Leto m. ▼ Oelji, 6. »TfMte L 1893. Štev. 22. DOMOVINA Taiejs >.. 16 m W dan vsakem meaeca. - Dopisi naj se isvolijo pošiljati ursdmttvu in sicer frankirano. - Bi>i|W «s m vračajo. - Za lmw>i sa plačaj« vsakokrat po 10 kr. od farmond-vrsU T«»Ja aa cel., leto 2 gld., aa pol leta I gtd. as četrt leta Mi kr. Varotaiaa naj •• po»ilj« Cjws»"»tftv« ,Jw«vim»" v Celjt V Maribor! Kdo ne pozna moč pesni ? Kdo ne ve. kako važno ulogo igra jiesen v vsem življenji Človeškem? Pesen spremlja človeka od zilieli do groba Mati poj- deteta, ila ložje zaspi in kadar nesejo Zemljana trpina k zadnjemu počitka, ma tudi poji?, če smo žalostni in čujemo veselo js-tje. nas lakoj mine žalost in povrne ae nam zopet radost in če smo veseli tedaj se pa itak ne moremo vzdržati, da ne bi jedrn- zakrožili. In tako nam je pesen v vsakem duševnem razpoloženji prjetna tovarSica Vredna je torej, da se pridno goji in zlasti slovenski narod, ki ima toliko toliko lepih, krasnih pesnij. da se mu more v tem ozira malokateri narod primerjati, ima pač vzrrkov dovolj, da jo marljivo goji. Reči smemo z imrno vestjo, da je do danes fteni zanemarjal — dokaz temu so mnogošteviln i pevska druStva. ki skrbe, da se slovenska pesen marljivo Siri in razlega po vseh pokrajinah slovenskih. Odlicuo mesto mej vsemi slovskim pevskimi društvi zavzema .Slovensko pevsko d-uštvo v Ptuji". kateremu je naloga, prirejati vsako leto na raznih krajih sloventk* Štajerske koncerte v velikem slogu. Kdor je jedenkrat bil prisoten pri takem koncertu, ga pač nikdar ne l>o (tozabil. Tu se zbirajo Slovenci iz vseh krajev mile nun domovine, tu se snidejo pr jat-lji, ki se že I! ig ve kako dolgo niso Več videli, ila obnove mejseliojno vez. tu se pred vsem združijo {.evci in pevkinje Iz vse Slovenije k veličastnemu zltoru. ki z mogočnim glasom oznanjuje našim sovražnikom, da se slovenski rod Se raduje življenja, da Se ni izginil raz zemeljskega povrftja. kakor bi želeli njegovi nasprotniki, ampak da m- od dne do dne ' bolj zaveda svojih pravic, katere so mu tako dolgo kratili njegovi požrešni sosedi. Tudi letos priredi omenjeno društvo tak velik koncert v Maribora. Najet je že najlepši vrt. katerega ima Maribor, najeta je izvratna ptujska | godba b roječa 40 mož in slavnostni '»Ust ki se je za to veliko narodno slavnost ustanovil v Mariboru. I*> v zvezi z odborom ptujskega društva napel vse sile. da bo ta koncert sijajen, veličasten, da I ki vreden naslednik pre|šnjih. tla jih bo kolikor mogoče Se nadkriljeval. Oglasilo s- je že impotantno Število pevkinj in pevcev, tako da se Is) razlegala slovenska pesen iz nad 20<> grl samih dobrih, izvrstno izutjemh pevkinj in pevcev po nemčurskein Mariboru. Ilej. to bo veselje, to 1)0 radost, ko si bomo navdušeni segali bratsko v reke in si prisegali, da b >rno vedno in povsod delovali za mili nam narod, da bomo vsekdar pripravljeni, darovati zanj svojo srčno kri do zadnje kapljic-, vsi kakor jeden mož! Bratje Slovenci na noge • Kdor le more, pridi v Maribor, žal mu ne bode' Radostno ae bo spominjal na vesele ure. katere je doživel tam mej rojaki, m-j brati in ta spomin ga bo krepil pri težavnem delu za domovino in narod. povekSal mu bode narodni ponos, da se ne bi /bal nobednih nepn-lik. ampak neustrašeno boril se za naše narodne svetinje. .Mi vstajamo in vas je strah." Da, strah vas je vas sovražnike slovenskega naroda! To nam pričaj ) vaša glasila ki delajo na vse pretege na to. da bi se nam izjalovil Vn i.š koncert. A zaman s« trudite Mi se ne damo ugnati v kozji rog. ne — pač p.t se lahko preverite, kake Sile ima naft siivr mali a krepki in čili narod v sebi Množica prihajajočih gostov iz vseh pokrajin slovenskih, ubrano petje veličastnega zbora vas Ihi menda že prepričala o resnici pesnikovih besed: .Slovan gre na dan!" Sicer nam ne bo mogoče prirediti sw>j-m rojakom sijajnega zunanjega »prejema, a spoznali bodo venomoč LISTEK. Šolska obiskava v Črni Gori VrSil jo in -pisal Milan K"»tlč, glavni na-lr-rnik. (Dalje, i Ko je spuščena mreža začno vsi lovci vi či nl»e k bregu; a jih je i po -""O d« 50» ljnd'j.— Jako je zanimivo gledati. kako lovijo ril»e; a posebno, kedar jih izvlačijo. Tu je vrišč. krič. tu so radostni vzklki. Razne ptice: galebi, kosi in druge sučejo se kričeč nad loviščem in potapljajoč se za ribami Glej. začenja se voda kalifi, zgoraj izakaknjejo drobne ribice, zaganjaj«- se v soltcu kakor biser Tam zopet švignejo skoz. njih dve. tri jegulje, kakor povelike kače. a tu zopet pljuskne vel ka postrv in htela bi. da smukne skoz mrežo, ali zastonj njej trud iV reki Zeti in v Skad. rsk. in blatu se nahaja neka vest p<«irvi. katera teži po 211—25 ok A 2' , fanH.vi Sedaj s-- stirali ul»oge ribe v te-n--. ne morejo se skor-i več ni ^ilwti Zastonj se Se odtegujejo in capljajo, še malo. pa pojdejo v soljino. |>a na vrviinenomn Baitam in Nj-gušem po 2tl00 nOOii funtov Kedar pride kak tuje<- ali gost na loviSče. tei|»j ga lovci obdarujejo z najlepšimi ribano p..»trvmi, jeguljami ali karpi; a ta njih z drugim darom, napojnioo ,Kvo šok-'* reče krajni Šolski nadglednik glavneiitu nadzorniku Pred prilično od fesanega kam -na zidano, neome.ano hišo bik« je zbrano d<«'a lju>lstva. Me*I njimi je bil tudi kapi'an in pop karuški. Nekoliko nj h gre prihajajočim naproti in spremlja jih do šole Preti šoki je gurnno; kajti preje je bila to privatna hifta. A poleg vsake črnogorske hiše je tudi gurnno od tesanega kamena, ograjeno z nizkim kamenjem, kjer Črnogorci m kiti jo svojo hrano pšenico, rž. ječmen in koruzo. — Tu so čakali ostali prišlece. .Pomozi vam Bog bra«'-o črnogorsko" reče glavni nadzornik dospevšl k njun. .Dobra ti sreča!" — odgovorijo ti na glas. ! .Dobro nam ilošel! čuli smo. iLt prideš tu b k nam. da zaslišiš tudi našo deco. pa srno se zbrali. (U čujemo tudi mi kaj; ker. v zdravje Gospodarjevo. dobili smo tudi mi šolo, in poslal si nam učitelja A zbralo se je tudi precej otrok, pa nam je ljubo, da nisi sel mirno nas. nego si prišel tudi k nam;" reče kapetan. .Da. prišel sem todi sem di vidim todi 1 vašo deco. Pa hočemo li noter V" .Kakor ti j*> volja, samo s-m mislil, da popijemo jedno kavo in rakijn " .O Ive. prinesi tu kavo in rakijo" .V zdravje Gospodarjevo in 'voje. reče starešina in p-žre čašico rak je Tu-ir glavni nadzornik t/p.j* jedno. |m vzaine z item kavo " .A. ali pripaliti jedao V .Ne pušim nikdar" .A kaj praviš V" Caš si ču.len človek. Jaz ne morem ni leči. ni vstati, dokler ne pokurim jedne smodčice: a siromak sem človek. No- ki stoji Se na vitem klina pleraenitaške lestvice. Ta plemenitaS je g. baron Schmigotz. Njegovi pradedje bili so pravi pravcati Haložani. a našega barona Schm gotza zadelo je barona' vo pri rojstvo, torej brez posebnih lastnih zaslug Ta gospod baron ima opravljati službo drž. pravdnika namestnika pri c. kr okrajnem sodišču v Ptuju. Gospod barc-n se ni hotel potruditi na lice mesta, da bi se prepričal na lastne oči. kako Drava, Dravinja in Studenčn'ca dotične 8 vode teko. Postava pa mu daje moč v roke. da se sme pritožiti, če je bil kdo oproščen. Da slovenski nič ne ume. razum* se samo ob sebi. Saj so pri ptujskem glavarstvu uradn ki. ki pišejo slovenski, da je joj. On torej niti ni bil v stanu pritožbe prilično utemeljiti; ker. če bi on to hotel storiti, bi se bil uoral potruditi k so lnemu krajnemu ogledu. Vendar je pritožbo vložil na c. kr. okrožno sodišče v Celji. Vsled tega je bila pred kra'kiin obravnava v Celji. Okrožno sodišče potrdilo je razsodbo prvega sodnika ter s tem podučilo g. barona Schroigotza. da bi bil — molčal. Mi za-biležimo to .ramo radi tega. ker so Pobrežani in Sturmovc. vsled te neopravičene pritožbe imeli / .pet nove stroške, ktere bi j:rn morala prav za prav povrnit; plemenitaška tre j ca g. pl Fichtenau in g. pl. Pv-agmc ter g. baron Schmigotz Žal, da zato še r.imamo postave. ker je bilo iz previdnosti uvedeno kazer.-ko postopanje. Opozarjamo pa naše gospode poslance, naj s: zapišej ta »lučaj v svoj dnevn.k n da naj store svoje dolžnosti ca Dunaju, če jim je sploh kaj do *ega Kajti v drugih slučaj::, se zna ravno •ako goditi — ubg-j slovensktj kmetskej j ari. L'a. če n majo vestnih slovenskih odvetnikov, se še stvar zna huje končati, namreč s krivo . obsodbo. Celjske novice. ..Juino-štajsrska hranilnica" v Celji imela je z dnem 2» julja prvi 1,000.000 eiefct.vnih hraniln-h vlog. — Čestitamo! Promocije. rektorjem medi ne je bil ine 20. julija proinoviran g. Alojzij Praanse;«. sin vrlega rod-. ljuba v št. Jurji ob juž žel. — Istega •in« je dosegel doktorsko čast jurist g. Fran Mo-horič iz Ljutomera. Slednji je vstopil ;ri g. dr Josip Sernecu v Celji v prakso — čestitamo rriima narodnjakoma prav od srca! Sv. misijon obhajali bodo čč. oo Lazaristi iz Celja v Vitanji od dne 31. avgusta do 20 septembra. Celjski Slovenci, zahtevajte slovenske šole' Zdaj. ko s- je nečuvena reč zgodila daje . kr. deželni šolski svet v Gradci. za peščico ljutomerskih Nemcev in nemškutarj-v dovolil nemško šolo. je prišel skrajni čas. da eljski Slo- venci od mesta in vlade zahtevajo tudi slovenske J šole. In že prej bi bili morali Slovenci *o storiti' I Glejte, koliko Nemcev je v Laškem trgu. koliko v Konji-ah. koliko v Slovenjem Grad . v Slovenski Bistrici — povsodi so za Nem"e 'in nem-j škutarjei ustanovili nemške šole. Ali Ljubljana? Ena šestina je nemškega prebivalstva v Ljubljani. pa ima toliko svojih Sol akoro kakor Slovenci. V Celji je skoro ena tretjina Slovencev, pa nimajo v mestu samem niti ene slovenske šole. In še csl« za okolico • eljsko. ki je tako velika. obstoji že skoro 20 let. samo trirazredna šc-la Ako bi ta Sola bila nemška, kdaj bi že bila imela 4. 5 ali cel''' več razredov. (Slovanske posojilnice 1. 1892.. Ko smo zadnjič priobčili š- račun slatinske posojilni'-e. omenjali smo torej letos v vsem skupaj že račune od 5») slovenskih posojilnic, kar jih j- lani že poslovalo. Ker smo za letos ta poročila končali. zahvaljujemo se vsem tem c. zavodom, da so nam blagovolili svoje račune v pregled po-alati. S tem so nam in občinstvu vstregli. Radi pomanjkanja prostora nismo mogli sicer veliko podatkov iz večinoma prav dobro sestavljenih računov navesti, tega pa tu ji radi tega nisiu storili. ker o posojilni- th itak obširno v .Let- pisu". ki se že tiska, govorimo. V bodoče bi I- to radi videli, da b; vse Večje posojilni - dale svoje la-čune v tisk. ker so tiskani računi v«lik . preglednejši. Tudi bi bilo želeti, da bi b h Vsaj do k- nca maja k«nčani. K sklepu proatmo. da b: s-nam naznanilo, če j- š- katera posojilni a ki slovensko uraduje. pa ;e mi r.i*:n ■ d-> zdaj navedli n- v .Domovini* ne v »Letopisu*. — .Zveza slovenskih posojilnic" v Celji. Za gluhonema S! v-ne- i2 štajerske treba bi bilo po :z;avi p Iv I,- J ž-:"a Golda na j vsak način peseb-n oddelek s slovenskim učnim jezikom. Omenjeni gospod tožil je sam. da pri teh revežih nič ce koristi, kar pridobijo v Soli. kajti poduk je nemški in vse kar s- naučijo, doma r.*ie veza!« p • na krajši črti s hrvatskimi deželami. Preostal« nam b'«Je potem šesamoželetnicaVelenje-Kamnik. za ktero s- ž- več časa delajo zemljemerske priprave Te i -slednje železilK-e s« š« c-lj-ki .vab-•ar;i* najbolj boj jo ven ler kakor že Večkrat tu i. • p -t r.- : j šlo po njihovi volji. K-lar pa b dejo izvršene vse te pr- ge. bode Celje za 'itn: cein rajživahnejše krž.šče železnic. Celjsko mest ima t g tovo še lep. - bodočnost in de osc-bito hišna rerita še dolgo naraščala. 1 »pozarjamo n-i to slovenske rodoljube, kteri žele prilično v mestnih hišah kakov- kapitalije nal.žiti. Iz Celja. Po pravici baii smo se narodnjaki na Štajerskem 1» se bode tu-Ji v dičn" našo družbo sv. Cirila in Metoda zanesel bra-tovski prepir. Z veseljem pa smo opazili pri letošnjem občnem zboru, da sloni ta družba na najširši podlagi in da imajo njeni čl«ni popolen razam za visoki njen poklic — za'0 pa so složni V istini »loge nam treba. Menda že ni bilo časa. ko bi sloge med posvetnimi in iuh. vskimi sta-n vi tako zelo potrebovali. Kaj-i zanesite biat- -morni prepir na štajersko in r.eizineino oškodc-vaaa sta narodnost in vera vera in narodnost — Takcj hočemo to na praktičnem zgledu dokazati. Kakcr se premalo in prercdkokra'i p-• vdarja. nemšito šolstvo na južnetn Štajerskem zelo napreduje. Dve najtrši postojanki bl.zu Celji postavil si je .šulferajn* v Laškem Tgu in v Storah. Loj* se za Celje, zato postavljajo okola svoje redute. V teh dveh šolah poučujejo Se vsi predmeti samo in izključno v nemškem jeziku V nemškem ježku poučuje se tudi veronauk. In posledica tega je. da na teh dveh ljudskih šolah otroci slovenskih starišev. ki so v večini, veronauka celo nič ne znajo. Bivši. vražja navada, a bi rajši ne okusi jedi tri dni. dosta dober . . . Vsi otroci č.tali so prav d-.-bro Učitelj še mlad dečko od l*let. obečal je. nego ne pušil! iz .Bukvarja". Samo s- je opazovalo na njih. da da se bode trudil, da popravi storjeni p-grešek ,Zdi ti se!" često izpuščajo po katero besedo, ali da dodajajo in se je priporočal glavnemu nadzorniku, da ga .Ne. božja ti vcra. Bili smo jednok na če- kj« kaj. le poučuje, a on bode rad vsprejel od njega pc.uk. — tovanju ter smo zašl' na zli pot. Potira naa .Pa mi ti odpri stran 106. v .čitanki", reče .E. vozarji. pripravite »e. pa da se ide v nasilnik turški, ter sedem dn /nap se skoraj, ni kje šola kamška bila je Se nedodelana in zeV. pamet ves .Bukvar". pa jim se je pnvadil j-zik so ulice, ni kje dvorišča, l/nu-d kamenja vid j > temna. Bili s*e na njej sam dve kaj mali kni On mu pokaže, kako raj p« pravi ta j-ogrešek. se tu sinokve. t.im g ran.«'na jab>lka. a tu ia jedne s*rani. Tabla ni bila Se ni pobarvana in naloži mu da ne hri; nego bolje, naj zvrti s tam zopet kat.-ra trta. I'ona, več je murv. V Tu je bil samo jeden prvi razred, s :>> njimi ako tudi polovico, a temeljiteje. - Vi mi vrtih j.- nasajen luk. I».|> in kapus. otr« ci si te. da storite bolje s tem. «la vam otroci čitajo Hiše so. kakor v drugih ael.h. od netesanega Učitelj jokaže spise ob obiska vanju šole. na parn-t pa h tro. S.j vi ne učite njih samo. kamena, neometane in m-olepljene ne zvuoaj ne Redko je kedaj kateri učenec izostal od da čitajo. neg • treba, da čttaj-i mišljeno, razumno, znotraj, j-okrite z ržno slamo šole. a še to zaradi bolezni Napredek je bil . da ono. čitajo z očmi. spremljajo tudi z um< m i'd. | Dalje | rih -Ji^ič i ljava, toda brez zlata. Srebrno veljavo amo bili pri nas odpravili, in v najnovejtem času so tudi v veliki azijataki Indiji arebro kot denar priščip-nili. Vsled tega je pa zlato toliko v vrednosti poskočilo. da ima 4», aže (agio). Zato je tudi v Avstriji upanje skoro po vodi splavalo, da bi dobili te zlato veljavo v resnici, dejansko zlate 20- in t()-krone bies ate. To je menda tudi sedanjega finančnega ministra zel<5 poparilo, in govori se, da namerava odstopiti. iT Zagreba) je danes in jutri velika mednarodna dirka kolesarjev, (i. septembra bodo pa ondotni koledarji za stavo in alavo priredili dirko čez Celje v Ljubljano. (Romuni in Slovaki) so se začeli glasno in javno pritoievati zoper madjarsko nasiistvo. V Sibinji zbrani velikanaki romunski sbod se je odločno uprl lladjarom in sklenilo se je vzajemno postopati s Slovaki zoper narod, ki lioče tako Izstopati z nemadjarskimi narodi na Ogerakem, kakor Nemci z nami v Avstriji. ilfa Sedmog rašksm i je velika razkačenost ined ondotnim rutnunskim in madjarskiiu prebi-valstvom. iStaroslovsnsks ali glagolitaks mains knjigei. iz katerih bere duhovnik sam sv. mašo. ao s<' te dni v večjem Številu natisnile v Zadru z t .»ne katoliške c-rkve jugoslovanske, v katerih se |kj starodavni navadi mašuje še v tem jeziku. , Take c-rkve so v hrvatskem Priroorji, v D.dma-. iji in Mri. i? Bosni) so se pod avstrijsko vlado kulturne in gospodarske razmere vsestransko /bolj- j Sile. Tudi promet se je. kakor nam očividec po- i roda, na bosenski strani povzdignil tako zeld, da je n. pr. ob desnem bregu Save večja živah- j nost. kakor ob levem na hrvataki atrani. j Ogled po širokem sveto. <▼ Bolgariji) so volitve v aobranje ugodno izpale za vlado. i Kupčijska pogodba) med Rusijo in Avstrijo se bode v kratkem podpisala Ta poguba utegne l>os|ieševati boljše razmere med tema velrvainima državama. i Nemški vladi) trdo prede, kako bi pokrila stroške za povek&ano vojaštvo. (Francija! »e vojskuje v daljni Aziji z državo Siamsko v zadnji Indiji. Angleži sumljivo gledajo ter se l*>j«$, da bodo Francozi na poluotoku preveč moči dobili. (Kolera nekaj slučajev i je v nekaterih mestih ob sredozemskem morji; zato se je tudi v Avstriji ukazala velika snažnost, kar je najboljše sredstvo zoper to bolezen (Med Hemtijo ia Basijo) je carinska vojska, to je obe državi terjate za uvoženo blago iz ene ali droge dežele visoko carino ali uvožnino. (Vojska med Francozi ia Siamom je ustav |:ena ker so Samci sprejeli vse pogoje, od Francozov stavljene. (Razstava s Cbicagii je sicer dobro obiskovana; ali vendar se dvomi, da bi dohodki po vstopnini pokrili velikanske stroške, ki jih je njena prireditev stala tis Brazilije) prihajajo tako pogoetoma zelo neugodna poročila o Slovencih, ki so se tje preselili, da je groza. Torej Slovenci, ne v Brazilijo. ponosom delamo za narod, vse vaše nakane nas le jačijo in delajo oprezne, vaši naklepi so brez pomena, gnjili. ker ae nikakor ne morejo strinjati z razcvitajočim in zdravim jedrom naroda v ko-jega pogubo so namenjeni. Niste naa zatrli ape-čih, ne boste nas tudi bedečih. to si zapomnite! Rad bi razpravljal posamezne točke teh resolucij, pa o teh neumnostih se mi ne zdi umestno časa tratiti. Nsj jih le vsak sam preaodi in se jezi ali smeji, kakor mu drago. Samo nekaj vam na srce polagam. Naši nemčurčki naa hočejo nekako gospodarski oslabeti. Smešno, ko so vendar tako odvisni «1 Slovencev! S:cer naj pa le store, kar mislijo, tem tesneje se bodo potem Slovenci okle nili svojih rodoljubov. — Vaa, vrli celjaki rodoljubi, pa prosimo, da nam preskrbite še prepo-trebnih slovenskih trgovcev v Celji. Narod se drami, pripravljajo ae reane reči za zagrizene, brezobzirne nasilnike. Sami si jamo kopljejo, sami si bodo krivi propada. — Dal B->g, da bi ta .Parteitag" vendar že oči odprl vsem našim zaspancem, kteri Se meni nič tebi nič podpirajo take kukovice. Komur gori srce za čast naroda, naj mu glasno odmeva klic: .Svoji k avojim" in zopet .Svoji k svojim!' Od ar. Marjete niftje Ftnja. Kakor lansko leto, hotela je tudi let'« ptujska p-družni«* družbe kv. Cirila in Metoda prirediti izlet na dežek>. Tem potom volila je v ti namen sv. Marjeto nižje Ptnja. Zbrali smo se v nedeljo dne !'. julija po p<>|>oldanaki božji službi v hiši znanega rodoljub* gosp. Tomo Mikel-na. Prišla je ogromna množica prostega lju-lst va. željna pouka, prišla je ] a tudi skoraj vsa slovenska gospod* iz starodavnega Ptnja, prijaznega Ormoža inok«-lice; saj se nain je ja solnem tako ljubko smehljalo raz vedro nebo. Da *• nas vrh šmarječani radi sprejeli, da so se našega prihoda veselili, dokaz v to bila je z venci, cvetlicami, grbi in zastavami (kusno odičena hiša g. Mikel-na. nega našega zastopnika v dež. zbora Magorod. gospoda dr. Fran Jurtela, ki je Ml zadržan tsj slavnosti prisostovati, pa js bil v duhu z nami, kakor tudi brzojav nam nepozabnega gosp. Hočevarja, lekarnarja v Ljubljani. Posebej omeniti mi je žensko podružnico ormožko, ki ss js v velikem števila udeležila naše slavnosti Živeli! Pozno v noči smo se razšli z nado, da ae kmalu zopet snidemo. Kala Medalja. (Kresi, i Že delj čssa sem je minolo, od kar smo praznovali predvečer t j. 4 julija god sv. Cirila ia Metoda, dveh bratov slov. apostolov. Ko je napočil mrak videli so se kresi tu ia tam po raznih gričih skupsj. v mnogobrojnem številu slišalo gromenje topičev od več krajev, da je bik) res prav pomenljivo za vsacega vnetega narodnjaka. Prav velik kres bil je tik farne cerkve na Cerkevnjaki, kojega ao ae vdeležili tudi naši vrli domači pevci, da so tamkaj zapeli več lepih in umetnih pesmij na čast našima prvima slov. apostoiorna sv. Cirila in Metoda, ki sta baje na svojem potovanju se tudi tukaj mudila ter kakor pravi bajka v prijetnem krstov-čaki postavila kapel«-o in ondi naše pradedeke učila in krščevala. Javno zahvalo izrekamo vsem, ki so tako sijajno s kresi obhajali predvečer av. Cirila in Metoda Vse /a vero. dom cesarja' Ia Kudolfovega ae nam poroča: Kakor so dne 22. junija t. I. v Ljubljani slovesno praznovali 3UO letnico slavne zmage pri Sisku nad Turki, ravno tako sklenili so Novomeščanje. da i oni store jednako veselico, v spomin, da so bili pred tolikimi stoletji rešeni najhujšega sovražnika. Zato bil j« odločen dan 2. julija t. I. Vaa društva vdeležila so se slavnosti, ki se je vršila v sledečem vsporedu: Ob lil. uri dopoludne slovesna sv. inaša v kapiteljski cerkvi, društva ae je udeleže korporativno in s zastavami, popoludne sku- D opisi Za Savlnjeke dolina. To so vam bili celjski veleumi zbrani na strankarskem shodu naših nemčuijev v Celji. Resolucije sprejete na tem shodu so pravo zrcalo hinavskih in zakletih naših sovražnikov. Te uboge duševne reve. kterih najalavnejše juristično delo so menda te smešne resolucije, hočejo naa ki se razvijamo in vstajamo. nas. ki se zavedamo svetega poklic.«, braniti čez vse svetinje našega naroda in skrbeti za njega vsestranaki napredek, v kot potiamti in ugonobiti V Ne boš!! Kar imamo pridržium. kar nam gre. priborimo! Vaa gospodov od .Partei-taga" se čiato nič ne bojimo in če še sto takih praznih fraz sestavite. Razumete V! Na naši atrani so zakoni, kojih veljavo si b »roo mi. junaški sinovi matere Slavij«, vedeli prikriti v k ljub vašim peklenskim oviram in. to tem bolj. ker |-a-metnih l.,udi sploh med vami ne iščemo. Mi a Slavnost pričeli so ljubi nsfti pevci s pes- j pen izlet v Smoletov gozd pri Novem Mestu, nijo: »l-epa naša domovina". Ko so potihnili j kjer je bilo petje, prosta zabava in ljudska ve-mili glasovi, stopil je na od>r vrli naš predsed- ' selica. — Prijazno vreme in najmnogebrojniša nik č. g. oče Konrad Stazinski ter nžigajočim udeležba od strani društev, zasebnikov in odlič-govorom pozdravil prišlece od daleč in blizo in neg* ol»činstva narapvilo je, da je bilo to popolu-nadalje razložil namen današnje alavnosti. Pov- dne prav prijetno v hraatovem gozdu, kjer ae je darjal je, da narodu avojemu nismo prinesli ne vsakdo prav dobro zabaval — Dne 8. julija 11. zlata ne arebra, pač pa iskreno ljuljezen v arcu. 1 bila je druga sbvnost. Velik predor pri sv. Ani ktero ni prezirati, saj pravi neka pesem: I blizu Mirne peči, kateri ima to posebnost, da bode ..Kaj maram, da nimam srebra ne zlata, predor nad 44«) m dolg, v svojej notranjosti v Ljubezen goreča t ud' nekaj velja" j podobi črke S zavit in pošev navzgor v Č. g. predsednik dokaže, da aeje slovenaki | precejšnji strmini izpeljan - bil je prete-narod že od nekdaj tlačil in mučil in ae še vrdno čene dni srečno dovršen. Natančno delo inže-tlači. Poprej enkrat aegala je Slovenija tje g»r niijev podjetnikov storilo je, da ae je od obeh do mogočne Dunave. kar nam avedočijo slovan- strani začeti predor v pravi točki zedinil in ska imena tamošnjih selišč, poprej gospodovali I tako je predor prav izpeljan. V proslavo dobro so koroški deželi slovanski kmeti, in na kamene- dovršenega dela bila je M. julija občna alavnost. nem stolu prisegali ljudstvu, da hočejo pravi brs-nitelji naroda biti in zdaj trpi tužen Gorotan pod gospodstvom Nemcev. Ustanovili ao si ti naši prijatelji društvo .šulferajn", kterega zibelka je tekla prav za prav v Prusiji. To društvo ima namen slovenskim materam iztrgati deco, zatirati v njej veraki čut in čut za slov. domovino. Pa še več, ustanovili ao tudi diuštvo .SOdmark". ki ima v nalogo iztrgati nam Slovencem tudi zemljo našo, nakupovati zemljišča naša ter naseljevati sem svoje pristaše. I-ahko umevno je toraj, da so ustanovili Slovenci pod pokroviteljstvom blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda družijo, ktera nas brani takih zlobnih napadov, katera skrbi, da se naši otroci ohranijo materi katoliški cerkvi, da ae podučujejo v veri, ktero naa je Kristus učil. Razložil je nadalje delovanje te preimenitne družbe in vabil k obilnemu priatopu, k -jemu pozivu ao ae tudi odzvale vrate poslušalcev. Zaključek alavnoati bil je govor č. g predsed. presv. cesarju, pod kojega pokroviteljstvom so dobili vsi narodi pod njegovim žezlom iste pravice, jednako veljavo. Množica vakliknila mu je trikratni živio in na uho naše doneli so glasovi cesarske pesmi, ktero smo stoje I poslušali. Pevci in pevke popevali ao zdaj akupno zdaj posamez. napitnl«-« so »e vršile druga ** katere se je od novomeške inteligencije prav mnogo udeležilo. V obče se mora reči, da bode imela železniška proga od Groeuplja proti Novemu Mestu prav mnogo zanimivih naravnih le-pot i j, med katerimi ae bode posebno ta predor odlikoval. — V zadnjem času zgodilo se je pri nas pa tudi mnogo žalostnega V pretečenem te>lnu bil je na mnogih krajih ogenj. Poeebno obžalovati je ogenj v Beli peči, kjer je posestnik Bartelj sam storil nesrečno smrt, poleg tega, da je imel prav mnogo škode. V Trebnjem /gorel je baje prav velik kozolec poln sena in detelje lastnina g Grsselna Zažgal je baje tu in na drugih mestih nek odpuščen zavarovalec ognja, kateri je neki tako zloben, da ae hoče nad svojo zavarovalno družbo na ta način maščevati, da povsod zažge, kjer ao posestniki pri tej družbi zavarovani S tem seveda napravi svoji družbi mnogo škode. Pač žalostno, da se nahajajo taki ljudje, žalostno tudi, da zavarovalne družbe take malo v redne Ijadi v službo jemljejo, da si družbe na vse inotroče načine hote konkurirati, samo, da bi večje svote zamogle izkazovati v svojih letnih računih. — Na novomeški gimnaziji napravilo je 5. in K. julija 9 dijakov-tamošolcev maturo, dva z odliko, trije imajo ponavljalni izpit iz jsdaega predmeta Reči se more. da no- drug«. Dr. A. Brnim n napil je d.»movini. č. g šota vomeška gimnazija, odkar je nje ravnateljatvo t pa av. očetu rimskemu papežu I^onu XIII. ki tako odličnih rokah, kakor pretekih 7-M let nas je spominjal slovanskih .ij»ostoiov sv. bratov seiu. vidno v Vr-ak.es o/.iru napreduje, ae dobro Cirila in Metoda, ki je dovokl, da ae sv. božja obiskuje, ima nad 2Uii dijakov, ter ja v največjo j služba še dandanes lwre v slovenskem j-ziku. korist ne le novomeškega občinstva, ampak vsi j Mej dopisi prebralo se je ljubko pismo preljublj- \ Dolenjski in cbilega dela južne štajerske S tem. da ae Dolenjska odpre z Železnico svetovnemu prometu, da dobi Novo Mesto svojo bolnišnico, da se bode i z Metliko z leleznico zvezalo, za-dobilo bode mesto večji pomen in bode bolje obiskovano — v tej meri napreduje naj tudi gimnazija: — Prevzetje gostilne. Urarski pomočnik se sprejme takoj. — Prednost ima oni ki razume napeljavati hišne telegrafe in ima razum pri atolpnih urah Frarnjo Saje, urar in rnelianiker v Karlove« iHrvataka). IOHi 1 Podpisana usoja si cenj. občinstvu ujludno , } naznanja*, da je prevzeia gostilno gospe J Osund, Gospodake ulice št. 1* na lastni račun, t ter zagotavlja z mrzlimi jedili, izvrstnim vinom ' .+ lastnega pridelka gospe Gsund m dobrim marčnim * pivom bratov R-inmgLaui. svoje cenjene goste popolnoma zadovoljiti Z odličnim spoštovanjem 3.3 An a Sort. m- Vabilo, -m Cenjene gg. tovariš-, kateri so pred 25. leti z menoj vred dokončali Šolanje na ljubljanskem učilisči. uljodno vabim na prijazen sestanek in i + praznovanje te ma!- 25 letni- -« 1«. avgusta v Ma- | +--- rib t. kjer bode zborovala .Zaveza slovenskih j J ' »teklenij učiteljskih društev-. V Krškem. 1 avgusta 1M»3. Ivan Lapnjno. Lekarna Trnkoczy-ja zravsn rotovža v Ljubljani J prodaja in vsak dan s prvo poito razpoUlja J n i ' i Marijaceljske I J kapljice za želodec J k. in s Zahvala. Pri slavnosti zlate sv. maše tuksjšnega župnika. č. g FrančiSka Ha t ha dne 27 julija mer. jtnesek I«!' ! tukaj zbrani gostje zložili so za domačo So- «-«-».. larsko knjižnico 12 gld.. za kar.-ri zn-sek s- podpisani vsem p. n. darovateljem prisrčno zahvaljuje, i Šolsko vodstvo Sv. Lovrenc na Dr. polji, •Ine t »v,- ista l«':i Fr. &orn, na i iči:e! DEČKA.kiJ""s,l,P"r mmmm^rm^mmj gimnazije ali meščan-ke šole je poštenih starišev in lepega vedenja, sprejme s- za trgovskega učenca DEČEK.ki H d0V6'} ■rMVmMm) vspehom ljudsko šolo. j* pr.den in marljiv, pa se sprejme v knjigoveznico za učenca. Več se izve pri Dragotin Hribar-ju v Celji IDečJka, zdravil- s Cvr-tilnim in kre- J pitnim vpiiv. n |r: mote- + asm prebavljenju. pri + krč« v želodcu t. Baba * saujn. Ijn tO kr.. < tuct 1 gld. 1 tucat t 8 gld, 5 tucat rv sam • • gld. % t . — + *♦++'+++'*++<•++'++++++++++♦'++*+++■**++++ Gospod Ig. Heller! Dunsj, Pravrstrasse 7* Pošiljamo z ob *n*m oddano poštno nakaz-poslani nam univerzalni j*"«i-zemeljski plug K r P. Kar prosimo nam v dobrem vpisati in potrdi*i S piugoin smo j«ko zadovoljn' ker prav dobro ustreza svojemu namenu. Tudi je močnejši in trpežne;*:, kakor drugi enake vrst-. k*ere smo imeli p-iliko si ogledati. : Štejem si toraj v prijetno dolžnost Vašo slavno i tvrdko vsestranski priporočati. Društvo ,-Kmetovalec" v Gotovljah. dne 12. julija 1893. š-i Za druttvo .Kmetovalec: Ton* Oorttk, r re-lsednik Štefan Boucon, -Zf stolar iM- Razpis sloibe okrajnega zdravnika. Okrajni odbor v Šmarji pri Jelšah razpisuje s tem službo okrajnega zdravnika do lO. a-*cn»ta 1883. Letna plača znaša 7"0 goldinarjev; za lečenje ubogih ter za zdravila tem se plačuje na leto 200 goldinarjev. Kirurgična ustanova pri sv. Štefanu znaša 200 goldinarjev. Prosilci morajo biti doktorji medicine, av-atrijski državljani in slovenščine popolnima zmožni. Obložene, kolekovane prošnji naj s- semkaj predložijo. V Šmarji, dne U. julija 1893. '■m -' -'_KTadelnik. Prssslitsv. klavnim p. n. naročnikom in kup- 1 J cem uliudno naznanjam, da »-m sv .jo i | krojaško obrt preselil z hiše Sv 14 j J v Graški ulici % nasproti y hišo štev. 19 $ tudi v Graški uli •. Zahvaljujem «.- za d t* lsj zki zan'. mi zaupanje in prosim še za ni-daljni obilni obisk. J"o«ip Hočevar, Graska cesta štev. 23, Csljs se pripor /a z« naprav* vsakovrstnega v niegov ki je spolnil 14. leto. je krepek in zdrav, t-r po- »padajočega d«:» • -vzema tud:_ v [ s -v s-la Itenih starišev »prejme v učenje. Pleten* - Cene nizke. >: i ' J J in trans', ter hitra r. ,-.Troti.« i j Jakob Laurič, vrvarski mojster v Celji. - * Naznanilo. Podpisan« uacj« ai p n obttnatvu uljudno naznanjati, d« je otvorila Jf* gostilno „k pošti" jjt X! Rečica (Rletidorf) 7 K ■ S , uljudno ffT ŠS? Več učencev, ka*eri bi imel: veselje do ključarstva. so krepki in zdrahi. sp*ejme a M. Vngsr, ključar v Celji. Soba antno. novo opravljana od Ia s^ takoj. Več se izve pri Josip Hočevar, kroja' v Olji. M špecerijskega blaga %% BEUJUT HOČEVAR ft Celje. Gnili c«u. S Izvrstna zaloga | vsakovrstne kave, sladkorja, riža. finega olja. M lužMgi sadja, mult, svinjske masti. §g $ ruma. Caja. j via« v butiljkah. aremake slivovke. Š kranjskega brinovca. ;i|>: | itd. itd. m S tem. da z«~otovl « avoje c:n.tt« goste z dobrimi jedili, pristnim vinom domučtga ' * fridelk«. pivom in pripravnimi sobami i 1 Banatska pienična moka. Radajnska mineralna voda } prenočile popolnoma zadovoljiti ; vabi na mno. obrojni obisk. Z odličnim spoštovanjem C^ Marija Vltjak. W Razglas. S šolskim letom 1893 94 oddajale se bodo L ustanove po 300 gold. medicincem rodom is sjerske. Pogoji za dobitev ustanove so sledeči: Prosilec mora imeti domovinsko pravico na Štajerskem. Zavezati se mora s pravo-močnim zaveznim pismom, da bode po pridob Ijeni sposobnosti zdravnika vssj 8 lst ostal na mestu podeljenem mu po deželnem odboru s plačo, ki ne sme znašati pod 400 goldinarjev kot okrožni zdravnik. Zavezno pismo (revers) mora pri se ne polnoletnih piosilcih potrditi oče in varstvena oblast oziroma jerob in skrbstvena oblast Prošnje, katerim naj Be priloži rojstni list ia domovnica, spričevalo dovršenih študij ter Delavnica " za vozove in vprego •M Zaloga č* homotor, rmrujj, torb, d biesv. žime itd. Sedlar, remenar in barvar MARTIN KARBA ■v Ljutomeru. a oljnate barve. Gnel ii lak B irvanjs stavb ^ j Uljudn nasnaniam. !a sem v svoji le 1» let ol«t..iečl i-e !'a-i: •i«*.an vi! v n-.vej»etn čss-. i barvarsko obrt t «v«zi a narejanjem ia prodajo oljnatih barv, firnria in lakov. 1'nj -- ča::. J v nak'i|. v»e »v..;e is-lelk*. p>«el>n>> na fin*, ribano oljnate larv.-. flrneie in 'ike. kateresaiiK>reiii v z-.e.: Jv i s prvimi tovarnarji v pravili či-tih batih knp .vati in p.. ni»ki <-eiii pr. .l.vati l Prevzamem v«ak»rstn.i l.arvanje poslopij in p .histva. ter izvrS-rem ta iela okna ije. k.'t katerakoli tuja k'.nkuren.-a Cenik oljnatih barv Itd. j Temeljna siva Orun-ltarbe. . kilo 40 in 41 kr. Rumena jasna iSatin-ber . . . j Svinčeva l^lina l'.leiweifs . . . 44 . 64 . . temna . ... J Cinkova tielina Zink*.veisai . . 5i . fin . Iluiava ja-nn lt«lil.rauni . . Zelena .iasn« sa -kna .... . 64 . fin . . temna Hi.thbraum Zelen« ternn« za vos.-ve.....kilo i»4 . Teoaraka ru leča iEngelr..thi Cm«............Sil . M-lra jasna in temna kilo hh kr Modro parikko. minium. cin-.ler. ultramarin i. .lr narejam nar.^hi. >l..je barve zaknjej... so hitr-. in trii., sv.he. in »e p • dvakratnem l«rvanjii '.ep.. J Firoet. Isstni is-le!ek. hitr«. in tnt» sulsC, z.lrli larvi v»trajn.. svetlobo . . ... stalno k-pu. S . kilo 4.1 kr U-j ■ . 44 . »-S . 4tl . ►»> .. 41 . i -Id l in ••> Firnel. kak. t i trgovl . l'J C? 10 aorej omenjeno zavezno pismo pošljejo naj ss oo 1 i 1. septembra t. 1. podpisanemu deželnemu odboru. mi i 1 ^ .svoji k GRADEC, 15. julija 1893 Deželni odbor štajerski. Uk z« vosove in napise itd kil.. 2 gl.l :«• kr in l..k s« |.. hi»tv.. h-l. kilo i-. 1 gl.l ta Nave-lelii laki s., metu znano iiajl--li»e vr«te. ian-tti.. trj>oJti!i n >k r pal. lak .lainar. lak za rakve lak za ielez.ie. lak sa rensMne. |-.ln za vitreni illaler., »t rini paj.ir m kamen it.l.. v m- le v d..l>ri I-.U Imam na pr.«lai.. v ».tke vn-ie s/..tovlj<'iiili homotov. n-inenja. •gatne hame l'.i i«tge«. Iiirre, |»^iv«la. iiornk-e in iunnio-. v e -.nn.. nta ol.rt • nar<«lii veljavo in Ma-vtanje. pri|«n ..rl>. l.rfev; zi;..t"vljatn .1 ll.r, Mag., n. ni »k.....t, i\tm vsrm rojakom v 5 1 Ljutomer, i julija i««:i i«i ;•-» Martin Karba o« Ljutomer, julija IKtl Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. — Tisk DniStvene tiakarne D Hribar v Celji. Priloga «Domovini* 51 22., dne 5. avgusta 1893. katehet na ljudski ftoli t Laškem trgu pomagal ai je a tem, da je nemlko učno knjigo razlagal začetnikom tndi v slovenskem jeziku. Valed tega pa ae je začela proti njemu divja gonja in de-nunciranje, dokler ao ga spravili iz laškega trga. — In zdaj ae ua .šulverajnakih" iolah v Štorah in v Laškem trgu ubija tudi pri veronauku sama nerazumljena nemščina v glavo. 0 metodi tega poučevanja pripovedujejo ae akoro neverojetne stvari. Spominamo ae pri tem. da je v moravakih ljudskih .šulferajnakih" šolah bil aam knezoškof Bauer prisiljen grajati takošno poučevanje v veronauku. V interesu versko-nravne vzgoje tiate nesrečne slovenske dece, ki mora joka je po drugih volji obiskovsti te ponemčevalne zavode, pro aimo višje cerkvene urade, naj postanejo pozorni na U razmere. Vidimo pa na tem vzgledu tudi, kako verstvo in narodnost zajedno gineta pred navalom znanih naših nasprotnikov 8podnje-*Ujertke norice. iPnmimbs pri k duhevUiai) V pokoj je stopil č. g. župnik A. Pajmon v Sromljah. kamor gre za provisorja č. g. Št Tarknš. kaplan v Št Petru pri Mariboru č. gosp. J. Kostanjsvec. kaplan pri sv. Marku poleg Ptuja, gre k sv. Kunigundi na Pohoiji. Na njegovo mesto pride novomašnik č. g A. štrakelj. (Presssasks pri ssdaljskih uradnikih. O sodnik J. Martinak v Sevalci je premeščen v Brstiče; aa njegovo mesto pride aovoimenovani sodnik T. Cajnkar is laškega trga. Za sodnika v Oornjemgrsdu ja imenovan adjunk g dr. V. Wagaer v Beljaku Za sodnika v Trebnjem na Kranjsksm pride gosp. A. Klobučar, sdjunkt v Novem mesto. (fladiki Hliisisjiijs) ki biva v slatin skih toplicah, ss js ne davno poklonilo kscih St) štajerskih Slovsacev, ki so bili prav milostno sprejeti od previvišenega jugoslovanskega mecena (lapad ProMaa pri sv. Lovrenca) se nam poroča, da jo je goep. župan P Jak jel obirati z teharskim županom Kovačem. Ta .nož vidi ae mu vredneji, kakor njegovi obč. svetovalci in jo potegne ž njim proti svojemu občinskemu zastopu — Ne bodemo mu danes očitali njegovih grehov. Svetujemo mu le, da naj malo pogleda v cerkev sv. Lovrenca, kodar je cerkveni ključar ia bode naj malo previdneji. ker misliti ne sme. da oa in Kovač vse vesla. iStrsiki aa ljudsko Ms) na Štajerskem rast«) velikanske; deželni šolski fond bode za pokritje teh stroškov potreboval I. 1894 ogromno svoto P , milij. Potlej pa Se vedno nemške šole snujejo tam. kjer jih treba ni! Kam jadramo?! (Bnihaabarftka Stalnica) je bila priredila v nedeljo. 23. pr. m. lep zabavni večer s petjem in govori ter plesom (Ka Zdelah pri Tidarai je kmetski fant J. Vimpolšek a Sromelj zaklal mladega samskega krojača Reoaika — Obesil se je v tej fari 60 let stari M. Rogelj; pravijo, da se mu je bilo v glavi listomsrshi trg dobi nemško šolo), dobi jo zdaj. ko se zida drago šolsko poslopje, ki je bilo namenjeno trgu ia okolici; trg sam dobi svojo šolo, nemlko šolo. Ali mar v trgu ni slovenskih otrok? Kaj je zdsj Slovencem početi? Ali naj zidanje nove šole ustavijo? Kdo bode mogei toliko bremen prenašati?! Ali bodo mar Nemci zadovoljni samo z enorazredno šolo? In koliko časa? Kje je še pravica na svetn? Koliko časa se bode še nemškutarstvo na škodo Slovencev podpiralo? Slovenski poslanci, zakaj ste v Gradci verjeli pomirljivim besedam vladnim? Moj Bog, kam pridemo? (Slovensko u-adovaaje) Ljutomerski okraj slovi že od nekdaj kot prvi, kar se tiče narodnega gibanja, kako požrtvovalno delovali so za narod sledeči narodnjaki Ki-empl, dr. Predlog, dr. Ra-doslav Razlag dr. Anton Klemenčič' Zbudili ao narodno zaveat in tamošnji aeljak stal je kakor skala proti nemškemu aaailstvu Razmere obrnile ao ae vendar pozneje na sisbše. — Nemški dah nekaterih naših rojakov, proč tedaj s rnateraim jezikom, naj vlada blažena nemščina, braz te njih ns more mnogo živeti in nmreti. Dopisnik tega dobil je namreč v roke takoovani ..Uauoirbu. h" asks Primo^jičke, katero je krošnjarila tudi v zg. radgonskem in ljutomerskem okraji in ker ae vaaki taki krošnjar mora pri občinakem uradu prijaviti, glasijo se potrdila nekterih županov takole: Oesehen' Igelsdorf, 17/8 1885 Der Gemein-devorsteher Fsrkaš m. p. Oesehen Gemeindeamt NVernsen am 19 12 1885 Seršen m p Bilrgermeister. Gesehen OemeideAmt NVernsen 3 8 18H« Sonaja m. p Bgrnst Gesehen Gem. Amt Slavatinzen am 2 3 1H8« Franz Košar G. V. U .lUštno" naprej, slovenščina pa .hertar* gtiči. Podružnica sv Cirila hi Mstoda na Ts-harjih) zborovala bode dne 15. avgusta na dan Velke Ooepojnice. Natačneji vspored prihodnjič. i Bralno drnitvo v Št Pavla) priredi v nedeljo dne 13. avgusta t. L ob polu 4. uri v šoli nadaljni pouk v sadjereji. Sprejemali se bodo tudi novi udje in je pripomniti, da se bode v jeseni pri razdeljevanju mladih sadnih drevesc posebno oziralo na ude bralnega društva Vljudno vabi odb»r. iPrsmsiiin jo) g. notar Anton Svetina iz Vranskega v Gorajigrad Velika assfiia) pripetila se je 1. t. m aa Pakt M«st čez Pako je zelo poikoilovan in je bilo oklicano. da je prepovedano voziti čezenj. t dokler ne bode popravilo dogotovljeno Vendar j se je nekaj voznikov vsmelilo omenjeni dan j voziti čezenj Dva odšla sta srečno, tretji pa. Anton Zupan, veleposestnika sin. vdrl se je in [mdel z vozom in konjem v zelo naraslo vodo. Ker je vlak vozil ravno mimo vstavili so ga in rešili potapljajoče. (▼ Trbovljah) vladajo res prav barbarični odnoiaji. Ravnatelj Trpotitz vede se grozneje. kakor kak turški paša v prejšnjih stoletjih človek brez srca, brez vere, postavljen je na čelo velikemu kidelu ljudstva, katerega smatra za svoje robe, dobro vedoč, da ljudstvo je potrpežljivo, car pa je daleko. Človeku se morajo ježiti lasje, ko premišljuje, kaj vse se da zatajiti in ksj zamore tak človek učiniti, kakor je rav natelj Trpotitz. brez da bi bil kaznovan. — Kar ao minile občinske volitve, besni ta divji človek nad vse. če le količkaj po slovenskem diši, samo. da vresniči pregovor, da je pot urica hujša od Turks. — Vedno je bilo v navadi, da je smelo revno ljudstvo pobirati odpadke od premoga in jih rabiti za svoje potrebe Ravnatelj Trpotita pa je to sedaj prepovedal in pusti te odpadke, kakor tndi trohleno leeovje, ki se je poprej ceno oddajalo revnim delavcem, raje pokončati, kakor, da bi ubogo ljudstvo imelo kako korist. — Pri volitvah za občino aegnal je iz postelje in pustil pripeljati na volišče bolnega Blaža Mržla, da je glaaoval zanj. Mož bil se je takrat site prehladil, tako, da je mogel celo pri očetu Kneippu iskati zdravja, katerega pa sicer ni našel, ker je preveč oslabljen. Temu možu. kateremu je takorekoč ravnatelj položil smrtno kal v telo. ta brezsrčni človeč zadržuje bolniščino (Krankenschicht). Ženi njegovi pa odteguje oni trohleni les, katerega je revica vedno dobivala za male novce, in ga raje vniči. — A mera še davno ni polna, lansko leto je po neprevidnoati in brž ko ne tudi radi neznanja ravnat e|jevega zgorelo nad 70l) vagonov, v vrednosti 20.000 goldinarjev drobnega premoga (Nuaa- und Grieao-Kohlei A druži« brž ko ne o vsem tem nič ne ve, ker drugač« ne verjamemo, da bi pustite to tako pri miru, ko pri delavcih pazi na vsak novčič. Ravnatelj Trpotitz pa zna tudi zatajiti oziroma zvreči na drazega. To po j kazal je posebno o neki priliki, ko sta zgubila ; dva človeka jeden manjših uradnikov in jeden : knap življenje Takrat zasuknil je vao stvar tako, ■ da je bil kriv oni uradnik, ki se seveda ni mo-gel več zagovarjati. A še tudi to je mrvica od neštetih dejanj ravnatelja Trpotitza Še ni ! dolgo, kar ae je pripetil vneboupjoči slučaj, a do danes še ni sodne preiskave in ljudstvo ti-boma mrmra, da ni pravice in da so postave le sa reveža mi pa mislimo kjer ni totnika. ni sodnika Godilo se je takole: Pred jamo bil .le na psih illuatihi naložen stavbeni len ki se rabi v jami. T« pse porivale so ženske. Pred |amo Bad takozvaaim ognjiščem h tele ao se nekoliko oddahniti, kar pride paznik ravnatelja m zakriči j .Ne bodete II delale!* Ženske preplašeae porinile so hitro vozovs naprej in nesreča je h tete da se je prevrnil jeden pes in podrl tri ženske na ono ognjišče v ogenj. Jedna Marija Strgar je precej /.g..rete, draga pa se smrtno opekla — A kakor rečeno, do danes ni sodne preiskavs. Ravnatelj Trpotitz pač vri, kako sladko je omreti. da ni trtba pričati. — Mi pa prašamo: Ga li ni človeka ki bi povzdignil pri družbi svoj glas. za ubogo tlačeno ljudstvo in osvetlil delovanje brezsrčnega človeka. Ako konec devetnajstega stoletja človek, če tudi rudokop. ko ima dušo in telo. ne najde toliko zaslonibe v drž. postavsh, potem ae ne čudimo, če je toliko .štrajkov*. i Zlat« msioi daroval je v nedeljo 27. julija via. čast. gospod Fran Rath. župnik frauenheim-ški. Cerkveni govor govoril je preč. gospod dr. lavo«lav Gregor*c. kanonik ia župnik v Novi-cerkvi. Gospod zlatomašnik je še jako čil in zdrav, ter mn vsi od srca želimo, da mn mili Bog dodeli še mnogo, mnogo let! (Čaetaim oofeaomi izvolite je občina fnunska pri Mariboru nekdanjega svojega mno goletnega in jako zaslužnega župnika gosp. Kr. R-ith-a ob priliki. ko je dne 27. julija t I. obhajal kot župnik pri sv. l«ovrenci na Dr. polji zlato mašo. ter mu ta dan po deputaciji izročite čaatno diplomo .Odlikovani«.) N. Veličaatvo c-oor, podelil je našemu rojaku goopodu ravnatelju pri c. kr. namestništvn v Gradcu in < »irskemu svetovalcu Jožefu Kraglnu vitežki križ Franc Jožefovega reda. Goapod Kragl je ain kmetskih atarišov. porojen v Žtbjekn v Sevniškem okraja. Brat njegov Martin je ol>čečialaai župnik v Poljah (dekanija Kozje). Oj. srečna vasica, ki nam je dala dva imenitna moža omovina sporočati inoram tudi jaz nekaj od nas. Prihajaš k nam v tolikih izvodih, a nikdar ni kaj čitati iz naših krajev. Mislite morda tam v Celji. da smo tukaj *ami zaspanci, a temu ni tako. Kdor je bil 4. julija aa Brecljevem hribu, je gotovo trdil, da Mozirje se ne imenuje zastonj narodni trg Zažgali smo kres. ki je delal čast vsi goruji Savinjski dolini, poleg pa ao pokali možnarji in se zažigal umetelni ogenj — vse na čast sv. Cirilu in Metodu. Mozirski pevci pa so peli krasne slovenske pesmi. Najlepša pa je bila ona .Od straže hrvaške*. Pri tej pesmi čutil si vao zgo do vino našega trpinčenega naroda, a ob jednem tudi moč. ki mora razbiti jarem tujetva. — I*pa hvala vsem. ki so se trudili, posebno posestnikom, ki so dali vse potrebno za kres in pevcem za milo petje. Da se vidimo ob letu! (T Ptajii ustrelil se je 51 let star solicitator dr. Čučeka zaradi nesrečne ljubezni. l Vabile) k slavnosti, katero priredi Slovensko pevsko društvo v Ptoji v nedeljo dne 6. avguste 1893. leta v Maribora v tem redu: A. I. Prihod v Maribor s posubnim vlakom ob 9. uri JO. minnt dopoldan, lastita društva in gostje gredo takoj na slavnostni prostor pri .Gsmbrinusi". kjer bode sprejem in pozdrav 2. Ob 10. uri sv. maša v Alojzija cerkvi. 3. Ob pol 11. uri glavna pevska vaja v dvorani pri .Gambrinusi". B Skupni obed ob I uri; kuvert stane za osebo 1 gold.; med obedom svira godi«. C. IX veliki zbor ob pol 4. uri po p.ld.u> v dvorani pri .Gambrinusi* a sledečim vsporedom 1. Pozdrav predsednikov. II. Poročilo tajnika. III Poročilo blagajnika. IV. Poročilo računskih preglednikov V. Volitev m/ predsednika bt odbora ia računskih preglednikov. VI. IteAi nasveti. D. Veliki koncert ae sodelovanjem pol-noštevilne godl-e ptujskega glasbenega druitva pod vodstvom kapelnika gosp Franca Haringa Vspored: 1 Suppe-'- Overtura ,I'ie Irrfahrt um s Glilck". 2 edu povedalo se je marsikaj, kar žuh narod slovenski. A pokazala pa ae je lepa složnost in edinost med vsemi stanovi in povdarjala želja, ki je vsem prihajala iz srca: Da bodimo edini in delajmo vsak p- sv--je za mili, trpinčeni narod. I — Dal Bog! — Daljše poročilo pri.avirao ob svojem času i Kranjsko dsžsls predsednik- g. baron Hein je službeno pregledoval nekatere kraje po Dolenjskem. .Agr. 1'agblatt" poroča o novem 1 predsedniku, da ne j-ostopa objektivno (stvarno, j nepristransko) s podložnimi uradniki in da hoče . imeti za ravnatelja ljubljanskega učiteljišča slovenščine nezmožnega profesorja Linharta, čudno' (Prvo slovensko iivsstjs prve elovsnsks gimnazije - je izvestje • -. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani, stoječe pod vodstvom ravnatelja Fr. \Viesthalerja. Lani je bilo še neraiko. letos je pa kakor zavod samo slovensko. V uvodu ima spis prof. štritofa o .metodiškem pouku nemščine." — Za uvodne članke ima tndi poro-j čilo novomelke gimnazije slovenski spis in ono | ljubljanske višje gimnazije ima pa nemško in I slovensko razpravo. — Vse dobro in temeljito, zavodom v čast' - „Laib Wochsnhlatt"i popred .Tagblatt' je ponehal vsled suši- e List je tako grdil Slovence kakor .vahtarica" in .Tagesp:-Sta*. Ker , pa iz vladnih jasli ni več dobival sena. posušil seje Šolska poročila- škof|eloiko letno poročilo ima na čelu zeK- primeren spis namreč zgodovinski opis škofje Loke iz peresi g učitelja Kramarja — Letno joročilo krike ljudske šole prinaša j-oročilo o delih učencev ondotne šolske delarne. katero je spisal g. učitelj Rozman, voditelj te delarne. — 12. letno poročilo ondotne meščanske Sole ima pa uvodni spis kmetijske podružnice, ki poroča o svojih nasad.h ameriških trt. Pridejan je tudi pregled meteorologiških opazovanj v pretekli enoletni dobi. — Mokronoška čveterorazrednica je izdala letos prvič tiskano poročilo Na čelu ima lep spis nadučitelja Ravnikarja o pokojnem nadučitelju Potokarju. t Suha iolaka poročila.- Došlo nam je več tiskanih letnih šolskih p rofil kranjskih čvetero-razr-dnic. osobito z I ".-lenjskega Vsa so sestavljena pravilno, pregledno in v pravilni slovenščini. toda skoro pri vseh pogrešamo primernih uvodnih spisov: toda brez teh pa taki letopisi zaslužijo v resnici pridevek .suhi". Litijskega okraja učiteljstvoi je volilo za svojega zastopnika v c. kr. okrajni šolski svet g. učitelja J Bartelja v Šmartnem pri Litiji. -Požari v trebanjski inri> na Dolenjskem, ki so bili napravili mnogo škode, so vendar prenehali ; ljudje slutijo, da jih je bila hudobna roka provzročila — Ljudje tudi po drugod po Dolenjskem trosijo neumne besede, da bode zdaj ta zdaj tam gorelo. Vinogradniki kršksga sodnijsksga okraja i j naj vlagajo prošnje za denarne podpore iz svote. katero je kranjska hranilnica dovolila, pri kmet podružnici v Krškem iv šoli- od 1. do 15. avgusta vsak dan od t*, do 10. ure dopoludne. iPossbni Tink.) Na mnoge želje določil se je za letos le jeden posebni vlak prirediti po znižani ceni na sv. Viiarje. dne 2. septembra t 1. Taisti bo imel enaki vožnji red in cene. kakor prvi letošnji- Odbor za potovanje v Ljubljani Marijin trg it. 1. i V Radečah- bode v torek. 15. t. m. ob 4. uri popoldne v .bralnem društvu* ustanovni občni zbor okrajne posojilnic- katerega sklicuje v sporazumljenji z domoljubi v Radečah .Zveza slovenskih posojilnic v Celji*. zastopana po g. J. Lapajna tajniku okrajne posojilnice v Krškem. i V Radeče je na svojo prošnjo premeščen iz Prevoj pri Brdu okrc-žni|zdravnik. g. dr. A Homan Meščanska garda krška) in ondotno ognje-gasno društvo naj bi se — kakor jima naš do pisnik priporočnje — združili v eno samo društvo. | katero naj bi sprejelo slovensko poveljništvo. S tem bi društvi krepkejši postali, lože bi delovali in se prikupili vsem zavednim narodnim meščanom in drugim domoljubom. -Darila- Kranjska hranilnica je zopet veli kodušno darovala «00 gld kmetijski podružnici v Krškem za vzdržavanje in obdelovanje njenih nasadov ameriških trt — Veleblagorojena gospa J. Hočevarjeva v Krškem je nakk-nila 50 gld podpore meščanski Soli v Krškem. iDijniko društvo _Savn"i ima 13. t m. v Kostanjevici. 15. pa v Brežicah veselco s pri merno besedo •Prošnje sa brezobrestna posojila• za na sad novih vinogradov je treba do L sept vlagati pri dotičnih okrajnih glavarstvih, kjer ss dob-' potrebni obrazci, po katerih se morajo t« prošnje sestaviti. i Na Bučki • na Dolenjskem »e bo-le po dolgem obravnavanji vendar pričelo z zidanjem tako potrebne nove šole. ker se je vendar dobilo in že kupilo primerno zemljiiče na prav pripravnem prostoru. — V Leskovcu pri Krikem. v tej največji fari na Dolenjskem, je vendar c. kr. deželni iolski svet dovolil, da se otvori še paralelni razred na ondotni razredni i. < Toča > je potolkla 22. pr. m. okoli Skopk-nasproti Brežicam na kranjski strani. •Ha deželni kranjski vinarski, sadjarski in poljedelski šoli nn Grmu pri Rudolfovenu 1 na Dolenjskem prične se novo šolsko leto 1»93 !'4 s 3. novembrom t. I. Poučni jezik je sk-venski. traja dve leti. ter obseza sledeče predmete Verouk slovenski jezik, zemljepisje. računstvo, geometrijo in geometrično risanje, risanje in praktično zem-Ijemerstvo. fizika, kemija, živalstvo, rastlinstvo, mdninstvo in kamenoslovje. poljedelstvo, rastli-narstvo živinarstvo živino/dravilstvo trtaratvo. kletarstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo. čeb-larstvo. petje in slednjič nemški jezik kot ne<>bligaten poduk Pogoji sprejetja v to šolo so. 1. -ia pritrdijo ustopu v šolo »tariši oziroma varuhi. 2 da je prosilec dovršil 16 leto, le če Je ked - telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letn. kedor je pa že 24 leto dovršil, se ne sprejme več: 3 da je prosilec z dobrim uspeh- m dovršil osnovno i ljudsko i šolo ali 4. da je obiskoval kako meščansko ali srednjo šolo. kar mora dokazat s iposlednjega tečaja spnčalom. 5 da je telesno sposoben zvrlevati navaina kmetska dela brez posebne težave, osobito. da ni telesno pohabljen. Učenci dobijo v zavodu stanovanje in hrano, ter plačujejo za to 9 gld na mesec: Sol-nina znaša 2o gld. na leto. Gospodarjem, kateri žele svoje gospodarstvu namenjene sinove v km-tiiki ioli strokovno izobraziti, priporočamo ta narodni domači zavod najtopleje To osobito posestnikom vinogradov, da se tu njih sinovi temeljito ameriških kultur priučijo 0 Čatsžkih toplicah- blizo Brežic na kranj ski strani s« nam poroča, da so od leta do leta bolje obiskovane, ker so vedno pripravnejie in ker se njih zdravilna moč sploh hvali. V Vipavii s« je ustanovilo .kmetijsko in obrtnijsko bralno društvo*. Želeti je. da bi se tudi drugod začeli obrtniki družiti in snovati zlasti podružnice .Občeslovenskega obrtnega društva v Celji". • Letina • se je vendar vsled izdatnega po-letenskega dežja na bolje obrnila. Ljudje so sicer manj žita pridelali, kakor lani. pa pričakujejo več druzih pridelkov, krompirja in koruze. Sadja bo še dokaj, posebno češpelj. V vinogradih lepo kaže: le po nekodi trte bled-;. morebiti ker ne najdejo vsega potrebnega živeža v zemlji. i V Veliko ven i na Koroškem ustanovila bode družba sv. Cirila in Metoda slovensko dekliško iolo; v ta namen je že hiio kupila. • Upravništvo ..Soča" g. JL Gabršček si je omislilo lastno tiskamo Tako je prav' Slovenci se moram«.- tudi pečati z obrtom. • Tržaško mesto bode imelo v prihodnjem letu pol milijona primanjkljaja katerega bi liberalni Lahoni radi z novimi davki pokrili. Taki so. Vedno nakladajo tudi slovenskim davkoplačevalcem nova bremena; vrh tega pa njih jezik imenujejo .eksotičen*. L j. tuje/.emsk In vendar se je v Trstu prej slovensko, kakor laško govorilo — • Bralno društvo v Ribnici- priredi v nedeljo dne 13 avgusta 18H3 v gostilni gosp l'uhra v Ribnici svoj občni zbor in veselico. Druge avstrijske novic«. •nadvojvoda Karol Ludovik . brat našega pn-svetlega vladarja, je praznoval svoj 60. rojstni dan •Državni zbor bode 1-aje ra/puSčen kakor pišejo listi. Nam se ne vidi verojetno. ker bi vlada ne bila čisto mč na boljšem. -Zlati novcii nam ne bodo Se tako hitro po žepih rožljali Vpeljala ae je pri nas zlata ve-