnega zakona. Prejemni-
kov državnih štipendij bo približno 3200 več kot leta 2015, subvencioniranih kosil za učence pa 28.900 več. Denarna socialna pomoč za samske se je z dosedanjih 271 evrov zvišala na 289 evrov.
11 odstotkov več registriranih vozil
Ljubljana - V Sloveniji je bilo lani prvič registriranih 66.902 vozil, kar je 11 odstotkov več kot leto prej. Med znamkami sta prevladovala Volkswagen in Renault. Gledano po razredih so lani prevladovala majhna vozila in vozila srednjega spodnjega razreda, ki zapolnjujejo več kot pol trga. Pri znamkah osebnih vozil sta bila v ospredju Volkswagen in Renault, kar nekaj za njima pa Škoda, Opel in Ford.
Med modeli je v Sloveniji daleč najbolj priljubljen Renaul-tov clio, sledijo Volkswagnova golf in polo ter Škodini octavia in fabia.
a mz
Smo spet pred vrati krize?
Analitiki pri banki Royal Bank Of Scotland vlagateljem svetujejo odprodajo vseh naložb, razen prvovrstnih obveznic. »V natrpani dvorani so izhodna vrata majhna,« so zapisali. Epicenter vseh finančnih pretresov je po mnenju RBS-ja Kitajska, kjer je divje gospodarske rasti, ki jo je poganjalo predvsem nebrzdano zadolževanje, konec. Okužba se lahko razširi na ves svet, tako da je položaj podobno napet kot leta 2008 pred zlomom banke Lehman Brothers.
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

14. januarja 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Sreda, 6. januarja
Peter Prevc je s še eno zmago dobil tudi zlatega orla - skupni seštevek novoletne skakalne turneje - in s tem pisal zgodovino.
Večji del kristjanov je praznoval Gospodovo razglašenje oziroma praznik svetih Treh kraljev. Predsednik republike je ob tej priložnosti sprejel kolednike iz župnije Sostro. Pravoslavni kristjani pa so prav na ta večer pričakovali dan Jezusovega rojstva.
vlade Robert Fico napovedal, da njegova država ne bo sprejela nobenega muslimanskega prebežni-ka več.
Petek, 8. januarja
Poslanski skupini SDS in NSi sta zahtevali sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi razpravljali o predlogu SDS za preprečitev nadaljnjih negativnih posledic prebežniške krize.
Vse bolj napeto je bilo med nezadovoljnimi policisti; njihov stavkovni odbor se je pripravljal na zaostritev stavke z blokiranjem južne meje.
Nemška policija je po poročanju o napadih na ženske v Kolnu in Hamburgu pridržala štiri osumljence, ki naj bi ženske ropali in spolno nadlegovali.
Severna Koreja je oznanila, da je uspešno izvedla prvi poskus z vodikovo bombo.
Četrtek, 7. januarja
Vlada je sporočila, da Slovenija po evropski uredbi ne bo prevzela odgovornosti za sprejem tistih tujcev, ki jim je bila v Sloveniji izdana odločba o dovolitvi zadrževanja na podlagi zakona o tujcih, ter pojasnila, da dovolitev zadrževanja ne šteje kot dovoljenje za prebivanje v smislu uredbe.
Drugi Slovenec z zlatim orlom.
Policijska sindikata sta od notranje ministrice Vesne Gyor-kos Žnidar prejela izračune oz. simulacije za odpravo plačnih anomalij in sporočila, da bosta odločitev o stavkovnih aktivnostih sprejela po preučitvi predloženega.
Sejo so pripravili nadzorniki obveščevalnih služb v državnem zboru. Pričakovali so Karla Erjavca, saj so se zbrali prav zaradi njegovih izjav o odkritju sirskih borcev na slovenski meji - a zunanjega ministra ni bilo.
Egiptovske varnostne sile so sporočile, da so preprečile teroristični napad na letovišče Bella Vista v Hurgadi.
Minister pravi, da interpelacija nima argumentov.
Poslanci SDS in NSi so predlagali razrešitev zunanjega ministra Karla Erjavca. Očitali so mu »vodenje improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne in statične zunanje politike«. Erjavec interpalcijo vidi kot očitke brez argumentov.
Potem ko se je veliko pisalo o spornem prejemanju dodatka za stalno pripravljenost v času pro-fesure zdaj finančnega ministra Dušana Mramorja, je ta sporočil, da bo denar vrnil ne glede na končno odločitev organov.
Po silvestrskem dogajanju v Nemčiji je slovaški predsednik
Egiptovske oblasti so sporočile, da so preprečile teroristični napad v znanem letovišču.
Mehiške oblasti so uspešno prijele mamilarskega kralja Joaquina Guzmana - El Chapa, ki je pred šestimi meseci pobegnil iz strogo varovanega zapora.
Sobota, 9. januarja
Na Osankarici pri Treh žebljih je potekala spominska slovesnost ob 73. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Andreja Katič.
Ruska letala so na severozahodu Sirije izvedla zračni napad, v katerem je umrlo najmanj 39 ljudi, med njimi so bili tudi civilne žrtve.
Dan pred iztekom roka so stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije, dosegle dogovor o oblikovanju nove regionalne vlade.
Pred vladno palačo in parlamentom v Prištini so znova pote-
Žabja perspektiva
Množice so protestirale na več koncih sveta.
kali protesti, h katerim so pozvale tri opozicijske stranke. Zbralo naj bi se okoli 100 tisoč ljudi.
V	številnih poljskih mestih so potekale demonstracije nasprotnikov nove desne vlade in novega medijskega zakona, ki ga je ta pred kratkim sprejela.
Policija je v Kölnu zaradi izbruha nasilja prekinila protest okoli 1700 privržencev protiislam-skega gibanja Pegida in skrajne desničarske skupine Pro NRW.
Nedelja, 10. januarja
Znova je razveselil Peter Prevc, ki je V Willingenu v težkih vetrovnih razmerah še enkrat osvojil najvišje mesto.
Premier Miro Cerar je pojasnil, da je vladna ekipa trdna in da neupravičeno izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost ni razlog za razmišljanje o resnejših sankcijah zoper ministre.
Policijski stavkovni odbor je sporočil, da zaenkrat ne bodo zaostrovali ukrepov.
V	Dražgošah je potekala slovesnost ob 74. obletnici dražgoške bitke. Na njej se je zbralo več kot 3000 ljudi.
Na Trgu republike v Parizu pa se je po enem letu okoli tisoč ljudi poklonilo žrtvam napada na satirični tednik Charlie Hebdo.
Težave nam je povzročalo vreme.
šli na pogovorih o iskanju poti za dosego miru med afganistansko vlado in talibani.
Turčija je sporočila, da bo sirskim beguncem omogočila pridobitev delovnih dovoljenj, saj želijo s tem doseči, da bi manj prebežnikov nadaljevalo pot v severno in zahodno Evropo.
Nemčija je Avstriji vrnila več sto migrantov, ki so želeli prečkati Nemčijo, ne da bi v njej zaprosili za azil, ob tem pa so avstrijski organi na meji s Slovenijo tudi že zavračali migrante, ki so želeli le prečkati Avstrijo.
Torek, 12. januarja
Zunanji minister Karl Erjavec se je ukvarjal z očitki o sovpadanju obnove njegovega počitniškega stanovanja in nabave pa-trij. Da bi jih zavrnil, je pokazal dokumente o njegovem nakupu.
Nekdanji veleposlanik Milan Balažic je zatrdil, da je KPK v svojih ugotovitvah potrdil, da je kabinet premierke Alenke Bratu-šek dajal navodila glede komuniciranja z Nicholasom Omanom.
Vojska je v Beli krajini začela odstranjevati ograjo, in sicer ob kopališču v Damlju in ob mejnem prehodu v Vinici.
Avstrija je bila na nogah. Ker je nemška policija na dan zavrnila okoli 200 prebežnikov in jih
V Parizu so se poklonili žrtvam lanskega napada.
ZDA so na jedrski poskus Severne Koreje odgovorile s preletom strateškega bombnika B-52 čez Korejski polotok.
V Jemnu so bili najmanj štirje ljudje ubiti, deset pa ranjenih, ko je izstrelek zadel bolnišnico Zdravnikov brez meja.
Ponedeljek, 11. januarja
Doma nas je jezilo vreme. Na severnem Primorskem so se razlivale posamezne reke, na Koroškem, Dolenjskem in tudi v osrednji Sloveniji pa je težave povzročal močan veter.
Ob takšnih razmerah je reka Kolpa poplavila tudi žičnato ograjo.
Predstavniki Afganistana, Pakistana, Kitajske in ZDA so se se-
na meji vrnila nazaj v Avstrijo, ja avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner zahtevala nujen sestanek z nemško kanclerko.
Po protestih skrajnodesničarske Pegide v Kolnu je policija posredovala tudi na protestih v Leipzigu, kjer so protestniki med drugim zahtevali odstop Angele Merkel.
V Turčiji je odjeknil teroristični napad. V bližini Modre mošeje in Hagije Sofije v Carigradu ga je izvedel 28-letni član IS in ubil vsaj 10 ljudi ter jih 15 ranil; večina umrlih so bili nemški turisti.
Joške do Koroške
(zadnjič)
Kaja Avberšek
Doma sem. Pride patronažna sestra. "Poglejte moje ranjene prsi. Plenice polagam nanje, pa zdravilne gaze, rane se mi vedno znova odpirajo ..." "Joj, ne pumpat! Dajte s temle sprejem posprejat, pa bo. No, kdaj pa vseeno malo popumpajte ..." Trije dnevi. "Nič ni bolje. Nič se ne celi. Boli, boli." Še trije dnevi. Strašanski glavobol spremlja zlovešči zvok mlekarniške pumpe. Pum-panje boli, hrbet boli, vse mišice bolijo. Evo, vročina. "Ojej, k dežurnemu, čim prej!" Počutim se kot tisočkrat izžeta cota, ki je že povsem izgubila prvotno barvo in je samo še prosojno umazano siva. Medicinski bratje velenjske urgence izgledajo kot težkometalni bend. Urgentnega zdravnika se spominjam iz gimnazije, generacija pred mano. "Ojej. Tako hudega primera mastitisa pa še nisem videl ... Tukaj imate napotnico za bolnišnico!" Dežuje. Peljeva se ... ja, seveda. Čez ride in dež in sivino v Slovenj Gradec. "Če bom morala ostati, se mi bo utrgalo. Zdajle bi tri čike in deci šnopsa." (Omenjenim zadevam se odpovem, saj sem vendar odgovorna mati.) Tretje nadstropje v neonski poltemi. Dve polzaspani sestri, ena žveči jabolko. "Zdravnico boste morali čakati kakšno uro. Na carskem rezu je." Odlično. Ura in pol, dve. "Bolje, da ostanete tu." Antibiotik, dvojna doza, v žilo. "Ojej, saj vam ne najdem žile, ojej, spet ne, ah, ta je tudi počila, marija sveta, čisto ste presušeni ... Tale kanal pa menda ja bo deloval ...?" Spet so me zluknjali. Ne, ne otroka k meni to noč. "Ampak je bolje, da je z mamico!" Ja? Z mamico s takole vročino, presušeno in preluknjano, izmozgano, res? "Dajte mi najprej analgetik, prosim." Vse se izteče vame. "Zdaj pa si pojdite s toplo vodo premasirat prsi, potem pa na pumpo." V kopalnico moram odpeljati stojalo z infuzijami. Kolesca štekajo. Spet: nagravžna spalna srajca, turkizen šlafrok. Cevke imam speljane nekje spodaj. Nimajo brisače, nimajo plenice. Ni tople vode. Gledam se v bele plastične natikače. V mrežasti vreči sem komaj našla ujemajoči se par. Mleko mi kaplja nanje. Privlečem se v "laktarij". Stojalo s kapalko moram nositi. Počene žile na rokah skelijo. Da ne bi o joških. "O, ste spet tu!" Seveda, dvojna sreča. Mlečna črpalka in tista sestra, se še spomnita, s pomanjševalnico namesto imena. Iz mene brizga mleko, pomešano s krvjo. Zaspim, nekako. Na sosednji postelji torbica in revija za ženske. Lastnica obojega se zjutraj pojavi v sobi, vsa nasmejana. "Kaj pa vi, ste rodili?" "Ja, sestra! Zvečer ob osmih sem šla gor, ob desetih je bilo vsega konec! In moram se vam zahvaliti, res, tako ste fajn!" Toliko o subjektivnosti izkušnje. Zjokam se. Živci se mi utekočinjajo. Mali cvrček je že z mano, previjati ga moram na postelji. Jokam, a bo tega že konec, tega nikoli ne bo konec ... Prideta dva hecna hišnika. "Ja, a vam pa radiator ne dela?" Majčkeno mi posvetlita dan, pojavi iz hišniške risanke. Eden ima ogromne brke in bundesliga čopek. Drugi ima ogromne zalizce in afro frizuro. Malo smrdita. Nekaj šarita po radiatorju, voda škropi po mojih plenicah, tega ne zaznata, nič hudega, oprostim jima, ker sta prijazna. "Tega radiatorja se ne da popraviti. Mogoče bo še kdo drug prišel pogledat. A vas zebe?" "Mene ne. Nafilana sem s hormoni. Ne vem pa, kako je z otročkom ..." Pride tretji hišnik. Ta ne uporablja besed, kot so "al", "štk", "štule" in "štam" (ki so se mi, mimogrede, zdele pred mojo bolnišnično rezidenco tako zelo simpatične). Tudi ta je prijazen, tudi ta nosi modro haljo s kulijem, zataknjenim v žep. Poleg vseh hišniških pritiklin ima še zobotrebec za ušesom. Tudi ta precej smrdi. Čebulni izparki so tolikšne jakosti, da za kar nekaj ur zavladajo sobi. "Nea bo šlo gospa, če vas bo zeblo, naj vam sestra prinese pečko. Nasvidenje, lep dan!" Hišniški dan, izgleda. Spoznam namreč še četrtega. Ta v sobo vstopi s sestro, ki nosi debelo kito in poudarjeno kosmate noge. "Uro vam bomo naštimali nad vrata!" "Pa saj je ne rabim." "Me jo pa rabimo, al!" Saj res. Vse štiri ure, viseče iz stropa hodnika, kažejo drugačen čas. "Moja" ura na srečo ne tiktaka. Kaj hujšega kot vednogoreča neonska luč in vednotiktakajoča ura. Manjka le še voda, simetrično kapljajoča na sredo čela. "Dajte pospravit svoje stvari z umivalnika, saj imate svojo omarico, pa odstranite tistile modrc z radiatorja!" Sama sem v sobi in ne smem imeti svoje zobne ščetke na umivalniku. In kako, lepo prosim, naj posušim smrdljivi modrc ali mokro brisačo, mi prinesete suho, seveda, nimate je, saj nima smisla, radiator tako ne dela ... Krava v klavnici sem! Sem SPET preobčutljiva? Kako je mogoče, da ima celoten ginekološko-porodniški oddelek zaposleno eno samo "sestro za dojenje"? Vse ostale pa so specializirane za preoblačenje postelj in raznašanje obrokov? Tista edina sestra zdravnici zagotovi, da bo z mano, da me bo spremljala in mi pomagala. Tista sestra se naslednjega pol dneva ne prikaže. Grem jo iskat. "Ja, ja, gospa A., nisem še uspela do vas, tudi še ne bom, saj še nikamor ne greste, pa saj znate sami!" AAA!! DOVOLJ! Te joške so že do Tokia.
"Ati, prosim, ustavi tule in mi prinesi en sladoled. Pol jogurt z jagodo, pol kinder." Mali čopi spi v svojem avtomobilskem sedežu poleg mene. Skozi okno zagledam atija z dvema nenormalno velikima sladoledoma v sladkih kornetih, s pol litra čokolade počez. "Sladoledar ti pošilja čestitke in tole ..." Solzne oči dobim. Gromozanski mega ultra deluxe sladoled pojem do konca, brez najmanjšega oklevanja. ČLOVEK + PRIJAZNOST = NAJVEČ OD VSEGA.
Sladoledar je nehal obratovati, preden se mi je uspelo privozičkati do mesta. Sladoledarska vrata odpre 3. marca. Še isti dan se bom z velikanskim nasmeškom prikazala pred njegovo sladoledno skrinjo. In skoraj bo pomlad.
Teroristični napad se je tokrat zgodil v Turčiji.
■
Naš čas, 14,
1. 2016, barve: CM K, stran 7
14. januarja 2016
"^AS
UTRIP
7
Nisem rojena za politiko, zato je zelo težko
Poslanka DeSUS-a v državnem zboru Marija Antonija Kovačič o svojem dosedanjem delu - Med letošnjimi prednostnimi nalogami ustanovitev demografskega sklada
Tatjana Podgoršek
Marija Antonija Kovačič iz Velenja je kot izvoljena poslanka DeSUS-a sedla na klopi državnega zbora septembra 2014. Po dobrem letu opravljanja te službe pravi: »Zaupala sem novi vlogi, v kateri sem se znašla, razmišljala pozitivno, napredno, danes ugotavljam, da je ta služba zame zelo zelo težka. Nisem rojena za politiko. Rada imam konkretne stvari, dobre, pozitivne dogovore, lep dialog, spoštovanje sogovornika. Vsega tega pa žal v parlamentu ni bilo. Za mano je zelo pestro, naporno leto, v katerem sem se morala nekatere stvari učiti na novo.«
Najpomembnejše dejanje poslancev sprejem fiskalnega pravila
Sogovornica je povedala, da so ji kot članici poslanske skupine DeSUS dodelili tudi mesto v delovnih telesih parlamenta. Povsod, sploh pa na področjih, kjer je »doma«, je želela s svojo pobudo prispevati k rešitvi obravnavanih tem, a v
parlamentu deluje hierarhija dogovarjanja, ki posamezniku ne daje možnosti za kaj takega. »Potrebno je usklajevanje na več ravneh, zato so bile večkrat sprejete rešitve, ki niso bile povsem po moji volji.«
Med najpomembnejša lanska dejanja državnega zbora šteje sprejem fiskalnega pravila. Po burnih razpravah, dokazovanjih, velikih naporih ministrov, koalicije so ga sprejeli z dvotretjinsko večino. Ob tem pa so se zavedali, da to pomeni nadaljnje varčevanje, za katerega vse več državljanov meni, da ga je preveč. »Ne glede na to smo menili, da je pravilo potrebno in danes že imamo potrditev o našem pravilnem ravnanju.«
Ne le upokojenci, tudi
drugi
Kot poslanka deluje v odborih za finance in monetarno politiko, za zdravstvo, je podpredsednica odbora za kulturo in članica preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega siste-
i v i¿
M'
w
Marija Kovačič: »Rada imam konkretne stvari, dobre, pozitivne dogovore, lep dialog, spoštovanje sogovornika. Tega v parlamentu
ni bilo.«
ma v samostojni Sloveniji. Se pri vključevanju v razprave zavzema le za boljši položaj upokojencev? »Ne, za vse skupine državljanov.
Sem pa res še bolj pozorna tam, kjer so stvari za upokojence morda pomembnejše kot za druge. Eno takih vprašanj je uskladi-
tev pokojnin. Pri tem smo bili uspešni. Januarja letos so se te malo povečale. Ljudje na terenu me opozarjajo, da še premalo, a sem zagovornik tistega: danes nekaj, jutri nekaj, pa bomo dosegli želeno.«
Kot pravi, jo žalosti, da je med upokojenci vse več revnih, ker jim njihova pokojnina ne zagotavlja preživetja. Zato si poslanska skupina, kjer le more, prizadeva izboljšati razmere v gospodarstvu, za odpiranje novih delovnih mest in ustvarjanje takih pogojev, da bodo mladi izobraženi ostali doma. Tako bo več prispevkov« v pokojninski blagajni in posledično več denarja za poštene pokojnine. »To in demografski kazalci o številu upokojencev terjajo oblikovanje demografskega sklada, v katerega bomo prispevali vsi za sedanje in bodoče upokojence. To bo ena od naših letošnjih prednostnih nalog.«
Tudi letos bo zelo pestro
Za zdaj demografski sklad še ne deluje, a bodo v poslanski skupini DeSUS - tako Marija Kovačič - vztrajali tako dolgo, da se bo to zgodilo. Sicer pa bo leto 2016 v poslanskih klopeh znova zelo pestro, ocenjuje. Odprtih je veliko vprašanj, po-
membnih za nadaljnji razvoj države in izboljšanje položaja njenih državljanov. Med drugim jih čaka reforma šolstva, zdravstva, skrb za nova delovna mesta, za razvoj lokalnega okolja, za čim več doma pridelane zdrave hrane ...
Erjavec v parlament, Marija domov
Marija Kovačič je sedla na poslanski stol po tem, ko je ta po izvolitvi predsednika stranke DeSUS Karla Erjavca za zunanjega ministra ostal prazen. Zanj je bila pred tednom dni vložena interpelacija. »Ob tej novici se mi je prikradel na obraz nasmeh: predsednik stranke v parlament, Marija domov. Mislim, da ne bo tako,« je dodala. Meni, da očitki opozicije zoper ministra ne držijo. Pa bi si želela »pobrati kovčke in oditi? »To je dobro vprašanje. Sem že imela malo krizo in rekla, da bom pobrala kovčke, ker ne zmorem več, ker se tako ne znam pogovarjati, a ko sem zadevo prespala, mi je bilo jasno, da to ne gre kar tako. V Ljubljano so me vendar »poslali« tukajšnji volivci,« je še dejala Marija Antonija Kovačič.
■
Varčevalni ukrepi in sprememba zakonodaje
Milena Cigale bo načelnica Upravne enote Mozirje še naslednjih pet let - Aktivnosti v zvezi z reorganizacijo bodo zavzeto spremljali
Tatjana Podgoršek
Milena Cigale je zadnji lanski mesec začela drugi petletni mandat kot načelnica Upravne enote Mozirje, ki se z več kot 16.600 prebivalci v sedmih občinah uvršča med manjše, s 508 kvadratnih kilometrov velikim območjem pa je na 11. mestu med 58 upravnimi enotami v Sloveniji.
Zmanjšali materialne stroške za več kot 40 odstotkov
Cigalova je pri tem, kaj je najbolj zaznamovalo njen prvi mandat, dejala, da so bili to varčevalni ukrepi na vseh ravneh. Zaradi ukinitve izplačila redne delovne uspešnosti je bilo treba poiskati vzvode, kako motivirati zaposlene za delo. Izbrani načini so se pokazali za uspešne, kar kažejo tudi rezultati anket o zadovoljstvu zaposlenih. Analiza varčevalnih ukrepov je pokazala, da so v minulih petih letih zmanjšali materialne stroške za več kot 40 odstotkov. Pravi izziv je bil, dodaja Milena Cigale, kako z manj sodelavci (5 se jih je upokojilo) zagotoviti kakovostno izvajanje vseh nalog. Po ocenah strank so jih opravili dobro, saj beležijo rast tudi njihovega zadovoljstva. » Lani smo dobili soglasje pristojnega ministrstva in po šestih letih zaposlili novega sodelavca.« Cigaletova je izpostavila še odlično delo informacijske pisarne in svetovalke za pomoč strankam, število sklenjenih zakonskih zvez (konstantno blizu 90 na leto), upravna enota je prepoznavna tudi po vstopni točki e-vem. Žal pa so razmere zahtevale tudi ukinitev
Milena Cigale: »Odločitev za kandidaturo za drugi mandat ni bila težka, saj sem imela podporo sodelavcev, županje in županov ter posameznikov.«
vseh šestih krajevnih uradov. Poleg omenjenega je bilo minulo mandatno obdobje pestro tudi zaradi sprememb zakonodaje na različnih področjih.
Cilj: med uspešnejšimi upravnimi enotami
Novosti v svojem drugem mandatu za zdaj ne predvideva, bo pa nadaljevala vizijo: da postane mozirska upravna enota prepoznavna v slovenskem okolju po svojih kakovostnih storitvah, zakonitem in transparentnem delovanju ... oziroma »med uspešnejšimi upravnimi enotami v državi.«
Izziv ne bo enostaven, saj je na obzorju reorganizacija javne uprave. »Na lanski zadnji seji sosveta koordinacije so se dogovorili, da bodo aktivnosti v zvezi z reorganizacijo pozorno spremljali, opozarjali na specifiko doline in dobre izkušnje ter odnose znotraj upravnega centra. Med sedmimi cilji aprila lani sprejete strategije sta v tem trenutku aktualna dva. V okviru učinkovite organiziranosti predvideva strategija oblikovanje upravnih okrajev, tam, kjer bodo možnosti za močnejše lokacijsko združevanje, pa se bodo kot način poslovanja organov javnega sektorja na enem mestu oblikovali upravni centri. Možnost za ohranitev centra v Mozirju je še odprta. Nekoliko bolj zaskrbljujoče pa so aktivnosti za učinkovito uporabo virov, kot so premeščanja informatikov z upravne enote na ministrstvo za javno upravo, združevanje kadrov, finančne službe in upravljanje nepremičnin. Te aktivnosti že potekajo.
Prostori starega vrtca spreminjajo namembnost
Poleg prostorov za dejavnost društev še podjetniški center in šest novih stanovanj - Projekt vreden 160.000 evrov
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 8. januarja - Leto 2016 so v Občini Šoštanj začeli, kot so si želeli. Na priložnostni slovesnosti v tamkajšnji vili Mayer je namreč šoštanjski župan Darko Menih podpisal z iz-
Različno velika stanovanja
Stanovanja v prenovljenih prostorih bivšega vrtca Brina na Ka-juhovi cesti v Šoštanju bodo različno velika. Dve bosta merili do 35 kvadratnih metrov, dve do 55, preostali dve pa več kot 55 kva-
branim izvajalcem del - domačim podjetjem Nivig - pogodbo o preureditvi dela nekdanjih prostorov vrtca v šest stanovanj. Projekt je vreden blizu 160 tisoč evrov z DDV-jem, zagotovila jih bo lokalna skupnost v občinskem proračunu. Rok za dokončanje del je 90 dni.
vanj zelo dobrodošlih. »Kar nekaj stanovanj v lasti občine je potrebnih prenove in tudi pri tem se trudimo skupaj z upravljlci izboljšati bivalne razmere uporabnikom.«
Direktor podjetja Nivig Luka Petrak je ob podpisu pogodbe dejal, da se bodo izvedbe del lo-
>
Darko Menih in Luka Petrak sta podpisala pogodbo v vrednosti
blizu 160 tisoč evrov.
dratnih metrov. Tako so se odločili zato, da bodo lahko ugodili čim več čakajočim na stanovanja, kajti potrebe po njih so velike. 130 stanovanj v lasti občine je v tem trenutku zasedenih, na listi čakajočih pa je blizu 75 prosilcev. Vsako leto prispe na razpis približno 60 vlog, ugodijo lahko redkim, zato bo šest novih stano-
Če se bodo držali predvidenih rokov, bodo upravičenci dobili ključe stanovanj maja letos.
tili takoj in da se bodo držali pogodbenega roka, kar pomeni, da bi lahko upravičenci z liste čakajočih dobili ključe stanovanj predvidoma maja letos.
Sicer pa je občina del prostorov bivšega vrtca Brina že preuredila v podjetniški center Pristop. V vili Lučka, ki bo namenjena dejavnosti društev, pa v teh dneh zaključujejo predvidena dela. Člani Šaleškega alpinističnega odseka zaključujejo izgradnjo plezalne stene, uredili so že manjši mladinski hotel, spodnje nadstropje pa čaka na dokončanje skupnih prostorov. Takoj za tem bo lokalna skupnost vložila vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostore, saj bodo ti spremenili svojo namembnost.
■
■
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 8
8
KULTURA

14. januarja 2016
Ljudje čutijo, ali si pri stvari s srcem
Srečanje z Alenko Felicijan iz Šentilja - nepoklicno gledališčnico in učiteljico
Tatjana Podgoršek
Najbrž ga ni, ki v Šentilju pri Velenju ne bi poznal Alenke Felicijan. Sploh tisti, ki spremljajo delovanje gledališke skupine tamkajšnjega kulturnega društva. V preteklih letih se je na odru že preizkusila kot igralka, a je ugotovila, da mora v ansamblu nekdo poiskati primerno odrsko delo, držati skupino skupaj ... To nalogo je prevzela nase in v zadnjem času sedi na režiserskem stolu. »Ljudem očitno to ustreza, sicer bi me že zamenjali,« je dejala dobrovoljna Alenka, ki je bila v zadnjih dneh lanskega in prvih dneh letošnjega leta znova več v domači dvorani. Minulo soboto so namreč šentiljski gledališčniki premi-erno postavili na oder delo Slovenija, da te kap. Predlogo zanjo so poiskali pri Tonetu Partljiču.
Vaje te »nafilajo«
»Krajani Šentilja so že nekaj let vajeni, da okrog božiča ali novega leta pripravimo premiero kakšne igre. Tokrat se nam iz opravičljivih razlogov to ni izšlo. Premiero smo premaknili na prve dni novega leta. Partljičeve komedije so ravno pravšnje za to.« Od kod ji ljubiteljsko spogledovanje z gledališkim odrom? O joj, nikoli se ni vprašala, izvem. Od nekdaj je rada nastopala, danes pa jo vaje »nafilajo« z novo energijo. Sploh takrat, ko je naveličana službenih obveznosti, gospodinjskih opravil. Očitno pa ne samo nje, ampak tudi ostale člane skupine. Vsakič se nasmejijo, učijo drug drugega, se spodbujajo . »Tukaj so ljudje,
ki skupaj z mano vztrajajo že več kot 20 let. To je dobro,« je dodala in pri tem in prav po gledališko »potelovadi-la« z rokama.
Alenka Felicijan: »Med gledališčem in
delom učitelja so povezave. Vedno si na odru, vedno izpostavljen kritičnim
očem.«
Je učiteljica, bila bi tudi trafikantka
Globok izdih in še globlji razmislek je potrebovala za odgovor na vprašanje, ali je to, da rada nastopa, vplivalo na odločitev za poklic učiteljice? Na osnovni šoli Antona Aškerca Velenje uči biologijo, gospodinjstvo, naravoslovje in sodobno pripravo hrane. Da, je povezava, je priznala. Vsak dan je na odru učilnice, izpostavljena kritičnim očem učencev, ki jo ocenjujejo iz vseh zornih kotov: od strganih noga-
vic, oblike frizure, barve las ... Ne glede na omenjeno bi še enkrat izbrala poklic učiteljice, čeprav bi z veseljem delala tudi v trafiki. Na naše presenečenje . »Vonj po časopisu, znamkah ...« je pojasnila.
Enkrat ena je, pravi, da svoje delo rada opravlja. Enkrat ena je, dodajamo mi, da je med učenci priljubljena. Pred osmimi leti je prejela priznanje Bravo - društva, ki se ukvarja z otroki s specifičnimi učnimi težavami, predvsem disleksijo. »Tako kot igralci tudi učenci čutijo, ali si pri stvari s srcem in dušo, kdaj si pristen in kdaj se delaš takega. Ponosna sem, da so bila takrat moja prizadevanja opažena in vesela, ker najdemo z učenci skupne točke. Zadovoljna sem tudi s kolektivom. Se dopolnjujemo. Žal pa se v vsakem poklicu najdejo ljudje, ki dela ne opravljajo s srcem in dušo ali pa ga morajo, da preživijo.«
Rada ima izzive, rada ima, da se okrog nje nekaj dogaja. Ko zadovolji šolskim obveznostim (te velikokrat prinese iz šole tudi domov), ko nima vaj, nastopov s skupino, jo mahne na sprehod, kdaj pa kdaj sede na kolo ali z motorjem na izlet. »Zadnja leta tudi počitnice preživljamo bolj potovalno. Ko smo doma, varčujemo za takrat, ko nas ni.« Temelj vsake sreče, pravi Alenka, je poleg zdravja in sreče v vseh oblikah tudi zadovoljstvo. To pa bo zanjo največje takrat, ko bosta njena otroka, ki stopata po poti samostojnega življenja, dobila službo.
Pričakujejo gradbeno dovoljenje
Prizidek h kulturnemu domu v Šoštanju največja letošnja naložba v občini Šoštanj - Za zdaj ne predvidevajo zadolževanja
Tatjana Podgoršek
Med večjimi naložbami, ki jih letos načrtujejo v Občini Šoštanj, je največja izgradnja prizidka k tamkajšnjemu kulturnemu domu. Projekt je vreden blizu 1,5 milijona evrov. Otvoritveni trak naj bi prerezali v šolskem letu 2017/2018.
Prostorska stiska
Po pojasnilu šoštanjskega župana Darko Meniha je naložbo narekovala prostorska stiska. S to se srečujejo v programih oddelka velenjske glasbene šole v Šoštanju, kjer se povečuje vpis učencev, in tudi ostali uporabniki - člani tamkajšnjega mešanega pevskega zbora Svoboda, ki danes za svoje potrebe uporabljajo kar malo dvorano kulturnega doma in Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. »Dodatnih vadbenih prostorov ni na voljo. Z izgradnjo prizidka in z v celoti predelanimi obstoječimi prostori glasbe-
ne šole bomo pridobili skoraj dvakrat več površine od sedanje. Na 1.445 kvadratnih metrih bo 17 učilnic za potrebe glasbene šole (tej bo v celoti namenjeno nadstropje), novo veliko vadbeno dvorano bo dobil 110-članski pihalni orkester, v primernejših prostorih bo lahko vadilo približno 50 članov pevskega zbora.«
Del denarja letos,
preostanek prihodnje leto
Projekt je vreden blizu 1,5 milijona evrov, denar bo v celoti zagotovila lokalna skupnost. Približno 600 tisoč evrov je za naložbo predvidenih v letošnjem občinskem proračunu, preostanek v proračunu 2017. Za zdaj zadolževanja - po zagotovilu Darka Meniha - niso predvideli. Za morebitna odstopanja imajo izdelan rezervni načrt, po katerem predvidevajo zadolžitev do 200 tisoč evrov. Projekt je izdelal arhitekturni biro Modular arhitekti iz Ljubljane (tudi avtor projekta za tamkajšnji vrtec), do konca tega meseca v občinski upravi pričakujejo gradbeno dovoljenje. Temu bo takoj sledila objava razpisa za izvajalca del. V Občini si želijo, da bi bila dela končana in prizidek predan svojemu namenu v šolskem letu 2017/2018.	■
■
Tom in Jerry
Dva nekdanja sošolca, poznavalca računalniške tehnologije, ljubitelja elektronske glasbe, ob vsem tem in še čem pa akrobatski duet drug drugega dopolnjujeta na nastopih in delavnicah
Tina Felicijan
Tomaž Brišnik, stari znanec kolonij Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje v Savudriji, je prav na njihovo povabilo, naj kot klovn nastopi za otroke, iz balonov in moke izdelal svoje prve žonglerske žogice in se kar preko videa na spletu začel uvajati s to akrobatsko veščino. Žal je ravno za čas prvega nastopa zbolel, a je doma ves čas vadil žongliranje. Ko je žogice prinesel v šolo, jih je pograbil tudi sošolec na srednji računalniški šoli Jernej Gruber, ki se je kot otrok
tudi sam navdušil za žongliranje, ko je bil prav tako bolan in je z žogicami za pranje perila posnemal žonglerja na televiziji. V šoli v naravi pa je prvič vozil monoci-kel in si obljubil, da ga bo nekoč imel, danes pa z njim ne izvaja le cirkuških trikov, ampak se spušča tudi po gozdnih strminah. Tako sta si Tom in Jerry izmenjala znanje, ga skupaj izpopolnjevala in ga še danes nadgrajujeta.
Barvita zabava in vadba
Prvi nastop sta izvedla na povabilo MZPM in nadaljevala z dobrodelnimi in drugimi javnimi
Tom in Jerry od časa do časa nastopata tudi za odrasle.
nastopi za razna društva in na prireditvah za otroke ne le v Velenju in okolici, ampak tudi drugod. Kmalu sta postavila spletno stran in začela nastopati tudi na zasebnih zabavah. Akrobatske
Tomaž ni le samouki klovn, ampak se je sam naučil marsičesa drugega. Z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko se je hitro prepisal na mariborsko, a študija telekomunikacij ni dokončal in se je raje zaposlil, saj se je že med šolanjem sam osredotočil na sistemsko administracijo, vzdrževanje strežnikov, spletne storitve, za kar ni ravno primerne šole v Sloveniji, pravi. Jernej pa je najprej študiral medijske komunikacije, ki mu niso ustrezale, ker se je že v srednji
šoli usmeril v spletne tehnologije, spletne strani, grafično oblikovanje, česar na tem programu ni bilo. Zdaj zaključuje študij informatike in tehnologije komuniciranja ter dela kot programer.
Oba sta aktivna v novoustanovljenem društvu za promocijo in razvoj elektronske glasbe in z njo povezano kulturo Universe. Tomaž skrbi za vizualno izkušnjo pri glasbenih dogodkih, Jernej pa je aktiven kot DJ.
trike kombinirata s »cirkuškim afnanjem« ter z mimiko, kretnjami ter hecnimi zvoki, s katerimi sicer improvizirane šove oblikujeta v humorne skeče.
Žonglirata z žogicami (trenutno pilita nastop s petimi), keglji, obroči, rutkami, izvajata trike s kontaktnim žongliranjem, ko je žogica ves čas v stiku s telesom, s poi (nekakšnimi žogicami na vrvicah, ki jih vrtita in s tem ustvarjata zanimive vzorce), diablom, kitajskimi krožniki ter posebno palico na vrvici, s katero delata iluzijo, da lebdi. Oblikujeta pa tudi skulpture iz balonov, za katere otroci čakajo v dolgih vrstah in se ne naveličajo niti ta-
krat, ko jima prsti od zatezanja že zakrvavijo.
Naključna samouka s cirkuškimi spretnostmi seznanjata tudi druge. Že v srednji šoli sta imela krožek cirkuških spretnosti, delavnice vodita na Pikinem festivalu, v kolonijah in drugje. Žongli-ranja ne priporočata le za zabavo, ampak tudi za izboljšanje koordinacije, refleksov in perifernega vida. Vrtenje kitajskih krožnikov pa ojača mišice v zapestju.
Otroci so nepredvidljivo občinstvo
Triindvajsetletna Tom in Jerry v šov rada vključita otroke, ki jih ne le spodbujata, da jima po-
magajo razvijati zgodbo z odzivom na njune vragolije in »neumnosti«, ampak tudi povabita v »areno,« da lahko preizkusijo rekvizite ali posnemajo modeliranje z baloni. Odzovejo se veliko prej in bolj iskreno kot odraslo občinstvo.
Največji vtis na otroke naredijo akrobacije z monokolesom, »najbolj vžgejo pa skeči,« pravi Jerry. Pri žongliranju pa hitro pade pozornost, zato je treba rekvizite, trike in akrobacije hitro menjati in veliko improvizirati, prav s tem pa so se jima posrečile točke, ki navdušujejo.
Sicer pa je ozračje na šovu zelo odvisno od okolice. »Nastopi v naravi so bolj pristni, otroci so bolj mirni, povezani,« pravi Tom, ki opaža, da so otroci na podeželju bolj umirjeni kot v mestu. Se tudi zgodi, da jima kak »bolj živahen« otrok žogico, ki jima pri žongliranju pade, vrže v glavo, na kar starši navadno reagirajo ali pa ga z mimiko opozorita kar sama.
Pozorna morata biti tudi na varno razdaljo pri akrobacijah z monokolesom, da ne bi komu zapeljala čez prste ali jima monoci-kel pri balansiranju ne bi padel na občinstvo, zato jima pri šovu občasno pomaga tudi asistentka.
Ker so otroci zahtevno občinstvo, ki se hitro naveliča starih trikov, je vsak njun šov unikaten. Da je zanimiv, pilita akrobatske veščine z rekviziti, ki so jima blizu, trike nadgrajujeta in razvijata skeče.
■
Naš čas, 14,	1. 2016, barve: CM K, stran 9
14. januarja 2016
"^AS	7
Z ulic na odre
Izučen za natakarja je stregel po raznih gostilnah, nato pa se je odločil, da bo šel v Švico iskat službo, a s kitaro pot končal na Kanarskih otokih
Tina Felicijan
Pri nas so ga oklicali za slovenskega Boba Dylana, saj tako po glasbenem žanru kot po svoji pojavi na odru spominja na tega pesnika med glasbeniki, nikakor pa ga ne imitira, saj je Vasja Mihaj-lovič razvil tako melodično kot lirično svojevrstno glasbo v ritmu njegovega nenavadnega popotovanja.
V Švico po kruh
Pred dobrima dvema letoma je odpotoval v deželo gora, da bi si poiskal dobro službo, »a se nisem dovolj potrudil,« je 26-le-tnik preprosto pojasnil, zakaj mu ni uspelo. Še nekaj časa je živel pri prijatelju, nato pa namesto da bi se vrnil v rodno Velenje, što-pal na jug, skozi Francijo proti španski Malagi in naprej do Barcelone. »Če imaš srečo, lahko v enem dnevu prideš z juga Francije na sever Nemčije. Postaviš se na dovoz za avtocesto, izstopiš
»Včasih, ko ni bilo interneta, si slišal en komad na radiu, se ti je dopadel, a si si zapomnil samo refren. V tebi pa je bila taka želja do tega komada, da si si sam izmislil ostalo besedilo in po svoje odigral. Čar te folk muzike je, da ti daje svobodo za improvizacijo.«
na počivališču in iščeš prevoz naprej,« razlaga, kako se je lotil štopanja - načina potovanja, ki zahteva veliko iznajdljivosti, zaupljivosti, tudi poguma. »Vsak dan te skrbi, kje boš spal, sploh če ne greš v hostel,« pravi. Sam je večinoma spal zunaj. »Prvih nekaj dni na
sploh še nisem razumel niti mi ni bilo všeč.« Čeprav ni imel posebnega zanimanja in kitare ni igral redno, se je naučil nekaj osnov. Igral je za prijatelje.
Nato je začel raziskovati tradicionalne ameriške glasbene sloge - blues, country - ter izvajalce, ki so večinoma že pokojni. »Odločil sem se, da bom 'nagruntal' te stile. Fajn se mi sliši, kaj lahko en človek naredi z enim inštrumentom.« Oče mu je dal nekaj smernic. Tudi to, da si mora sam 'priti gor', če se hoče kaj naučiti. Zato je znova in znova preigraval znane pesmi, pilil izvedbo, iskal svoj slog.
Bolj štopaš, več izkušenj imaš.«
Vasja Mihajlovič je ogreval občinstvo pred lanskim nastopom Adija Smolarja v eMCe placu, njegova glasba pa je bila všeč tudi temu priljubljenemu kantavtorju. Foto: Martina Hrastnik
poti te pri srcu malo stiska, po kakem mesecu pa se že navadiš, postaneš domač v okolju.«
Popotnik, umetnik, uličar
Oče, »zelo dober kitarist,« pravi Vasja, mu je kitaro kupil v četrtem razredu in ga »posiljeval s Knocking on Heavens Door in House of Rising Sun, ko tega
Že ko se je s prijatelji v Velenju družil zunaj, ga je prijelo, da bi igral na ulici. Na popotovanju pa je le poskusil. Poiskal je ravno pravo mesto - ne preblizu lokala, pretočno, vidno, z dobro akustiko. Čeprav ga je skrbelo, da ga bodo nagnali in ali mu bo sploh kdo vrgel kak kovanec, je bil uspešen. Zaslužil je dovolj, da bi si lahko plačeval stanova-
nje, čeprav je veliko odvisno od občinstva, ki se raje ustavi, če te že več ljudi posluša, če preigra-vaš znane komade. »Španci ne marajo ravno bluesa. Niti ga ne razumejo,« je dal za primer.
Nastopa vedno več
S Kanarskih otokov, zadnje postaje svojega prvega pustolovskega potovanja, ki ga je lani v bolj organizirani različici ponovil in s pouličnimi koncerti dobro zaslužil, se je vrnil v Velenje. »Zakaj sem šel nazaj? Itak malo pogrešaš dom. Pa prideš pozdravit. Potem pa itak lahko spet greš, če te zamika.«
Zdaj vedno več koncertira. Večji izziv je nastopati na ulici, ker je težje pritegniti pozornost kot na odru, izvedba in užitek v igranju pa sta enaka. Posnel je že album, ki bo kmalu izšel. Ideje za svojo avtorsko glasbo dobiva sproti, med vajo. Za besedila pa ga navdihujejo razni pripetljaji s poti. Občutek ima, da ljudi najprej potegne glasba sama, nato besedila. »Važno je, kako vse spraviš skupi, to je potem umetnost.«
»Veliko je na videzu. Če si ves zaraščen, oblečen kot klošar, igraš pa kot Jimmy Hendrix, te nihče ne bo upošteval. Pomemben je očesni stik, nasmeh, najbolj pa to, da ti uživaš.«
Čeprav je pri nas zima, Vasja pa rad gre s kitaro za poletjem, bo te mesece ostal v Velenju in se posvetil promociji albuma. Kmalu pa si želi kupiti avto, ker bo kljub temu, da se je izuril v štopanju, tako lažje potoval.
■
Postavili osnove Kunigunde
Čeprav bo 19. Festival mladih kultur Kunigunda potekal od 19. do 27. avgusta, se je ožja programska ekipa že sestala - Zbrali so ideje za program in premišljevali o nekaterih novih usmeritvah - Zastavljeni finančni okvir je slabih 50 tisoč evrov
Ljubno ob Savinji, 8.-10. januar - Dvanajst snovalcev devetdnevnega mladinskega festivala z novo programsko vodjo Marušo Skornišek na čelu je pretekli vikend razpravljalo o programu letošnje Kunigunde. Vodja koncertnega cikla bo tudi letos Matej Voglar, Nina Cvirn bo še naprej vodila pripravo art področja, odnose z javnostjo bo prvič vodil Vid Stropnik, ostalih večjih sprememb v ekipi pa zaenkrat ne bo.
V uvodu so udeleženci programskega vikenda razmislili o notranjih prednostih in slabostih festivala ter priložnostih in grožnjah iz zunanjega okolja. Med drugim se strinjajo, naj Kunigunda še naprej nudi čim bolj pester nabor kulturnih vsebin, kakršne v Šaleško dolino ne zaidejo, tako pa ostaja festival, ki predvsem mladim, seveda pa tudi širšemu občinstvu v lokalnem okolju predstavlja različne mlade kulture. Priložnost vidijo v še tesnejšem povezovanju z drugimi prireditelji predvsem kulturnih dogodkov v Velenju, od katerih si želijo več pomoči na nekaterih področjih tako pri
organizaciji kot izvedbi. Mednarodni projekti, ki so jih do sedaj izvajali - kot je Evropska prostovoljna služba ali mednarodni delovni tabor, so se izkazali za dobrodošlo popestritev in priložnost za promocijo, zato bodo še naprej iskali možnosti za mednarodna sodelovanja in obiske. Ker so imeli do sedaj precej težav s pridobivanjem sponzorjev, bodo na tem področju poiskali pomoč. Promocije se bodo lotili tudi prek sodobnih komunikacijskih kanalov ter predfestivalskih
dogodkov, v okviru katerih načrtujejo razne intervencije v lokalnem okolju in gostovanja domačih umetnikov po kulturnih klubih in galerijah po Sloveniji.
Veliko so govorili o spremembah na glavnem prizorišču pred eMCe placom, kjer poteka večina koncertov. Ustvariti želijo bolj intimno vzdušje, v katerem bi občinstvo in umetniki imeli bolj pristen stik. Tudi pekarna ne bo namenjena le razstavam, ampak želijo vanjo postaviti več interaktivnega dogajanja. Ponovno pa
iščejo nove lokacije za izvedbo koncertov in drugih dogodkov.
V naslednjih mesecih bodo razvijali ideje o projektih lastne produkcije - teh tudi letos ne bo malo. Navezujejo se na aktualno družbeno problematiko, predvsem panični strah pred tujci in terorizem, ter tabuje. Spet bodo obravnavali ulično umetnost, poiskali kako zanimivo gledališko predstavo in k sodelovanju povabili velenjska kulturna društva in druge interesne skupine. a Tina Felicijan, foto: V. Stropnik
KULTURA	9
Slovenija, da te kap
Tako je Tone Partljič preimenoval štiri desetletja staro komedijo Ščuka, da te kap, ki jo je aktualiziral za gledališko sekcijo šentiljskega kulturnega društva
Šentilj, 9. januarja - »Kulturno društvo Franc Schreiner Šentilj, ki ima več kot osemdesetletno tradicijo, prireja lokalne proslave ob državnih praznikih in dnevu žena, srečanje pevskih zborov, pri mlajši generaciji pa si prizadeva vzbuditi zanimanje za folklorno dejavnost in druge aktivnosti v kulturi. Že ves čas je aktivna gledališka sekcija, od leta 2000 do danes so na odrske deske spravili deset komedij,« ponosno pove režiserka večine predstav Alenka Felicijan, ki tudi skrbi za organizacijo. Ena najbolj uspešnih predstav je bila leta 2008 odigrana (prav tako) Partljičeva komedija Čaj za dve, ki so jo ponovili desetkrat, Ida Rebernik v glavni vlogi pa je prejela priznanje Odbora za organizacijo Linhartovega srečanja amaterskih skupin za celjsko območje.
V glavni vlogi je ponovno blestel Matjaž Kuhar, ki se je moral poleg poraza na lokalnih volitvah, izgube direktorskega stolčka in kapi ukvarjati še s fanatično oboževalko, ki jo je odigrala Ida Rebernik.
»Jedro gledališke sekcije sestavlja kakih osem ljudi. Tudi tokrat v glavnih vlogah nastopata Matjaž Kuhar in Biserka Hrnčič. Vsako leto k sodelovanju povabimo tudi mlade krajane in nove igralce. Tako imamo pri letošnji predstavi tri debitante,« je po sobotni premieri jubilejne komedije z naslovom 'Slovenija, da te kap' povedala režiserka. Tatjana Vidmar iz JSKD Velenje pa je Matjažu Kuharju, Biserki Hrnčič, Idi Rebernik, Vitu Felicijanu in Alenki Felicijan podelila zlate Linhartove značke, ki jih javni sklad podeljuje za 15- in večletno delo ljubiteljskim gledališčnikom.
Prvi dve uprizoritvi sta bili razprodani - dvorana sprejme 150 gledalcev - reprize, med katerimi bo tudi letos vsaj ena namenjena dobrodelnosti ali pa bo izkupiček dobila krajevna skupnost za svoje potrebe, pa bodo 21. (ob 19.30), 24. (ob 15.00) in 31. januarja (ob 15.00) ter 12. februarja ob 19.30 v dvorani Doma krajanov Šentilj.
a Tina Felicijan
Srečanje harmonikarjev
Plešivec, 27. decembra - Zadnja nedelja v mesecu decembru je za Plešivčane že tradicionalno rezervirana za »Srečanje harmonikarjev«. Kulturno društvo Ivan Cankar že skoraj vsa leta od začetka njegovega obstoja - kar zadnjih 37 let - organizira prijetne zimske urice z narodnozabavno glasbo. To je priložnost, ko se lahko pokažejo tudi še neuveljavljeni, mladi in nekoliko starejši godci, pa naj si bodo to samouki ali ljudje, ki se redno izobražujejo pri profesionalcih. Kljub začetnim zapletom je letošnje srečanje zelo dobro uspelo. Šolska dvorana je bila po nekaj letih zopet polna skoraj do zadnjega kotička. Tudi letos smo se lahko zanesli na »veterane«, kot so Gvido Škorjanec, Maša Sebanc, Boštjan Volk, Mešani pevski zbor IC Ple-šivec in naši šolarčki, ki imajo skupaj z učiteljico Franko Klančnik idej in volje do nastopanja v izobilju. Da pa ni vse staro in po pričakovanjih, je letos poskrbelo kar precej nastopajočih. Še posebej veseli smo bili naših mladih harmonikarjev Natalie Jakop in Matica Balanta, ki sta kljub svojim rosnim letom poskrbela, da je občinstvo z vnetim ploskanjem pospremilo vsako njuno pesem. Novinci so bili tudi Kvartet Grmada Plešivec, ki je dokazal, da se dobri pevci znajdejo tudi brez frajtonarice v ozadju. Nov zagon za ohranjanje tega srečanja pa po svoje dajejo muzikantje iz bližnje in daljne okolice, ki se v naše kraje in na naše prireditve kljub razdalji zelo radi vračajo. Takšna sta bila letos Franc Jurko in Zlatko Nemec. Slednji je kot edini med nastopajočimi poprijel v roke klavirsko harmoniko in nam pokazal, da tudi tako slovenske viže zelo lepo zvenijo. Ker pa bi bilo že res nekoliko nenavadno, da bi na t. i. veselici - »srečanju harmonikarjev« - manjkali ravno najštevilnejši in vedno bolj znani domači Plešivški harmonikarji, so tudi ti zakuhali prav zanimive in poskočne glasbene trenutke. Po uradnem delu je bilo nekoliko bolj sproščeno, saj so obiskovalci z veseljem pokomentirali letošnje nastope in ugotovili, da jim je bilo srečanje kljub prenekaterim novostim vendarle všeč. Slišati je bilo, da bo prihodnja prireditev, vsaj po vtisih sodeč, še bolj obiskana kot letošnja, če bo res tako, pa boste ugotovili le, če si za nas prihranite zadnjo nedeljo v decembru 2016.
a Polona Žlebnik Arlič
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
»»^AS
14. januarja 2016
Dubravka Tomšič Srebotnjak po 24 letih v Velenju
Prva dama med slovenskimi virtuozi bo v glasbeni šoli otvorila nov koncertni klavir Steinway
Velenje - V torek, 19. januarja, bo v sklopu Abonmaja Klasika Festivala Velenje na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega prva dama med slovenskimi virtuozi odigrala klavirski recital. Svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak se v Velenje vrača po 24 letih. Ob tej priložnosti bodo prvič zazvenele črno-be-le tipke novega koncertnega klavirja Steinway, ki je nova pridobitev velenjske glasbene šole. Umetnica je lani proslavila 70-letnico prvega samostojnega koncerta, zato je priložnost, da prisluhnemo njenemu samostojnemu klavirskemu recitalu, edinstvena.
V Velenju je Dubravka Tomšič Srebotnjak nazadnje nastopila pred štiriindvajsetimi leti, in si-
cer marca 1992. Tokrat se bo v klavirskem recitalu predstavila s svojimi najljubšimi skladatelji in znanimi skladbami Johanna Sebastiana Bacha, Domenica Scar-lattija, Ludwiga van Beethovna in Frédérica Chopina. Virtuozi-nja je pred dobrimi 30 leti v začetku osemdesetih krstila tudi prvi velenjski koncertni klavir znamke Steinway, tokrat pa bo prvič zaigrala tudi na nov koncertni klavir Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje.
Izjemna virtuozinja je na klavirju prvič samostojno nastopila na koncertnem odru kot petletna deklica. Na lanskih Dubrovni-ških poletnih igrah je proslavila 70-letnico prvega samostojnega koncerta in ob tej priložnosti do-
bila zahvalno plaketo tega velikega festivala. Umetniška pot Du-bravke Tomšič Srebotnjak šteje več kot pet tisoč nastopov. Igrala je na vseh najpomembnejših svetovnih koncertnih odrih, sodelovala na številnih festivalih in igrala z vsemi pomembnimi svetovnimi orkestri. Pri rosnih 17 letih je imela Tomšičeva prvi samostojni recital v Carnegie Hallu, kar je v svoji biografiji navdušeno zapisal sloviti Arthur Rubinstein, s katerim je delala dve leti. Posnela je več kot 90 zgoščenk, plošča s posnetkom Lisztovih skladb pa ji je oktobra 2003 prinesla nagrado Združenja Ferenca Liszta iz Budimpešte za ploščo leta. Tomšičeva je tudi članica žirij na največjih kla-
Dubravka Tomšič Srebotnjak
virskih tekmovanjih in občasno pripravlja mojstrske tečaje. Ob številnih nagradah in priznanjih je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Je častna članica Slovenske filharmonije in častna meščanka Ljubljane.
Razstava grafičnih delavnic
Velenje, 8 januarja - Društvo šaleških likovnikov je ob podpori ZKD Šaleške doline in JSKD - Območna izpostava Velenje, minuli petek na razstavnem prostoru vile Bianca odprlo razstavo grafik.
Osemnajst avtorjev je razstavilo grafike, ki so jih ustvarili med leti 1987 in 1996 na različnih lokacijah pod mentorstvom Arpada Šalamona.
Predsednik Društva šaleških likovnikov Salih Biščic je pohvalil celotno dejavnost društva in prizadevnost mentorja Šalamona ob njegovem visokem življenjskem jubileju. Prav gotovo je veliko likovnikov v Šaleški dolini z njegovo pomočjo pridobivalo znanja o grafičnih tehnikah, kar je bila primerna odskočna deska vsem bodočim slikarjem, kiparjem in likovnim ustvarjalcem, ki so dosegali visoke naslove in stopnje izobrazbe.
Kulturni program sta pripravila Zmago Štih (harmonika) in Marko Zaletelj (kitara).
Na ogled razstave vabijo likovni ustvarjalci Peter Bizjak, Inge-
borg Bolič, Irena Buček, Anja Jerčič Jakob, Zlatko Kraljic, Se-bastjan Kurmanšek, Viktorija Meh, Sabina Molan, Irena Pev-nik, Anga Pinter, Boris Sovinc,
Oskar Sovinc, Mladen Stropnik, Nataša Tajnik Stupar, Arpad Ša-lamon, Heda Vidmar Šalamon, Peter Vrčkovnik in Jože Žlavs.
a Hinko Jerčič
Srečanje članov društva po več kot dveh desetletjih je bilo prisrčno.
Ustvarjalna delavnica nakita z Niko Petek
V Lučah ob Savinji so za konec lanskega leta pod vodstvom mentorice Nike Petek, profesorice likovne umetnosti, organizirali delavnico izdelave nakita. V tamkajšnji dvorani kulturnega doma smo se sredi dela srečali s 17 udeleženci, med ženskami in dekleti sta oblikovala filcane sestavine za nakit tudi dva fanta. Polizdelke za izdelavo končnih oblik nakita iz filca ter drugih materialov so imeli izdelane že v prepoznavni obliki, s šivanjem, vezanjem in lepljenjem pa so dodajali še druge elemente. Kot je kasneje o izvedbi delavnice pojasnila mentorica Nika, so uporabili kombinacije različnih tehnik tovrstnega ročnega dela. »Na začetku smo tudi filcale na osnovo, ki nam je dajala obliko ogrlice. Uporabili smo sivo ali belo domačo volno, tokrat kupljena merino barvna volna, ki je mehkejša na otip in za kožo. Udeleženci so si izbrali vsak zase primerno barvno kombinacijo; osnovno podlago iz filcane volne, prejo, nit in različne perlice ter lesene perle, se lotili šivanja oz. končnega oblikovanja, posamezne elemente pa nanizali na vrvice in dokončno izdelali dopadljive ogrlice.« Z veliko vneme in ustvarjalnosti si je lah-
Udeleženci delavnice izdelave nakita v Lučah so izkoristili lanski predzadnji dan za prijetno in ustvarjalno druženje.
ko vsak izdelal model, ki naj bi pristajal izbrani osebi, pričeski, njeni obleki oz. priložnosti. Nekateri so nadaljevali izdelavo ujemajočih se dodatkov (zapestnice, prstani in uhani). Ker je takšen nakit po mnenju profesorice Petkove
uporaben prav vsak dan, je dobro, če si navdušenci izdelajo več barvnih in oblikovnih različic, ki jih nato uporabljajo ob različnih priložnostih in razpoloženju.
a Jože Miklavc
ALTIERHATOR
Analogni spomeniki
Nataša Tajnik Stupar
Razstava Pogledi na slovensko kiparstvo 1975-2015 po izboru, ki je potekal v okviru Slovenskega društva likovnih kritikov in ki je postavljena v Galeriji Velenje, me je napeljala k pisanju današnje kolumne.
Kiparstvo je danes ena od umetniških panog, ki je zelo zapostavljena, tako v umetniškem sistemu kot tudi kot dobrina, ki je bila v preteklosti referenčna umetniška panoga na umetniškem trgu, danes pa, kot sem zapisala, je zapostavljena, nemoderna in zastarela. Že v samem procesu današnjega umetniškega izobraževanja se kiparstvo pogosto preusmeri v medij 'sodobnosti' oz. - če se lahko izrazim drugače - v iskanje vzporednic s t. i. sodobnimi praksami, katerih mediji in tehnologije izražanja nimajo več česa skupnega s kiparstvom v pravem pomenu besede. Primarni stik človeka z nekim materialom, iz katerega ta poizkuša kreativno ustvariti nekaj novega, tridimenzionalnega, haptičnega in fizično obstojnega / obstoječega, je star toliko, kot je staro človeštvo. Vendar se zdi, da je v današnjem času ta potreba po novem (kot izkušnja nečesa novega, kot videno novo, ustvarjeno novo) izražena v drugem kontekstu iskanja nečesa novega, ne več kot nastali 'novo-tvor' temveč naše vsakodnevno srečevanje z novim (kupljenim, pridobljenim ...). Mogoče nas to zadovolji in nekako (kot družbena celota in posamezniki) nimamo želje ustvarjati nečesa novega, kar bi intelektualno izzvalo nove občutke ob srečanjih z novonastalimi tridimenzionalnimi objekti, ki z uporabnostjo v vsakdanjem življenju nimajo stičnih točk.
Wikipedija definira spomenik ali javni spomenik kot objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Kiparstvo je skozi zgodovino oblikovalo kvaliteten in trajen zapis časa, prostora in celotne družbe. Skozi stoletja se je na preprost in učinkovit način ohranilo nešteto kiparskih zapisov, ki so zaradi uporabe naravno trajnih materialov ostali dostojno ohranjeni vse do danes. Poleg t. i. osnovne funkcije ohranjanja kolektivnega spomina pa je kiparstvo (če ga obravnavam v kontekstu spomenika) in njegova materialna pojavnost zagotovo vzbujala v ljudeh kreativen napredek, željo po novem, neznanem. Danes imamo v Sloveniji veliko dobrih umetnikov, ki navkljub sodobnim težnjam po uporabi nekonvencionalnih materialov in 'novih' medijev vztrajajo pri uporabi trajnih kiparskih materialov, kot so kamen, bron, odlitki v druge kovine ..., v katere zapisujejo duha časa, raztegujejo meje kreativnega in raziskujejo uporabo le-teh v še ne izraženih oblikah in pojavnostih. Vendar - na žalost - je galerijski sistem v zadnjih dveh desetletjih postavil kiparstvo na stranski tir, saj je uporaba 'novih medijev' in zapisov cenejša v smislu produkcije in same izvedbe postavitve neke razstave. Sicer je moje, za nekatere zelo konservativno razmišljanje, naravnano predvsem v polje obstojnosti medijev. Že sami lahko ob vsakodnevni uporabi informacij in prenosnikov le-teh opazite, da nimamo preverjenega časa trajanja teh medijev. V dvajsetih letih je npr. disketo zamenjal cd nosilec z različicami, ki so nekatere danes povsem neuporabne. Podatki pa na žalost izgubljeni ali deformirani. V tem kontekstu ima kiparstvo zagotovo veliko prednost pri zapisovanju kolektivnega spomina neke družbe skozi, kot sem jih poimenovala, analogne spomenike v naravi trajnih materialih, ki imajo daljši življenjski rok. V Velenju se je v zadnjih dveh desetletjih postavilo in obnovilo več kiparskih spomenikov. Pred leti je bila tudi želja po postavitvi kiparske Forma vive, ideja Franca Avberška, ki pa žal zaradi pomanjkanja sredstev ni bila uresničena. Spodbujanje in prenos kiparskih znanj je zelo pomembno, saj se tako ohranjajo tisočletna znanja obdelave v naravi trajnih materialov. Pomembna pa je tudi, ne glede na trenutni trend uporabe 'novih' medijev, kontinuiteta postavljanja in ustvarjanja novih kiparskih postavitev. Ker konec koncev je po naravi materiala to še vedno najtrajnejši in najzanesljivejši način zapisa. Kako pa izvesti njegovo vsebino, da bo konkurirala fleksibilnosti 'novih' medijev, je verjetno vprašanje za prihodnjo generacijo umetnikov.
a
■
nikoli samiJ^Q^ g
M
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 11
14. januarja 2016
"^AS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Večno zelene
V oddajah Radia Velenje namenjamo izboru glasbe veliko pozornosti. Predvsem naši tonski tehniki se trudijo, da je te čim več za vse okuse in starosti. Poleg glasbenih želja vabimo poslušalce in poslušalke k sodelovanju še pri izbiri hita dneva, pri pesmi tedna ter oblikovanju rubrike 10 + 10, v kateri poleg slovenske in tuje zabavne glasbe lahko glasujejo še za najboljše narodnozabavne melodije.
Nekoliko drugačna od omenjenih pa je glasbena oddaja Večno zelene. Na sporedu je ob sobotah ob 17.30, pripravlja in običajno vodi pa jo naš radijski sodelavec Mitja Švener. »Že sam naslov oddaje pove, da gre za evergrine - melodije,
ki ostajajo ne glede na svojo starost, na spremenjene okuse poslušalcev in poslušalk še vedno poslušane.« V začetku je več pozornosti namenil slovenski popevki, predstavil zmagovalce festivalov. Vmes sta se že zvrstili dve posebni oddaji, in sicer v minulih božično-novoletnih praznikih, eno pa je namenil ansamblu The Beatles, ker so prav na dan, ko je bila rubrika na sporedu, pred več leti izdali ploščo s skladbami, na katerih so današnji evergrini. Poleg slovenskih izvajalcev večno zelenih, kot so Stane Mancini, Majda Sepe, Rafko Irgolič ... »gradivo« za rubriko išče tudi pri svetovno znanih izvajalcih, kot so Barbra Streisand, Franck Sina-
tra, že omenjeni The Beatle's ...
Kot pravi Mitja, je tudi njemu ta glasba ljuba in glede na odzive poslušalcev je tudi njim. »Razmišljam, da bi jo popestril s stiki poslušalcev. Vendar ne tako, da bi ti povedali svoje glasbene želje, ampak svoje mnenje in sodelovali pri oblikovanju
Mitja Švener
predlogov za naslednje oddaje,« je še dejal Mitja Švener, ki je na Radiu Velenje tudi moderator in tonski tehnik v eni osebi, sicer pa se ukvarja še z lutkami, povezuje prireditve, je ljubiteljski igralec kerlinga, glasbenik in še in še.
■ Tp
GLASBENE novice
Adelin album 25 obveljal za najboljši britanski album leta 2015
Tretji album britanske pevke Adele 25, ki ga je, tako kot prejšnja dva - 19 in 21, naslovila po starosti, v kateri ga je začela ustvarjati, se je uvrstil na sam vrh lestvice najboljših britanskih albumov v letu 2015. V prvih šestih tednih od izida so ga prodali v 2,5 milijona izvodih. Lestvica temelji na uradnih podatkih prodaje albumov in storitev po-
nudnikov pretočnih glasbenih vsebin. Album 25 je obenem zaenkrat tudi Adelin najuspešnejši album, saj je bil že v prvih desetih dneh prodan v milijonski nakladi. Na drugo mesto britanske lestvice 40 najboljših britanskih albumov leta 2015 se je uvrstil album Eda Sheerana X, na tretje album Sama Smitha In The Lonely Hour, na četrto pa posebna orkestralna izdaja uspešnic El-visa Presleyja If I Can Dream. Med deseterico so še albumi Justina Bieberja, Taylor Swift, Jess Glynne, Jamesa Baya, skupine Coldplay in Georga Ezre.
Kdo bo sodeloval na EMI 2016
Anja Baš, Anja Kotar, D Base, ManuElla, Nuša Derenda, Raiven, Regina, SAN Di EGO, Sebastijan Lukovnjak in Žan Ser-čič so izvajalci, ki se bodo 27. februarja pomerili na Emi 2016. Na razpis se je sicer prijavilo 61 izvajalcev, letošnja novost med pogoji pa je bila, da morata biti avtor ali izvajalec skladbe slovenska državljana. Strokovno komisijo, ki je izbrala pesmi in izvajalce, so sestavljali pevka Alen-
ka Godec, glasbenik, avtor in glasbeni producent Gaber Ra-dojevič, glasbeni urednik na Valu 202 Jernej Vene in urednik projekta EMA - Pesem Evrovi-zije 2016 Aleksander Radič. Tri izbrane skladbe so v slovenskem jeziku, sedem pa v angleškem. Izbor Ema 2016 bo sicer enak kot v letih 2011, 2014 in 2015. Zmagovalec bo znan po dveh krogih glasovanja. V prvem krogu bo tričlanska strokovna žirija na osnovi glasovanja določila dva superfinalista, v drugem pa bo zmagovalec izbran s telefonskim glasovanjem občinstva.
Umrl legendarni britanski glasbenik David Bowie
Legendarni britanski glasbenik David Bowie, ki je minuli petek, 8. januarja, dopolnil 69 let, je po večmesečnem boju z rakom umrl v ponedeljek. Na uradnem profilu glasbenika na družbenih omrežjih so sporočili, da je
umrl mirno v krogu svoje družine. Svoj zadnji album Blackstar je objavil minuli petek na svoj rojstni dan, njegov zadnji nastop v živo pa je bil na dobrodelnem koncertu leta 2006 v New Yor-ku. Album Blackstar sledi več kot dvema ducatoma prejšnjih plošč, kritiki pa ga ocenjujejo kot najbolj inovativen album doslej. David Bowie, ki je zadnja leta živel v ZDA, se je leta 1947 rodil v Londonu. V zgodovino pop glasbe se je zapisal kot človek tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov - od glam roc-ka, soula do elektronske glasbe. Nastopil je tudi v več filmih in televizijskih produkcijah. Za njim bo ostala bogata dediščina sodobne popularne glasbe.
PJ Harvey poleti z novim albumom v naši neposredni bližini
albuma. Od umetnice in produ-centa jih je ločevalo le steklo. 46-letna glasbenica je svojo kariero sicer začela leta 1988 v skupini Automatic Diamini. Tri leta pozneje je ustvarila svoj trio, s katerim je izdala dva albuma -Dry in Rid of Me, leta 1993 pa se je podala na samostojno kariero. Umetnica s svojimi skladbami ves čas premika meje in se spogleduje s poezijo, arhitekturo in umetnostjo. Je edina glasbenica, ki je osvojila dve prestižni nagradi mercury in se zaradi tega zapisala tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. V svoji karieri je sodelovala z glasbeniki, kot so Thom York, Josh Homme, Nick Cave in Bjork.
Raf beleži 20 let samostojnega glasbenega ustvarjanja
Britanska glasbenica PJ Harvey bo spomladi izdala dolgo pričakovani deveti studijski album. Posnela ga je kot del inštalacije v londonskem Somerset Housu, kjer so obiskovalci skoraj mesec dni lahko spremljali nastajanje
Slovenski glasbenik Rafael Zu-panc ali kar kratko Raf letos praznuje 20-letnico samostojnega glasbenega delovanja. Ob tej priložnosti bo izdal ploščo s skladbami, ki so mu osebno pri srcu, a še niso bile objavljene kot sin-gli. Bil najin je dan (v novi preobleki) je ena od skladb, ki bodo izšle na novi plošči in jo predstavlja v teh dneh. Zanjo je že narejen tudi video spot. Vse skladbe je Raf posnel v svojem snemalnem studiu R.ZX.05 v Rogaški Slatini. Avtor aktualne skladbe in tudi video spota je prav tako Raf sam.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	LIDIJA BAČIČ - Prokleto dobro ljubiš
2.	TABU - Greva dol
3.	MIKA - Staring at the sun
Popularna hrvaška pevka Lidija Bačic je presenetila svoje oboževalce in tik pred koncem lanskega leta istočasno izdala kar dve novi skladbi. Gre za pesmi Prokleto dobro ljubiš in Sat otkucava. In zakaj kar dve? Pevka pravi, da gre za novoletno darilo njenim zvestim privržencem, ki so z nestrpnostjo pričakovali nove skladbe. Za obe pesmi je 30-letna Splitčanka posnela tudi videospota.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Tonija Verderberja - Kaj bi brez tebe
2.	Ansambel Poljanšek - Veselo zavriskaj
3.	Gadi - Brez tebe
4.	Mihelič & Žlindra - Nasmehni se
5.	Ansambel Jureta Zajca - Ljubezen je kriva za vse
6.	Ansambel Pogum - Novoletne želje
7.	Skupina Špica - Od snežaka do bedaka
8.	Fantje z vseh vetrov - Si rekla da ne smem
9.	Ansambel Klemna Rošerja - Nevesta moja
10.	Euro kvintet - Ko starka zima bo odšla
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
D BASE
D Base je trojec, ki ga sestavljata dva raperja, David in 9ka, ter vokalist Benjamin Dolic, ki se je Sloveniji predstavil kot imitator Michaela Jacksona v prvi sezoni oddaje Slovenija ima talent. D Base bodo kot prva hip-hop zasedba nastopili na letošnji EMI.
2CELLOS
Na prestižni podelitvi zlate žoge za leto 2015, na kateri je najbolj prestižno nagrado že petič prejel Lionel Messi in kjer se je zbrala vsa nogometna smetana, je izjemna čast ob otvoritvi pripadla nastopu dua 2CELLOS, ki je navdušil z energično izvedbo uspešnice Thunderstruck.
DAMIR KOVACIC & D.A.Z.
Pevec Damir Kovačic je združil moči z duetom D.A.Z., ki ga sestavljata Dadi Daz in Zvone Hranjec, in na-
stala je skladba z naslovom Ona ce biti moja. Zanjo so ustvarili tudi simpatičen in duhovit videospot.
DAVOR RADOLFI
Tudi v Sloveniji zelo priljubljen hrvaški pevec Davor Radolfi se predstavlja z novim videospotom za pesem Ne diraj moju ljubav. Spot je nastal med njegovim decembrskim koncertom v ljubljanskih Stožicah, za režijo pa je poskrbel njegova hči Lea.
RADE
ŠERBEDŽIJA
Rade Šerbedžija, ki je posnel šest odmevnih glasbenih albumov, je svojemu bogatemu opusu dodal še dva albuma s koncerta v zagrebški dvorani Lisinski. Tam je bil njegov gost tudi dolgoletni prijatelj in zdaj žal že pokojni Arsen Dedic. Z dvojno zgoščenko, na kateri je 26 pesmi, je izšel tudi DVD s kar štiridesetimi posnetki.
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 12
12

»»^AS
k k Klara in Ivo Stropnik imata veliko skupnega, rr med drugim neizmerno ljubezen do jezika. A ravno to je tudi področje, zaradi katerega se največkrat »spreta«. Saj veste: »al prav se piše...« Ob nastajanju knjige (Kažipot k boljši velenjščini) je bilo takšnih sporov še posebej veliko. A konec dober, vse dobro. Ko je knjiga ugledala luč sveta, sta bila oba zelo zadovoljna.
Rado Jeromel, vodja velenjske izpitne komisije,
rad fotografira. Sploh, kadar se njegovi stanovski prijatelji, šoferji in avtomehaniki pražnje oblečejo. »Fotoaparat res ni velik, ima pa veliko moč. Tudi v temi mi je uspelo, je komentiral, ko je kolege že ujel v foto objektiv. In kje bomo lahko fotografijo občudovali? »Morda na Facebooku, morda pa kje drugje,« je bil skrivnosten priložnostni fotograf.
a a Alma Glotič in Maša
Kočevar iz kabineta župana Mestne občine Velenje se znata vedno zavrteti tako, kot je treba. Vpredprazničnih dneh sta bili na številnih sprejemih, proslavah in drugih dogodkih in sta bili res polno angažirani. A jima »gužva« še kako koristi. Kar presodite sami!
ZANIMIVOSTI

Krof za bogate Matematično
rezanje pice
V New Yorku so se odločili za razširitev ponudbe za petične sladkosnede: odslej je tako na meniju krof s polnilom iz penine in posipom iz zlatih lističev 24-karatnega zlata. A ni samo za gledanje; to je zlati krof, ki ga lahko tudi pojeste. Za en tovrsten krof je treba odšteti 92 evrov, za ducat pa 919 evrov, pri čemer je dostava že vključena v
ceno. S tem si je sanje uresničil Bjom DelaCruz, glavni kuhar v Manilla Social Clubu v Brookly-nu, ki je dobil navdih, potem ko se je združil s krajevno varilnico piva in ustvaril preliv iz piva, ki je bil posut z zlatom. Za naslednji korak se mu je zdelo popolnoma normalno ustvariti nekaj posebnega ob novem letu - konkretna ideja pa se je porodila, ko je sam ob krofu srkal penino. »Deluje sicer samo sijoče in zlato, a se odlično zlije v fantastičen krof, ne glede na to, kako noro se sliši,« je dejal DelaCruz.
Če ste kdaj rezali pico (ali torto), veste, da rezanje na enake dele sploh ni lahko - posebej, če vam pod nož gleda več parov lačnih oči. Pa so prišli na pomoč matematiki! Z ekipnim delom so iznašli kar nekaj novih načinov za rezanje italijanske instant dobrote na enake dele. Delo ekipe matematikov iz univerze v Liver-poolu temelji na rezanju pice na šest enakih delov in potem še naprej na skupno 12 kosov. Še več; novi pristop kaže, da je pico mogoče razrezati tudi na bolj kompleksne in številčnejše kose, tako da so še vedno povsem enako veliki. S to novo metodo je torej pico mogoče rezati na neomejeno število enakih koščkov, le da za kaj takšnega potrebujete že zares velikansko pico, precizen nož in ne preveč lačno publiko.
Pametna prha
V dobi, ko se v glavnem vsi zavedamo, kako pomembna dobrina je pitna vodovodna voda, je Hydrao Gabriel Della Monica iz francoskega mesta Grenoble zasnoval t. i. pametno prho. Izhajal je iz dejstva, da običajno za
desetminutno prhanje sicer porabimo tudi do 200 litrov vode; če imamo prho z natančnejšo glavo, ki kapljice vode razpršijo, pa polovico manj - a še vedno do 100 litrov vode. Podatki raziskovalnih inštitutov razkrivajo, da pod prho in v kadi porabimo okrog 40 odstotkov vse vode v gospodinjstvu, v zadnjih desetih letih pa se je poraba vode povečala za 33 odstotkov. Hydrau se je zde-
lo pomembno, da smo o porabi vode torej opozorjeni. T. i. pametna prha tako vsebuje barvno indikacijo porabe vode: ena barva led svetlobe zasveti za prvi dosežen prag porabe, druga za drugega in tretja za tretjega.
Preoblikovana plaža Zlatni rat
Ena najlepših plaž v Jadranskem morju, v preteklosti imenovana celo za najlepšo plažo Evrope - Zlatni rat, ki leži v kraju Bol na otoku Brač, je minuli
teden pod rokami moči narave spremenila svojo podobo. Zaradi izjemno močnega severnega vetra, ki je v Dalmaciji pihal s hitrostjo do 100 kilometrov na uro, so nastajali valovi, ki so rt peščene plaže obrnili v nasprotno smer. Domačini celo pravijo, da bi lahko valovi skrajni vrh plaže v prihodnjih dneh popolnoma ukrivili - če se bo to res zgodilo, bo Zlatni rat sredi plaže dobil malo jezerce.
Pitje kave povečuje željo po alkoholu
Ministrstvi za kmetijstvo in zdravstvo ZDA sta prvič po petih letih spremenili smernice za zdravo prehrano glede uživanja sladkorja, kave in holesterola. Ugotavljajo, da je vse zdravo v zmernih količinah. Že doslej je ameriška vlada priporočala, naj ljudje zmanjšajo dnevno uživanje dodanega sladkorja, to je
sladkorja, ki je hrani dodan in ni že sam po sebi njena sestavina. Zdaj navodila pravijo, da mora dnevno uživanje sladkorja ostati pod desetimi odstotki vseh dnevno zaužitih kalorij. Pivci kave se lahko pomirijo, saj nova navodila, ki se sicer s kavo ukvarjajo sploh prvič, pravijo, da je zmerno uživanje kave del zdrave prehrane. Ministrstvi pa odsvetujeta uživanje kave z alkoholom, saj menda pitje kave povečuje željo po alkoholu. Glede holesterola Američani priporočajo, naj ljudje uživajo čim manj s holesterolom bogate hrane.
14. januarja 2016
frkanje
» Levo & desno «
Kako res bo
Medtem ko so tudi ob koncu lanskega leta nekateri peli »saj po novem letu boljše bo«, realisti letos pravijo, da bi le bilo tako kot lani. Pa bomo veseli.
Varčevanje
V	kulturi uvajajo v Velenju novo matematiko: eno plus ena je ena. Namesto dveh javnih zavodov le eden. Pa še pri pisanju in govorjenju bodo 'prišpa-rali'. Oba zavoda bomo lahko poimenovali le FE-GAVE.
Čebele niso krive
Zadnji čas so padle ocene o tako opevani kakovosti našega domačega meda. A čebele niso nič krive. Če je kaj narobe, so za to krivi tisti, ki so jim dajali kaj slabega.
Pri temeljih
Ne le v Velenju, tudi v drugih občinah opažajo, da najmlajši »poberejo« zelo veliko občinskega proračunskega denarja. Državnega pa tudi tisti, ki delajo preveč otročje.
Priznanja
V	nekaterih občinah ni predlogov za občinska priznanja, drugod jih izbrani odklanjajo. Ne vem, kaj je slabše.
Tresenje
Energetske težave so močno stresle tudi šoštanjsko Elektro. Tudi tu so se že morali nasloniti le na lastne oziroma domače sile.
Vsak svoje
Občina Ljubno se je za dograditev skakalnice morala zadolžiti. Verjamemo, da se jim bodo skakalke oddolžile.
Kako naprej
V	novo leto smo v glavnem zakorakali kar strumno. Da le naprej ne bomo le stopicali.
Brez trgovanja
Več naših krajev ima Trge svobode. To seveda nikakor ne sme pomeniti, da s(m)o za svobodo pripravljeni trgovati.
(Ne)
sprememba
Tudi pri tako imenovanih mestnih oziroma podobnih blagajnah, na katerih lahko občani plačujejo položnice brez provizije, je prišlo do sprememb. A glavno je ostalo: vse račune je vseeno treba poravnati.
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CMYK, stran 13
REPORTAŽA	13
ledu vse več zanimanja
14. januarja 2016	»»«AS
Za druženje na
Na velenjskem drsališču je veselo vse dni v tednu - Otroci in odrasli prihajajo na rekreacijo in druženje - Pravkar se je začel nov tečaj drsanja
Tina Felicijan
Zima je v Velenje prišla že sredi novembra, saj od takrat ponovno obratuje drsališče v Sončnem parku, ki so ga postavili Mestna občina Velenje, Rdeča dvorana in velenjski hokejski klub. Ko je zapadel tudi sneg, je bilo razpoloženje na drsališču res idilično. Ljudje vsak dan prihajajo v še večjem številu kot prejšnja leta, pravi nadzornik Boštjan Kralj, ki vsak dan našte-je najmanj sto obiskovalcev. Ti si drsalke lahko izposodijo, na drsališču lahko nabrusijo svoje, marsikdo pa se med drsanjem z veseljem pogreje z vročim čajem ali se osveži s pivom. Tako ljudje ne prihajajo le na rekreacijo, ampak tudi na druženje. Zato je ozračje še toliko bolj prijetno.
Drsanje, hokej, kerling
Drsališče upravlja Hokejski klub Velenje, za to, da vse steče kot po ledu, pa skrbijo tudi prijateljske organizacije. Med tednom je odprto od 9. do 19. ure s premorom med 13. in 15. uro, med vikendom pa se odmor za kosilo konča že ob 14. uri. Večeri od ponedeljka do četrtka so namenjeni hokeju, petkovi ve-
čeri kerlingu, v soboto pa je do 22. ure odprt disko na drsalkah. Predvsem dopoldne drsališče obiskujejo skupine, šole, ki pridejo na športne dneve.
Da bi obiskovalci v vsakem delu dneva drsali po čim bolj gladkem ledu, ga obnavljajo trikrat
■
dnevno - med popoldanskim premorom, pred večerno rekreacijo in po njej, sploh po hokeju, ki je najbolj agresivna oblika drsanja in led tudi najbolj uniči. »Led gladimo s posebnim strojem, ki spredaj pobira nadrsan
sneg, zadaj pa z vročo vodo zgladi brazde,« pojasnjuje podpredsednik HKV Janez Slivar. Optimalna debelina ledu je od sedem do osem centimetrov. Osnovo so pripravili že ob odprtju, ko so v več plasteh zalivali površino z vodo, pred kratkim pa so
led obnovili. Skrbno brusijo tudi drsalke.
Čeprav so načrtovali, da bo na drsališču tudi kulturni program, animacija za otroke in podobno, so iz izkušenj spoznali, da bi se ljudje pač radi drsali. »Kul-
turnega dogajanja je v mestu dovolj. Drsališče je namenjeno rekreaciji,« pravi Slivar in našteva športne aktivnosti. »Takoj po otvoritvi smo začeli šolo hokeja za najmlajše, ki poteka vsak torek in petek popoldne in jo obiskuje osem otrok. Poučuje profesionalni trener iz Celja, ker sami tega kadra zaenkrat še nimamo, čeprav si tudi prizadeavamo
za to. Ravno sem izvedel, da je eden od tečajnikov že začel trenirati v Celju.« Tako je drsališče tudi okrepilo zanimanje za zimske športe.
Red pa mora biti
Na drsališču velja pet osnovnih pravil: »Vsi drsajo v isto smer, pingvine uporabljajo samo otroci, ki se ne znajo drsati, ne smejo se loviti in kepati, prepovedan je vnos hrane in pijače, obiskovalci lahko gredo na led samo z drsal-
kami - zaradi poškodb, do katerih je prihajalo na drugih drsališčih,« jih našteje nadzornik. Namreč pripetilo se je že, da je kdo ostal brez prstov, zato Boštjan Kralj svetuje tudi uporabo rokavic in čelade, ta pa na drsališču še ni obvezna. K sreči nezgod letos ni bilo, saj ljudje gojijo bonton drsanja in spoštujejo pravila, da lahko pri drsanju uživajo vsi
in brez strahu, da jih bo kdo podrl in se bodo poškodovali.
Vesela druščina
Sploh popoldne pride na drsališče veliko otrok, pa tudi odraslih. Nadzornik opaža, da jih vedno več pride s svojimi drsalkami. Drsanje je torej vse bolj priljubljeno. Prvič pa je drsališče obiskala Sakiba Osmančevic v družbi vnukinje in prijateljev. Če bi prišla večkrat, bi morda opazila kakšno pomanjkljivost,
zaenkrat pa se ji zdi vse v redu. »Rekla bi, da je ambient prijeten, poskrbljeno je za dobro počutje, fajn je. Poskrbljeno je za varnost, všeč mi je bilo, da ljudje spoštujejo pravila na drsališču. Ravno imam na počitnicah vnukinjo in seveda bova še prišli.« Kljub temu, da so se otroci ravno vrnili z ledu, so bili polni energije. Na drsališče radi prihajajo, pravijo.
Led je dobro pripravljen, drsalke so ostre, pravila pa tudi poznajo in jih upoštevajo. »Ne smemo se loviti in kepati,« so soglasni. Da je vse dobro organizirano, meni tudi Mirela Dedic. »Čisto je, postrežba je v redu, fajn je, da je obiskano, zato je otrokom zanimivo. Pogledajo si, kaj drugi počnejo. Všeč mi je tudi, da prihajajo starejši. Videti je, da se radi s tem ukvarjajo,« pravi in upa, da se bodo, če jim bo čas dopuščal, čim pogosteje vračali. ■
Drsališča so še posebej veseli hokejisti, ki sicer morajo na rekreacijo v Celje. Foto: Anže Kovač
Kljub mrazu na velenjskem drsališču ne manjka nasmejanih
obrazov.
Odmevne razstave, nove scene
Muzej premogovništva Slovenije lani obiskalo blizu 19 tisoč obiskovalcev - Zmanjšali stroške, prihodkov pa ne bistveno - Tudi letos novosti
Tatjana Podgoršek
Po izvedenih rednih vzdrževalnih delih je Muzej premogovništva Slovenije v Velenju znova odprt. Doslej si je zgodbo o slovenskem premogovništvu v njem ogledalo že več kot 412 tisoč obiskovalcev, od tega lani blizu 19 tisoč, kar je približno toliko kot zadnja tri leta. Sto-jan Špegel, vodja muzeja, pravi, da bi si jih želeli še več, a so zadovoljni z obiskom, prav tako z rezultati njihovih prizadevanj po ohranjanju rudarske dediščine in priprave novih scen.
Večja in manjša obnovitvena dela
Lani so povsem obnovili del jamskega dela muzeja in del jamske proge, kjer lahko obiskovalci vidijo izdelovaje teh prog, obnovili so 'kapijo' ob vhodu v muzej, največji muzejski eksponat - izva-žalni stroj Dominion (ta je danes na ogled v prvotni obliki in barvi), z lepšo podobo se ponaša Ligijev salon, v katerem
pripravljajo razne prireditve, rojstnodnevne zabave in poroke. Opravili so kopico manjših vzdrževalnih del. Lansko leto so zaznamovale tudi nekatere odmevne prireditve, koncerti, razstave. »Naša osnovna opredelitev za omenjene dogodke je tako imenovana industrijska umetnost s poudarkom na ru-
darstvu, ni pa to pogoj.« V najgloblje ležečem razstavišču v Sloveniji, 160 metrov pod zemeljsko površino, je še ta mesec na ogled razstava skulptur Staneta Špegla z naslovom Podzemni Nezemljani, na površju pa je prikazana različna tematika
industrijske umetnosti iz sveta (Industrial art 2), ki jo je pod okriljem portala Industrial Art izbral Stojan Šegel.
Ukrepi za zmanjšanje stroškov in več prihodkov
Je blizu 19 tisoč obiskovalcev dovolj za pokrivanje stroškov delovanja muzeja? »Muzeji so ustanovljeni zato, da ohranjajo kulturno dediščino in se ne morejo sami vzdrževati, ampak je to skrb države, lokalne skupnosti ali podjetja. Z vstopnino, prodajo spominkov, organizacijo raznih prireditev si prizadevamo, da bi tudi sami čim več prispevali k muzejskemu proračunu.« Po zagotovilih Špegla so se pred dvema letoma lotili reorganizacije muzeja. Lani so na primer skrajšali urnik delovanja muzeja za 48 ur. Ukrepi že dajejo želene rezultate, saj so stroške zmanjšali, prihodki pa zaradi tega niso bili bistveno nižji. Glavni investitor muzeja je Premogovnik Velenje in sogovornik ne pričakuje, da bi bilo v prihodnje kako drugače.
>Med obiskovalci muzeja prevladujejo Slovenci, ki so organizirani kot izletniki v večjih skupinah. Muzej je zanimiv tudi za tujce. Teh je zlasti poleti več kot Slovencev. Med tujimi obiskovalci prevladujejo državljani Izraela, Nizozemske in Nemčije.
Novost - slikanje za obiskovalce
Poleg osnovnih dejavnosti, kot so ogledi, razstave, organiziranje prireditev oziroma dogodkov želijo obstoječi zgodbi o slovenskem premogovništvu dodati še kakšno novost. Tako od letos dalje obiskovalci že lahko spoznajo »razstreljevanje. Poleg eksplozije doživijo še vse drugo, kar se ob tem dogaja. Želimo si ponudbo muzeja obogatiti še s kakšno sceno, kot je - na primer - slikanje za obiskovalce, da jih bo na obisk muzeja spominjala tudi slika,« je še dejal Stojan Špegel.
■
Stojan Špegel: »Z raznimi dejavnostmi se trudimo v muzejski proračun čim več prispevati tudi sami.«
Rojstvo
Zgodilo se je v času, ko je imel vlak savinjčan potniške vagone, kakršne dandanes vidimo le še v železničarskem muzeju. Tudi lokomotiv, ki so pihale dim in paro, že dolgo ni več. Bil sem celjski gimnazijec. Vlak iz Velenja je odhajal zgodaj, kmalu po peti uri. V vagonu, v katerega sem vstopil, je bila le peščica potnikov in ni imel kupejev. Notranjost je bila razdeljen na dva dela, lesene klopi so bile neudobne in kosti so med vožnjo terjale večkratno spreminjanje sedalnega položaja. VŠmartnem ob Paki se je v poltemi ulegla na nasprotno klop majhna ženska. Na vlaku smo večkrat dremali, kadar je bil prostor, smo se tudi zleknili. Nenadoma je začela ženska ječati. Vprašal sem jo, kaj jo boli, ona pa mi je odgovorila, da bo rodila. Vzelo mi je sapo, prišel je sprevodnik, in ko je zaznal položaj, je pohitel po vagonih iskat pomoč. Našel jo je, sicer ne babice, a se je na rojevanje spoznala, saj so nekoč otroci na kmetih prišli na svet kar doma. Ker je bila praznih rok in je potrebovala kose perila, je stekla nabiralna akcija in potniki so perilo hitro zbrali. Jaz sem prispeval spodnjo majico. Sprevodnik mi je naročil, naj se, ko bo vlak obstal na postaji, postavim med vrata in ljudi usmerim v sosednji vagon. To sem tudi storil in jim pojasnil, da v
vagonu ženska rojeva. Preden smo se ustavili v Šempetru, je zave-kal novorojenček. Zato sem na naslednjih postajah ljudem povedal, da ne morejo v vagon, ker se je v njem rodil novi Zemljan. Na celjski postaji je tik ob pristajalnem tiru že čakalo reševalno vozilo. Po vlaku se je razširila vest o nenavadnem dogodku, zato so mnogi potniki počakali, da bi videli mamico, ki jo je prehitelo, in na vlaku rojeno dete. Kmalu so ju reševalci prinesli na nosilih in novorojenček je v maminem objemu glasno oznanjal, da je že med nami. Radovedneži so stegovali vratove, in ko je eden začel ploskati, so to vsi povzeli za njim.
Nikoli nisem zvedel, ali je bil fantek ali punčka. Sem pa večkrat razmišljal, da so bili najbrž pristojni v zadregi, ko so vpisovali kraj rojstva.
a Bojan Glavač
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 14
14
PREGLED LETA
»»^AS
14. januarja 2016
Novoletni razgled na staro leto
Eni pravijo, da se v preteklost ne gre ozirati, ker da se nam tam lahko zatakne pogled in ne bomo videli predse. Drugi pravijo, da je preteklost treba pomniti in se iz nje učiti za sedanjost in prihodnost. Mi pa pravimo: kar je dobrega, naj dolgo blizu ostane, slabega pa se čim prej otresimo.
Tina Felicijan
Da bi vas ob novem začetku - vsaj simboličnem, kar pravzaprav je novo leto - opomnili, kaj se je v starem dogajalo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki tako v politiki in gospodarstvu kot v družbi, kulturi in športu, smo pripravili pregled leta 2015, v katerem se je marsikaj vleklo že od prej in še ni za nami, veliko se je ponovilo, zgodilo se je tudi kaj novega, le malokaj pa je dobilo svoj epilog.
Prosinec (januar)
V novo leto so dobesedno skočili potapljači in preverili, če tudi zdaj, 'ko je vse drugače', znajo plavati. 20. novoletnega potopa v Velenjsko jezero se je udeležilo 17 potapljačev iz vse Slovenije, tudi iz Društva za podvodne dejavnosti Velenje. Uprava Premogovnika Velenje in socialni partnerji so podpisali nov socialni sporazum, s katerim so ohranili delovna mesta, a znižali plače. Šoštanjska mladina se je lotila udarniškega prenavljanja izpraznjenih prostorov vrtca Lučka. Dolgoletni velenjski glasbeni pedagog in ravnatelj tukajšnje glasbene šole ter častni občan Ivan Marin je od Zveze slovenskih godb dobil častni prstan za svoj prispevek k razvoju instrumentalne glasbe, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pa mu je podelil zlato priznanje za življenjsko delo in izjemne dosežke v glasbeni dejavnosti. Zaradi ekonomske stiske je vrata zaprl eden od dolgoletnih hramov kulture Kulturnica. Direktorica velenjskega družinskega podjetja Plastika Skaza Tanja Skaza je prejela priznanje mlada menedžer-
predvsem učenci, ki so ostali doma, odpadla pa je tudi osrednja prireditev ob kulturnem prazniku. A gospodarstvo zato ni zastalo. Mestni svetniki so se seznanili s spodbudami v podjetništvu, za katere je občina namenila 900 tisoč evrov. Družba Premogovnik Velenje se je skladno z načrtom dezinvestiranja odločila za javni razpis zbiranja ponudb za odprodajo nepremičnin v svoji lasti. Zaradi negotovih razmer v Ukrajini in Rusiji je Gorenje
Tim Kevin Ravnjak je osvojil
bron na svetovnem prvenstvu.
ka leta 2014. To leto bo zanjo in podjetje še posebej uspešno, saj v tem letu Tanja in podjetje prejmejo še vrsto raznih priznanj. Velenjski deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak je na svetovnem prvenstvu v snežnem kanalu osvojil bron, velenjska plavalka Nastja Govejšek pa je na prvem zimskem državnem prvenstvu osvojila štiri zlate in tri srebrne medalje ter v disciplini 50 m delfin postavila nov absolutni državni rekord. Velenjski župan Bojan Kontič pa je postal še predsednik Združenja mestnih občin Slovenije.
Svečan (februar)
Na začetku meseca je obilno snežilo, česar so se razveselili
Prešernov nagrajenec Jure Pukl
po več kot desetletju rasti znižalo svoja pričakovanja o prihodkih. Termoelektrarna Šoštanj je predstavila gradnjo šestega bloka in neizpolnjene lanske poslovne načrte, družba pa je bila do bank zadolžena za 764 milijonov evrov. Velenjski jazzovski saksofonist in skladatelj Jure Pukl je na osrednji državni slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku prejel nagrado Prešernovega sklada. Tednik Naš čas pa je izšel v novi grafični podobi.
Sušec (marec)
Zgodaj so želi velenjski policisti, ki so v hiši 32-letnega Ve-lenjčana našli sadike konoplje. Velenjski župan Bojan Kontič in takrat še podpredsednica državnega zbora Andreja Katič sta na povabilo predsednice vlade Republike srbske Željke Cvijanovic obiskala Banjaluko z namenom pospešitve gospodarskega sodelovanja med regijama. Velenjski mestni svetniki so sprejeli kodeks ravnanja izvoljenih in imenovanih predstavnikov. Zavezuje jih k vestnemu in odgovornemu odpravljanju svojega dela, prepoveduje jim izrabljanje njihovih pravic v svojo ali tujo korist,
prejemanje daril, nalaga pa jim tudi osebno odgovornost za vsakršno nasprotje interesov in nezdružljivost funkcij. Mladinski pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega si je pod taktirko Matjaža Vehovca pripel prvo mesto v kategoriji otroških zborov na mednarodnem pevskem tekmovanju young2015pra-gue. Škalčan Nejc Pačnik je postal svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko v skupini seniorjev. Rokometaši Gorenja so na zadnji tekmi skupinskega dela pokala EHF na gostovanju premagali norveški Haslum, Ivan Vajdl pa je odstopil z mesta trenerja članske ekipe Rokometnega kluba Gorenje. Nadomestil ga je Gregor Cvijič.
Mali traven (april)
O tretji razvojni osi so na pobudo Župana MOV Bojana Konti-
ča in podpredsednice državnega zbora Andreje Katič razpravljali župani in poslanci našega območja ter predstavniki ministrstva za okolje in prostor. Po tem, ko se je nadzorni svet Premogovnika Velenje seznanil z izgubo več kot 30 milijonov evrov, ki jo je Premogovnik prigospodaril v preteklem letu, objavijo insolventnost in potrdijo predlog o doka-pitalizaciji. Mladi raziskovalci Šaleške doline so v tem šolskem letu oddali 49 raziskovalnih nalog, 19 osnovnošolskih in 15 srednješolskih pa se je uvrstilo na državno tekmovanje. Po vrhunski kuhi je zadišalo iz Vile Herberstein, kjer je vodja kuhinje
zlato značko Evropske atletske zveze. Športnika leta v mestni občini Velenje postaneta Nastja Govejšek in Rok Marguč.
Veliki traven (maj)
Andreja Katič je postala ministrica za obrambo, njeno mesto v državnem zboru pa je zasedel Velenjčan Jan Škoberne. Delegacija več kot dvajsetih predstavnikov gospodarskih družb iz Republike srbske (BiH) je vrnila obisk, namenjen pospeševanju gospodarskega sodelovanja. Novi direktor Zdravstvenega doma Velenje je postal Zdenko Kikec. TEŠ je uspešno opravila tehnični pregled šestega bloka, čigar
Po skoraj desetih letih se je zaključil kohezijski projekt Celovita
oskrba s pitno vodo.
obletnice konca druge svetovne vojne. Izšla je knjiga velenjskega etnologa, zgodovinarja in pedagoga dr. Jožeta Hudalesa z naslovom Življenje v novem mestu:
Svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Nejc Pačnik
Anja Drev, dobitnica bronaste kolajne v smuku na 18. olimpijskih igrah gluhih
postal Andrej Kuhar, edini slovenski kuhar, ki si je v Nemčiji šest let zapored prikuhal Miche-linovo zvezdico. Parkirna hiša na velenjski promenadi je na mednarodnem arhitekturnem natečaju Architizer A+ Award zmagala v kategoriji parkirnih prostorov. Oblikovalka Mateja Krašovec Po-gorelčnik je za kolekcijo kozarcev na podstavku iz orehovega lesa in velenjskega ksilita prejela srebrno nagrado za izjemne oblikovalske dosežke ADesign Award. Šoštanjski slikar Uroš Potočnik prejme Jakopičevo priznanje. Šoštanjčanka Anja Drev je na 18. olimpijskih igrah gluhih osvojila bron v smuku. Predsednik Atletskega kluba Velenje in podpredsednik Atletske zveze Slovenije Marjan Hudej je za dolgoletno delo v atletiki prejel
Velenjski grad se je sprememenil v Electronic Fortress.
Velenje in njegove urbane identitete 1945-1960. Kulturno društvo glasbene umetnosti in MOV sta začela 5. Mozaik Jazz Festival. Potekal je najstarejši študentski festival v samostojni Sloveniji. 25. Dneve mladih in kulture je zaznamoval koncert elektronske glasbe v atriju in za obzidjem Velenjskega gradu.
Rožnik (junij)
Optimizirano traso F2-2 hitre ceste Šentrupert-Velenje predstavijo v polni velenjski skupščinski dvorani, predlog o usmeritvi trase pa so obravnavali tudi svetniki Občine Šmartno ob Paki. V Lajšah so prebivalke in prebivalci treh šaleških občin slavili zaključek 35,8 milijona vrednega projekta celovite oskrbe s pitno vodo, ki bo kakovostni vir življenja zagotavljal naslednjih 40 let. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je bil po rezultatih 20-letne raziskave družbe Kleine&partner Ugled 2015 na
Poslanka SD Andreja Katič je postala obrambna ministrica.
moč je 545,5 MW. Velenjski župan Bojan Kontič in direktor Esotecha Marko Škoberne sta podpisala 583 tisoč evrov vredno pogodbo o izgradnji tretje faze vodovoda v Vinski Gori. V Šoštanju obeležijo dve desetletji izhajanja mesečnika List. S prireditvijo v amfiteatru velenjske promenade se je začel sklop prireditev v MOV v počastitev 70.
drugem mestu med predsedniki uprav, Gorenje pa v očeh poslovne javnosti na tretjem mestu med podjetji. Preizkušanje nove velenjske promenade se nadaljuje s sklopom prireditev Večeri v amfiteatru. Začele so se tudi 31. Poletne kulturne prireditve, v okviru katerih je Festival Velenje postregel z 52 raznovrstnimi kulturnimi dogodki. Mešani pevski zbor Gorenje v Olomucu na češkem osvoji dve zlati medalji. Mladi osnovnošolci sklenejo jubilejni 20. projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek. Radio Velenje je ob 40-letnici delovanja na Titovem trgu pripravilo prireditev Skok v poletje. Dijakinja športne gimnazije in članica ŠAO Janja Garnbret je tretjič zapored postala evropska in mladinska prvakinja v športnem plezanju.
Otvoritev prenovljenega vodovoda in kanalizacije v Paški vasi
Najboljša plezalka med mladinkami na svetu Janja Garnbret
Mali srpan (julij)
Sredi poletja smo se tresli, da nas bo pozimi zeblo. Termoelektrarna Šoštanj je namreč Komunalnemu podjetju Velenje odpovedala pogodbo o dobavi toplotne energije. Generalni direktor HSE Blaž Košorok pa je napovedal dokapitalizacijo TEŠ v višini 248 milijona evrov. Skupini Gorenje in Panasonic sta razširili sodelovanje. Poljska družba Tesla Recycling pa je kupila večinski delež v podjetju Gorenje Surovina. Delničarji Premogovnika Velenje so izglasovali dokapitalizacijo družbe v višini 71,6 milijona evrov, predsednik nadzornega sveta Jože Kaligaro pa je podal odstopno izjavo. Šoštanjski župan Darko Menih in župan Občine Tešanj Suad Huskic sta podpisala pismo o nameri o sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Muzej premogovništva Slovenije je gostil 400-tisočega obiskovalca. Medtem ko je velenjski stadion obeležil 60 let, je tam potekal 20. mednarodni atletski miting,
Naš čas, 14,	1. 2016, barve: CM K, stran 15
14. januarja 2016

PREGLED LETA
"^AS	7
prvencu Zorana Benčiča, je na
Festivalu slovenskega filma prejel nagrado združenja slovenskih filmskih kritikov. Potekal je 26. Pikin festival, katerega častna pokroviteljica je bila igralka in televizijska voditeljica velenjskih korenin Katarina Čas. Zaključil pa se je tudi Poznopoletni festival Mladinskega centra Šmartno ob Paki. V Velenju so predali v uporabo prenovljeno Galerijo, Jenkovo cesto in Podjetniški center Standard, v Šoštanju javnosti predstavijo dvorec Gutenbuchel.
Atletski miting
na katerem so nastopili atletinje in atleti iz več kot 20 držav, med njimi Južnoafričan Akani Sim-bine, ki je razdaljo 100 metrov prvi na slovenskih tleh pretekel v manj kot desetih sekundah. Na 55. Skoku čez kožo je v rudarski stan vstopilo 57 novincev.
Veliki srpan (avgust)
Medtem ko je Termoelektrarna Šoštanj zabeležila rekordne proizvodne rezultate v zgodovini družbe, so predstavniki Mestne občine Velenje in Komunalnega podjetja Velenje protestirali proti enostranski odpovedi pogodbe TEŠ o dobavi toplotne energije za daljinsko ogrevanje. Drama se je v burlesko prevesila, ko je direktor TEŠ dr. Matjaž Eber-linc dobil grozilno pismo z mo-drozelenim prahom. Zaradi tega odpadlo novinarsko konferenco so nadomestili čez nekaj dni ter na njej predstavili pomembnost elektrarne v slovenskem energetskem okolju v sušnem obdobju, proces racionalizacije poslovanja in spregovorili o rešitvah za nemoteno dobavo toplotne energije. Ob 29. spominskemu srečanju borcev, planincev in članov veteranskih združenj je župan MOV in predsednik Območnega zdru-
Dvorec Gutenbuchel se prvič predstavi za javnost.
Preformans Staneta Špegla ob odprtju Galerije Velenje
Vinotok (oktober)
Velenjčanke in Velenjčani so si v najlepše urejenem večjem slovenskem mestu, kakor so ga imenovali na Dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici, oblizo-vali prste na Promenadi okusov in uživali v Senzoričnem gledališču, ki so ga lani prvič pripravili MOV, Festival Velenje, ŠŠK, Mladinski center in TIC. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje se je iz vile Mojca preselila v prenovljeno vilo Rožle. V Mravljakovi hiši so odprli Podjetniški center Pristop Šoštanj, da bi obudili tamkajšnje podjetništvo, ki je po propadu usnjarne zamrlo. Župan Darko Menih odpre eno najpomembnejših naložb v občini Šoštanj -
da je v njegovih jamah še dobrih 123 milijonov ton odkopne zaloge premoga. Dovolj, da ga bo TEŠ kuril do leta 1054.
Listopad (november)
Praznovala je Občina Šmartno ob Paki. Grb občine je ob tej priložnosti prejel Frančišek Ber-
drsalna sezona, so zaznamovale premiere: Balkan Dance Project Vol.1 v produkciji Festivala Velenje, plesna predstava Mejna črta Plesnega teatra Velenje, gledališka predstava Vse o Šejkspiru Gledališča Velenje in predstava Romeo in Julija Lutkovnega gledališča Velenje. Ansambel Spev je spet napolnil Rdečo dvorano. Atletska zveza Slovenije je Majo Mihalinec imenovala za najboljšo atletinjo leta. Člani društva vinogradnikov v Šmartnem ob Paki pa sklenejo prireditev Kleti odprtih vrat.
Gruden (december)
Pretekli mesec je poleg bolj ali maj neprimernih razprav o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in referenduma proti zaznamovala dobrodelnost, ko so ta in ona društva, podjetja, šole, drugi zavodi in še kdo prirejali koncerte in druge prireditve ter obdarovanja predvsem za socialno šibkejše občanke in občane. Poleg tega je pred-praznični čas mineval na sprejemih županov za prostovoljce,
Atletinja leta Maja Mihalinec
Nova absolutna državna rekorderka Nastja Govejšek
Podjetniški center Standard
prenovljeni Trg svobode. S proslavami in novimi pridobitvami svoj praznik zaznamujejo gasilci vseh treh občin. Uspešen velenjski triatlonec David Pleše je prvič zmagal na tekmovanju Iro-nman v Barceloni. Ponosni smo bili, da sta člana slovenske moške odbojkarske reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu osvojila drugo mesto, tudi Ve-lenjčan Dejan Vinčič in Jan Klobučar iz Florjana pri Šoštanju. Esotech je podpisal pogodbo za izvedbo 900 tisoč evrov vredne čistilne naprave v Lokah. Premogovnik Velenje pa je zagotovil,
Odslej skupni LAS za Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino
dnik. Gorenje je z novim strateškim načrtom do leta 2020 predvidelo rast prodaje za 400 milijonov evrov. Šoštanj se lahko pohvali z novim prostorskim načrtom. Mesec, ko se je začela tudi
ženja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič odprl Spominski park Graška Gora. Potekal je 18. Festival mladih kultur Kunigunda. Kmetijska zadruga Šaleška dolina v Šentilju obeleži 60-letnico delovanja. V Šoštanju pripravijo prvi Festival piva, v Velenju Jadranske igre, Paddle the lake in VIP turnir, v Šmartnem ob Paki pa poznopoletni festival. Velenjska atletinja Maja Mihali-nec je na balkanskem prvenstvu zmagala v teku na 100 metrov in postavila nov osebni rekord. Članica Šaleškega alpinističnega odseka Janja Garnbret pa je postala svetovna mladinska prvakinja v balvanskem plezanju.
Kimavec (september)
V osnovne šole v Šaleški dolini vstopi 3.899 osnovnošolcev, v šole Šolskega centra pa 1.900 dijakov. Na osrednji slovesnosti ob prazniku MOV je dolgoletni
Jadranske igre v Velenju
župan Srečko Meh prejel najvišje občinsko priznanje častni občan. Na slavnostni seji ob prazniku občine Šoštanj pa podelijo posmrtno naziv častni občan Ninu Ošlovniku. Gorenje je v Berlinu na največjem sejmu elektronike v Evropi predstavilo novo oblikovalsko kolekcijo aparatov Gorenje by Starck. 14. mednarodno srečanje književnikov Li-rikonfest je gostilo književnike in prevajalce iz osmih evropskih držav. Nagrado velenjica je prejela Maja Vidmar, Pretnarjevo nagrado Slovak Karol Chmel, Lirikonfestov zlat pa slovensko--avstrijska prevajalka Daniela Kocmut in slovenski prevajalec Andrej Pleterski. Muzejska svetnica v Galeriji Velenje Milena Koren Božiček je prejela nagrado za likovno kritiko in kurator-stvo. Film mladega velenjskega režiserja Mateja Nahtigala Psi brezčasja, posnet po knjižnem
Prenovljen šoštanjski Trg svobode
invalide, krvodajalce, novinarje ... Odobravanje je požela odločitev velenjskega župana, da bodo v Velenju namesto z ognjemetom razsvetljenega novoletnega neba kupili 3-D tiskalnike velenjskim šolam. V bolnišnici Topol-šica počasi zaključujejo zahtevno obnovo, nekatere občine in podjetniki so jim z donacijami priskočili na pomoč. Občine, javni zavodi, podjetja, društva iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline so združili obe Lokalni akcijski skupini (LAS), da bodo močnejši pri pridobivanju evropskega denarja za razvoj podeželja. SAŠA Inkubator se je pohvalil z novico, da so prostori Podjetniškega centra Standard oddani. Po večmesečnem kombiniranju, kako reorganizirati velenjske javne zavode, je napovedana združitev Festivala Velenje in Galerije Velenje. Mlada plavalka Nastja Govejšek je na evropskem plavalnem prvenstvu v kratkih bazenih dosegla doslej najboljše rezultate v absolutni ženski konkurenci. V Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki s kopico novoletnih prireditev stopimo v božični čas in novo leto. Naj bo vsaj kanček lepše, kot je bilo minulo. ■
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
S
14. januarja 2016
Vsaka tekma bo kvalifikacijska
V začetku tedna začeli priprave na drugi del tudi velenjski nogometni rudarji - Že od septembra menda brez plače
Prvoligaška nogometna moštva so te dni že začela priprave na drugi del prvenstva. Tega bodo nadaljevali s tekmami 23. kroga 27. februarja. V ponedeljek so se zbrali na prvem treningu v tem letu tudi nogometaši velenjskega Rudarja. Jesen so končali na predzadnjem mestu. Priigrali so le 22 točk. Za primerjavo, vodilna Olimpija 46, Maribor na drugem tri manj. Kljub slabemu položaju na lestvici verjamejo v obstanek v družbi najboljših moštev.
Na njihovo srečo imata skromno jesensko bero tudi sedmi Koper in osma Krka, deseto, zadnje Krško pa za njimi zaostaja za tri točke. Zanimivo je tre-nerjevo razmišljanje o njihovem mestu: »Pred začetkom prvenstva smo kljub težavam upali, da bomo kakšno mesto više, v prvi polovici lestvice. Predzadnje mesto je torej manj kot smo načrtovali. Kar je, je. Dogodkov ne moremo spreminjati za nazaj. Ker pa nas od šestega mesta (na njem je Celje - op. p.) loči le točka, mislim, da deveto mesto niti ni tako slabo. Zakaj ne? Če bi bili šesti z enakim številom točk, kot jih imajo Celjani,
bi bilo to mazanje oči, saj bi pod vtisom tega mesta morda igrali preveč sproščeno.«
Vsekakor je pred trenerjem Jernejem Javornikom in nogometaši zahteven drugi, spomladanski del, v katerem so odločeni dokazati, da njihovo mesto ni na dnu lestvice. Prav zato se s predzadnjim mestom trener ne obremenjuje preveč, a poudarja: »Vemo, da nas čaka trdo delo. Veliko elementov igre moramo še zboljšati. Verjamem, da jih bomo, saj imamo v svoji igri še veliko rezerv. Vsaka tekma v nadaljevanju prvenstva bo kvalifikacijska, vsak točka bo v boju za obstanek pomembna. Vložiti bomo morali veliko truda, da bomo prvenstvo končali v mirnih vodah. Optimist sem in verjamem, da se bo to zgodilo.«
Čeprav so bili igralci že željni žoge, je v njihovi duši vendarle bilo precej grenkobe. Menda že od septembra (!?) niso dobili plače. To je bil najbrž tudi razlog, da so na zadnjem sestanku šele po približno enournem pogovoru odšli nabirat moči v naravo, na pomožno travnato igrišče. Trener in igralci pričakujejo, »da se kolikor toliko ure-
di financiranje kluba, da bi postal trden prvoligaški klub. Vemo, da to ne bo lahko glede na položaj, v kakršnem je naše gospodarstvo. Mi bomo naredili svoje, vse, da ostanemo v prvi ligi.« Kljub težkemu finančnemu stanju vendarle upajo, da jim bo vodstvo kluba po dveh letih spet omogočilo nekajdnevne priprave tudi izven Velenja, v hrvaško Istro. Menijo, da je takšno celodnevno 'druženje', zelo koristno.
Trener ima na spisku približno 25 igralcev. Ali se bodo okrepili še s kakšnim, trenutno še ne ve: »To bo odvisno od tega, če bo kdo odšel. Če se bo to zgodilo, bomo skušali dobiti kakšno okrepitev, seveda če bo denar.«
Dogovorili so tudi že za prijateljske tekme. Med drugi bodo 'doma' igrali z Aluminijem, Dobom, Gorico. Med skupnimi pripravami pa naj bi bili njihovi nasprotniki tudi zagrebški Dinamo, Partizan, Istra ... Zadnji test pa bodo imeli z Domžalami, od koder je k njim prišel kot posojeni igralec Mate Eterovic.
a S. Vovk
Kljub porazu zadovoljni
Povsem pomlajena ekipa Elektre se v prvi letošnji tekmi ni mogla enakovredno boriti z domžalskim Heliosom
Z novim letom so se v klubu razšli z Durico, Taylorjem, Avra-movskim, Milovcem in Urbanom Bukovičem, trener Duško Maliče-
vič je za nadaljevanje prvenstva tako zbral deset domačih igralcev, katerih povprečna starost ni niti 18 let, najstarejši pa je bil ka-petan Aldin Hasic (21 let), ki je bil ob koncu s 16 točkami tudi najboljši strelec ekipe.
Mladi Šoštanjčani so srečanje začeli preveč spoštljivo, naredili so kar nekaj napak in zgrešili precej odprtih metov, tako da so v prvi četrtini dosegli zgolj dve točki. V nadaljevanju so se otresli uvodne treme in veliko bolje nadaljevali srečanje. Kljub temu so bili izkušenejši gostje pričakovano boljši. Nerešljive težave so Elektri povzročali visoki Ata-nackovič, Čakarun in Zagorac pod obema obročema. Atanack-ovič in Zagorac sta z indeksom uspešnosti 22 postala tudi najko-
ristnejša igralca 10. kroga, vsi trije pa so bili uvrščeni v najboljšo peterko tega kroga.
Do polčasa pa so se tudi domači fantje vsaj malo otresli silovitega pritiska gostov. Organizator Preunseis je bolj hrabro in uspešno povezoval akcije, pod košema pa sta se proti višjim gostom v neenakovreden, vendar odprt boj spustila Jan Kosi in Domen Omladič - oba sta zaigrala tudi na letošnjem All-staru (v ekipi članov do 20 let in med mladinci). Še posebej razigran v tem delu pa je bil mladi Purnat, ki je s 13 točkami in tremi skoki postal najuspešnejši domači igralec.
Čeprav so tudi v nadaljevanju prevladovali in narekovali tempo gostje, so z nekaterimi uspešnimi akcijami razveseljevali gledalce tudi domači košarkarji.
Mlade košarkarje Elektre so za bojevitost in prikazano igro ob koncu navijači nagradili z
glasnim aplavzom, fantje pa se med seboj odlično razumejo, tako da je v garderobi res dobro vzdušje. Trener Duško Maliče-vič je bil s prikazanim zadovoljen: »Kljub porazu moram reči, da sem zadovoljen in ponosen na 10 domačih fantov, ki so večinoma mladinci in kadeti. Zadnje tri četrtine smo odigrali povsem korektno in dosegli 57 točk. Vzdušje v moštvu je odlično in verjamem, da bo po nekaj dneh še boljše.«
Spodbudne besede je domačemu klubu namenil tudi gostujoči trener Jakša Vulič, ki je med drugim dejal: »Domačine je potrebno pohvaliti za prikazano veliko željo ter za vse, kar delajo, da bi to košarkarsko sredino obdržali pri življenju. Ni jim lahko, a dajejo vse od sebe, zato si zaslužijo čestitke.«
Tekma se je končala z rezultatom 108 : 57 za igralce Helios Sunsov. V nadaljevanju bodo košarkarji Elektre gostovali pri ekipi Šenčurja, nato pa 23. januarja v Šoštanj prihaja vodilna ekipa Rogaške.
Hitro ujeli veter v jadra
Kleč podaljšal, vrnili Zaponška, Beciri v Maribor, nova tudi Potočnik in Mitrovic
Za rokometaši Gorenja je slabih deset dni priprav. O prvih dneh v novem okolju trener Marko Šibila: »Hitro smo se ujeli z novim okoljem, igralci, vodstvom kluba. Igralci so profesionalci, vedo, kakšna je njihova obveznost, to velja tudi zame. To je moj ne vem koliki že klub, tako da se navajen menjavati okolja. Takšen je pač trenerski
vse druge tekmece«.
Direktor velenjskih rokometa-šev Matej Avanzo pa medtem zavzeto sestavlja moštvo za novo tekmovalno sezono, v kateri želijo znova osvojiti državni naslov. Obenem upajo, da bodo novo dodali že na koncu letošnje sezone. To bi bila njihova četrta, devetnajst zvezdic imajo Celjani, po eno pa nekdanja Cimos
V teh dneh bo njihov največji nasprotnik dež.
poklic. To zame ni noben stres. Hitro 'smo ujeli veter v jadra' in se pošteno lotili dela. V vadbo sem vključil tudi nekaj mladih, ker je nekaj igralcev v reprezentancah, nekaj poškodovanih, zato smo pač morali za nemoteno delo dopolniti moštvo.
Vadijo dvakrat na dan, načrtujejo osem do devet treningov na teden, potem sledijo tekme. Prvo so odigrali že včeraj. Njihov nasprotnik je bila reprezentanca Alžirije. Potem pa »... se želimo enakovredno vključiti v boj za naslov državnega prvaka. Glavni naš tekmec je Celje, ob tem pa moramo spoštovati tudi
Koper in Prule 67. Med sedanjimi igralci, ki bodo še naprej v njihovem dresu, je tudi krožni napadalec Matjaž Kleč. Prejšnji teden je zvestobo velenjskemu klubu obljubil do konca sezone 2016/17 z možnostjo podaljšanja še za eno sezono. Razšli pa so se z 21-letnim Kristianom Becirijem, ki je postal igralec Maribora in upa, da bo tam dobil več priložnosti za igro kot pri sedaj že prejšnjem klubu. V novi sezoni bo zanje igral tudi Luka Mitrovic, 28-letni srbski re-prezentant, ki se najbolje znajde na položaju srednjega zunanjega igralca. Trenutno je član norve-
škega Elveruma, ki v tej sezoni igra v Ligi prvakov. Po poškodbi prvega vratarja na reprezentančnih pripravah Klemna Ferlina so iz Slovenj Gradca vrnili Roka Zapoška. Sosedom so ga posodili z upanjem, da bo pri njih več branil kot bi sicer v Velenju ob Ferlinu in Benjaminu Buricu.
Najmanj dve sezoni bo njihov igralec tudi 23-letni levi zunanji igralec Gregor Potočnik. V zadnjih sezonah je nosil dres Celja Pivovarne Laško ter trebanjskega Lri-ma. O tem prestopu je Avanzo dejal: 'Na željo novega trenerja dr. Marka Šibile smo se v klubu, po dodatnih preverjanjih, odločili, da se potrudimo, da v Velenje pripeljemo Gregorja Potočnika, trenutno še člana Celja. Z vodstvom celjskega kluba smo se dogovorili o vseh podrobnostih prestopa, zatorej bi izkoristil to priložnost ter se direktorju Celja Gregorju Plantevu zahvalil za izjemno korektnost. Potočnik kot eden najbolj nadarjenih slovenskih rokometašev na položaju levega zunanjega igralca za naš klub predstavlja velik izziv, tudi zanj je to izjemna priložnost, da dokaže in potrdi talent ter se izstreli v slovensko rokometno orbito.''
a S. Vovk
Za šport namenjenih 671 tisočakov
Mestna občina Velenje je že objavila razpis za sofinanciranje športa - Tudi letos podpirajo vrhunske dosežke
Mestna občina Velenje je v proračunu za letos namenila za sofinanciranje športa 671 500 evrov. Razpis so že objavili, odprt pa je do 3. februarja. Nanj se lahko prijavijo športna društva, občinske športne zveze in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu oziroma povezane s športom iz lokalne skupnosti.
Javni razpis obsega tri podro-
čja. 291.000 evrov je namenjenih za interesno športno vzgojo otrok, mladine in študentov, športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami ter športno vzgojo otrok in mladine, ter tiste, ki so usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport, športno rekreacijo, šport invalidov, organizacijo športnih prireditev ter tudi za delovanje zvez in društev, ustanovljenih za območje mestne občine Velenje. 80.500 evrov namenjajo občinski špor-
tni zvezi - za usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, mednarodno in medobčinsko dejavnost v športu, priznanja športnikom, športnim delavcem in športnim organizacijam ter za spodbujanje vrhunskega športa ter opismenjevanje predšolskih in šoloobveznih otrok v smučanju. Za 300 tisoč evrov pa se lahko potegujejo športna društva za nadpovprečne športne dosežke.
TAKO so igrali		
Liga Telemach, 10. krog Elektra Šoštanj - Helios Domžale 57 : 108 (37 : 79, 21 : 54, 2 : 26) Elektra Šoštanj: J. Kosi 9 (3-4), Omladič	6 (2-2), Praunseis 7 (1-2), Trap 2, Žnidar Petelinšek 2, T. Kosi 2, Bukovič, Hasic' 16 (1-2), Purnat 13 (3-4), Ivenčnik Vrstni red: 1. Rogaška 17, 2. Šenčur Gorenjska gradbena družba (-1), 3. Helios	Suns, 4. Zlatorog Laško, 5. LTH Castings vsi 15, 6. Portorož 13, 7. Lastovka, 8. Elektra Šoštanj oba 10, 9. Hopsi Polzela
a mz
■
Naš čas, 14,	1. 2016, barve: CM K, stran 17
14. januarja 2016

ŠPORT
"^AS	7
Led, kamni in metle
Odkar imamo v Velenju vsako sezono drsališče, so zimski športi vse bolj priljubljeni - Med njimi je tudi kerling - Dve ekipi nastopata tudi v drugi slovenski ligi
Tina Felicijan Foto: Anže Kovač
Velenjsko drsališče ni le prijeten družabni prostor, kamor se obiskovalci od blizu in daleč zatekajo na drsanje, disko na drsalkah ali le topel napitek. Je tudi kalilnik novih strasti in poligon za ljubitelje ledenih športov. Tako se vse bolj razvija hokej, nov šport na velenjski ledeni sceni pa je kerling, ki so ga še posebno vzljubili člani ekip Rolba team in Abooh Pro curling team. Tako so prek Hokejskega kluba Velenje, ki je lani ustanovil ker-
>
čijo, se led začne taliti, kar olajša drsenja kamna v smeri, ki jo je določil kapetan. Ta meče zadnji, cilj igre pa je izbiti nasprotnikove kamne in svoje postaviti čim bližje sredini.
Rolba teamu so pri kerlingu najbolj všeč »taktika, zbranost, spoštovanje do nasprotnika, na čemer temelji igra, ki je ena najbolj poštenih na svetu,« pravi kapetan Boštjan Kralj. »Pravila niso tako jasno določena, pač pa je veliko odvisno od presoje igralcev. Namesto sodnikov ka-
kov,« opisuje etiko igre, ki temelji na nepisanih pravilih, ki jih igralci kljub temu upoštevajo. Obema ekipama je še posebej všeč, da zmagovalci plačajo pijačo poražencem.
Aboohi so sicer sodelavci, ki se radi družijo tudi v prostem času. »Kerling je timski šport na svežem zraku in tudi rekreacija - pometanje v eno smer je kot sprint na 60 metrov,« pravi prvi pometač, kapetan pa kerling primerja s skupinskim šahom, pri katerem sta potrebni taktika
Zaokrožen kamen iz škotskega granita je težak kakih 20 kilogramov. Na zgornji strani ima pritrjen ročaj, dno pa je vbočeno, tako da drsi po kolobarju.
ling sekcijo in podpira razvoj športa, tudi vstopili v drugo slovensko ligo in že odigrali prvo tekmo. Naslednja preizkušnja jih čaka konec meseca.
Plemenita igra
Novi šport, za katerega je zanimanja vse več, je Velenjčanom predstavila Curling zveza Slovenije. Pri kerlingu ekipo sestavljajo štirje igralci. Kapetan nakazuje smer in moč meta, medtem ko igralci pošiljajo kamne čim bližje sredini in jim pometajo pot. Zaradi trenja, ki ga povzro-
>
Člani obeh ekip pripravijo tri proge na drsališču in rekvizite za petkove treninge, ki so vse bolj obiskani, oboji pa si želijo še kakšen termin za trening več.
petana odločata, kateri kamen je bližje, ali se je kamen morda po pomoti zbil in ga je treba prestaviti nazaj na isto mesto, ni nobenega oviranja nasprotni-
Abooh Pro curling team tekmecem svetuje, naj se držijo mota: »Vaja dela mojstra.« Marko Pritržnik,
Janko Urbanc, Jure Sirše in Dimitrij Amon.
prijatelji pa našli aktivnost, ki ni povezana s službo, ampak je povsem prostočasna. Čeprav se na kerlingu večkrat skregajo kot v službi, ta šport krepi njihove odnose in so-
smeji Boštjan. Skupne priprave so vsak petek zvečer, v prostem času pa vsak posamično dela vaje. »Preizkušamo različne taktike proti nasprotnikom, učimo
delovanje tudi v okviru službe.
>
»Vse v enega, pa Aboohi nam nič ne morejo,« je moto Rolba teama, ki tekmecem sporoča: »Pripravite se, vidimo se v Ljubljani.« Boštjan Kralj, Mitja Švener, Aljoša Čutuk (tekmoval je lani) in Klemen Blažič
in komunikacija. »Vedno se najde eden od štirih, ki se v tistem trenutku ne strinja s taktiko in je potrebno dogovarjanje.« Kot sodelavci so postali prijatelji, kot
Rolba : Abooh
Aktualni velenjski prvaki
so »človek z veliko talenti - radijski voditelj, tonski tehnik, lutkar, igralec, glasbenik« ter prvi metalec Mitja Švener, nekdanji predsednik Šaleškega študentskega kluba in idejni vodja raznih prireditev Žiga Kočevar meče drugi, Boštjan Kralj, sicer nadzornik na drsališču, ki prvi pometa in je tudi kapetan ekipe, meče tretji, zagrizen igralec hokeja in blader Klemen Blažič usmerja igro, prav tako hokejist Primož Pergovnik pa je rezerva. Kapetan pove, da jih je kerling začel zanimati po predstavitvi športa na velenjskem drsališču, ekipa pa se je po naključju našla na lanskem drugem prvenstvu Velenja, na katerem so tudi zmagali. V igri uživajo in jo zelo intenzivno doživljajo. »Je sproščena in zabavna družabna igra,« pravi Mitja, čeprav »mogoče kdaj zbudimo celo naselje, ko spodbujamo pometače,« se
»Led je vrhunski, veliko boljši kot lani,« pravi Boštjan Kralj in dodaja, da so pogoji za trening kerlinga na velenjskem drsališču dobri. Predvsem hokejisti pa si želijo večje igrišče v pokriti dvorani.
pa se jih tudi preko posnetkov drugih bolj izkušenih ekip,« pravi Mitja. Največji izziv jim predstavlja rivalska ekipa Abooh Pro curling team. »Njihova krila bodo kmalu prirezana,« napovedu-
>
Pri kerlingu je bolje izgubiti kot nepošteno zmagati, pravi Žiga Kočevar.
je Švener. S svojo prvo sezono v drugi slovenski ligi želijo končati med 1. in 4. mestom in vreči vsaj 500 kamnov.
Abooh Pro curling team pa sestavljajo Dimitrij Amon, mestni svetnik, vodja Kunigunde - regionalnega multimedijske-ga centra, sicer pa »prvi metalec in prva metla tako na kerlin-gu kot tudi doma.« Dolgoletne
izkušnje in možnosti za priprave mu zavida cela ekipa, pravi kapetan Janko Urbanc, sicer direktor mladinskega kulturnega kluba eMCe plac, ki je raje govoril o drugih kot o sebi. Drugi meče Jure Sirše, grafični oblikovalec v Kunigundi, ki skrbi za ozračje v ekipi. Tretji metalec in drugi najboljši po-metač »zaradi hitrosti, moči« pa je Janez Slivar, podpredsednik HKV in vodja projektov v Mladinskem centru Velenje. V rezervi imajo direktorja velenjskega mladinskega centra Marka Pritržnika. Združili so se na Dimitrijevo pobudo, ko naključno oblikovana ekipa, ki se je lani uvrstila v slovensko ligo, ni mogla redno obiskovati tekem. Naredili so si drese, »da bodo na igrišču vsaj najlepši, če že ne bodo najboljši.« Zaenkrat se želijo vrniti v prvo ligo, ambicij pa jim tudi po tem ne manjka.
Poleg rekreacije, druženja na prostem, krepitve odnosov in rednih petkovih izhodov pa je motivacija obeh ekip za igranje tega športa vse večja priljubljenost in želja, da bi bil tudi vse boj prepoznaven.
■
Jubilejni 40. planinski ples
Velenjski sabljači odlični na državnem prvenstvu
Sabljači: Rok, Luka in Borut
Ljubljana, 9. januarja - Sabljači Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje so se udeležili državnega prvenstva v sabljanju. Tokrat je za kadete in mladince prvič potekalo ločeno od ostalih kategorij. Velenjski sabljači so se zopet odlično odrezali in dokazali, da v teh kategorijah tvorijo vrh slovenskega sabljanja. Jure Mravljak je nastopil v dveh kategorijah, in sicer med mladinci, med katerimi je osvojil tretje mesto, in floret - mladinci, pri katerih je nastopil v finalu in osvojil drugo mesto. V kategoriji floret kadeti je Luka Mravljak nastopil v finalu ter na koncu osvojil drugo mesto. Na tretje mesto pa sta se uvrstila Borut Mohorko in Rok Kovač. V kategoriji floret kadeti sta kot začetnika v tej kategoriji nastopila še Jakob Jurjovec in Emanuel Planko. Oba sta se po skupinskem delu prebila do izločilnih bojev. Čeprav dlje nista prišla, sta prikazala zelo dobro sabljanje in zagotovo bosta v
prihodnjih letih osvajala mesta, ki vodijo na oder za zmagovalce.
V naslednjih tednih čakata Jureta in Luka Mravljaka, Roka Kovača in Boruta Mohorka še močna mednarodna turnirja v Bratislavi ter Zagrebu, kjer bodo
s svojimi uvrstitvami skušali uloviti normo za vstop v slovensko reprezentanco in s tem nastop na evropskem prvenstvu za kadete in mladince.
a A. Mravljak
Planinsko društvo Velenje prireja 23. januarja svoj tradicionalni planinski ples, tokrat že štiridesetič zapovrstjo. Prvi planinski ples je bil sicer že leta 1954 v Zadružnem domu (danes trgovina Kmetijske zadruge in pekarna Presta), organizirali pa so ga Ciril in Gustl Vedelj, Valter Demšar, Rudi in Edi Hu-dovernik, Franc in Mirko Antlej ter Milica Prodnik. Toda ta podatek so planinci izbrskali šele kasneje, zato je ples leta 1977 v restavraciji Nama zabeležen kot prvi planinski ples. Odprl ga je Miha Polh s citrami, za dekoracijo na mizah je poskrbel Joža Krofl - Ščetinko, v programu pa so sodelovali celo člani šaleškega amaterskega gledališča. Za ples je celo noč skrbel Šaleški instrumentalni kvintet.
Ples je postal tradicionalen in tudi datum - tretjo soboto v januarju, po plači rudarjev! Restavracija Nama je planince gostila petnajst let zapored, naslednji dve leti so plesali v Delavskem klubu, nato v hotelu v Topolšici in v Vinski Gori. Vrsto let zatem
je bila njihov gostitelj Bela dvorana, dvakrat celo Rdeča dvorana, od koder so se selili v Restavracijo Jezero, pa v gostišče Rednak v Šoštanju, dokler se nismo ustalili v restavraciji Pod Jakcem. Za sceno že od leta 1992 skrbita Jože in Milica Napotnik, že petin-tridesetič pa jih bo s svojim spominki na mizah presenetil neumorni Edi Hriberšek.
Ples planincem ne pomeni zgolj plesno prireditev. Ob pestrem kulturnem in zabavnem programu obujajo spomine na skupne poti v preteklih letih in pokramljajo o novih načrtih in se srečajo s skrbniki Šaleške planinske poti. Prireditev jih poveže v veliko planinsko družino.
■ Andrej Kuzman
Letošnjemu jubilejnemu plesu planinci posvečajo še posebno pozornost. Ob ansamblu Saša Avsenika, ki zna poleg večno mladih melodij Slavka in Vilka Avsenika zaigrati še marsikaj, se bodo potrudili, da bo večer kar se da veder in raznovrsten. Cena 20 evrov vključuje tudi večerjo, vstopnice pa so na voljo v pisarni Planinskega društva Velenje (informacije 040 128 081).
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 18
18
modrobEBA. kronika

14. januarja 2016
Gasilci prejeli donacijo
Vinska Gora - Pred kratkim so v gasilskem domu PGD Vinska Gora sprejeli predstavnike podjetja Petrol. K njim so prišli, ker so se zaposleni na bencinskih servisih Petrol v Velenju in odločili, da svojo letošnjo donacijo namenijo prav temu društvu za nakup novega vozila. Vsak servis je imel na voljo 200 evrov, skupaj je to zneslo 800 evrov. Kot je znano, Skupina Petrol tudi s tem izkazuje svojo družbeno odgovornost, saj že vrsto let pomaga do bolj razgibanega življenjskega sloga in h kakovostnemu življenju nasploh. Ob sprejemu so gasilci izvedli svečano predajo donacij ob prisotnosti vseh vodij omenjenih servisov in območnega direktorja podjetja Petrol. Ob tem so jim pokazali novo vozilo GVGP-2, ostala vozila ter opremo. Da je
Predstavniki Petrola so PGD Vinska Gora izročili donacijo, potem pa so se popeljali z novim gasilskim
vozilom za gašenje gozdnih požarov.
bil sprejem bolj svečan, so poskrbeli člani Ansambla Moment, katerega dva člana sta tudi tamkaj-
šnja gasilca. Goste so z vozilom, za katerega so namenili donacijo, popeljali po njihovem požarnem
okolišu. S tem so se skromno oddolžili za donacijo.
V čelnem trčenju hudo poškodovana voznica
Studence, 5. januarja - Prejšnji torek nekaj po 14. uri se je na glavni cesti zunaj naselja Studence zgodila huda prometna nesreča. 54-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Velenja proti Veliki Pirešici. V rahlem levem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v desno in z desnim delom vozila oplazil zaščitno kovinsko ograjo, nato ga je zaneslo v levo na nasprotni vozni pas. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala 42-letna voznica osebnega
Požar je bil podtaknjen
Lokovica, 6. januarja - V
sredo zvečer, nekaj čez 20. uro, so bili velenjski policisti obveščeni o požaru. Zagorelo je v objektu delavnice v betonarni v Lokovici. Zgorelo je nekaj kalupov za vlivanje betonskih izdelkov. Kriminalisti so v toku preiskave ugotovili, da je bil požar podtaknjen. Policisti se trudijo, da čim prej odkrijejo, kdo je požigalec. Ko ga najdejo, ga bodo kazensko ovadili.
vozila. Kljub umikanju voznice osebnega avtomobila sta vozili čelno trčili. V trčenju se je 42-le-tna voznica hudo poškodovala. Povzročitelj prometne nesreče ni bil poškodovan.
Ukradel 7 žag
Žalec, 6. januarja - V Lokah pri Taboru, na območju pristojnosti Policijske postaje Žalec, je prejšnjo sredo neznanec vlomil v delavnico gospodarskega objekta in ukradel sedem motornih žag. Policija dolgoprstneža še išče.
Ogenj zaradi pregretega dimnika
Mozirje, 7. januarja - V četrtek okoli 19.30 je zagorel leseni vikend na Lepi Njivi. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi pregretja dimniške tuljave. Lastnika ocenjujeta povzročeno škodo na okoli 20 tisoč evrov.
Odnesel bogat plen
Velenje, 8. januarja - V petek so neznanci vlomili v stanovanje na Tomšičevi 10/b v Velenju. V stanovanje so vstopili po tem, ko so zlomili ključavnico na vhodnih vratih. Iz stanovanja so odnesli dva fotoaparata, dva tablič-na računalnika, več kosov zlatnine in za okoli 5 tisoč evrov gotovine. Lastniki ocenjujejo škodo
na 8 tisoč evrov. Policisti vlomilce še iščejo.
Luknja v steni le iz radovednosti?
Velenje, 8. januarja - V petek so policisti obravnavali poskus vloma v avtohiši nad avtobusnim postajališčem. Neznanec je v steno, ki meji na manjše skladišče, naredil luknjo. Policisti še ne vedo, ali je to naredil le iz radovednosti, da odkrije, kaj je za steno, saj še ni znano, ali je iz skladišča tudi kaj izginilo. V vsakem primeru bodo storilca, če ga izsledijo, kazensko ovadili.
Ostal brez jakne in denarnice
Velenje, 8. januarja - Policisti večkrat opozarjajo, da v avtomobilih ne puščamo vrednejših predmetov na vidnih mestih. To si bo sedaj zagotovo zapomnil voznik kombija, ki so mu na parkirišču pri pekarni Presta v petek iz odklenjenega kombija odnesli jakno. V njej je imel tudi denarnico. Tat, ki ga policisti še iščejo, tokrat ni imel težkega dela.
Vlomil skozi okno
Gornji Grad, 9. januarja - V
soboto so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo
v Gornjem Gradu. Storilec je v hišo vlomil skozi pritlično okno. Ukradel je več kosov zlatnine. Policisti nepridiprava še niso izsledili.
Kdo pogreša 400 evrov?
Velenje, 9. januarja - Pošteni najditelj je v soboto v bankoma-tu v nakupovalnem centru Inter-spar na Selu v reži bankomata našel 400 evrov in bančno potrdilo o dvigu. Oboje je izročil velenjskim policistom, ki skušajo ugotoviti, kdo je pozabljivi srečnež. Ta se lahko na velenjski policijski postaji javi tudi sam, če se prepozna v tem opisu dogodka, da mu bodo denar vrnili.
S parkirišča ukradli škodo
Velenje, 11. januarja - Na parkirišču Stantetove ulice v Velenju je bilo v noči iz nedelje na ponedeljek ukradeno vozilo škoda octavia scout karavan, svetlo modre barve. Registrska številka avtomobila je CE AC 811. V ukradenem avtu sta 2 otroška sedeža belo-črne barve, na sedežu je pritrjen nosilec za tablični računalnik. Policija prosi vse, ki bi kar koli vedeli o dogodku, da jih pokličejo in pomagajo izslediti tatu.
Iz POLICIJSKE beležke
Zaželel si je nove copate
Velenje, 6. januarja - V velenjski trgovini Daichman so trgovke ugotovile, da je neznanec ukradel copate. Policisti ga še iščejo.
Žena prijavila moža
Velenje, 6. januarja - Policisti so se odzvali na prijavo žene, ki je prijavila, da njen mož v stanovanju na Jenkovi cesti nad njo izvaja nasilje. Ugotovili so, da znakov nasilja ni bilo, poročilo o svojih ugotovitvah pa bodo poslali na državno tožilstvo.
Sosede motil hrup
Velenje, 6. januarja - V stanovanju na Goriški 65 so glasno praznovali. To je motilo sosede, zato so za pomoč zaprosili velenjske policiste. Ti so hrupnega soseda opozorili, da njegovo početje ni dovoljeno. Opozorilo je zaleglo.
Alarm sprožen zaradi napake
Velenje, 7. januarja - V četrtek se je sprožil alarm v banki SKB v Velenju. Policisti so ugotovili, da je šlo k sreči le za napako in ne za vlom.
Goljufivi podjetnik?
Velenje, 8. januarja - Velenjski policisti so v petek obravnavali poslovno goljufijo. Postopek preiskave so
sprožili na podlagi pisne prijave. Trenutno še raziskujejo, ali je bila prijava resnična in kaj vse naj bi zagrešil domnevno goljufivi podjetnik.
Dvakrat trpela pločevina
Velenje, 8. januarja - V petek so policisti obravnavali dve prometni nesreči, v katerih je k sreči trpela le pločevina. Prva se je zgodila pri podjetju Skaza, druga pa pri avtohiši Praprotnik. V obeh primerih je nastala materialna škoda.
Metalcev kep niso ulovili
Velenje, 9. januarja - Otroci so vedno veseli snega. Tudi kepajo se radi. Ni pa dobro, če to počnejo tako, kot so v soboto. Skupina otrok je namreč metala kepe s strehe nakupovalnega centra Velenjka. O njihovem početju so obvestili policiste, patrulja pa otrok, ki so si omislili to zimsko zabavo, ni izsledila, saj so se razbežali pred njihovim prihodom.
Z ogledalom zbil peško
Velenje, 9. januarja - V križišču Tomšičeve in Koroške ceste, pri Šumiju, je voznik z osebnim avtom na prehodu za pešce z ogledalom zbil peško. Ta si je v nesreči lažje poškodovala glavo. Nesrečo je povzročil voznik avtomobila, saj je peški, ki je pravilno prečkala prehod, izsilil prednost.
Ujet na kraju dejanja
Velenje, 9. januarja - V trgovini Lidl varnostniki že dobro poznajo dolgoprste povratnike. Eden od njih je v soboto spet prišel »po nakupih«. Nekaj dni prej je v trgovini ukradel med, a ga takrat varnostnikom ni uspelo ujeti. Tokrat so ga zadržali takoj po vstopu v trgovino in poklicali policiste, ki so ga zaslišali. Sedaj bodo tudi ukrepali.
Veselica se je zavlekla v jutro
Silova, 9. januarja - V soboto zvečer je bilo v zaselku Silova v KS Šentilj glasno. Zasebna zabava je motila sosede, zato so poklicali policiste. Ti so kršitelje opozorili, naj zmanjšajo hrup. Opozorilo ni zaleglo za dolgo, saj so se zaradi hrupa morali na isti naslov vrniti v nedeljo zjutraj. Za dolgo in glasno zabavo bo kršitelj plačal tudi globo.
Sin očeta s čevljem po glavi
Velenje, 10. januarja - V nedeljo so velenjski policisti posredovali v družinskem sporu v Pesju. Tam je sin očeta s čevljem udaril po glavi. Policisti so na kraj dogodka poklicali dežurnega zdravnika, ki je za sina, ki ima očitno psihične težave, odredil hospitalizacijo.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Varnost na naših cestah
V	prvih dneh letošnjega leta so nas predstavniki Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu seznanili, da bo med 8. in 24. januarjem potekala nacionalna akcija »Mobilni telefoni v prometu«. Z akcijo želijo seznaniti udeležence v prometu o nevarn ostih uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Z razvojem mobilne telefonije ter tehnoloških izboljšav in raznovrstnosti uporabe mobilnih telefonov je med vozniki vse več takšnih, ki poleg telefoniranja telefon uporabljajo tudi za pisanje (kratkih) ali daljših sporočil in brskanje po spletnih straneh. Edina pomanjkljivost navedene akcije so stavkajoči policisti, ki zagotovo ne bodo opravili dela, kot so ga na agenciji pričakovali, zato so v izvajanje aktivnosti vključili tudi mestne redarske službe.
V	ozadju akcije je nedvomno cilj pristojnih institucij, da se statistični trend letos vrne na zastavljene tirnice. V letu 2015 se je na žalost prekinil ugoden statistični trend zmanjševanja prometnih nesreč s smrtnim izidom in hudo telesno poškodovanimi. Edino tolažilno dejstvo je, da je v letu 2015 bilo manj prometnih nesreč, kot jih je bilo v letih 2014 in 2013. Lani (2015) se je namreč zgodilo 17.617 prometnih nesreč, kar je za tri odstotke manj kot leta 2014. Na slovenskih cestah je umrlo 121 ljudi, leta 2014 pa je bilo 108 smrtnih žrtev. Strokovnjaki so ocenili, da je glavni vzrok za takšno stanje lanskoletni julij, ko je v prometnih nesrečah umrlo kar 27 udeležencev v prometu, kar je bistveno več kot v zadnjih letih. Med smrtnimi žrtvami julija je bilo namreč osem kolesarjev, šest voznikov motornih koles, trije pešci, trije vozniki avtomobilov in pet potnikov, en voznik tovornega vozila in en traktorist. Značilnost julijskih nesreč je tudi ta, da je bilo med smrtnimi žrtvami veliko t. i. najšibkejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji, vozniki motornih koles).
Prva letošnja akcija s področja opozarjanja in osveščanja zagotovo tudi ne bo zadnja, kar je seveda odvisno tudi od stavkajočih policistov, za katere upamo, da bodo s predstavniki vlade Republike Slovenije vendarle našli ustrezne rešitve za ureditev stavkovnih zahtev oziroma težav, s katerimi se policisti srečujejo pri svojem delu. Neizpodbitno dejstvo je, da policistov primanjkuje in to odkrito priznava tudi prvi mož slovenskih policistov. Če je bilo letua 2008 v policiji več kot 500 prometnikov, jih je danes le 320. Navkljub napredku in zavedanju, da je za varnost potrebno spoštovati predpise, brez policistov na cesti enostavno ne gre. Še vedno smo priča objestnim voznikom, ki se »požvižgajo« na pravila varne vožnje in predpisane kazni in le odločni policisti jim lahko preprečijo divjanje po cesti in ogrožanje ostalih udeležencev. Veliko voznikov upošteva predpise in se drži omejitev le zaradi policistov in strahu pred globami in kazenskimi točkami. Žal je tako in zaradi tega potrebujemo tudi zadostno število policistov, ki bodo lahko delovali preventivno, s svojo navzočnostjo umirjali hitrost vožnje in poleg tega pri udeležencih spodbujali upoštevanje pravil varne vožnje ter prometne signalizacije, zoper povratnike in objestneže pa represivno ukrepali.
Toda število policistov in njihova opremljenost nista edina faktorja, pomembno vlogo bo imela tudi cestna infrastruktura. Avtocestni križ je nedvomno pripomogel, da danes lahko govorimo o pozitivnem statističnem trendu, toda (avto)cestne odseke bo treba tudi vzdrževati in obnavljati. Ne morem pa mimo ključne stvari. To je naša miselnost in odnos do svojhe in varnosti drugih udeležencev v prometu. Če se bomo zavedali, da lahko največ naredimo sami, potem bomo lahko na koncu letošnjega leta rekli, da se ugoden statistični trend v cestnem prometu spet nadaljuje. Za vsemi statističnimi podatki, vzroki, okoliščinami ... so vendarle ljudje in njihova življenja. Promet je sestavni del našega življenja in prav bi bilo, da spoštujemo pravila, ki nam omogočajo potovanje in preživetje na cesti. Srečno!
Ne telefonirajte, ko vozite
Ljubljana - Vozite previdno. Začela se je akcija Mobilni telefoni v prometu, ki bo potekala od 8. do 24. januarja. Namen akcije, pri kateri sodeluje tudi Policija (policisti in občinski redarji bodo izvajali poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo), je osveščati o nevarnostih uporabe mobilnega telefona med vožnjo in zmanjšati tveganja za nastanek prometnih nesreč.
■
■
■ mz
Naš čas, 14,	1. 2016, barve: CM K, stran 19
14. januarja 2016

UTRIP
"^AS	7
Duda in palec?
Ali naj dovolimo svojemu otroku sesanje dude ali palca? Kakšne so lahko posledice? Kako otroka odvaditi?
Eden najmočnejših refleksov pri sesalcih je prav sesalni. Z njim pride na svet vsak novorojenček in je neprecenljive vrednosti za njegovo prehranjevanje, hkrati pa je sesanje nujno potrebno za otrokov občutek varnosti in zadovoljstva. Tisti otroci, ki ne potešijo potrebe po sesanju z dojenjem ali hranjenjem po steklenički, vztrajno iščejo nadomestilo, bodisi dudo, prst ali kak drug predmet, ki ga sesajo. Ta otroka po navadi pomirja in mu daje občutek varnosti. S stomatološkega vidika je zaradi rasti zob najbolje, če otrok ne sesa ničesar, vendar pa
gibanje jezika ter s tem povzročajo številne nepravilnosti, kot so motnje govora, motnje v razvoju obraza, motnje pri žvečenju in pa seveda okrnejo estetski videz obraza.
Kakšne so lahko posledice?
Do 2. leta starosti se zobne in kostne nepravilnosti navadno odpravijo v 6 mesecih, ko otrok preneha sesati. Kasneje se nepravilnosti, ki se niso popravile same, rešujejo s pomočjo or-todontskega aparata, pri čemer velja opozoriti, da težkih deformacij kasneje ni vedno možno
biti obratno.
Na sliki vidimo križni griz, pro-truzijo sekalcev in odprti griz -vse pri istem pacientu -kot posledico sesanja.
Pogostejša vnetja srednjega ušesa: neprestano sesanje razširi slušne kanale bolj kot običajno, zaradi česar lahko bakterije iz grla vdrejo v srednje uho in tako povzročijo vnetje.
Kako malčka odvaditi sesanja?
Dokler otroka ne odvadimo sesanja, je treba skrbeti za higieno. Dudico večkrat sterilizirajte oziroma razkužite, bodisi
zdravnik
svetuje
ral že zdavnaj posloviti od nje. S takšno razlago lahko otroku povzročite težave, saj je na dudo še vedno navezan. Če ne gre drugače, vam bo morda prišla prav kakšna zvijača. Recimo ta, da dudo naredite neuporabno, ali ga prepričate, da jo komu podari.
Otroci pogosto sesajo palec, kadar se počutijo negotovi, zato je smiselno, da najprej poskusite odpraviti vzrok za tesnobo in strah in otroka potolažite. Namesto da otroka karate zaradi njegovega početja, ga raje pohvalite, kadar se odreče sesanju, in ga celo nagradite, kadar mu to uspeva dalj časa ali v stresni situaciji (npr. ob daljši odsotnosti staršev). Otrokov zobozdravnik naj mu pojasni, kaj se lahko zgodi z zobmi, če ne bo prenehal sesati palca, in ga tako motivira.
HOROSKOP
Z dojenjem otrok poteši sesalni refleks, ki je neprecenljivega pomena za njegov razvoj.
Na sliki vidimo križni griz, protruzijo sekalcev in odprti griz -
vse pri istem pacientu - kot posledico sesanja.
je veliko bolje ugoditi otrokovi sesalni potrebi kot jo zanemariti. Če si otroci poiščejo prst, priporočamo, da jim starši v zameno ponudijo raje dudo. Prst je sicer veliko bolj praktičen, ker je vedno na voljo, vendar tudi bolj težaven, ko pride do odvajanja. Sesanje dude lahko začnemo opuščati po šestem mesecu, ko sesalnega refleksa ni več treba vzdrževati. Otrok naj ima dudo v ustih le toliko časa, da se potolaži, umiri in zaspi, potem pa mu jo vzemite. Po dopolnjenem prvem letu in najkasneje do tretjega rojstnega dne je čas, ko naj bi se otroci dokončno poslovili od svoje dude. Tujki v ustih, (duda, prst, steklenička) vplivajo tako na pravilno rast zob kot na rast čeljustnic in motijo naravno
zadovoljivo korigirati, zato je treba razvado (sesanje dude ali palca) čim prej odpraviti - seveda na otroku najbolj prijazen način.
Motnje, ki nastanejo kot posledica sesanja, so odprti griz, protruzija zgornjih sekalcev in posteriorni križni griz, pogostejša pa so tudi vnetja srednjega ušesa.
Odprti griz: ob ugrizu na zadnje zobe se sprednji ne stikajo oziroma pokrivajo. Odprte grize se v zgodnji otroški dobi ureja z mišičnimi vajami, kasneje pa z ortodontsko terapijo.
Protruzija zgornjih sekalcev: zgornji zobje pokrivajo spodnje preveč spredaj in "štrlijo" naprej.
Posteriorni križni griz: zgornji kočniki so zataknjeni med spodnje kočnike, čeprav bi moralo
s sterilizatorjem ali pa jo za nekaj minut potopite v vrelo vodo. Če dudica pade na tla, jo vedno operite pod tekočo vodo, če je le mogoče, vročo. Skušajte se izogibati temu, kar počne večina staršev. Ko duda pade na tla, jo poberejo in nesejo v svoja usta. Po njihovem mnenju je tako dobro umita. Ne počnite tega, tudi vaša usta niso sterilna! S tem v otrokova usta vnesete nove bakterije, ki jih sam še nima, in mu delate škodo.
Najbolje je, da se z otrokom skupaj odločita, kako se bo znebil dude, potem pa naj se malček sam poslovi od nje. Nikar mu ne vzbujajte občutka, da se mora dude sramovati. Nikar ga ne zasmehujte, čeprav je po vašem mnenju že velik in bi se mo-
Če tudi to ne uspe, se lahko odločite za povijanje palčka ali nošenje bombažnih rokavic ponoči. Ne nazadnje pa lahko otrokov pediater predpiše mazilo neprijetnega okusa, ki naj bi otroka odvrnilo od sesanja palca, zobozdravnik pa predpiše uporabo pripomočka, ki onemogoči vrivanje palca v usta.
Načinov za odpravljanje razvade vašega otroka je seveda več, najustreznejši način pa izberite sami, saj ga najbolj poznate. Pomembno je, da vztrajate in ne obupate, saj s tem otroku naredite veliko uslugo, pediatri in zobozdravniki pa naj vam bodo pri tem v pomoč in moralno podporo.
a Maja Kipič, dr. dent. med.
V nedeljo tradicionalno novoletno srečanje
Člani univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje zastavljene cilje uresničujemo tudi v letu 2016
Na rednem mesečnem srečanju smo se že sestali animator-ji in upravni odbor Univerze za tretje življenjsko obdobje. Ocenili smo opravljene dejavnostii v tem šolskem letu. Vse potekajo po zastavljenem programu. Sta se pa krožka Kaligrafija in Likovni krožek preselila v vilo Rožle, kjer delujeta v zelo dobrih pogojih.
Dramski krožek že nekaj časa pridno vadi skeč, ki ga bodo zaigrali na našem tradicionalnem novoletnem srečanju članov univerze, ki bo 17. januarja. Dani-
Animatorji in upravni odbor Univerze za tretje življenjsko obdobje napovedujejo pester program.
ca Rozman, animatorka krožka električne klaviature, nas je seznanila, da praznuje krožek Električne klaviature letos 15 let delovanja in želi to zaznamovati s koncertom.
Včeraj smo pripravili večer s pesnikom in pisateljem Petrom Rezmanom, jutri ob 18. uri pa Irena Kočevar, mentorica krožka
Kuhajmo, tudi odlična slikarka, vabi na ogled razstave To sem jaz v prostorih KS Stara vas v Velenju.
Citrarke Marjanke se pripravljajo na Marjanov večer, ki poteka tradicionalno v spomin na mentorja krožka citrark Marjana Marinška. Ta bo v soboto, 30. januarja, ob 19. uri v vili Bianci.
Tudi v letu 2016 nas lahko spremljajte ob torkih ob 17. uri na Radiu Velenje v oddaji Naši kraji in ljudje, v kateri predstavljamo svoje člane in vse, ki so z nami povezani!
a Marija Skrt
Oven, 21. 3. - 20. 4.
Končno se bodo vaše sanje in cilji začeli uresničevati. Ob tem pričakujte tudi velike spremembe v svojem življenju, ki bodo za vas večinoma pozitivne. Računajte na krajša potovanja ali izlete, preko katerih boste spoznali nove ljudi in navezali nova prijateljstva. Lahko se vam zgodi celo, da se boste popolnoma nepričakovano močno zaljubili. Veliko vprašanje je, ali boste imeli pogum za tako veliko spremembo v življenju, ki jo to lahko prinese za seboj. Morda bi bilo dobro, da malo počakate in pred usodnimi koraki preverite, ali je šlo le za trenutno čustveno zmedenost ali gre za pravo ljubezen. Nikamor se vam ne mudi, zima pa sama poskrbi za to, da se počutimo bolj ranljivi in da potrebujemo več družabnosti. Zadnje čase ste, priznajte, čisto preveč osamljeni.
Ö
Bik, 21. 4. - 20. 5.
Veseli boste, da je začetek januarja preteklost. Sedaj je čas, da se spet močneje aktivirate. V ospredje bodo v naslednjih dneh končno stopili vaši cilji in vaše srčne želje. Pri svojih odločitvah se ne boste ozirali na druge, niti jih ne boste spraševali po nasvetih.
Včasih je bolje malo razmisliti In se o nekaterih stvareh posvetovati z ljudmi, ki jim zaupate. Pa četudi niso čisto nič povezani z zadevo. V sedanjem primeru bo to še bolje, saj bodo nepristranski. Prenagljena dejanja boste morda kasneje še močno obžalovali. Sploh, če gre za službo ali novo partnersko zvezo. Enkrat ste se že opekli, pa od tega ni minilo prav veliko časa. Previdni bodite tudi z denarjem, saj čas za nepotrebne nakupe ni pravi. Prilivov bo še manj, kot ste računali. Zdravje? Občutljivo bo, viroze in prehladi vas verjetno ne bodo zaobšli.
I
Dvojčka, 21. 5. - 21. 6.
Zaradi nekega doslej zelo dobrega prijateljstva se boste počutili izdani. Morda boste ugotovili, da ni iskrenosti in topline na obeh straneh, morda le, da je ni na eni strani. Slednje bo še huje, saj tega nikoli niste bili navajeni. Znani ste po tem, da naravnost poveste, kaj mislite In kaj si želite. Čeprav Imate veliko znancev pa zelo malo pravih prijateljev, vas bo nastala situacija precej strla. Najbolje je, da se ne obremenjujete preveč in s to osebo prekinete vse stike. Le tako boste namreč lahko spet normalno zaživeli. Zdravje bo veliko boljše, tudi zato, ker ste si po prazničnih dneh, v katerih ste preveč pili, jedli in počivali, že uspeli nabrati nove energije in moči. Najbolj utrujajo vas razmere v družini, pri čemer partner ni kriv čisto za vse. Bodite iskreni, če bi bili vi drugačni do njega, bi bil tudi on do vas.
Rak, 22.6. -22.7.
Precej aktivnosti vas čaka v drugi polovici januarja, sploh v službi. Zato boste zvečer pogosto utrujeni in raztreseni. Prenaporni in stresni dnevi vas lahko stanejo tudi vašega zdravja, bližnji pa vam bodo za povrhu očitali, da si zanje že nekaj tednov ne vzamete dovolj časa. V mislih Imejte, da služba In obveznosti, ki se vam zdijo neodložljive, niso vedno na prvem mestu. Privoščite si več časa zase, tudi za lenarjenje in počitek. Pri tem ne smete imeti slabe vesti, ker je nimate zakaj imeti. Domači vas bodo v teh dneh z veseljem razvajali, če si boste to želeli. Če si ne boste, vas bodo pustili na miru. Dobro vedo, kakšni ste, ko niste najboljše volje. In žal še nekaj dni ne boste.
<2
Lev, 23. 7. - 23. 8.
Druga polovica januarja bo letos tudi čas streznitve, saj boste v teh dneh nehali sanjariti. Mogoče ste se predolgo zavajali o nekaterih dejstvih o vaši trenutni življenjski situaciji. Priznajte, da že nekaj časa bežite od resnice. Sprenevedanje nI ostalo nespregledano, vsaj pri partnerju ne. Do konca prihodnjega tedna se boste napolnili z novo energijo. Potem boste vse, kar se vam dogaja, doživljali popolnoma drugače. Ugotovili boste, da le niste rojeni pod nesrečno zvezdo, saj vam bo vse, kar si boste zadali, šlo kot po maslu. Tudi tokrat se bo izkazalo, da čas vedno zaceli rane, tudi če so te precej hude. In da je potrpežljivost lastnost, ki se vedno obrestuje. Zdravje bo občutljivo; pazite se prepiha, mrzlih nog in preveč ohlajenih pijač. Te vam bodo kljub zimi čisto preveč godile.
ytp
Devica, 24. 8. - 23. 9.
Obdobje jeze bo končano. Tudi svojo trmo, ki tokrat ne bo prav močna, boste prav tako potlačili. In to zato, da bi bil mir v hiši. Pripravljeni boste na kompromise, čeprav bodo odločitve zelo težke, lahko pa bi jih sprejeli tudi sami. Dogovori v teh dneh bodo Izjemno dobri. Poleg tega boste veseli, ker boste spet polni dobrih Idej, kar se vam že nekaj tednov ni dogajalo. Tako boste v nadaljevanju meseca zelo ustvarjalni in polni pozitivne energije, ki jo boste našli predvsem v sebi. In to zato, ker si boste spet zaupali. Zdelo se vam bo, da letite visoko nad oblaki, saj se vam bo po težki odločitvi odvalil kamen od srca. Zdravje bo trdno, počutje odlično. Denarnica pa ravno prav debela, da vam ne bo treba skrbeti.
Tehtnica, 24.9.-23.10.
V naslednjih dneh se vam bo zdelo, da se vse odvija prepočasi. Zaradi tega boste precej obremenjeni, celo živčni. Pa ne bi bilo treba, če bi se sprostili in se začeli zavedati, da delo ni vse, kar je pomembno v življenju. Včasih je treba enostavno pozabiti nanj. Vsak za kakšen dan. Zaradi tega, kako se obnašate v zadnjih dneh, krepko trpi tudi vaše zdravje. Ob koncu tega tedna boste spoznali, da večinoma ne morete nič spremeniti in se boste vdali v te okoliščine. Če pa ste bolj avanturistični tip, vas morda čaka večja sprememba. Če razmišljate o selitvi, čas ni najboljši, če pa o menjavi delovnega mesta, pa je. A le, če boste zbrali pogum in se res odločili, da tvegate. Ker brez tveganja ne v prvem in ne v drugem primeru ne bo šlo. Partner bo bolj racionalen kot vi, zato mu prisluhnite.

Škorpijon, 24.10. - 22. 11.
Za mnoge se bo življenje za nekaj dni vrnilo na stare tirnice. Čisto resno bo. Partner bo imel pomembno vlogo pri nekaterih vaših odločitvah, čeprav si boste želeli nekatere stvari opraviti brez njegovega soglasja.Marsikaj mu boste celo povsemzamolčall,saj se bojite, da bo njegova reakcija burna. Tovas bo malce jezilo, vendar pa do hujših prepirov ne bo prišlo, če se boste le uspeli brzdati svojo jezo in prizadetost. V mislih imejte, da tudi vi prispevate velik del pri njegovih življenjskih odločitvah. In da vas vedno vpraša za vaše mnenje. V službi pričakujte nenapovedano nagrado, ki se je boste krepko razveselili. Prišla bo v pravem času, saj boste v naslednjih tednih poskušali osvežiti tudi dom. Zato bo dodaten denar prišel ravno v pravem času. Nič ne bo narobe, če ga porabite za nakup nečesa, kar si osebno želite. Včasih moramo razvajati tudi sami sebe, kajne?

Strelec, 23. 11. - 21. 12.
Vse, kar boste delali v prihodnjih dneh, bo bolj na silo. Ne boste lenarili, a pravega veselja pri delu ne boste čutili. Kot da se vas je lotilo zimsko malodušje, saj pravih Iskric ne boste občutili niti ob delu, ki vas najbolj veseli. Že na začetku prihodnjega tedna bostetemeljlto premislili o svojih čustvih, dejanjih In odnosih. Ugotovili boste, da še sami ne veste več, kaj hočete. To vas ne sme spraviti v slabo voljo ali obup. Celotno situacijo raje vzemite kot začetek novega poglavja v svojem življenju. Poskusite nekaj novega ali pojdite nekam, kjer še niste bili. Sploh, ker si to finančno lahko privoščite, saj ste lansko leto precej privarčevali. Privoščili pa si niste prav veliko. Prijatelj vam bo ob koncu tedna zaupal nekaj zelo lepega. Njegova skrivnost bo pri vas ostala varna. Zelo vam bo hvaležen.

Kozorog, 22. 12. - 20. 1.
Do sredine prihodnjega tedna boste zelo odločni. Poleg tega boste imeli nadzor nad vsakim trenutkom poslovnega ali zasebnega dogajanja. Ker pa boste hoteli imeti vse niti v svojih rokah, zna priti do prepirov tako v službi kot tudi s partnerjem. Zvezde vam priporočajo, da vsaj malo popustite, saj bo sicer vse skupaj Iz dneva vdan slabše. Posvetite se kakšnemu hobiju, ki vas bo umiril. Če bo ustvarjalen, bo v teh dneh vaša domišljija dobila krila. Prijatelji vas bodo konec tedna presenetili z vabilom, ki ga ne pričakujete. Ne razočarajte jih! Četudi vam ne bo za večjo družbo, pojdite vsaj za nekaj časa. Če boste šli, vam ne bo žal. Izvedeli boste marsikaj, kar vam bo v naslednjih tednih pomagalo pri poslih. Zdravje? Brez bolečin ne bo šlo, a prehudo ne bo.
Vodnar, 21.1.-20.2.
Kljub zimi boste izjemno aktivni tako v zasebnem kot tudi družabnem življenju. Polni boste energije, ki jo boste poskušali pokuriti na vse možne načine. Vse skupaj se bo navezovalo tudi na vašo kariero, saj boste dodatno energijo lahko koristno porabili za dosego ciljev, ki so vam pomembni. Če boste ohranili pobudo, vam napredovanje ne bo ušlo. Pri tem pa ne smete biti neučakani in nestrpni, saj še ni čas za velike spremembe. Se pa napovedujejo in v njih boste vi vsekakor na boljšem kot doslej. V naslednjih dneh boste obkroženi z dobrimi prijatelji. Ugotovili boste, da vam paše, če z njimi niste prepogosto, saj se vse ponavlja. Še vedno boste najraje sami s partnerjem. Ta vam pripravlja prijetno presenečenje še pred vašim osebnim praznikom.
K
Ribi, 21. 2. - 20. 3.
Mnenja drugih se vas bodo v naslednjih dneh dotaknila bolj kot po navadi. Občutljivi boste, saj boste psihično precej izčrpani. Poleg tega boste brskali po skrivnostih in globljih motivih vaše družine, okolice In partnerja. Bližnjim boste tudi težko zaupali, kaj se vam dogaja, saj se vam bozdelo, da ste na dveh različnih bregovih. Sami veste, da se včasih preveč obremenjujete z drugimi in tem, kaj si bodo mislili o vas, zato poskusite sprostiti svoje misli z dolgimi sprehodi ali kakšnim drugim razvajanjem, ki si ga že dolgo obljubljate. Na ljubezenskem področju se bo končno premaknilo. Sploh, če se boste prepustili resničnim čustvom in na ljubezen nehali gledati le z možgani. Zapomnite si; kolikor dajete, toliko dobite nazaj. Vi pa zadnje tedne niste dajali dovolj.
r
Četrtek, 14. januarja
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»WAS
14. januarja 2016
Petek, 15. januarja
Sobota, 16. januarja
Nedelja, 17. januarja
Ponedeljek, 18. januarja
Torek, 19. januarja
Sreda, 20. januarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
11.15	Vem!, kviz
12.00	Turbulenca
12.30	Kako sem videl svet izpod mize, nad.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Ljubljana, London, New York,
dok. film
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.40	Penelopa, ris.
15.45	Firbcologi
16.25	Profil: dr. Radovan Pulko
17.00	Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Eko utrinki: Otok Samso
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.55	Prava ideja: Tax Fin Lex
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum: Shakespeare stroj
00.35	Ugriznimo znanost
01.00	Profil: dr. Radovan Pulko
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.45	Infokanal
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem! kviz
12.00	Ugriznimo znanost
12.25	Kako sem videl svet izpod mize, nad.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Muzej
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Koncert ansambla Biseri
21.25	Na naši zemlji
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Valerio Zurlini, pogovor z
Denisom Valičem
23.20	Dekle s kovčkom, ital. film
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, ponov.
02.45	Info-kanal
05.55	Kultura 06.05 Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Vreme
07.15	Čebelica Maja, ris. nan.
07.35	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.00	Studio kriškraš: Dinozavrov
dnevnik
08.25	Ribič Pepe
08.45	Firbcologi
09.10	Male sive celice, kviz
09.55	Počitnice, igrani film
10.10	Infodrom
10.20	V svojem ritmu: Hip Hop, 5/7
11.05	Tv arhiv
12.00	Tednik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu
14.30	Zdravje Slovencev: Možganska kap
15.00	Brazilija: boj za zemljo v Matu Grossu
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba
18.05	Sladkanje z Rachel Allen, 2. del
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Vaje v objemu, slovenski film
21.35	Fortitude, 1/12
22.25	Poročila, šport, vreme
23.00	Sneguljčica, film
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, ponov.
07.00	Živ žav
sledi	Pipi in Melkijad, ris.
07.05	Penelopa, ris.
07.10	Zajček Belko, ris.
07.15	Tork, ris.
07.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.30	Čarli in Lola, ris.
07.40	Timi gre, ris.
07.50	Kioka, ris.
08.00	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.10	Prihaja Nodi, ris.
08.20	Sara in Raček, ris.
08.25	Poldi, ris.
08.35	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.45	Muk, ris.
08.55	Zu, ris.
09.05	Knjiga o džungli, ris.
09.15	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
09.40	Pujsa Pepa, ris.
09.45	Pika Nogavička, ris. nan.
10.10	Nabriti detektivi, 20/26
10.55	Sledi, dok. odd.
11.25	Ozare, ponov.
11.25	Obzorja duha: Celibat
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Ansambel Biseri, ponov.
14.55	Dnevi vina in vrtnic, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Broadchurch (I.), 1/8
20.50	Intervju, Aleks Stakul
21.45	Poročila, šport, vreme
22.10	Rušenje tabujev, dok. odd.
23.10	Pogum, poljski film
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Dnevnik, ponov.
01.50	Info-kanal
K DSeSr"	02.05 Info-kanal	«U« »-Kanal
Bob In Bobok, ,,
(\1	A wnr knlilmtn im^m rirl rir	AC /1A r.Krnwi rtr.kn
06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 09.05 09.50 10.10 11.00 12.45
Otroški kanal Bob in Bobek, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Jani Nani, ris. Knjiga o džungli, ris. okuk
Pokukajmo na Zemljo, ris. Prihaja Nodi, ris. Berta in Ufek, ris. Neli in Cezar, ris. Simfonorije, ris. Zgodbe iz školjke: Čarovnik Točka, glasb. odd. Na naši zemlji Alpe, Donava, Jadran Dobro jutro
Svet. prvnestvo v poletih, kvalif., prenos iz Kuelna 14.10 Biatlon, sp, posam. tekma (Ž),
prenos iz Ruhpoldinga 16.00 Čas za Manco Košir 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa, 2/7 18.30 Fina gospa, 3/7 19.05 Penelopa, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Andrej Sifrer in prijatelji, koncert 22.25 Heinekenova ugrabitev, nizoz. film
00.20 Točka, glasb. odd. 01.05 Halo TV 02.05 Športni posnetki sledi Sp v poletih, kvalif., posn. 03.20 Biatlon, sp, posami. tekma (Ž), posn.
04.50 Zabavni kanal
pop
06.00 07.00 07.10 07.30 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25
12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00
21.50 22.30 23.20 00.10 00.55 01.30
24ur, ponov. Mifi, ris. Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris. Kaja, ris.
Čebelica Maja, ris. Pikica in Pepermint, ris. Morske deklice H20, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan.
Velika angleška pekarija, ang. ser.
Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.
Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur
Kaj pričakovati, ko pričakuješ, am. film 24urzvečer Kosti, nan. Na čelu države, nan. Policijska družina, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči

'op corn
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža,
Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Živahni
London 08.30 Točka, glas. odd. 09.15 Prisluhnimo tišini 10.25 Alp. smuč., sp, smuk (M)
kombinacija, prenos iz Wengna 11.35 Halo TV
12.45 Sp v poletih, posam. tekma,
prenos s Kuelna 14.55 Alp. smuč., sp, SL kombin. (M), posn.
15.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja,
prenos iz Flachaua 17.20 Biatlon, sp, štafeta (M), posn. 18.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja,
prenos iz Flachaua 19.25 Otroški program OP! 20.00 Rokomet, ep (M), Poljska -
Srbija, prenos iz Krakova 22.10 Bučke, satirično informativna parodija
22.35 Polnočni klub: Za sanjski, novi,
nori svet! 23.45 Popravljena krivica, 9/10 00.30 Točka, glasb. odd. 01.20 Zabavni kanal 02.55 Športni posnetki sledi Sp v poletih, posam. tekma, posn.
04.20 Rokomet, ep (M), Pojska - Srbija,
posn.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Waybuloo, ris.
07.25	Želvica Lulu, ris.
07.40	Kaja, ris.
07.55	Čebelica Maja, ris.
08.10	Pikica in Pepermint, ris.
08.20	Morske deklice H20, nan.
08.45	Tv prodaja
09.00	Dr. Oz, am. ser.
09.50	Tv prodaja
10.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Velika ang. pekarija, ang. ser.
12.35	Tv prodaja
12.50	Dr. Oz, am. ser.
13.50	Zdravnica malega mesta, nan.
14.45	Plamen v očeh, nan.
15.50	Kar bo, pa bo, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Lepotica pod krinko, am. film
22.00	24ur zvečer
22.35	Eurojackpot
22.40	Antwone Fisher, am. film
00.50	Milost, am. film
02.30	24ur zvečer, ponov.
03.05	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Pravilno ločevanje odpadkov,
11.35 12.35 13.00 13.15 13.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.05 12.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05
22.35 00.05 00.10
06.00 10 domačih
06.30 Na naši zemlji
07.00	Najboljše jutro
09.00	Dober dan
10.30	Nord. smuč., sp, smuč. teki,
sprint, prenos iz Planice
11.25	Smuč. prostega sloga, sp, kros,
vključ.v prenos iz Watlesa
12.25	Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
iz Wengna
13.45	Sp v poletih, posam. tekma,
prenos s Kulma
15.45	Smučarjev dnevnik
06.05	Biatlon, sp, skup. start (M),
prenos iz Ruhpoldinga
18.50	Glasovi strahu, koprod. ser.
19.15	Infodrom
19.25	V svojem ritmu: Hip hop, 5/7
20.00	Smuč. pros. sloga sp, kros, posn.
20.30	Rokomet, ep (M), Slovenija : Švedska, prenos iz Vroclava
22.30	Zvezdana
23.15	Presenečenja, 2. sez., 8. del
00.05	Artimični koncert, ponov.
01.10	Polnočni klub: Tv sansjski, novi,
nori svet!
02.30	Športni posnetki
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Kaja, ris.
07.15	Želvica Lulu, ris.
07.40	Chuck in prijatelji, ris.
08.05	Radovednica Bibi, ris.
08.35	Smrkci, ris.
08.50 Maša in medved, ris.
09.00	Wendy, ris.
09.25	Winx klub, ris.
09.50	Peter Pan, ris.
10.15	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
10.40	Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.
11.05	Tv prodaja
11.20	Za živo mejo, am. film
12.50	Tv prodaja
13.05	Zdravo hujšanje, am. ser.
13.55	Delovno dekle, am. film
16.05	Očetov dan, am. film
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Forrest Gump, am. film
22.30	V pogubo, am. film
00.40	V ringu, am. film
02.40	Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Naj viža,
Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: Koncert Okteta Lesna
Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
08.40 08.55 09.00 09.40
10.00 10.30 10.55 11.10 11.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00
20.20 20.25
21.40 23.10
00.10 00.15
Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš
Ustvarjalne iskrice (143). Naredimo žig
Jesen življenja - LUŠni orkester Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Mojca in medvedek Jaka Dotiki gora: Kamnik Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2355. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Koncert ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 1. dela
Jutranji pogovori Pravilno ločevanje odpadkov, pogovor Videospot dneva Videostrani, obvestila
05.40 Glasovi strahu 06.00 Posebna ponudba 06.50 Duhovni utrip 07.05 Glasbena matineja 08.00 Avtomobilnost 09.10 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja,
prenos iz Flachaua 10.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja,
prenos iz Wengna 11.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki,
ekipni sprint, prenos iz Planice 12.15 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja,
rpenos iz Flachaua 13.15 Nogomet: FIFA magazin - Pot v
Rusijo, 5. del 13.45 Sp v poletih, ekipna tekma,
prenos s Kulma 16.00 Biatlon, sp, štafeta (Ž), posn. iz
Ruhpoldinga 16.35 Smuč. prostega sloga, sp, kros,
posn. iz Watlesa 17.10 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja,
posnetek iz Wengna 18.05 Rokomet, ep (M), Srbija :
Francija, prenos iz Krakova 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Vse in nič, 2/2 21.00 Vera (V.), 4/4 22.30 Vikend paket, ponov. 23.40 Zvezdana, ponov. 00.25 Zaljubljeni v življenje, ponov. 01.15 Športni posnetki 05.25 Zabavni kanal
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Kaja, ris.
07.15	Želvica Lulu, ris.
07.40	Chuck in prijatelji, ris.
08.05	Radovednica Bibi, ris.
08.35	Smrkci, ris.
08.50	Maša in medved, ris.
09.00	Wendy, ris.
09.25	Winx klub, ris.
09.50	Peter Pan, ris.
10.15	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
10.35	Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.
11.05	Tv prodaja
11.20	Ramona in Beezus, am. film
13.15	Tv prodaja
13.30	Zdravo hujšanje, am. ser.
14.20	Vrtinec izsiljevalcev, am. film
16.00	Vse je mogoče, am. film
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Pingvini gospoda Popperja, am. film
21.40	Seks v mestu, am. film
00.20	Božje skrivnosti, am. film
01.55	Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš
2354.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja
2355.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Urgentni center Celje Koncert ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 1. dela
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (142) Mladi za Veleje: Kaj prinaša nova strategija MOV do 2020 Pop corn: Billysi, Happy Oi' McWeasel Vabimo k ogledu Naj viža, ans. Rosa, ans. Pojav Jutranji pogovori Popotniške razglednice: Južna Romunija 23.50 Videostrani, obvestila
08.55 09.00 09.40
10.10 10.15
10.40 10.45 11.45
13.10 14.00 14.15 17.40 17.55 18.00 18.20
19.00
20.00 20.05 21.20 22.50
06.05	Utrip
06.20	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Sladkanje z Rachel Allen, 2. del
10.35	10 domačih
11.05	Vem!, kviz
11.50	NaGlas!
12.20	Kako sem videl svet izpod mize, nad.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Panoptikum
14.20	Osmi dan
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Lojzek, ris.
15.45	Danov Dinosvet, 3/26
16.25	Točka preloma
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	V svojem ritmu: Metal, 6/7
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Jani Nani, ris.
18.18	Muk, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Umetni raj: Sedmina
23.40	Glasbeni večer
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Dnevnik
02.00	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Knjiga o džungli, ris.
07.40	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.45	Prihaja Nodi, ris.
07.50	Berta in Ufek, ris.
08.00	Simfonorije, ris.
08.05	Zgodba iz školjke: Posladkajmo se
08.40	Točka, glasb. odd.
09.40	Strah ostane, dok. film
11.00	Dobro jutro
13.50	Polnočni klub
15.30	Ljudje in zemlja
16.20	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Rokomet, ep (M), Slovenija : Španija, prenos iz Vroclava
20.00	Zakon srca, 1/14
20.50	Darilo, 2/2
23.50	Halo TV
00.40	Točka, glasb. odd.
01.25	Športni posnetki
03.30	Zabavni kanal
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.55	Obzorja duha
12.30	Kako sem videl svet izpod mize, nad.
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.20	Kaj govoriš?=So vakeres?
15.00	Poročila
15.10	Kanape, tv Lendava
15.40	Muk, ponov.
15.50	Ribič Pepe
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Moj pogled na znanost, prof. dr.
Marko Mikuž
17.55	Novice
18.00	Eko utrinki 18.05 Muk, ris.
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Votla krona, 2/10
20.55	Pozdrav domovini, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Franc Ravšelj
00.30	Profil
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
05.50	Kultura
05.55	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.40	Umetni raj: Sedmina
12.25	Kako sem videl svet izpod mize, nad.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju: Aleks Štakul
14.20	Prava ideja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Eko utrinki: Samooskrba Železne Kaple
18.05	Sara in Raček, ris.
18.15	Simfonorije, ris.
18.20	Vem! kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Arabski ples, izrael. film
21.40	Kino Fokus
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Naše matere, naši očetje:
Drugačna dežela, 3/3
00.45	Turbulenca
01.10	Profil
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, ponov.
02.55	Info-kanal
02.15 Info-kanal
TVSLOr TVSLOr
ha nn nt™čl/i l--.ml
06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.55 10.10 11.00 11.50 14.00
16.00 17.00 18.05
19.55
22.00 22.50 00.30 01.15 03.00 05.30
Otroški kanal
Bob in Bobek, ris.
Ali veš, koliko te imam rad, ris.
Edo in Medo, ris.
Knjiga o džungli, ris.
Pokukajmo na Zemljo, ris.
Olivija, ris.
Berta in Ufek, ris.
Simfonorije, ris.
Zgodbe iz školjke: Bine - Vreme Točka, glasb. odd. Tv arhiv Halo TV Dobro jutro
Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 2. del Dober dan Halo TV
Rokomet, ep (M), Makedonija : Srbija, prenos iz Krakova Odbojka, liga prvakinj, Calcit : Novara, prenos iz Ljubljane Presenečenja, 9. del Pelikanova kri, ang. film Slovenskajazzscena Točka, glasb. odd. Športni posnetki Zabavni kanal
po p pop
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25
12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 22.25 23.15 00.05 00.55 01.30
24ur, ponov. Mifi, ris. Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris. Kaja, ris.
Čebelica Maja, ris. Pikica in Pepermint, ris. Morske deklice H20, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja
Velika angleška pekarija, ang. ser.
Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.
Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur
Kje sta Morganova?, am. film 24ur zvečer Kosti, nan. Buden, nan. Policijska družina, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
©
08.40 Prodajno TV okno
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30 Napovedujemo
10.35 2355. VTV magazin, regionalni
informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Iz arhiva VTV: Flying Picket Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Zupan z vami, Janko Kos, župan Občine Zalec, ponovitev Regionalne novice Ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 1. dela koncerta 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
12.00 12.15 17.40 17.55 18.00 19.00 19.20 18.55 19.55 20.00
20.55 21.00
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25 12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.30 00.20 01.10 01.45
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35
11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00
20.20 20.25 20.35
20.55
22.20 23.50 23.55
24ur, ponov. Mifi, ris. Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris. Kaja, ris.
Čebelica Maja, ris. Pikica in Pepermint, ris. Morska deklica H20, nan. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja
Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.
Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur
Preverjeno
Jezero skrite ljubezni, nan. 24urzvečer Kosti, nan. Buden, nan. Policijska družina, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči

06.00	Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Knjiga o džungli, ris.
07.35	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.40	Olivija, ris.
07.50	Simfonorije, ris.
07.55	Zgodbe iz školjke: Kaj je za zmeraj
08.10	Zgodbe iz školjke: Detektiva
08.20	Kanape, tv Lendava
09.10	Točka, glasb. odd.
10.10	10 domačih
10.55	eRTeVe
11.10	Halo TV
12.10	Dobro jutro
14.30	Vikend paket
16.00	Dober dan
17.00	Rokomet, ep (M), Slovenija : Nemčija, prenos iz Vroclava
19.00	Olivija, ris.
19.10	Lojzek, ris.
19.15	Ribič Pepe
19.40	Žrebanje Lota
19.50	Rokomet, ep (M), Španija : Švedska, prenos iz Vroclava
21.35	Na utrip srca
22.35	Bleščica, odd. o modi
23.10	Aritmični koncert - Izštekanih 10
00.45	Točka, glasb. odd.
01.30	Športni posnetki
04.30	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Waybuloo, ris.
07.25	Želvica Lulu, ris.
07.40	Kaja, ris.
07.55	Čebelica, Maja, ris.
08.10	Pikica in Pepermint, ris.
08.20	Morske deklice H20, nan.
08.45	Tv prodaja
09.00	Italijanska nevesta, nan.
09.50	Tv prodaja
10.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Velika angleška pekarija, ang. ser.
12.35	Tv prodaja
12.50	Dr. Oz, am. ser.
13.50	Zdravnica malega mesta, nan.
14.45	Plamen v očeh, nan.
15.50	Italijanska nevesta, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Popoln moški, am. film
21.50	24ur zvečer
22.25	Kosti, nan.
23.15	Buden, nan.
00.05	Policijska družina, nan.
00.50	24ur zvečer, ponov.
01.25	Zvoki noči
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Župan z vami, Janko Kos, župan Občine Žalec, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Kaj je zumba? Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2356. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek
Dotiki gora: Janezove poti po Golteh
Okarina Festival: Natalie Mac Master
Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35
10.55 11.00 11.10 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
2356. VTVmagazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (UI144) Otroški program Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno
Regionalne novice 3 Pop corn: Damir Kovačič, 3SOMS Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CMYK, stran 21
14. januarja 2016
»"WAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

WANG, HUIQIN: Ferdinand Avguštin Hallerstein - Slovenec v prepovedanem mestu
ml - Mladina, 929 - Biografije in sorodne študije
Knjiga je lanskoletna dobitnica nagrade zlata hruška, v kategoriji najboljša izvirna slovenska mladinska poučna knjiga, ki je že vrsto let sinonim kakovosti otroških in mladinskih del. Leta 2014 pa je bila dobitnica nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Gre za biografijo (pre)malo znanega Slovenca, Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je v 18. stoletju kot misijonar skupaj s kitajskimi učenjaki v Pekingu deloval na področju astronomije. Ob sprejemanju kitajske kulture si je nadel zveneče kitajsko ime Liu Songling. Liu je kitajski priimek, ki ga še danes nosi več kot 80 milijonov Kitajcev, Songling pa pomeni dolgo in častno življenje. Gre za povezovanje dveh kultur, znanosti in umetnosti, zato je slikanica Huiquin Wang pravi sodobni medkulturni biser za bralce vseh generacij.
MCRITCHIE, REBECCA: Edvard in veliko odkritje
ml - Mladina, C-Sz - Cicibani -Slikanice zaboj
svojih razmerij vidi skozi prizmo življenja. Nerazrešeno mladostniško ljubezen s poročenim moškim za nazaj analizira pri psiho-terapevtki, naklonjen odnos do pokojnega očeta popiše v romanu, težaven odnos z materjo se začne rahljati ob njeni nakazujoči se demenci. In konec koncev zaradi mlačnega, površinskega odnosa z možem se zaplete v strastno razmerje z učiteljem svoje najstniške hčerke. Skratka, odsev različnih razmerij.
BEHNKE, BENJAMIN: Preprosto in uporabno -365 praktičnih nasvetov za vsak dan
od - Odrasli, 37 - Vzgoja in izobraževanje
V knjigi je zbranih 365 genialnih domislic in nasvetov, s katerimi si lahko pomagamo v vsakdanjem življenju. Kako najhitreje odstraniti vodni kamen? Kako uporabiti lestev kot bar? Kako preprosto osvežiti
Simpatična slikanica se začne takole: »Edvardova mama je arheologinja. Edvardov oče je arheolog. Edvardova dedek in babica sta arheologa. In prav vsi so odkrili pomembna odkritja.« Zato se Edvardu zdi, da mora na steno s slavnimi družinskimi člani obvezno čim prej dodati tudi neko svoje pomembno odkritje. A naj še tako išče, prav ničesar ne odkrije. Nekega dne pa najde v zemljo zakopano veliko jajce. Je končno na sledi velikemu odkritju?
RASMUSSEN, KARIN C.: Razmerja v ogledalu
od - Odrasli, 821-163.6 - Slovenski družbeni romani
Romaneskni prvenec na prvi pogled nikakor ne bi pripisali doktorici matematičnih znanosti.
Glavni lik je pisateljica in prevajalka Veronika, ki na pragu štiridesetih let začne razpletati različne identitetne vozle in jih stke v berljivo intimno dramo. Zrcalne podobe
zrak? Kako igrati golf s frnikolami? Kako se znebiti statične elektrike? Kako ostanejo banane dolgo časa sveže? Kako z lahkoto jesti s kitajskimi palčkami? To je samo nekaj praktično hudomušnih in marsikdaj, še kako dobrodošlih nasvetov za prav vsak dan v letu.
CHAPMAN, GARY in ARLENE PELLICANE: Družabno odraščanje
od - Odrasli, 37 - Vzgoja in izobraževanje
Je sploh še mogoče, v času vseh mogočih mobilnih naprav, otroke spraviti na plano, jih zbezati iz njihovih udobnih nasla-njačev in prepričati, da so odnosi v živo veliko pristnejši in bolj polni kot virtualni? Avtorja knjige Družabno odraščanje sta prepričana, da lahko. Kajti kljub mamljivim pastem virtualnega sveta, številnim podobam, preganjanjem dolgega časa z neštetimi igrami otroci v svojem bistvu še vedno potrebujejo bližino, pogovor in občutek, da se v vsakem trenutku lahko na nekoga obrnejo. Seveda pa od najzgodnejših let otroci sledijo staršem, ki so jim pomemben zgled. In vzorce običajno prenesejo tudi v dobo odraščanja. Zato je čas, ki ga kakovostno preživimo s svojimi otroki, resnično odlična naložba.
a Metka Pivk Srdic
BUMfest desetič
Žalec - V Žalcu se obeta »noro« festivalsko dogajanje. Od 22.-24. januarja bo tu že deseti mednarodni festival tolkalnih skupin z imenom BUMfest 10. Skupine in posamezniki tokrat prihajajo med drugim iz Avstrije, Belgije, Italije, Nemčije, Venezuele, Burkina Fasa, Irana, Sirije in seveda Slovenije.
Festival bo tudi v znamenju
največjega tolkalnega orkestra, ki je sestavljen in pripravljen zgolj za 10. obletnico festivala. Na odru bo najmanj 30 tolkal-cev, združenih v orkester, ki mu bo dirigiral Simon Robinson. Skratka - za ljubitelje pa tudi samo za 'firbce' takšnih dogodkov se obeta marsikaj zanimivega.
a mz
kdaj • kje • kaj
velenje
Četrtek, 14. januar
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 13.00 Razstavišče Gorenje
Odprtje pregledne razstave Bernarda Sešla 18.00 Galerija Velenje
Omizje ob razstavi Pogledi na slovensko kiparstvo 1975 - 2015 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Potopisno predavanje Sama Zabovnika Ladakh, indijski del Himalaje
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert učencev oddelka Šoštanj 21.00 Klub eMCe plac
Antologija glasbe z DJ Vasjo
Petek, 15. januar
18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Monokomedija Mali priročnik biznisa (Zeleni abonma in izven) 21.00 Klub eMCe plac
Klubski večer Železnega aktivizma PITnik
Sobota, 16. januar
5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Sisol 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Gora Oljka 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druženje Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti 10.00 Zbirno mesto: glavni vhod PC Standard
Tematsko turistično vodenje za občane: Standard 10.00 Stari trg 19, nad Hišo Mineralov Šaleški grad in Ekenštajn,
ustvarjalna delavnica na prostem 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (Abonma POP Velenje in izven) 21.00 Klub eMCe plac
Poslušalnice: The new era of music
Nedelja, 17. januar
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Suho Rušje 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Veliki Slom 14.30 Klub eMCe plac
Tarok turnir 16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Po poti uspehov, koncert Nejca Pačnika - absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko z gosti
Ponedeljek, 18. januar
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6
Kako se pa to naredi? Papir, 2. del -Ustvarjalni mini klub za učence 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6
Papirne igrarije, 2. del - Ustvarjalni klub za odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Čarobna svetilka, otroška ustvarjalna delavnica 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: vestern Podlih osem
Torek, 19. januar
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Rožle v Sončnem parku Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje Milana Domitroviča Treking po Kanarskih otokih
19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvor. Klavirski recital Dubravke Tomšič Srebotnjak (Abonma Klasika in izven)
Sreda, 20. januar
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Anina pot 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.30 Ljudska univerza Velenje
Predstavitev zimskih jezikovnih tečajev na Ljudski univerzi Velenje 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje z Bernardom Zabukovnikom - Spomini na NOB
šoštanj
Četrtek, 14. januar
8.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pohod
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Živa Viviana Doria: Čudežna skleda medu 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije
Predstavitev zbornika Usnjarstvo na Slovenskem Petek, 15. januar 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Ustvarjalna delavnica Nedelja, 17. januar 16.00 REKS Ravne
Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje Ponedeljek, 18. januar 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 19. januar 9.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Ročna dela 18.00 Vila Mayer
Odprtje razstave pletarskih izdelkov Ivana Verdnika iz Šoštanja
Sreda, 20. januar
14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču
šmartno ob paki
Sobota, 16. januar
X Gora Oljka (pohod Zdravju naproti!); PD Šmartno ob Paki
9.00 Marof
Kmečka tržnica
Sreda, 20. januar
10.00 Marof
Pokušina vin Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 14. 1., Biotržnica
•	Petek, 15. 1. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja,17. 1., 11.00 Pravljične urice Sofija in Srečko
•	9. 1. do 19. 1. Lego festival
•	11. 1. do 26. 1., slikarska razstava Harmonija vesolja
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Lunine mene

17. januarja, ob 0.26 -Prvi krajec
To sem jaz
Velenje, 15. januarja - Jutri ob 18. uri bodo v prostorih KS Stara vas odprli razstavo likovnih del Irene Kočevar. Članica Društva šaleških likovnikov jo je poimenovala »To sem jaz«, posvetila pa jo je spominu na svojo mamo. Razstava bo na ogled še v soboto, 16. januarja, in nedeljo, 17. januarja, med 10. in 12. uro.
Razstavlja Boris Bizjak
Velenje, 11. januar - V avli Mestne občine Velenje si lahko do 5. februarja ogledate slikarsko razstavo vsestranskega umetnika Borisa Bizjaka. Razstavljena dela so ustvarjena v slikarski tehniki akrilnih sprejev.
Boris Bizjak je multiinstrumentalist, ki igra harmoniko, klaviature, kitaro, bas kitaro, bobne, orglice, prepoznaven pa je tudi po
vokalu s širokim razponom.
V prostem času se ukvarja z zabavno magijo (pripravlja čarodejske trike, iluzije) in izdeluje razne skulpture iz balonov. Pod mentorskim vodstvom Velenjčana Milana Jenka uspešno ustvarja tudi v slikarstvu.
Predstavitev zbornika o usnjarstvu
Šoštanj 11. januarja - V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so septembra lani gostili že 4. simpozij o kulturni dediščini s področja usnjarstva na Slovenskem. Na simpoziju se je s svojimi prispevki predstavilo dvanajst strokovnjakov, ki se pri svojem delu ukvarjajo z različnimi vidiki usnjarske dediščine pri nas. Prispevke so velenjski muzealci zbrali v posebnem zborniku.
Predstavitev bodo pripravili v četrtek, 14.
januarja, ob 18. uri v Muzeju usnjarstva v Šoštanju. Zbrane bo nagovoril župan Občine Šoštanj Darko Menih, zbornik pa predstavil urednik Miran Aplinc. Predstavitev bo z nastopom popestril trobilni kvartet učencev Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga Velenje.
Novoletni koncert
velenjskih
godbenikov
Pihalni orkester Premogovnika Velenje nadaljuje jubilejno, deseto sezono abonmajskega cikla. V soboto, 16. januarja, bodo pripravili že tradicionalni Novoletni koncert z vokalnim tercetom CASTA DIVA. Kot solista se bosta orkestru pridružila flavtistka Irena Birsa in mladi domači klarinetist David Gregorc.
a mz
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
HOKUS POKUS ALBERT
Hokus Pokus Albert Aberg (Norveška) Otroški animirani film sinhroniziran v slovenščino, 88 minut Režija: Arne Lindtner N«ss Glasovi: Teja Bitenc, Gašper Jarni, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Maja Kunšič idr. Petek, 15. 1., ob 18.00 Sobota, 16. 1., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 17. 1., ob 16.00 - otroška matineja
DANSKO DEKLE
The Danish Girl (VB, Nemčija, ZDA) Biografska drama, 120 minut Režija: Tom Hooper
Igrajo: Alicia Vikander, Eddie Redmayne, Amber Heard, Matthias Schoenaerts, Ben Whishaw idr. Petek, 15. 1., ob 19.30 Nedelja, 17. 1., ob 20.00 Ponedeljek, 18. 1., ob 17.30
VICTORIA
Victoria (Nemčija) Kriminalka, triler, 140 minut Režija: Sebastian Schipper Igrajo: Laia Costa, Frederick Lau, Franz Rogowski, Burak Yigit, Max Mauff, André M. Hennicke idr.
Petek, 15. 1., ob 20.15 - mala dvor. Sobota, 16. 1., ob 18.00
Nedelja, 17. 1., ob 19.00 - mala dvor.
SVAKA POD KRINKO
Ride Along 2 (ZDA)
Akcijska komedija, 102 minuti (ZDA)
Režija: Tim Story
Igrajo: Ice Cube, Kevin Hart, Tika Sump-ter, Benjamin Bratt, Olivia Munn, Ken Je-ong, Glen Powell idr. Sobota, 16. 1., ob 20.30 Nedelja, 17. 1., ob 18.00
ČISTO NOVA ZAVEZA
Le tout nouveau testament (Belgija, Francija, Luksemburg) Komedija, 113 minut
Režija: Jaco van Dormael Igrajo: Pili Groyne, Benoît Poelvoorde, Catherine Deneuve, François Damiens, Yolande Mi Idr.
Petek, 15. 1., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 16. 1., ob 20.00 - mala dvor.
PODLIH OSEM
The Hateful Eight (ZDA) Vestern, 167 minut Režija: Quentin Tarantino Igrajo: Samuel L. Jackson, Kurt Russell, Jennifer Jason Leigh, Walton Goggins idr. Ponedeljek, 18. 1., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
'"'^AS
14. januarja 2016
Nagradna križanka »Okrepčevalnica Nostalgija«
»tFLJ*'
KUI1INJA BRATSKIH NARODOV
Šaleška cesta 20 e, 3320 Velenje
Jedi z žara
(čevapčiči, pleskavica, hamburger, cheeseburger, žar klobasa, pečena slanina, piščančja bedrca in perutničke, piščančji file, ražnjiči, vratovina)
Gurmanske jedi z žara
(kraljevi čevapčiči, dimljena ali polnjena vešalica, prekajena ali gurmanska ple-skavica, plošča Nostalgija)
Pizze
(klasika, margerita, lucky lukas, gapuzl, mely, tuna, nostalgija)
Solate in solatni korižniki Dostava - 070 211 111
(dostava v mestu 1 €, izven mesta 2 €)
Delovni čas:
Ponedeljek - četrtek: 8.00 - 01.00 Petek - sobota: 9.00 - 05.00 Nedelja in prazniki: 11.00 - 23.00
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Okrepčevalnica Nostalgija«, najkasneje do ponedeljka 25. januarja.
Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
POIŠČI 10 razlik!

T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si
Mi ustvarimo siiko.
TV kanal Naš čas
... je v lasti časopisno-radijske hiše Naš čas d.o.o. iz Velenja. Videostrani se predvajajo v neskončnem ciklu, 24 ur dnevno, 7 dni v tednu, v podlagi pa je slišen Radio Velenje. TV kanal Naš čas je viden v obeh shemah, analogni in digitalni. Zaradi prisotnosti signala v sistemu Telemach na Štajerskem, si lahko videostrani ogleda več kot 80.000 gospodinjstev.
Cena je za tako veliko območje izjemno ugodna.
Le 7 evrov na dan (+ddv).
Oblikovanje je vključeno v ceno.
ČETRTEK, 14. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 15. januarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 16. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 17. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 18. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 19. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 20. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 4. januarja do 10. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 4. do 10. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CMYK, stran 23
14. januarja 2016
»"WAS
OBVEŠČEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ODDAM
ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj - Velenje. Gsm: 041 754 699
PRIDELKI
SENO v kockah, plug motokultiva-tor Gorenje z okroglo glavo in žganje prodam. Gsm: 051 388 874 FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 JABOLČNIK, domači kis, borovni-
čevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. PRODAM fižol sivček, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah. Gsm: 041 905 999
NEPREMIČNINE
STANOVANJE v Šoštanju, 65 m2, visoko pritličje, prodam za 800 evrov m2. Gsm: 031 311 757 STANOVANJSKO hišo in gradbene parcelo (2227 m2) primerno za obrtno dejavnost v k.o. Lokovica pri Šoštanju prodamo. Gsm: 041 349 033.
ŽIVALI
PRAŠIČA, krmljenega z drobljen-cem, travo in krompirjem, prodam. Gsm: 031 523 748 PRAŠIČA, težkega 150 kg, domače reje, prodam za 1,80 evra/kg. Gsm: 041 942 898
RAZNO
VGRADNI štedilnik, lepo ohranjen, 17 let star, 4 x električna plošča in električna pečica. Cena: 50,00 evrov. Gsm: 031 496 705 CIRKULAR žamar in cirkular za drva prodam. Gsm: 041 881 218
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo pokličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je
organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
16. in 17. 1. - Daša Buršič, dr. dent. med.
VETERINARSKA
POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
habit
nepremičnine
Hoblt. d.o.o. Kbioiko 48, VManJe
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
' Hiša v Paški vasi, novogradnja, 3. GF, P+1, 153 m2, zgrajena 2015, parcela 950 m2, vsi priključki, možna izgradnja na ključ. Bližina Velenja, Šoštanja, Mozirja, avtoceste ... Cena: 120.000 €.
• 2-sobno stanovanje, Tomšičeva, Velenje, 65 m2, adaptirano 2014, 4/5. Neposr. bližina OŠ, odlična razporeditev, z minimalnim posegom je lahko tudi 3-sobno. ER: D, 60-105 kWh/m2a. Cena: 68.000 €
VGC na
i ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš čas, 30. decembra 2015 so: 1. Marija Lesničar, Jenkova 21, 3320 Velenje; 2. Štefan Novinič, Kersnikova 15, 3320 Velenje; 3. Marjana Podkrižnik, Florjan 47, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Krevzel v Šoštanju, Metleče 14 a.
GIBANJE
POROKE
Tič Franc in Tič Dragica, Velenje, Goriška cesta 44.
SMRTI
Vrtačnik Marija, roj. 1920, Ljubno, Radmirje 14; Doler Viktor, roj. 1930, Prebold, Marija reka 36; Glinšek Stanislav, roj 1933, Velenje, Arnače 31; Brusnjak Štefanija, roj. 1927, Šoštanj, Florjan 55; Lenošek Marija, roj. 1929, Braslovče, Parižlje 72.
Miroslav Mohorko
(1952-2016)
V spomin ustanovitelju strokovnega Društva varnostnih inženirjev DVI Velenje
V soboto so na Muti ob Dravi položili v prerani grob strokovnjaka, zanesenjaka za varnost ljudi pri delu, ustanovitelja Društva varnostnih inženirjev Velenje. V svoji poslovni karieri, ki jo je začel in večino delovne dobe opravil v nekdanjem Vegradu, je premagoval ovire, ustvarjal pogoje za boljše zdrave in lažje humanejše delo, ni pa zmogel boja proti bolezni. Ko smo pred kratkim obeležili 35 let delovanja društva DVI Velenje, ki ga je ustanovil skupaj s še nekaj deset somišljeniki in kolegi varnostnimi inženirji, smo mu zaželeli, da čim prej okreva. To se žal ni zgodilo, starosta varnostnih inženirjev iz Koroške in Šaleške doline je tiho omahnil v prerani grob. Miro je bil vedno trdnega značaja, odločen v sklepih pri strokovnem delu, podjeten kot strokovni vodja v službah varnosti in požarne varnosti, odličen in zahteven vodja projektov, kredi-bilen v družbenem dogajanju v domačem okolju ter uspešen kot samostojni podjetnik. Bil je tudi dva mandata predsednik Društva varnostnih inženirjev DVI Velenje. Zaradi tega je bil zgled mnogim, a obenem tudi partner in izvajalec različnih strokovnih tematik. Vspoštljivosti do njegovih plemenitih dejanj, do družine ter nekdanjih sodelavcev želimo zdaj, ko je naš cenjeni kolega
izgubil bitko, še enkrat povedati, da je bil zgled človeka, ki je skozi svoje strokovno in ljudsko delovanje skrbel za zdravje in počutje mnogo drugih. Za svoje delo, humanitarna dejanja in zavzetost za širjenje stroke, izobraževanje in usposabljanje ter ozaveščanje ljudi, tudi nas, varnostnih inženirjev, je v svoji vnemi znal in zmogel širiti ideje in aktivnosti v dobrobit skupnosti, podjetništva, človeka. S svojim delom, vizionarstvom, mentorstvom ter ogromno izvedenimi projekti je bil mojster svojega področja. Za vse to smo mu hvaležni. Podeljena priznanja Fundacije Avgusta Kuharja ter najvišje priznanje društva, ki ga je pred 35 leti skupaj s somišljeniki ustanovil ter vrsto let vodil in usmerjal, so le delček zahvale in izražene pozornosti do vrlin, ki jih je Miro delil s to družbo, varnostnimi inženirji ter drugimi. Po dolgoletnem bivanju in službovanju v Velenju si je v bližini rojstnega kraja zgradil dom in zaživel srečno življenje na Muti ob Dravi. Njega in njegovo družino je žal sreča zapustila mnogo pre-rano, usoda pa nam je vzela prijatelja, sodelavca in borca za dobro drugih ljudi. Spominjali se ga bomo z najvišjo možno spoštljivostjo.
a Jože Miklavc in člani DVI Velenje
Zgodilo se je...
od 15. 1. do 21. 1.
-	od 15. do 17. januarja 1988 je
bilo v velenjski Rdeči dvorani neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu;
-	15. januarja 1999 so v okolici Velenjskega jezera opazili stopinje rjavega medveda, ki je sicer redek gost naših krajev, a se tu in tam le pojavi tudi v naši okolici;
-	17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave;
-	17. januarja 1996 je bila v Ška-lah priložnostna slovesnost ob dokončanju prve faze plinifikacije Škal in Hrastovca;
-	17. januarja 1998 sta NTK Tempo in ŠRZ Rdeča dvorana v Velenju organizirala 1. mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki je leta 2000 preraslo v Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu;
-	18. januarja 1986 je bil v Rdeči
dvorani plesni turnir Slovenija pleše; - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladi-mirja Levstika, rojenega 19. januarja leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem;
mladost v Šoštanju; - takoj po koncu druge svetovne vojne so v večini krajev Šaleške doline zopet oživili delo gledaliških odrov; že konec leta 1945 je igralska družina Ljudske pro-svete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom Svet brez so-
	fr jmz iHKilAf . jaWr	" hA vL - J
		žar--
ßl		
Namiznoteniški turnir v Rdeči dvorani leta 2012 (Foto: Arhiv
Muzeja Velenje)
-	19. januarja 1902 je bil v Šoštanju rojen duhovnik Jože Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije;
-	21. januarja 1917 se je v Pulju rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc; ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med
in drugo svetovno vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo
vraštva, v tem času pa je pripravila tudi Klinarjevo igro Plavž, s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v Braslovčah in v Mežici;
-	21. januarja 1984 je bila v velenjski knjižnici prva projekcija Kina16;
-	21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem zmagal Velenjčan David De Costa.
a Damijan Kljajič
DA 8 ŠtPVlIk 7/Ktnnil Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.		
	DA!	Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: ^ press@nascas.si ali se oglasite na 9 naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Nenadoma nas je zapustila draga žena, mama in babica
MARJETA DREN
iz Velenja (rojena 3. 7. 1956)
Od nje smo se poslovili v nedeljo, 3. 1. 2016, na pokopališču v Podkraju. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izkazano sočutje.
Žalujoči mož Marjan in hčerki Tatjana in Cvetka z družinama
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 24
Pričakovanja niso realna
Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije prepričani, da ukrep uvedbe davčnih blagajn ne bo dosegel pravih - Če bo to vplivalo na zmanjšanje sive ekonomije, bi morali biti vsi veseli
Tatjana Podgoršek
Od 2. januarja je v Sloveniji uporaba davčnih blagajn obvezna za vse zavezance, ki morajo izdati račun za dobavo blaga ali storitev, ki morajo voditi poslovne knjige in evidence, pa tudi za tiste, ki za dobavljeno blago ali storitev prejmejo plačilo v gotovini. Čeprav uvedba te novosti ni prišla čez noč, je 2. januarja od predvidenih 60 do 80 tisoč blagajne uporabljalo nekaj manj kot 20 tisoč zavezancev. Namensko digitalno potrdilo, brez katerega te ne delujejo in pomeni šele prvi korak do njih, pa je prevzelo blizu 36 tisoč zavezancev. Finančna uprava RS po uvedbi davčnih blagajn pričakuje do pet milijonov računov na dan.
Davčne blagajne le dodatno breme
Na Obrtno- podjetniški zbornici Slovenije so prepričani, da je uvedba davčnih blagajn le dodatno breme za gospodarstvo. Njen predsednik Branko Meh nam je vnovič zatrdil, da se podjetniki ne strinjajo z njihovo uvedbo, saj bodo obremenile tiste, ki že izdajajo račune, ne pa šušmarjev. »Mnogokrat se sliši, da obrtniki in podjetniki nasprotujejo davčnim bla-
>
Šušmarjev ukrep ne bo dosegel
Po Mehovih besedah je zbornica nasprotovala uvedbi davčnih blagajn tudi zato, ker menijo, da ukrep ne bo pripomogel k zmanjšanju sive ekonomije, kar naj bi bil eden od njegovih ciljev. «Govorimo o sivi ekono-
preoptimistična. Kot je še dejal, politiki znajo povedati, koliko so v sosednji Hrvaški »pobrali« denarja na ta način, ne povedo pa, da tamkajšnji obrtniki, podjetniki niso imeli pred tem nobenih oblik davčnih blagajn. Zato so lahko z njihovo uvedbo in hkrati s povezavo s finančno upravo
omenjenih mnogo hujša, kot je. Menim, da tudi ostale oblike pomoči, sploh svetovanje, ki ga je vsak dan več, dobro izvajamo.«
V skladu s pričakovanji
Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik ocenjuje, da je uvedba davčnih blagajn v skladu z njihovimi pričakovanji. »Dobršen del zavezancev je čakal do zadnjega trenutka, zadeve pa sedaj urejajo pet minut čez dvanajsto.« Za ustrezno je ocenil nastop in-
Informacijska pooblaščenka opozarja, da na računih, ki se izpišejo s pomočjo davčnih blagajn, ne sme biti osebne davčne številke blagajnikov oz. prodajalcev.
gajnam, ker želijo utajiti davke. Vendar ni tako. Želimo plačevati davke, sorazmerno - kot vsi ostali. Če se že uvajajo davčne blagajne, potem naj to ne bo dodaten strošek za slovenska mala in mikro podjetja, samostojne podjetnike. Ministrstvo za finance je zagotavljalo, da postopek povezave s Finančno upravo RS ne bo višji od 300 evrov. Praksa kaže, da imajo tisti, ki imajo samo eno napravo, stroškov že od 500 do 1800 evrov. V podjetjih z več napravami pa ti dosegajo tudi 10 tisoč evrov. Upam, da ne bomo ugotavljali, da je zaradi tega ukrepa zaprlo vrata toliko in toliko obrtnikov in podjetij.«
miji pri obrtnikih, podjetnikih, ki dejavnost opravljajo legalno. V tem ni toliko sive ekonomije, da bi bil potreben tako drastičen poseg. Ukrep ne bo dosegel pravih, to je šušmarjev. Ti nimajo blagajn, ne plačujejo davkov, državi ne prinašajo nobenega denarja, obrtnikom in podjetnikom pa so nelojalna konkurenca.«
Po mnenju sogovornika so pričakovanja o učinkih uvedbe nerealna. Virtualne davčne blagajne je država uvedla že pred dvema letoma, pobrala iz tega blizu 100 milijonov evrov. Predvidevanja, da bo povezava davčnih blagajn s finančno upravo napolnila državno blagajno še za 100 milijonov evrov, so zanj
obogatili državni proračun s tako velikimi zneski.
Pomoč pri izobraževanju, svetovanju, davčni zakonodaji
Na vprašanje, ali zbornica pomaga svojim članom pri reševanju nastalih težav in če, kako, pa je Branko Meh odgovoril: »Zbornični sistem pomaga predvsem s svetovanjem, izobraževanjem in zastopanjem interesov malih, mikro podjetij in samostojnih podjetnikov. Pri nastopanju do države nismo vedno tako uspešni, kot si želimo. Lahko pa vam zagotovim, da če zborničnega sistema ne bi bilo, bi bila marsikatera sprejeta zakonodaja do
Tistim, ki davčnih blagajn še niso uredili, na finančni upravi svetujejo aplikacijo mini blagajna, ki je brezplačno na voljo na njihovih spletnih straneh. Kot izhod v sili za zavezance, ki so storili vse za pridobitev davčne blagajne, a jim jih teh iz objektivnih razlogov še ni uspelo pridobiti ali nadgraditi obstoječe, pa za zdaj dopuščajo izdajo računov na stari blagajni, pri čemer pa mora vse tako izdane račune potrditi naknadno. Sicer pa je prihodnji dve leti še vedno mogoče uporabljati papirna potrdila iz vezane knjige računov, a tudi ta je treba najpozneje v 10 dneh vnesti v informacijski sistem davčne uprave.
Nadzorniki so do četrtka opravili 1191 nadzorov pri zavezancih za davčne blagajne, pri čemer so nepravilnosti ugotovili v 85 primerih.
špektorjev, ki v tem zgodnjem obdobju uvedbe obveznosti zavezance predvsem opozarjajo in izobražujejo, kaznujejo pa samo tiste, ki se obnašajo do ukrepa ignorantsko. Po informacijah, ki jih imajo, je takih primerov več pri manjših poslovnih subjektih, večji pa so za to pravilo poskrbeli pravočasno.
Je uvedba davčnih blagajn potrebna ali ne? »Glede na pozitivne izkušnje v drugih državah lahko podobne uspehe pričakujemo tudi pri nas, kar pomeni zmanjšanje sive ekonomije. Če se bo to zgodilo, bi morali biti vsi zadovoljni, saj se bo posledično davčno breme za tiste, ki so že doslej pravično plačevali svoje obveznosti do države, zmanjšalo.« Kotnik je še dejal, da je v fazi uvajanja te obveznosti gospodarska zbornica predlagala, da bi strošek uvedbe prevzela država, kar pa se ni zgodilo.
■
Račun v roke
Tako trgovci, obrtniki, gostinci in drugi, ki poslujejo z gotovino, kot kupci se te dni navajajo na nov režim, ki so ga uvedle davčne blagajne.
Vodja izmene v trgovini Spar Andrej Grubič pravi, da z uvedbo davčne blagajne niso imeli nobenih težav. »Za stranke to pravzaprav ne pomeni nič drugega, kot da morajo s sabo jemati račune. Nekateri ga vzamejo, veliko pa ne, ker se jim zdi nesmiselno. V bistvu ima od tega največ država, ne pa stranka. Poleg tega pa inšpektor stranke ne more oglobiti, če nima računa, ker nima pooblastila, da zahteva osebni dokument brez prisotnosti policista. Ta pa tudi ne bo počel tega, ker to ni njegovo delo. Tako je zaenkrat vse po starem.«
Kako se na davčno blagajno navajajo gostinci, smo preverili v lokalu Max, kjer je natakarica povedala, da ni opazila težav. »Stranke niti ne povprašujejo po računih. Bolj jih jaz opominjam, da jih nosijo ven. Vsak reče, da je to njegova stvar, a bo račun vzel ali ne.«
Pa zasebniki in prodajalci na drobno? Pridelovalka poljščin in branjevka na velenjski tržnici Zvonka Oblak z ekološke kmetije Eko Mlinar pravi: »Davčne blagajne so nova stvar, ki se je je treba navaditi. Tudi pri ponudnikih je še kar nekaj stvari odprtih in nedodelanih. Marsikaj je še v uvajanju. Zaenkrat se naše poslovanje zaradi davčne blagajne ni bistveno spremenilo, saj nimamo toliko prometa, da bi izdajanje računov bilo tako breme. Stranke pa so se začela zanimati za račune, saj jih skrbi, da bodo kaznovane. Zdaj jih bolj vestno jemljejo,« gospodar kmetije Avgust Oblak pa dodaja: »Ni nam težko delati po neki zakonodaji, ampak ni še vse dorečeno tako, kot bi moralo biti. Za stranke se ni nič kaj spremenilo, edino v teh zimskih mesecih morajo malo dlje čakati na račun, ker so prsti bolj trdi,« se je pošalil.
Ker smo pred novim letom lahko opazovali, da kupci v trgovinah, na blagajniških pultih in samopostrežnih blagajnah puščajo račune, nas je zanimalo, ali jih zdaj, ko jih opuščeni računi lahko veliko stanejo, kaj bolj vestno spravljajo v žepe. Poleg tega pa, ali bodo sodelovali v odmevni nagradni igri, v kateri lahko s skeniranimi računi (z aplikacijo, ki nekaj časa deluje, nekaj časa pa ne) dobijo denarno nagrado.
Lojzka Vodošek: »Mislim, da je davčna blagajna potrebna, sem pa prepričana, da tisti, ki so delali na črno, bodo še naprej. Menim, da tisti, ki prej niso izdajali računov, tega ne bodo počeli niti sedaj. Siva ekonomija ostaja. Jaz vedno vzamem račun, že zaradi kake reklamacije. Zdaj pa sploh. Tudi za drobne nakupe, za kavico. Ni pomembno. V nagradni igri pa ne bom sodelovala, ker se mi ne zdi humano, saj gre nagrada iz našega denarja in mislim, da bi bilo prav, da bi ga namenili za kaj drugega.«
Franc Košir: »Ukrep je v redu. Naj davke plačujejo vsi, ki poslujejo. Mogoče bo le več pobranih davkov pri tistih, ki jih utajujejo in delajo na črno. Mislim, da se bo nekaj poznalo. Jaz račun vzamem, če ne drugega, zaradi reklamacije in garancije. Zdaj pa še bolj redno. Nagradna igra pa je kot palica in korenček. Mislim, da nagrada zajemanje računov ni potrebna. Mi pa tudi ni všeč kazen, če računa ne vzameš. Če si plačal, lahko sam odločaš o tem. Davek se itak avtomatsko odšteje in je država svoje dobila.«
Meta Šoster: »Mislim, da je to kar koristen ukrep, čeprav se mi zdi, da vseh še vedno ne bo zajel. Mislim, da je še veliko dejavnosti, v katerih se računi ne izdajo. Sploh servisi, friziranje na domu in podobne storitve. Sama račune jemljem dokaj redno, saj si vodim evidenco o porabi in je to pri meni ustaljena praksa. Z nagradno igro država želi stimulirati potrošnike, da jemljemo račune. A se mi ne zdi najbolj primeren način. Zdi se mi, da bi bilo bolj pametno, da bi se računi uveljavili kot davčna olajšava.«
a Tina Felicijan
>
Na Fursu
ocenjujejo, da bo davčne blagajne uporabljalo med 60 in 80 tisoč zavezancev.
Velenjski šolarji na zimskih igrah
Velenje - Na mednarodnih zimskih igrah šolarjev v avstrijskem mestu Innsbruck prvič sodelujejo tudi velenjski športniki. Tekmovanja so se začela včeraj in bodo potekala do konca tedna. Pred odhodom na tekmovanje so jih sprejeli predstavniki Mestne občine Velenje. Tekmovanja se udeležujejo športniki Smučarskega kluba Velenje, ki tekmujejo v veleslalomu in na ekipnem paralelnem vele-
slalomu, in Smučarsko skakalnega kluba Velenje.
Velenjski športniki vsako leto potujejo tudi na poletne mednarodne igre šolarjev. Tako so bili lani na Nizozemskem, letos julija pa potujejo na Tajvan. Letos pa so se zaradi bližine organizatorja zimskih mednarodnih iger šolarjev - mesta Innsbruck, odločili, da se ekipa Mestne občine Velenje prvič udeleži tudi zimskih mednarodnih iger šolarjev. a
Pred odhodom so tekmovalce, trenerje in predstavnike klubov sprejeli na Mestni občini Velenje.