D o p i s i. Štajersko. Naši listi. nKoroška je za slovenstvo izgubljena" se sliši žalibog pogosto med Slovenci, Češ, prepustimo jo nemili usodi, ni ie mogoče rešiti iz nemškega žrela. S takimi izgovori hočemo najti opravičenje za svojo popustljivost ter postajamo podobni bežečemu malosr.nemu bojevniku, ki je vrgel puško v koruzu, a bojna tla popustil brez boja sovražniku. Res, da se slovenstvo na Koroškem potaplja v nemški povodnji, a to le zavoljo naše znane popustljivosti, malosrčnosti in nepodjetnosti. Naloga izvenkoroških Slovencev je, svoje brate v Korotanu v veljavi slovenskega jezika iu v literaturi podpirati, ta naloga zadeva tudi slovensko n.iteljstvo. Mi bi morali slovensko učiteljstvo na Koroškem navezati na sebe, v resnici ga pa odbijarao od sebe. Pregledoval sem BPopotnika" prejsnjih let, tu najdera n. pr. v 1 stev. 1. 1900 opombo npravništva: nPrvo Stevilko smo razposlali vsem dosedanjim naročnikom in vsem onim šolskim vodstvom na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, kojib voditelji niso naročniki Popotnikovi." V tem naznanilu pogrešatno Koroško. V letošnji prvi številki nPopotnikovi" sicer ni našteta nobena dežela, a po anologiji prejšnjih naznanil, se »Popotnik" na Korosko na ogled sploh ne dopošilja. Ali so na Koroškem vsi učitelji ,,Popotnikovi'1 naročniki, da se ni bilo trebalo na nje ozirati? Če pa niso naročniki, je upravništvo vse slovensko učiteljstvo na KoroŠkem brez vzroka preziralo, kar se ne more odobravati, temveč obžalovati. nPopotnik" se naj vsako leto ob novem letu dopošlje vsaki učiteljski osebi v slovenskem delu Koroške na ogled. List je tako izvrsten, da more imponovati tudi nasprotnikom, in bi mogel torej vsakim načinom, naj dobi onde kaj odjemalcev ali ne, le koristiti. Z nevoljo pogledujem tudi nPrimo_i.ev ročni zapisnik", iz katerega je izpuščen imenik koroškega slovenskega u2itcljstva, v tetn ko so se v prejšnjih Neratovih učiteljskih koledarjib nabajala imena koroških tovarišic in tovarišev. Le tako naprej! Zavest, da se slovensko učiteljstvo ne ozira na svoje brate in sestre na Koroškem, mora na skrivnem tlečo narodno ljubezen nekaterih koroških tovarišev spraviti v obup. Ali se tudi -Učiteljski Tovariš" podobnim načinom nid ne ozira na koroške naše tovariše? To naj nam blagovoli pojasniti slavno njegovo upravništvo. Vsi naši listi si naj iščejo tudi na Koroškem odjemalcev in somišljenikov. Le poglejmo, kako pametno ravnajo za sebe nemški listi in knjižnice. Ob novem letu jib dobivamo toliko gratis na ogled, da nam zalagajo v izobilju naš koš. Mnogo nezavednih Slovencev pritegnejo tem načinom k sebi in jih odtegnejo od nas ali jih zazibajo v narodno mlačnost. Žalostno, a rcsnižno! Ali se nam v teh razmerah ne zdi ironi.en oni samozaTestni pesnikov verz: ,,Mi vstajamo, a vas je strah!" Iz Zitečke vasi. Malo znana vas, kaj ne? Nemški se imenuje Seitendorf, kar bi bilo po našem Stranska vas, ali, bolje rečeno, da preidem takoj k stvari, klerikalni kot. — Aha, zdaj pa že vemo, kaj nam boče povedati; gotoro o klerikalizmu, ki tudi v tistem kotu mogo.no razpenja svoje peruti in hoče v svoje nenasitljivo žrelo spraviti vse kar pride v njegovo bližino. — Da, o njem, pa še malo prigodbico zraven, ki se tiče naravnost moje malenkosti, bi rad povedal svojim tovari.em-somišljenikom. Torej čujte! Nisem še dolgo v tem kraju, in vendar jc že zadonelo na moja ušesa iz lin bližnje župnijske cerkve Sv. Martina, da je tudi dvorazrednica, na kateri delujeva z gospodom nadu.iteljem, nekako prokletstvo za tukajšnje ljudstvo. Otroci 80 namreč grozno surovi; do duhovnega gospoda nimajo nikakršnega spoštovanja; kadar pride v šolo, jo nekateri celo pobrišejo, ako le morejo. Kaj je temu vzrok? Edino le učitelja iz ZiteČke vasi (e, šment klerikalnega kota), katerih ni videti v cerkvi noben, še tako velik praznik. Šolski mladini dajeta seveda s tcm slab zgled. Kako bi bilo torej mogoče, da bi postali kedaj iz takib otrok dobri ljudje (ki bi radovoljno upogibali vratovc pod klerikalni jarem)! — Kaj je torej sveta dolžnost obeh učiteljev? — (Zdaj se pa držite za trebuh, sicer vam od smeba poči!) Vsako nedeljoinpraznikbimorala klečati pri glavnem o 11arju (morda celo pri maši stre.i) in moliti tamrožni renec (najbrž na glas). — Ko se bi to v resnici zgodilo, potem bi Sv. Martin v oltarju kmalu ne imel več pet, — ker bi mu jib zlizala. — No, zdaj pa si raalo oddahnimo, in pojdimo po več sape, kajti potrebovali jo bodemo še precej. Ker je naša dvorazrednica precej oddaljena od župnijske cerkve, zato poleti otroci tudi ne zabajajo k šolskim mašam, kakor je to po drugod v navadi. To je seveda velik nedostatek v verski vzgoji. To je izprevidel kmalu tudi župnik od Sv. Martina. Tnbtal je in tubtal, kako bi se temu opomoglo; nazadnje pa jo je le iztuhtal. Šola irna pod svojo streho konferenčo sobo, ali pravzaprav sobo za učila, ki je po njegovem mnenju popolnoma odve.. Ta soba bi bila najpripravnejša za —• šolsko kapelo. (Oddahnimo se zopet malo!) Dragi moji, oglejmo si druge šole! Če ve kateri za ljudsko-šolsko poslopje s kapelico, naj mi Vendar blagovoli naznaniti po nUčit. Tovarišu". Župnik je sieer pri seji krajnega šolskega sveta s svojim predlogom prodrl, a pri seji okrajnega šolskega sveta do tal pogorel. Najbolj ga je scveda razburilo to, da se je protivil njegovemu predlogu edini g. nadučitelj, ki je opozoril krajni šolski svet, naj oskrbi rajši potrebnejšib reči, kakor n. pr. šolsko knjižnico. Ta šola jc menda edino tako sre.na, da je še nima. ,,Kedaj pa se bojo otroci katekizem vitčili, če bojo take biikvice brali", je bil moder izgovor. Mila nam majka! Kedaj se bo vendar Bog usmilil ubogega ljudstva, ki tava po grozni temi nevednosti, po temi hujši kot je vladala pred vstvarjenjem sveta ? In vse to so plodovi ,,bla_enega" klerikalizma, s katerim bi se naj sprijaznili tudi mi učitelji! Kratko in malo — ne! Bodimo prijatelji napredka, vzgojujmo naše ljudstvo v narodnonaprednem duhu; kajti edino to ga more rešiti pogina! Kako hoče zapovedovati klerikalizem tudi v šoli, o tern sem imel čast se sam prepri.ati. Bilo je 22. dne svečana. Manjkalo je še ravno 20 minut do desete ure, ko nekdo prav oblastno potrka na duri mojega razrcda. Bil je župnik, ki je navadno o tem ča»u prihajal. Po kratkem pozdravu hotel sem takoj zopet vrniti se v razred z opomnjo, da še manjka 20 minut in torej želim dovršiti, kar imam t današnjem načrtu za prvo uro. Zdaj je počila prva salya. V precej oblastnem, skoro zapovedujočem tonu se mi izrazi župnik, da žcli od danes naprej on imeti tudi čas od '/410- do 10. ure, ker pride na teden le enkrat. (Šmentano! Ali sem morda jaz kriv, da ne prihaja redno, kakor je njegova dolžnost, da je ena nra vedno, včasih tudi obe — schwarz!) Da si ne dam kar tako meni nič, tebi nič zapovedovati od ljudij, katerim nisem za nič odgovoren, tega mi ne pripušča moj ponos. Zato sem mu tudi brez ovinkov povfedal, da tega ne morem storiti, in da to sploh ne gre. Tako odločnega odgovora menda ni pričakoval, kajti zavrelo je po njem, kakor bi vrgel razbeljeno železo v mrzlo vodo. Hotel sem ga pustiti, da si v teh dvajsetih minutab malo ohladi Troče možgane ter iti zopet na svoje delo. Nakrat se mu nekaj posveti v razgreti glavi. (Bila pa je že tudi tako izmučena, da je nakrat usahnil vir slovenske govorice, kajti za.el je nemški:) ,,Warten Sie, wai*ten Sie! Wir mussen das jetzt beschliessen." S temi beaedami potrka na duri drugega razreda, v katerem pou.uje g. nadučitelj, z zavestjo, da je zdaj zmaga gotovo njegova. Pa se je varal. G. nadučitelj je slovesno izjavil, da on v tem slučaju ne more ukazati njemu sicer podrejenemu učiteljn (in ne: podnčitelj, kakor me je nazval župnik; pa mu bom ob ugodni priliki še žc povedal, kaj pravi § 1 štaj. dež. zak. z dne 19. sept. 1899.), da bi ta kar moral pobrati šila in kopita ter ostaviti razred, kadarkoli bi se komu poljubilo, ker je to od učitelja samega odvisno. Tako je bil župnik popolnoma poražen. Pihal je kakor kraška burja. Da bi se vsaj malo maščeval nad menoj, izbrubnil je besede: ,,Ich weiss schon, welcher Richtung Sie angehoren. Icb furchte nicbts, ich fiirchte kein Joumal." nIch aucb niclit", je bil kratek odgovor moj. rIcb \verde scbon an den Bezirksschulrat die Frage ricbten, was hier zu tbun ist." S temi besedami me je hotel najbrž malo postraŠiti, mislil je, da se ini bodo hlačice tresle, ko bom slišal besedo nBezirksschulrat". Če »e še nikdar v svojem žirljenju ni zmotil, takrat se je. Saj nisem eden tistih, ki beži, kar ga noge neso, kakor zajec iz grma, 5e kdo malo z nogami zacepta. Zato sem se mu tudi v tem smislu odrezal, rekoč: nDas ist mir alles Wurst; die Stunde gebort mir, und ich werde eie auch ausfiillen." Bila bi se še najbrže dalje pričkala, pa mi je bilo žal za Čas, ki bi ga po nepotrebnem tratil; zato sem pustil svojega nasprotnika z g. nadučiteljem samim. V tej razburjenosti se je izrazil, da bo vložil pritožbo na okr. šolski svet, kar mu je g. nadučitelj odsvetoval, ker bi s tem ne škodoval meni, ampak le samemu sebi. Jaz pa mn prav iz dna srca .estitam k tako izvrstni misli. Da bi jo le tudi izvršil! S tem bi si vsaj izkopal prav veliko jamo, v katero bi se zvrnil ves, kakor je dolg in širok. U. H. Učitelji in stariši pozor! Dne 10. novembra 1901 se je v Slov. Gradcu z veliko slovesnostjo otvorila nova nemška ljudska šola. Ti ljnbi slovenjegraški Nemci, (pravi in ponarejeni — teh zadnjih je mnogo več) bili so kar pijani samega veselja. A vse to nam je malo mar, brigajo nas le razni govori pri tej priliki, ker ti razsvetljujejo z bengalično lnčjo vse natn že itak zdavno znane namene nemških šol ua Slovenskem. Poglejmo si nekatere teh govoror bližje (posneti po nTagespost-i" z dne 11. novembra 1901). Načelnik krajnega šol. sveta g. Potočnik (od slovenskih starišev rojen Nemec) rekel je obrnjen proti novemu nadučitelju: »Die neue Schule mbge ein Hort deutchen Denkens bleiben, so dass dic daran gekniipften Hoffnungen in Erfullung geben." (,,Nova šola naj bode varuhinja nemškega mišljenja, tako, da se bodo na njo stavljene nade spolnile.") Kakšne nade pa goje od te nore šole? Odgovor na to vprašanje dobimo v ,,Tagesposti" sami nekaj vrstic poprej, ko se ta gospod zabvaljuje za podpore vsenemškemu šolskemu društvu v Berolinu, poscbno ženski podružnici v Berolinu ,,Siidmarki" itd. Kakšne nade pa gojijo pruski Berolinci o našib šolah? Da bi se odgojili našemu cesarju zvesti podložui, težko da Berolinci želijo, le da bi se zredilo pri nas več ko mogo.c izdajalcev svojemu avstrij»kemu cesarju in odpaduikov od naše svete vere. In kaj je odgovoril na ta na.elnikov poziv novoimenovani uadučitelj g. Waldhans, katerega stariši so le češki govorili? Ali je morda g. načelnika zavrnil ter ga pončil, da nemške marke pri [nas ne smejo gospodariti? Kaj še? nWaldhans versicherte namens des Lehrkbrpers, dass dieser seiner Aufgabe werde gerecht \vei*den", (obljubil je v imenu nciteljstva, da bode to nalogo zvcsto spolnjevalo"). Na to se je vzdignil še znaui dr. Wolfhardt iz Dunaja ter dal učiteljstvu še sledeče strankarske in u.iteljstvu zapeljajo.e naukc: ^Die Lehrersch aft habe die Pflicht, in der beranwachsenden Jugend das Gefiihl der Stammesangeborigkeit (z Berolinci) zu weckenund zu erbalten, so dass nicbt allein die Miinner nnd Frauen, sonderu aucb die Kinder sicb mit Stolz als Deutscbe fiiblen (torej politika v šolo). In diesem Sinne richtet er an den Lebrkbrper die Mahnung (kako pravico pa ima ta tujec štajerskemu učiteljstvu opomine dajati?) unentwegt dabin zu wirken, dass den ihnen anvertrauten Kindern dieses Gefiihl eingepflanzt (posebno slovenskim take šole obiskujočim otrokom) und dass dasselbe stets Avacbgehalten werde" (da kričijo nHeil" ter napadajo mirne Slovence). Dolžnost učiteljstva je, v mladini vzbuditi in okrepčati čut narodne skupnosti, tako, da se ne bodo le možje in žene, nego tudi otroci 8 ponosom čutili za Nemce. V tem smislu opominja n.iteljstvo vztrajno na to delati, da se njib skrbi izročeni mladini ta nemški čut vseje in vedno živ ostane." To so torej znamenitejši govori pri tej priliki, a ti govori se niso govorili na skrivnem med seboj ali pri kupici rujnega vina, ampak vse to govorilo se je ob navzočnosti predsednika okrajnega šolskega sveta, c. kr. vodje glavarstva Cbapeka in ob navzočnosti c. kr. okrajnega šol. nadzornika A. Scbecbelna! In nobeden teh gospodov ni ugovarjal proti takemn popolnoma protipostavnemu zapeljcvanju učiteljstva; nobeden teh gospodov ni dal ,,opomina", da nima ljudska šola s politiko (posebno pa še s strankarsko) nič opraviti. Molče odobravala sta oba gospoda to politizivanje, to narodno hujskanje vpričo šolskih otrok. Dež. šol. nadzornik g. Linhart pa je brzojavno še svoj blagoslov, svoj ,,placet" poslal. Dragi Slovenec, zakaj navajam vse to ? Odgovorim ti s Kristusovimi besedami: ,,Idi in stori tudi ti tako!" Slovenski oče, slovenska mati, posebno pa ti slovenski učitelj ! Tn imate zgled, kakšen namen ima nemška Ijudska šola. Ali naj ima slovenska druzega? — Kar je dovoljeno Neracem, dovoljeno bo tudi nam, saj smo vsi pod cesarjem Franc Jožefom! Odgojujte nam slovenske može in žene, ki bodo stali kakoi* skala v borbi za naš mili materin jezik in našo krasno slovensko domovino * odgojite nam može, ki sc ne bodo vdali, v katerikoli podobi pride zapeljiva skušnjava; odgojite nam može in žene, kateri bodo navdušeui za geslo: nNaproj, moj rod, naprej j-astare slave!*1 Ako stori vsak slovenski oče, vsaka slovenska mati in rsak slovenski u.itelj to svojo dolžnost, potem bo naša borba z naSiini domačini Nemci in nein.urji lahka, kajti zginili bodo ti odpadniki na doma.ib slovenskih tleh, kakor zgine spomladni sneg pred toplimi solnčnimi žarki in uresni&le »e bodo slovenskemu narodu izrečene besede pesnika Gregor.iča: nPepelui dan ui dan -ee tToj, Tvoj je — vstajenja dan!" Domovina. Izkaz prispevkov za Kokotov nagrobni spomenik. Neimenovan 50 K * g. dr. Mayer 10 K; neimenovan 8 K 1 h; g. Drag. Cimperšek; g. Franc Skaza, gospodična Mibeli. Riza, g. Ivan Koropec, g. dr. Chloupek, g. Ivan Vošnjak, g. Franc Rajšter, g. Franc Gerec vsak po 5 K; g. V. Kolšek, g. Miloš Levstik, g. I. Vrečko vsak po 4 K; gospodična Fr. Konečnik, g. Fr. Pristovšek, g. V. Ježovnik, g. A. Kocuvan, g. D. Zupaučič vsak po 3 K; g. J. Pilib, g. Fr. Herman, g. V. Brencc, g. D. Matekovič, g. Jože Krajnc, g. I. Lukman, g. J. Vrečko, g. I. Kramar, g. I. Pajtler, gospodična Tajnik, g. Lager, g. Sclnveiger, g. Zottcr, Krajni Sol. svet Topolšici, g. Lovro Serajnik, g. Koscr, g. Scbecbel, g. Franc Zupančič, g. Repič, g. R. Jurko vsak po 2 K; g. Glaser, gospa Spies, g. Stritar, g. Skaza Jože, g. Fras, g. Rome, g. Brlisg, g. Klander, g. B. Mikuš, g. Stergar, g. Hliš, g. Hicelberger, g. Musi, g. I. Miknš, g. AVeninger, g. Cerovšek, g. "VVokan, g. Smole, g. Amcčič, g. Ivan Trobej, g. S. Vilier, g. Korže, g. AVitzman, g. Purkart, g. Šalamun, g. Stibler, g. Košutnik, g. Pavlič, g. Rozraan, g. Miba Tajnik, g. Ivan Krajnc, g. Čeh, g. Pukmeister, g. Tribnik, g. M. Kožuh, g. Beno Serajnik, g. Rupnik, g. Černej, gdč. Skerbinc, g. Feigl, g. Dolenc, g. Weixler, g. Majcen, g. Seidler, g. Nehutny, g. Trabusiner, g. Adamič, g. Franc Čeh, g. Karba, g. Volk, gdč. Koderman vsak po 1 K; gdč. Valenčič 60 h. Skupaj 226 K 61 b. Stroški znašajo: a) za nagrobni spomenik 200 K, b) za vožjo in druge priprave 8 K, skupaj 208 K. Ostanek 18 K 61 b naloži se v hranilnici, vsakoletne obresti uporabijo se pa za okinčanje groba, za kar ima vedno skrbeti načelnik nSaleškega učiteljskega društva". Vsein cenj. davovalcem pa kliče iskreni ,,Bog plati"! odbor za postavljanjc spomenika. Frauc Skaza. Ivan Smolnikar. Ivan Koropec. Primorsko. Iz Trsta 24. svečana 1902. (f Ivan Dolinar.) V četrtek, dne 13. m. m. je prerninol vrl tovariš in zvest slovenski narodnjak g. Ivan Dolinar, učitelj na c. kr. nemški ljudski šoli v Trstu. Pokojnik je bil rojen 10. februarja 1847 v Tržiču na Gorcnjskem od rokodelskih starišev. Dovršivši domače šole, učil se jc nadalje vrlo na realki v Ljubljaui in v Celovcu, kjer je bil vedno ,,Musterscbuler". Strokovnega znanja se je učil na učitcljiščih v Gorici in v Trstu. Prva njegova učiteljska služba je bila v Alturi v Istri in potem raalo časa v Bujab. Po prestanem izpitu za meščanske sole prišel je takoj na c. kr. nemško deško ljudsko šolo v Trst, kjer je plodonosno deloval blizo 34 let. Kakih 10 let je bil pro-ravnatelj na podružnici te šole v nlici Chiozza. Ko so dozidali drugo novo šolsko poslopje tej šoli v ulici Fontana, je vsakdo pričakoval, da bode on imenovan definitivnim ravnateljem te šole; a žal, zgodila se muje nezaslišana krivica. On, ki je toliko let uspešno deloval na tej šoli, je bil obče pviljubljen pri otvocih in pri starišib * on; ki je takorekoč poznal vsako družino v svojem šolskem okraju in šolske razmere tako, kakor nikdo drugi; on, ki je bil popolnoma zmožen v govoru in pisavi slovenskega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika — bil je (prav po tržaškem sistemu) — preteriran. Kako marljiv in delaven mož jc bil, kaže dejstvo, da je istodobno opravljal službo učitelja, ravnatelja in okrajnega šolskega nadzornika ter je obenem še spisoval knjigo, ki je pravo zrcalo strokovnjaštva pokojnikovega. Ta knjiga nPraktična metoda", kako učiti nemščine italijanske otroke, kaže na vsaki strani pokojnika kot vrlega šolnika. Ko je bil nastopil kot c. kr. okr. Sol. nadzornik okoličanskih Ijudskih _ol, uredil jih je v onih petih letib izdatno ter dosegel s svojim neumornim prizadevanjem, da so se vsestransko razširile, tako da imamo dandanes izmed 10 šol 7 štirirazrednic, 2 trirazrednici in le 1 dvorazrednico. Odpravil bi bil še marsikatero nedostatnost glede pravic slovenskega jezika na okoliških šolah, ako bi bil našel podporo tam, kjer je bila možnost in dolžnost podpirati ga; a našel je namesto podpore — odpor. Doma je bil ranjki vzgleden drnžinski oče in v družbi dober tovariš. Nemila osoda, ki ga je preganjala v stanovskib razmerah, ni mu prizancsla niti v družinskih. Zakonska družica mu je po samo treh letih srečneg*a zakonskega življenja umrla in kmalu nato prvorojenec, kojega je posebno ljubil. Živita mu še sin (nadporočnik) in hči poročena. Brat mu je uradnik v Trstu — a najhuje čuti bridko izgubo blaga sestra. Da, da . . . nemila nsoda . . . ta nam je zabranila, da še tributa zadnje časti nismo mogli izkazati ranjkemu, kakor bi se spodobilo, ker prav takrat, ko se je imel vršiti sprevod z mrtvecem, razsajali so najhuje po mestu znani izgredi, tako da so ga morali odpeljati — naravnost na pokopališče sv. Ane. Dičili so njegovo rakev mnogi krasni venci od njegovih čestilcev, med kojimi se je odlikoval oni, ki so mu ga poklonili učenci njegovega razreda. Slovensko učiteljstvo z okolice je v spomin blagemu pokojniku namesto venca, nabralo primerno svoto za dijaško kuhinjo v Trstu. Vzrok prezgodnje smrti je bila pljučnica, kojo si je nakopal s tem, da je po kratki bolezni (hripi), prezgodaj gel v šolo in tam dobil — prepih. Sv. maša zadušnica za pokojnika bode v četrtek, 13. marca v cerkvi sv. Antona novega. Blagemu pokojniku slava, večni mir in pokoj! l(Sošolec". Goriško. Po učiteljih. — Klerikalci kar ne morejo preboleti tega, da velikanska večina uciteljev na Goriškera noče v Slomškarijo. Zato jih napadajo, kar se da, smešijo in grdijo, tako le za premembo po geslu: kakor kaže, pa jib tudi včasih pomilujejo, pravijo jim nbogi učitelji, strašno se jim smilijo — ali to le takrat, kadar hočejo pred njihovimi očmi ošibati napredno stranko. Zadnja nGorica" in,,Prim.List" jih napadata na grd način, ali obenem jih ,,Gorica" tudi pomiluje ter jim kaže, kako da jih je napredna stranka vodila za nos pri volitvah. Vsak učitelj, ki je čital tisti pamflet, ter ve, kako so stale reči z Vrtovčevo kandidatn.ro, je vrgel ^Gorico" stran, prepričan, kako zavija, in da ima edino le namen, begati učiteljstvo glede na vrše.e se volitve volilnih mož*. nGorica" sedaj kar nakrat joka, zakaj ne kandidira narodna-napredna stranka zopet Vrtovca. Glejte, vsakdo je pričakoval — tako pravi ta hinavski list — da se Tumova stranka spoinni vsaj pri tej priliki svoje obljube ter postavi na Krasu ali na Tolminskem učitelja za kandidata. Toda ti naprednjaki so pozabili na obljube in na Vrtovca ter postavili dva druga kandidata . . . Kaj naj rečemo na to? Učiteljstvu ne bomo razlagali, kaj in kako je bilo z Vrtovčevo kandidaturo, ker to dobro ve in ker vse, kar se je godilo, je bilo izvršeno v sporazumljenju učiteljstva. Zato se morejo učitelji le smejati budalnosti pisavi ^Gorice". — Klerikalci se enkrat jezijo, da bočejo vse učitelji komandirati, češ, Tuma je bil učitelj, Gabršček je bil učitelj, Vrtovec je bil u.itelj — kaj le hočejo ti učitelji! po drugi strani — kadar kaže — pa se jim laskajo, ali le s tem namenom, da bi jih hnjskali proti narodno-napredni stranki ter odvračali od delovanja za njo, češ, ako že nočejo delati za klerikalce, morajo pa mirovati! Prepričani smo, da učitelji že poznajo tako past; zato pa se ,,Gorica" jako vara, ako misli, da kakega odvrne iz naših vrst, ter da se pomnoži Slomškarija. Pri vsej tej hudobiji pa boče ,,Gorica" tudi odvračati pozornost od vprašanja: Zakaj pa klerikalna stranka, ki se čuti tako mogočno ter vedno tako bahato zatrjuje, da zmaga tuintam, zakaj ta stranka, ki takrat, kadar jej kaže, obrača svoje lice prijazno proti učiteljstvu, zakaj ta stranka ni postavila nikakega učitelja za kandidata? Narodno-napredna strankaje imela resen namen, spraviti v dež. zbor tudi enega učitelja, in ga je tudi kandidovala, klerikalcem pa niti na um ni prišlo, vkljub teinu, da so bili gotovi več mandator, dati jednega izmed njih kakemu učitelju. In zakaj ne? Zato ne, ker klerikalci smatrajo učitelje za nmindcnvertig", ker jih trpijo krog sebe le kot ponižne hlapce, kateri ne smejo niti misliti na poslaniški mandat. Naša 8tranka 8C je trudila, da pribori učiteljstvu poslanca, klerikalci pa jih le tlačijo, obrekujejo in psujejo in kadar kaže, pomilujejo ter hočeje hujskati proti narodno-napredni stranki, jih terorizovati, denuncirati ter jim škodovati na sploh. Tak manever uganjajo z učitelji prifrigani redniki ,,Gorice" in zeleni pobiči okolu rPrim. Lista" — zato pa se mora vsak učitelj, ki kaj drži na svojo čast, postaviti po robu zaničevanju in intrigam od strani klerikalcev ter stopati v javnost kot zaveden mož 8 ponosnim čelom in mirno zarestjo, da dela za blagor svojega stanu, šole, naroda in splob človeštva, ako v javnosti ne sledi ve. in manj žegnanim volkom v ovčji obleki, katerih politika je v največjo nesrečo našemu narodu. Zato pa pokoncu in skupno v boj proti srednjeveškemu nazadnjaštvu, ki hoče naše ljixdstvo držati v tenii edino s tem nainenom, da ga izžema y svojo korist!