§86
Zamejski:  Elegija.
E 1 e g
^i
Gospici
je bivaš zdaj,  ti  deva ljubezniva, O koji rada duša moja sniva? Kak<5 lepo pač tiste dni je bilo, Ko glas je  tvoj  uho mi  željno pilo, Ko so slovenski glasi sladkomili Z milino svojo dušo mi  pojili!
V   očeh  ti gorel sveti žar ljubavi, Ko spev si  pela vzvišen maj ki Slavi. Veselje kratko!  Spet me že usoda Pehuila  je  od mojega  naroda.
Po tuji zemlji,  daleč spet od doma Nesrečni pevec tvoj  neznan ti roma . .. Obrazi  tuji, jezik tuj, vse tuje, Črt t me vse  in  vse me zaničuje; Ne reče nihče mi besede zlate: »Pri nas počfj si, semkaj sedi, brate!«    ,. Pod  večer,   ko  tam  daleč na obzorji Umira sobice mi  v krasnem  morji, Umikam  čestokrat se  v kraj  samoten Izmed ljudij  obupan  in  togoten. Tedaj  mi  v  dušo  pada bol neznosna, A lica mi  bledijo solzorosna . . . Kako sem sam ! Kako otožnost gloje In dan in noč življenje temuo moje; Kako more" skrbi me nevesele, Kedar slovenske spomnim  se dežele!
V   neslogi tam živijo bratje moji  —
i j a.
J- J-
Kam spravijo  prepiri jih  in  boji? A ti mi plakaš,  domovina,  mati! Kdo naj, kdo naj  tolažbe   sladke da ti? Ve, hčerke krasne majke naše Slave, Ve,  ve iz spanja dvigati mi  glave! Poživi Bog vas,  deve milooke,
V   zavezo sveto si podajte roke! Naprej srčnd, navdušeno stopite, Oznanjevalke nam  mira bodite!
Za dragi  dom vam srce bodi  vneto, Kar naše je,  to  vsem vam  bodi sveto ! Slovenstva  naj med vami   duh   zavlada, Vseh naših ndd ve najmilejša nada ! Po  domovini moji križem  deve spejte, Ljubezni,  sloge seme sveto sej te! . . . So to li morda prazne zlate sanje? Sme-li srce" mi  verovati  vanje ? Oh,  da,  oh,  da!  Ti deva ljubezniva, O  koji vedno duša moja sniva —, Ti  živ si  up  v  dnu srca mi prižgala, S  pogumom  novim  dušo  mi navdala! Uzorov svetih srce vse kipi  ti,
V   zanosu duša mlada se smeji ti . . . Ljubezni  domovinske v tebi  tleče Preživi žar okrog ti  iskre meče . . . Podobnih tebi Bog  nam daj  stotine Krepostnih dev na srečo domovine!
Zamejski.
L
Nesreča.
eno  po  planjavah Reka se  vali mi, Poti vender v morje Nikdar ne zgreši mi.
In nesreča  cesto Prav počasi pride, V svesti si,  da nikdar Žrtev ne uide.
Carmen.