glasilo krajevne konference szdl ilirska bistrica datum: 26.04.1984 Cena 20 din Leto 5 Številka 15 Dragi krajani leto 1984 se je postaralo za dobro četrtino svojega trajanja in tako smo znova dočakali pomlad, ki se razodeva vsem enako, pa jo vendar vsakdo zazna in doživi na svoj način, s tistim posebnim občutjem, ki ga je poln tako mlad letni čas. Mesec maj se napoveduje s Praznikom dela, ob katerem naj bi se znova spomnili, da je dobro, premišljeno delo tisto, ki nas naj popelje vsako leto v novo, bolj cvetočo pomlad našega dejanja in nehanja. V maju bomo proslavili dan naše krajevne skupnosti. Pa dan mladosti, se priklonili spominu voditelja, ki je živel in cfelal za sedanje in jutrišnje pomladi. Tako naj bi živel vsakdo od nas — za pomladi, ki jih doživljamo in pomladi, ki jih je treba še izbojevati. Da, pomlad. Tisti čas, ko narava z vsakim drobnim cvetom znova dokazuje, da je tudi v najmanjšem — največja. In ljudje bi pač ne smeli preveč zaostajati za njo, mar ne? Lep pozdrav, prijazen dan. Uredniški odbor Naše gospodarstvo v letu 1983 in v prvih mesecih leta 1984 Gospodarstvo v občini llirskd Bistrica je v letu 1983 poslovalo dokaj uspešno. Celotni prihodek znaša 12,7 milijarde din in je za 47 % večji kot leta 1982. Izvoz se je nominalno povečal za 47%, uvoz pa le za 13%, tako da znaša pokrivanje uvoza z izvozom že 117 %, medtem, ko je bil leta 1982 uvoz pokrit z izvozom le 90%. Najmočnejši izvoznik je LKI Lesonit, ki dosega že skoraj polovico izvoza občine. Izvoz so najbolj povečali: TOK, Javor Bač, LKI Lesonit, Plutal, Transport in Plama. Z izgubo so poslovale tri temeljne organizacije združenega dela, in sicer v Lesonitu TOZD Vlaknene plošče in TOZD Pohištvo ter v Hmezadu TOZD Mlekarna. Skupna izguba znaša 72 milijonov din in je ostala na višini iz leta 1982. Razporejeni dohodek se je povečal za 42 %, v strukturi razporejanja dohodka pa so se relativno zmanjšale obveznosti za skupno in splošno porabo ter sredstva za osebne dohodke, povečal pa se je delež sredstev za druge obveznosti iz dohodka in za akumulacijo. Zanimiv je podatek, da je imelo gospodarstvo v 1983. letu 484 rrilijonov din neto izdatkov za obresti, kar je dvakrat toliko kot leta 1982. V gospodarstvu občine je bilo v letu 1983 zaposlenih 3977 delavcev, kar je 49 delavcev več kot pred letom. Povprečni čisti osebni dohodek je znašal 17.736 din, kar je 30% več kot leta 1982. Če upoštevamo podatek zavoda za statistiko, da so cene življenjskih potrebščin porasle za 40 %, lahko ugotovimo, da so se poprečni čisti osebni dohodki od leta 1982 realno precej znižali. Ugodna gibanja v gospodarstvu so se nadaljevala tudi v januarju in februarju letošnjega leta. Industrijska proizvodnja je bila za 8 % večja kot v prvih dveh mesecih leta 1983. Že v marcu pa je prišlo do težav pri zagotavljanju surovin in energije v Lesonitu in TOK, poslabšala se je tudi likvidnostna situacija, zlasti v TOK, tako da se ugodni trendi rasti industrijske proizvodnje iz preteklih mesecev verjetno ne bodo nadaljevali. Prvi maj - praznik dela Drevnine in grmovnice, cvetje in bilje, pomlad, ki klije iz žive zemlje v tej tihoti domačega kraja, vse to naj oplemenjuje naša čustva in naša dejanja. Da pa bo temu tudi tako in da bo tudi gostom prijetno bivanje pri nas, poskrbimo za čim lepši videz našega mesta. To bomo dosegli, če si ogledamo kritično vsak kotiček in delček našega mesta. Zato: — odstranimo vse, kar ne spada v okolico stanovanj, industrijskih objektov in na ulice; — očistimo dvorišča, vrtove in skupna stopnišča; — okrasimo balkone in okna s cvetjem; — uredimo zelenice, žive meje, ograje in zidove; — okrasimo izložbena okna; — napravimo vse, da bo videz našega mesta čim lepši! To smo dolžni storiti zaradi vseh, ki se bodo mudili med nami in zaradi nas samih. Lep videz kraja in čistoča okolice, v katerem živimo, je zrcalo naše kulture! HORTIKULTURNO DRUŠTVO „VRTNICA" ILIRSKA BISTRICA Obeti za hitrejši razvoj poštnega prometa Izredna aktivnost in vztrajnost delegatov Območne SIS za PTT promet občine Ilirska Bistrica v zadnjih mesecih, posebno pa še na spomladanski seji, je kot kaže, našla odmev tudi v strokovnih službah PTT podjetja Koper. Da bi premagali breme zaostalosti in kritične nerazvitosti na področju telefonskega prometa v podgorskih krajevnih skupnostih, so z enotnim nastopom in usklajeno akcijo KS Ilirska Bistrica, Vrbovo, Zabiče in Kuteževo, zbrali 200.000 din za financiranje projekta telefonske linije od Ilirske Bistrice do Zabič. Ostala sredstva je zagotovilo podjetje za PTT promet. Projekt izdeluje podjetje Tegrad iz Ljubljane. Strokovni delavci navedene organizacije so že izvršili potrebne meritve in posnetke na terenu in pravijo, da bo projekt končan do konca tega meseca. Kot je videti, bo letos izdelana in ovrednotena vsa potrebna projektna dokumentacija. Menimo, da se bo fazna izgradnja lahko pričela že v naslednjem letu. Druga pomembna novost je, da so strokovne službe PTT podjetja ugotovile, da je potrebno čimprej posodobiti oziroma povečati kapacitete poštne stavbe v Ilirski Bistrici. Ta sedaj zavira razvoj poštnega prometa. Glede na to, da je sedanja poštna stavba stara in ima izredno slabo statično nosilnost in nefunkcionalne prostore, predlagajo predstavniki pošte, da je racionalneje in ekonomsko bolj utemeljeno sedanjo stavbo podreti in zgraditi novo sodobno poslopje na lokaciji bliže potoku Sušeč. Na prostoru, kjer je sedaj stavba, pa bi bil več kot potreben parkirni prostor. Upamo, da bodo pristojni organi z elastičnim pristopom pri razreševanju tega problema posvetili dovolj pozornosti in izdali ustrezna dovoljenja in soglasja ter tako omogočili začetek več kot potrebne investicije. Dejstvo je, če se le-ta izmuzne, da smo zamudili priložnost, ki se v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah zlepa več ne bo vrnila. T.Z. Oddelek montaže termostatov V aprilu leta 1979 je v Ilirski Bistrici odprla poslovno enoto tovarna elektrotermičnih aparatov ETA iz Cerknega. Ta delovna organizacija, ki se je v povojnih letih razvila iz manjšega elektromontažnega podjetja Rempod, temelje pa si je ustvarila v partizanskih delavnicah NOB, združuje danes 6 temeljnih organizacij združenega dela in skupne službe. Njen glavni proizvod in osnovni artikel so grelne plošče, pa tudi cevni grelci in termoregulatorji vseh vrst. Temeljna organizacija združenega dela Termoregulator, ki je ustanovitelj poslovne enote v Ilirski Bistrici, zaposluje skupaj 456 delavcev, od tega 81 v Ilirski Bistrici, nekaj pa tudi v Logatcu in Poreču. Potreba po ustanovitvi obrata je 1979. leta organsko zrasla iz pdmanjkanja delovne sile V Cerknem. ETA se je s Plutalom sporazumela za najetje prostorov v stari stavbi na Trnovem in proizvodnja je hitro stekla. Od 45, kolikor je bilo delavk zaposlenih takoj ob odprtju obrata, se je njihovo število do konca leta povzpelo na 70 in kasneje na Delavke ob tekočem traku, ki pakirajo termostate 90. Okrog te številke se število zaposlenih suče vse do danes, kapacitete ETE pa bi se dalo v Ilirski Bistrici v vsakem trenutku povečati, če bi le to dovoljevale prostorske možnosti. Izdelek, ki ga sestavljajo v poslovni enoti, je univerzalni termostat s šifro 55/10, katerega se vgrajuje v pečice, bojlerje, sobne termostate in druge domače aparate. Konstantna mesečna proizvodnja znaša 100.000 kosov, od česar gre od 40—50 % izdelkov v izvoz. Potrebe tržišča pa se posebno v zadnjem času še večajo. Konec leta 1981 in v začetku naslednjega leta se je tržišče za te izdelke nekoliko zaprlo in ETA je takrat uvedla v proizvodni proces tudi varovalko termostatov. Na mesec jih izdelajo 15.000, vgrajujejo pa se predvsem v bojlerje. Kot že rečeno, bi delavci ETE v Ilirski Bistrici razširili proizvodnjo, če bi to dopuščale prostorske možnosti. V letošnjem letu je tudi na tem področju že nakazana rešitev. Obrat naj bi se v čim krajšem času preselil v prostore opuščene avtopralnice in delavnice v Kosezah, saj Plutal ETI ne more več zagotavljati prostorov dalj kot leto dni. Tu bo delovna organizacija iz Cerknega skušala dograjevati nove prostore in v obojestransko korist širiti proizvodni program na področju Ilirske Bistrice. Milan Kožel' Medobčinska razstava inovacij Zamisel o postavitvi medobčinske razstave inovacij se je porodila v Bistrici že lani, vendar se je zaradi usklajevanja med tremi občinami zavlekla, tako da smo bili priče njeni otvoritvi šele konec marca letos. Do sedaj smo imeli republiško razstavo inovacij, pred dvema letoma občinsko, letos pa medobčinsko razstavo inovacij občin Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica, ki obenem pomeni uverturo medobčinskega sodelovanja in povezovanja na inovacijskem področju. Sežana se je predstavila s 26 inovacijskimi dosežki, Postojna s 14, naša občina pa le s 7, kar ne pomeni, da pri nas inovacij ni, ampak da je marsikateri eksponat, ki bi moral priti na razstavo, ostal v delavnici delovne organizacije ali posameznika in zanj celo ne vemo. Razstava je doživela dober sprejem in odziv tudi v širšem slovenskem prostoru. Njen namen je bil prikazati, kakšni in kolikšni so inovacijski dosežki v vseh treh občinah ter vzpodbuditi tiste, ki imajo možnost in pogoje prispevati svoje znanje, pa do sedaj tega niso storili. Raziskovati in izpopolnjevati pomeni želeti več in bolje, oboje pa nam je še kako pomembno v današnjih zaostrenih ekonomskih pogojih, le da marsikdaj tega ne znamo ali nočemo uporabiti v praksi vsakdanjega dela. Čeligoj Vladimir Obisk predsednika Republiške konference ZSMS V sredo, 22. februarja, sta nas obiskala predsednik Republiške konference ZSMS Andrej Brvar in član predsedstva Marjan Žardin. Ob tej priložnosti smo se srečali z mladinci 00 ZSMS Lesonit in predstavili gostoma delo in predvsem problematiko mladih v združenem delu. V razgovoru so bila obravnavana vprašanja štipendiranja, zaposlovanja in stanovanjska problematika. Zaradi vsakodnevne vožnje na delo in domov se mladi aktivneje vključujejo v delo osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih in v družbene organizacije in društva. Na seji predsedstva Občinske konference ZSMS smo širše izpostavili problematiko organiziranosti in delovanja mladih v naši občini, predvsem pa področje mladinskega prostovoljnega dela, mladinskega servisa in mladine iz mesta Ilirska Bistrica. Sledil je razgovor z mentorji planinskega mladinskega odreda, ki letos praznuje 15-letnico svojega obstoja. Pogovor se je navezoval na dolgoletno bogato tradicijo planinstva v naši občini. Obisk predstavnikov Republiške konference ZSMS smo sklenili s srečanjem z mladinci osnovne organizacije ZSMS Šembije, ki je letos prejela občinsko priznanje za dosedanje delo in dosežene rezultate. i w Končno smo se organizirali O neorganiziranosti mladine v našem mestu smo v zadnjem MLADI ILIRSKE BISTRICE SMO SE V PETEK, času precej razpravljali in jasno je bilo, da tako ne bo šlo 30.3.1984, ZBRALI V SEJNI SOBI DOMA UPOKO- naprej. Že v začetku marca je Mladinski klub Nade Žagar JENCEV IN USTANOVILI 00 ZSMS sklical sestanek vseh mladih v Ilirski Bistrici, da bi ustanovili ___ osnovno organizacijo, a odziva ni bilo. Zato je bilo presenečenje popolno, ko smo se v petek zbrali v res velikem številu — več kot sto nas je bilo. Sicer so to stotino mladih (ki je predstavljala le devetino vseh mladincev mesta Ilirska Bistrica) sestavljali predvsem mladinci iz osnovne šole, a uspeh je to vsekakor bil. Najprej je bivši predsednik MK Nade Žagar (klub je bil dosedaj edina organizacija mladine v mestu, a maloštevilna!) seznanil prisotne s položajem mladih, v grobem zarisal program za prihodnje delo, potem pa smo zbrali predloge za predsedstvo nove organizacije. Ker je bila množica za resno delo prevelika, smo prvi sestanek mladine končali, ostalo je le novo izvoljeno predsedstvo in nekaj starejših mladincev. Seveda se nam je takoj zastavilo vprašanje — kako in kaj delati, da ne izgubimo mladincev iz OS in kako pridobiti še več novih. Priznati moramo, da odgovora, ki bi zagotavljal uspeh, nismo našli. ft-ešli smo na oblikovanje predsedstva, ki je sestavljeno iz mladih — osnovnošolcev, srednješolcev, študentov in zaposlenih. Za predsednika smo izbrali Željka Babiča, za sekretarja Steva Grubiča, blagajničarko Vojko Kovačič, ostali člani pa so Bojan Babič, Jadran Vičič, Jadran Prime, L£on Rolih in Nadja Jojme. Z3tem smo si zastavili program za prvo tromesečje. Kot prve so na vrsti čistilne akcije — v mladinskem klubu ter v parku Nade Žagar. Čistilna akcija naj bi potekala 14. in 15. aprila. Zavedamo se, da veliko krivdo za „opustošenje", kakršno sedaj tam vlada, nosi prav mladina in ker je park pravzaprav namenjen zlasti mladim, je tudi sicer naša dolžnost, da skrbimo zanj. Sledijo športne igre 27.4., vključevanje v prireditve ob praznikih — 7.5., 25.5., sprejem štafete mladosti 10.5., snežniška štafeta ... V sodelovanju z OK ZSMS bomo pripravili veliko praznovanje mladosti 26.5., predvidevamo pa tudi sodelovanje pri čiščenju Sušca, da ga končno uredimo in tako dobimo še eno prijetno sprehajališče. Pogovor je stekel tudi okrog problema novih prostorov za mladino ter okrog nekaterih tekočih problemov, ki so neizogibni pri delovanju 00 ZSMS, predvsem pa pri tako „mladih", kot je naša. Torej — končno se je začelo premikati. Seveda si ne delamo utvar. Prav gotovo se bomo otepali z mnogimi problemi, a dobro je, da se je vsaj formalno začelo aktivnejše obdobje v delu bistriške mladine. Kajti to, da je 00 ZSMS ustanovljena, še ne zagotavlja, da bo tudi uspešno delovala. Organiziranost mladine bo svojo potrditev dobila le v rezultatih dela. Mojca če|jgoj Spomin na čebelama Antona Žnidaršiča Letos je minilo 110 let, odkar se je rodil v Ilirski Bistrici Anton Žnidaršič, daleč po svetu znan slovenski čebelar. Odličen praktik in teoretik je bil. Napisal je vrsto strokovnih člankov, najbolj znana pa je njegova knjiga NAS PANJ, ki je postala pravi učbenih čebelarjev. Prevedena je v hrvatski, italijanski in nemški jezik. Ob 100-letnici rojstva so mu domači čebelarji postavili v Ilirski Bistrici spomenik. Žnidaršič je bil vsestransko razgledan človek, zanimal se je za preteklost domačega kraja in napisal krajše delo o zgodovini kraja, zemljepisnih in narodopisnih posebnostih naše doline. Iz rokopisa smo izbrali nekaj odlomkov, ki utegnejo zanimati tudi naše bralce. O MLINIH IN ŽAGAH Pri izviru potoka Bistrica je stal prvi mlin z žago. Za njim se je zvrstilo še 13 jezov z'mlini in žagami. Posamezni jezi so bili last enega, dveh ali celo treh gospodarjev. En gospodar je imel dve žagi in mlin s tremi ali celo štirimi kamni, če pa sta bila na enem jezu dva gospodarja, sta imela vsak po eno žago in mlin z dvema kamnoma. Za prvega so rekli, da ima celo ZGLAVNICO, drugi pa jo je imel pol. Zglavnica pomeni vrhnjo JEZILNO gredo, ki je bila lahko tudi kamnita. Kadar je bilo malo vode, so začeli gospodarji „črediti", to se pravi, da je vsak mlel po 1 teden. Besedo črediti so povzeli najbrž pri čreciniku, vaškem pastirju, ki je dobival hrano v vsaki hiši po 1 teden. Tedanjih gospodarjev (sredi 19. stol.) je bilo dvajset: Conda (Čekada), Žvanek (Vičič), Levičar (Baša), Čot (Renko), Šmit (Tomšič), Skobar (Ambrožič), Vencina (Domladiš), Semac gornji (Tomšič), Šemac spodnji (Tomšič), Šare (Žnidaršič), Neščič (Valenčič), Hlist (Tomšič), Mehlin (Hodnik), Leksander (Ličan), Sonsek (Samsa), Kašemat (Žnideršič), Štefane (Samsa), Hodnik, Ive (Tomšič) in Kotež (Jelovšek). Vsak mlinar je skrbno pazil, da ni njegov gornji sosed zvišal svojo glavnico. V bližini vsakega jeza je bil za kontrolo zakopan globoko v zemljo debel hrastov čok. To napravo je dala postaviti oblast in višina je bila zabeležena v uradnih knjigah. ŽIVAHNO JE BILO NEKDAJ NA NAŠIH GORAH Na ravnicah in višje gori do gozdov so se pasle velike črede ovac. Ovčarji so morali dobro znati svoj posel. Znati so morali ne le pasti ovce, jih čuvati pred volkovi, temveč tudi molzti, izdelovati sir in striči volno. Ovce, ki so se pasle blizu Bistrice, so prignali vsak večer domov ter jih spustili v vodo, da so se napojile in osvežile. Lepo je bilo tedaj na naših gorah. Tu so se pasle ovce, tam so mukale krave in lajali psi. Kosci so kosili sočno travo po senožetih, med njimi pa so prepevale mlade grabljice. Dekleta, ki so služila v Trstu ali na Reki, so, če je bilo le mogoče vzele ob košnji dopust, tako priljubljeno je bilo to delo. In kaj naj rečemo današnji Bistričani? Senožeti zarašča trnje in robidovje, meso ja vsak dan dražje, pijemo posneto mleko, oblačimo pa se v sintetilra .. . F.M. PRVOMAJSKE IGRE v športnem parku „Nada Žagar" v času od 27. aprila do 2. maja 1984. Mladina za Prvi maj Nagrade: mortadela, salama, klobase . . . Ekipe tekmujejo-v naslednjih disciplinah: MALI NOGOM-ET; 'ikipa tehko šteje največ 11 članov, rok prijave do 20.4. do 20.00 ure, ko bo v hotelu Lovec žrebanje parov. Kvalifikacijske tekme bodo 27., 28., 29. in 30. aprila, 1. maja — polfinale, 2. maja — finale KOŠARKA: Soudeležba ekip: 1.000,00 din Poleg standardnih nagrad še: mortadela, salama . .. pršut. ekipa lahko šteje največ 10 članov, rok prijave do 20. aprila do 19.00 ure, ko bo v hotelu Lovec žrebanje nasprotnikov. Podrobnejše informacije dobite pri žrebanju. Poleg tega zbiramo prijave še za stare športne igre: METANJE KAMNA Z RAME: prijave in 50 din soudeležbe. Potek: 3 meti, upošteva se najboljšega Nagrada: zaboj piva VLEČENJE VRVI: ekipa naj šteje 7 korenjakov, štartnina za ekipo 100,00 din, vleče se na izpadanje Nagrada: zaboj vina Tekmovanja v starih športnih igrah bodo 1. maja ob 16.00 uri, prijave pa zbiramo do 15.00 ure istega dne. Prijave sprejema STIPE osebno ali pa jih pošljite na naslov: GRUBIČ STEVO Vojkov drevored 8 66250 ILIRSKA BISTRICA Aktivnosti po gasilskih društvih V mesecu februarju in marcu so potekali volilni občni zbori gasilskih društev. Obravnavano in ocenjeno je bilo delo preteklega leta ter tudi delo preteklega mandatnega obdobja. Sprejeti so bili programi del v tem letu ter izvoljena nova vodstva društev. Članstvo je v lanskem letu posvetilo največ pozornosti pripravi gasilskih ekip na razna tekmovanja, občinska, regijska in republiško. Pri gradnji gasilskih domov so bili prizadevni v Podgradu in na Javor — Baču, kjer je bila otvoritev gasilskih domov in kjer je bilo poleg dodeljenih sredstev opravljenega veliko prostovoljnega dela. V Jelšanah so pričeli z gradnjo gasilskega doma, v Vrbovem pa so si člani te gasilske enote uredili gasilsko orodjarno v prostorih stare osnovne šole. Ilirskobistriški gasilci so svojo tehnično opremo dopolnili še z novim tehničnim gasilskim vozilom. Veliko storjenega je bilo na preventivnem področju, saj so prostovoljni gasilci formirani v preventivne komisije, pregledali preko 600 stanovanjskih in drugih zgradb v občini. Z občnega zbora bistriških gasilcev Okrog 50 članov je obiskovalo 80-urni tečaj za pridobitev naziva gasilec, katerega je organizirala Občinska gasilska zveza v Knežaku, Ilirski Bistrici in v Zabičah za novo ustanovljeno gasilsko enoto Podgora, ki se je formirala pri GD Ilirska Bistrica. Vse omenjene akcije, usposabljanje članstva za tekmovanja, tečaji in drugo, terjajo od prostovoljnega kadra skrajno velike napore in odrekanja, saj se vse akcije odvijajo v prostem času. Obremenitev prostovoljnega kadra je bila lani še večja, saj so divjali v lanskem letu večji gozdni požari (Ahec, Koritnice), ki so od gasilcev terjali velike napore, npr. gašenje pri temperaturi preko 30°C. Cb vsej tej aktivnosti gasilskega članstva in razširjenosti pa so sredstva, ki so odmerjena za požarno varnost, postala veliko premajhna; kljub prispevku prostovoljnega dela je potrebno te gasilske enote opremljati z najnujnejšo tehnično opremo za gašenje in reševanje, ki pa je postala zelo draga in zahteva velika finančna in materialna sredstva. Boža Rozman Koga še zanimajo osamljeni? Kdo si ne želi slišati prijaznih korakov, tople besede in veselega pozdrava zjutraj, ko s težavo vstaja v novi dan, ki ga gleda megleno, ki je prenaporen za noge in prezahteven za roke. Koliko pomeni od življenja utrujenemu in od družbe odmaknjenemu vsakodnevno veselo pričakovanje toplega, nevsiljivega obiska, ki mu nudi nekaj sebe, svojega časa. Nevsiljivo in neopazno žive med nami ljudje, ki imajo čas in srce za tiste, ki odidejo iz aktivnega življenja med štiri stene v ozek krog znancev in v še ožji krog dogajanj. Kaj te ljudi, ki so tudi naši znanci, tako kot mi, z veliko osebnimi skrbmi in nalogami, vzpodbuja k delu, ki ga je večina nas že zdavnaj odmislila zaradi pomanjkanja časa, potrpljenja, energije in obilice lastnih skrbi. Vprašali smo tovarišico Maro Cuber, ki je dejala, da z veseljem pomaga pomoči potrebnim ostarelim in onemoglim. To počne že od malega, komaj 10-letna je negovala težkega bolnika, ki je umiral. Starši so jo vzgajali v tej smeri, sama pa je čutila nagnjenje k medicinskemu poklicu, vendar je, ker ni bilo možnosti šolanja, to svojo ljubezen prelila v skrb za osamljene, ostarele, ki potrebujejo pozornosti, ljubezni in pomoči. Z leti si je tov. Mara pridobila izkušnje, kako ravnati s starejšimi in si hitro najde pot do njihovih src, ki imajo vedno manj prostora za druge. Starejši, ki jih prevzame v svojo oskrbo, jo hitro vzljubijo in si jo včasih celo preveč ljubosumno lastijo, vendar vse to sprejme njihova Mara z razumeva njem. Marsikdo ne more razumeti, kaj ti da delo, ki ti ne nosi materialnih ugodnosti. Desetletja se tov. Mara trudi s številnimi ostarelimi, ki jim je edina stalna svetla točka redna obiskovalka, pozorna oskrbovalka. Smilijo se ji, ko nihče zanje ne skrbi, ko so tako vsestransko ubogi, da niso sposobni pomagati si. Do njih čuti odgovornost. Skrbi zanje in veseli se, če se jim zdravstveno in socialno stanje kaj izboljša in žalosti se, če jim gre slabo. Veliko je med nami ljudi, ki ne potrebujejo našega denarja, veliko bolj si želijo naše družbe, tople prijazne besede, prijetnega obiska, drobnih uslug in nekaj tolerance do njihovih s staranjem vedno bolj izrazitih posebnosti v obnašanju. Starejši se s svojimi navadami težko vživijo v moderno družino. Radi jih izločimo, tudi sami so zadovoljni zavoljo miru in tudi razumevanja, da imajo mladi pač svoje velike neodložljive potrebe. Maro Cubrovo pozna veliko starih ljudi. Pomeni jim upanje in gotovost, da ne bodo zapuščeni, če bodo na starost obnemogli in pozabljeni. Kdo ve, če bo tudi, ko bomo mi stari, kje živela Mara in nas opogumljala? * ,JLep pozdrav s Snežnika" ,,Lep pozdrav s Snežnika!" je pisalo na razglednici. Samo to in nič drugega. Nič kdaj, kako, zakaj. Na sprednji strani je lep, gladek bel val, ki se boči proti nebu in morju in ne pove ničesar. A vendar, zdi se mi, da slišim tiho pripoved: „Korak za korakom se bližam vrhu. Stopam po sledi stotinje vojakov in teritorialcev, a stopinje, ki ostanejo za menoj, kmalu niso več moje — 4 tisoč ljudi si jih prisvaja. Oči me pečejo. Veter in mraz sta neusmiljena. Toda ne vdam se, še posebno sedaj ne, ko že vidim kočo. Megle jo ovijajo v divjem plesu, vetrovi tulijo in se podijo čez vrh. Tu sem. Betonskega stebra se le dotaknem, kar tako — en — dva — tri zame. Mami me topla koča in drogin čaj. Huuu. Toplota se prijetno širi okrog srca. Sestopam. Srečujem vse več obrazov. Vsi so upehani, a prepričani v uspeh. Zagrizeno se borijo z naravo, ki jim hoče preprečiti obisk prijatelja. Gozdovi me sprejmejo v zavetje. Tu je pot lažja. Zaslišim celo smeh. Kot sončni žarek razsvetli dan in olajša pot. V dolini množica ljudi. Vzpon je šele pred njimi. Jaz pa že držim v rokah znak, na katerem piše: „Desetič na Snežniku". Le kakšnih 25 takih znakov so podelili, le toliko ljudi je šlo na vse dosedanje vzpone v snegu na Snežnik. A zmagati v boju z naravo je postal cilj mnogim. Tudi Francu Suštaršiču in Luciji Sikirici z osmimi križi in čez. Kupila sem razglednico. Samo eno, saj več ni treba. Tudi datum 10.3.1984 ni potreben. Le: „Lep pozdrav s Snežnika!" . . . Metka Čeligoj Primorska poje 1984 in MPZ ,JDragotin Kette Tam okoli 20. marca so Ilirsko Bistrico preplavili tradicionalni plakati z značilnim dvojnim valom, ki ponazarja po eni strani razdvojenost Primorskih Slovencev ob istočasni simboliki enotnega kulturnega prostora. Plakati so bili naslovljeni „Primorska poje" 1984 in lahko napišemo, da je ravno ta prireditev najbolj množična in celo Primorsko obsegajoča kulturna prireditev. Revija Primorska poje je letos jubilejna, poje petnajsto pomlad. Na prvi reviji leta 1970 je pelo 49 zborov v štirih krajih, letos pa nad 120 zborov v 12 krajih Primorske, doma in zamejstvu. Tako je dne 23. marca v domu JLA pred razprodano dvorano koncentriralo 8 zborov. Nastopili so: oktet „France Bevk" iz Otaleža, moški zbor „Kogoj Justin" iz Dolenje Trebuše, moški zbor „Meblo" Nova Gorica, ženski zbor ,,Franc Zgonik" Branik, moški zbor iz Mirna, ženski zbor „Slovenijales" Idrija, Zgornjevipavski mešani zbor Podnanos in moški zbor „Srečko Kosovel" iz Ajdovščine. Žal sta manjkala mešani zbor „Pod skalo" Črni Kal in oddaljeni moški zbor „Triglav" iz Trente. Razumljivo, da so „Kettejevci" neposredno organizirali revijalni nastop zborov v Ilirski Bistrici, dobra organizacija je že kar tradicionalna in je pesem odmevala še po koncertu. Sicer se MPZ „Dragotin Kette" stalno udeležuje revije in je le med enajstimi zbori Primorske, od teh šest iz zamejstva, ki nepretrgoma sodelujejo na reviji vseh 15 let. Naš zbor je nastopil dne 6.4.1984 v Prosvetnem domu v Opčinah in za Predsednik ZKO Ilirska Bistrica tov. Ivko Spetič pozdravlja udeležence in poslušalce revije Primorska poje 1984 v Ilirski Bistrici. V ozadju je oktet „France Bevk" iz Otaleža nepretrgano sodelovanje prejel posebno listino. Posebno priznanje je za trinajstletno sodelovanje na tej reviji prejel tudi zborovodja Dimitrij Grlj (Leta 1970 in 1971 je zboru dirigiral Nikolaj Žličar). Seveda se bomo vsi pevci potrudili in poskrbeli, kakor piše v jubilejnem katalogu, da bomo še vnaprej družno prepevali od Istre do Benečije in Kanalske doline, skratka povsod tam, kjer so Primorci doma. ^ T Priložnostni poštni žig za 10. zimski vzpon na Snežnik na S ne^ št. 21 r*> 66250 Organizatorji letošnjega zimskega vzpona na zasneženi Snežnik se tudi tokrat, za 10 jubilejni vzpon, niso odrekli slovesu najvišje zimske pošte v Jugoslaviji in pripravili poštni žig, s katerim je bila opremljena vsa pošta, oddana ob vzponu na 1796 m visokem Snežniku. Opis: Datum: 10.3.1984 Tekst: 10. zimski vzpon na Snežnik Planinsko društvo 66250 Ilirska Bistrica Risba: Stilizirani trije vrhovi Snežnika Oblikovalec: Edo Seles Sprehod po starih gostilnah Ena izmed znanih gostiln je bila Hlistova v „Guranjem kraju", danes Levstikova št. 28. Hlistovi so imeli že od nekdaj mlin in žage. Gostilno je odprla precej po 1. svetovni vojni stara mati sedanjega gospodarja, ki se je poročila z mlinarjem in Žagarjem Tomšičem. Doma je bila iz Vrbice, kjer je njena družina imela gostilno. Hlistova hiša je brez dvoma ena starejših imovitejših bistriških domačij, kar potrjuje v kamen vklesan napis nad portalom: BLASH TOMSHIZH, 1823, napisan še v stari bohoričici. Hlistovi so imeli svoje ovce in domači ovčji sir in domač kruh, onstran vode je bilo balinišče z vrtno uto. Gostje so bili domačini, dosti pa je bilo voznikov, ki so pripeljali les za žaganje ali žito za mletje. Poleg pijače je gostilna seveda ponudila gostu tudi jedačo. Kadar ni bilo v bližini italijanskih karabinerjev so fantje radi zapeli kako slovensko pesem. Če pa je bilo nevarno, so se hitro porazgubili v temnem bregu, kamor pa Italijani niso hodili za njimi. V „Guranjem kraju" je bilo še nekaj gostiln. Še pod Avstrijo je bila v sedanji Bilčevi poti št. 1 Guzjeva gostilna, katere lastnik je bil Žnidaršič, od leta 1938-1947 pa v hiši št. 4 Bilčeva gostilna. Bila je to kar prostorna gostilna s kuhinjo in baliniščem na vrtu. Sem so radi prihajali tudi bolj imenitni gostje, zdravniki, trgovci in uživali v idilični okolici. Tudi sobe za prenočevanje so imeli. Nasproti nekdanje Ličanove trgovine so imeli pod Italijo kavarno in bife Rasporjevi. Prodajali so slaščice, poleti sladoled, največ pa mleko. Kavarna je delovala do leta 1944, tedaj pa so jo zaprli, ker ni bilo več surovin za izdelke. V sedanji Trubarjevi ulici št. 7 je bila še v času Avstrije Urščeva gostilna, kjer je bila gospodinja sestra znanega čebelarja in industrijca Antona Žnidaršiča. Stari Bistričani še dobro pomnijo to gostilno. Sredi večjega gostilniškega prostora je bil lesen steber in ker je bil tam večkrat ples, so dejali mladi, da gredo plesat okoli stebra. Domača hčerka Ema Uršičeva je imela posebno nagnjene do igranja. Kar na svojo pest je zbrala okrog sebe mladino in jih učila igric. Spominjajo se igrice Lažnjiva Danica; predstavo so obiskovali le bližnji in daljnji sosedje. Oder je bil res pravi oder s kulisami in z zavesto. Uršičevi so se pozneje, pod Italijo, preselili v Maribor. Za njimi je imel to gostilno nekaj časa Žele, ki je pozneje odprl gostilno v danes že porušeni hiši pri stari sodniji. Staro gostišče pod Avstrijo je bila Domladiševa kavarna, sedaj Levstikova 10. Domladiš je imel tudi skladišče piva. V zvezi s pivom naj omenimo, da nekdaj niso imeli hladilnikov. Toda mlačno pivo res ni bilo pitno. Zato so imele gostilne posebne hladilne omare iz masivnega lesa vanjo so postavili sodčke piva (tedaj so bili samo leseni) ter ga obložili z ledom. Led pa so dobivali iz ledenic, ki so jih napravljali okološki kmetje. Skopali so globoke jame in pozimi, kaiiar so mlake zamrznile, so led razbijali, ga metali v jame in pokrivali z vejami, nazadnje z zemljo. V takih jamah se je led ohranil vse poletje, vozili pa so ga celo v Reko in Trst. Znane ledenice so imeli na Zareških mlakah. No, iz soda je bila speljana kovinska cev. Obložili so jo z ledom in pivo se je kar precej shladilo. Domladiševa gostilna je bila nekako rezervirana za zabave bolj imenitnih gospodov. Če že govorimo o zabavah, potem povejmo, da pred 60, 70, 80 leti ni imela mladina tega, kar ima današnja mladež. Obisk gostiln jim je bil prepovedan, ni bilo disko klubov. V časih, ki jih opisujemo, je imel sedanji Trg maršala Tita drugačno podobo. Bistrica je tekla pod Hodnikovim mlinom preko trga do Ivetovega mlina. Preko potoka je vodil most, katerega zidana ograja je vidna na sliki. V desnem delu stavbe je sedaj pizzeria. Sredi trga je rasel ogromen kostanj, katerega krošnja je segala od Hodnikove do Ške-tove hiše. ne kina . . . Prosti čas so prebijali mladi fantje na Ravnicah, kjer so zbijali kozo. Tudi planinstvo jim ni bilo tuje. Priljubljena je bila tura na Snežnik. Z nahrbtnikom na rami, so se odpravili zvečer proti svojemu cilju, hodili vso noč in ob zori jih je pozdravil vrh Snežnika sončni vzhod. Danes ni dopusta brez morja. Takratna mladina si tega ni mogla privoščiti. Hodili so se kopat v Veliko vodo, fantje in dekleta. Toda niso se kopali skupaj. Fantje so imeli kopališče pri Kosezah, dekleta pa višje proti Doljnem Zemunu, pri jezu, ki so ga krstili za Babji jez. Po zdravimariji, je pripovedoval star Bistričan, fantje do polnoletnosti niso imeli kaj iskati po mestu. Ko ga je nekoč šestnajstletnika poslala proti večeru mati v drogerijo po lizol (mati je bila babica) so ga na trgu zaustavili starejši fantje in moral se je zagovarjati pred njimi. Od leta 1906 je delovala v Bistrici Muhova gostilna (Levstikova št. 1), po domače Pekova. Pekovi so prišli iz Divače, odprli tu najprej pekarijo, potem pa še gostilno. Peč je zmogla hkrati speči 150 kg kruha, pšeničnega, rženega, koruznega, pa žemlje, kajzerice, rezine . . . Kruh so razvažali po bližnjih vaseh. Gostilna je imela seveda kuhinjo, saj je bilo gostov dovolj: delavci, pilarji, vozniki pa tudi stalili abonenti. Tudi sobe za tujce so imeli. Tudi za zabavo je bilo poskrbljeno. V gostilniški sobi je bila velika marjanca (danes jih ni več, nadomestili so jih fliperji), za hišo pa je bilo na voljo balinišče. Gostilna je delovala do leta 1957. Staro gostilno so imeli tudi Marinkotovi, danes Trg Maršala Tita 10. Z gostilno je pričel Jakob Gržina, ki je prišel leta 1903 iz Vrbice. Imeli so dve gostilniški sobi in kuhinjo. V eni izmed sob so posedali gostje, ki so radi vrgli karte. V gostilni so se radi ustavljali uradniki in gozdarji graščinskega gozdnega posestva. Marinkotovi so imeli tudi večje gospodarstvo: polja, travnike, goveda, konje, prašiče, kar so vse oskrbovali štirje hlapci in dekle, stregle pa so domača dekleta, saj je bilo v družini enajst otrok. F.M. (nadaljevanje prihodnjič) Bistriške plakete II PLAKETA ZA SPOMINSKI POLET V ALŽIRIJO Osemnajstega avgusta 1944 so partizanska letala prvič poletela v strnjeni formaciji nad sovražnika in doživela svoj ognjeni krst nad otokom Korčulo. Od tedaj dalje so se pojavljala vsak dan na nebu Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Istre in Slovenskega Primorja in drugih krajev domovine, napadala sovražnika skupaj s pomorskimi in kopenskimi partizanskimi enotami vse dotlej, dokler okupator ni bil strt in pregnan preko meje domovine. Moštva prvega poleta in vseh kasnejših, ki so sestavljala prekomorske letalske enote NOVJ — posebno moštva 1. in 2. lovske eskadrilje in tehnično osebje — so dolgo pred tem morali izbojevati mnoge drugačne boje proti številnim sovražnim silam našemu narodnoosvobodilnemu gibanju. V obsežni knjgi „PREKOMORCI" (Založil in izdal odbor za proslavo prekomorskih brigad, 1965) lahko zvemo za pretresljive dogodke o krčevitih poskusih naših ljudi, ki so jih vojne razmere zatekle v raznih krajih in taboriščih severne Afrike, da bi zvedeli za resnico o dogajanju v krvaveči domovini. Zvemo o plamteči želji pridružiti se z orožjem v roki Titovim partizanom in po svojih najboljših močeh pomagati izboriti osvoboditev domovine. Zvemo za ovire, ki so jih tej želji zoperstavljali zavezniki, pa oficirji kraljeve begunske vlade z rekrutiranjem v kraljevo vojsko, za skrivanje resnice o dogodkih v domovini in nagovarjanje v kdo ve čigavem interesu: „Počakajmo na konec vojne, kasneje pa v domovini zaščitimo red in zakonitost pred komunisti!" Gotovo je posebno značilna in odločujoča za razvoj kasnejšega partizanskega letalstva bojna pot okrog 4000 fantov iz Slovenskega Primorja in Istre, ki jih je „zajela" zavezniška vojska kot pripadnike italijanske vojske v zloveščih „kazenskih bataljonih" v Tripolitaniji, v Tunisu in Siciliji in jih zbrali v Constantini v Alžiriji avgusta meseca 1943. Tudi med njimi so oficirji kraljeve begunske vlade poskušali novačiti za „bataljone kraljeve vojske". Resnica o dogodkih v domovini pa je tudi že dosegla naše fante. Sledil je upor z upravičenimi zahtevami za odhod domov v vrste borcev narodnoosvobodilnega boja. Upor je zaveznikom uspelo zatreti šele z premestitvijo ujetnikov v številna taborišča po Alžiriji. Srečna okoliščina je hotela, da se je v taboriščih Alma in Maison Blanche, kjer so bile velike delavnice za sestavljanje vojaških letal, znašlo vsaj 1500 slovenskih in hrvatskih fantov, ki jim je delo z letali pomenilo izjemno dobro priliko postati pravi strokovnjaki v letalski tehniki. Prav iz njih se je oblikovala prva več|d skupina letalcev prekomorcev, ki so kljub nenaklonjenosti zaveznikov 10. maja 1944 slovesno zaprisegli NOV in POJ ter odpotovali k 1. letalski eskadrilji, ki je bila dobrih štirinajst dni pred tem ustanovljena v Beniniju. V novembru 1944 je na pot v domovino krenilo iz Alžirije še 1400 mož. V Gravini v Italiji — zbirališču enot prekomorskih brigad — se jim je pridružilo še okrog 1000 tovarišev 1. in 2. letalske eskadrilje, ki so tudi že operirali z letališč Canne pri Termoliju in z letališča na Visu, se prepeljali v osvobojen Dubrovnik in v velikem bojnem maršu prek zasneženih Prokletij in velikega dela Srbije prišli do Niša. Od tu so jih z vlakom prepeljali konec decembra 1944 v osvobojeni Beograd in jih razporedili na bojne naloge na letališča v Zemunu, Rumi, Vršcu, Skopju in drugod, kjer so prevzeli skrb za letala naših in svojetskih letalcev, ki so sodelovali pri vseh zaključnih bojih za dokončno osvoboditev dežele. Mnogi letalci prekomorci se niso vrnili iz svojih bojnih poletov. Ni čudno, da je v letalcih prekomorcih leta in leta po osvoboditvi tlela želja, obiskati kraje v Alžiriji, kjer so se z mladostnim navdušenjem opredelili za pravičen boj v krvaveči domovini in ta boj tudi pomagali uspešno izbojevati. Odzvali so se pobudi skupine letalcev prekomorcev iz Ilirske Bistrice in to željo uresničili februarja 1976. Zbrala se je skupina 96 udeležencev opisanih dogodkov z družinskimi člani in prijatelji in poletela na tridnevno potovanje v Alžirijo z lnexovim letalom DC-9, ki ga je upravljal kapitan letala Branimir Majcen, tudi sam nekdanji letalec — prekomorec. Sam spominski polet in obisk znanih krajev v Alžiriji je imel velik odmev v slovenski javnosti, zato ni čudno, da se ga je udeležila tudi snemalna ekipa RTV Ljubljana z novinarjem Tomažem Terčkom in snemalcem Jocom Žnidaršičem. Organizatorja poleta, domačina, letalca prekomorca Anton Zidar in Stanko Zidar in Jože Kevc sta bila tudi pobudnika kovanja spominske plakete poleta v Alžirijo, namenjene vsem letalcem prekomorcem, udeležencem poleta. Plaketo je izdelal graverski mojster Franci Seifer iz Ljubljane iz 4 m debele okrogle kovinske plošče s premerom 49 mm v globokem finem reliefu. Kovanje je enostransko, plaketa pa zlato eloksirana z brušenim krožnim robom in napisom: SPOMINSKI POLET 1943-1976 CONSTANTINE - ALŽIR V notranjem srednjem delu plakete je predstavljeno mesto Constantine z visečim mostom in njenim nosilnim stolpom v prvem planu. Nad mostom letalo v letu. Izdelanih in razdeljenih je bilo 65 plaket, nekatere tudi posameznikom, ki se poleta niso udeležili. Skupaj s plaketami je graver izdelal tudi 3000 značk s premerom 20 mm in istim motivom, ki so kmalu pošle. Vojko Čeligoj Viri: - PREKOMORCI, Založil in izdal Odbor za proslavo, 1965 — Izjave Antona Zidarja in Jožeta Kevca — Plaketa iz zbirke avtorja zapisa Širite in čuvajte zelenje! Zelenje je življenje Klub študentov Ilirska Bistrica I. 1975 pri prostovoljnem delu — čiščenje rečice Bistrice. Današnja mladina bi jih morala posnemati. Besede „PRIRODA - ZDRAVJE - LEPOTA" so geslo hortikulturnega gibanja. Vedno in vedno ugotavljamo, da je treba mladino usmerjati, da skrbi za lepoto krajine, estetsko podobo mesta in da ohranja čisto in zdravo okolje. Ko bomo dosegli to, ne bo več bojazni, da zardevamo ob člankih, kakršen je izšel 3. aprila 1984 v Primorskih novicah izpod peresa Zdravka Primožiča. Omenjeni članek je povod resnega razmišljanja. Sam naslov članka res ni preveč posrečen; na prvi pogled ima bralec vtis, da je naše mesto najbolj zanikrn kraj naše ožje domovine. Glede tega pa bi se dalo razpravljati. Ko pa natančneje preberemo članek Zdravka Primožiča, mu roramo dati prav. Mesto Ilirska Bistrica ima vse pogoje, da lahko postane eno najprivlačnejših mest na Slovenskem. To Ilirski Bistrici omogča izredno ugodna zemljepisna lega; ilirskobistriška dolina predstavlja vrata, preko katerih se poleti zgrinjajo množice turistov, ki hite iz zameglene in preindustrijalizi-rane srednje in severne Evrope na sinji Jadran. Zaledje Ilirske Bistrice je snežniški masiv, ki se bohoti s prostranimi gozdovi jelke, smreke in bukve ter se ponaša s čudovito floro; planiko, slečem, gorskim brinom in drugim Sam očak Snežnik pa je odet v temnozelen plašč rušja. Žal Vodstvo Tovarne organskih kislin je dojelo pomembnost hortikulturne ureditve okoli tovarniških objektov; urejene zelenice vplivajo na razpoloženje in zdravje delovnega človeka. Lansko leto je TOK za ozelenitev in hortikulturno ureditev porabil 370.700,00 din. je zadnja leta snežniški masiv osiromašel na fauni: jelenu, srnjaku, medvedu in posebno še na divjem petelinu, ki je skoraj izumrl. Škoda za to nekdaj tako bogato lovišče, znano tudi izven meja domovine. Z vrha Snežnika se odpira čudovit pogled na Alpe, Dinarski masiv ter sinje Jadransko morje vse tja do Benetk, Pule in Kvarnerskega zaliva s posejanimi otoki, ki izstopajo kot biseri iz morske modrine. Zdravku Primožiču, avtorju članka, ki v Primorskih novicah opisuje stanje parka „Nade Žagar", ni mogoče oporekati, ko trdi, da je bil predlansko poletje in lansko sprehod po mestnem parku prijetno doživetje: jezerce z lokvanji, mostički čez jezerce, sprehajalne poti in steze, parkovne drevnine in grmovnice. Ob letošnjem sprehodu po parku pa groza! In vprašamo se, kdo je kriv, da je terou tako? VSEGA PUSTOŠENJA V PARKU NADE ŽAGAR IN NA HRIBU SVOBODE JE KRIVA SKUPINA HULIGANOV, PROTI KATERIM SE NE UKREPA! Od lanske jeseni pa do letošnje pomladi je navedena skupina v parku Nade Žagar opravila sledeče junaške podvige": popolnoma je uničila 8 parkovnih klopi, 6 klopi poškodovala, v parku kurila celo zimo ognje in ob njih planirala uničevalne akcije, uničila lesene ograje 6 mostič-kov, zaščitne lesene ograje okoli jezera, poškodovala skalnjake, poškodovala 1000 m sprehajalnih poti in stez, onesnažila jezerce in ribnik (točno navedeno v članku Zdravka Primožiča), zamašila in poškodovala odtočne kanale iz jezerca in ribnika, poškodovala parkovne drevnine in grmovnice. Hortikulturno društvo je ocenilo škodo na 182.900,00 din. Tudi spominsko obeležje Hrib svobode je utrpel škodo po teh vandalih. Ta objekt, posvečen spominu na maršala Tita, kjer je bilo zasajenih 88 dreves jerebike — „Titova aleja", 88 dreves breze - „Titov gaj" in trikrat po 88 smrek, enkrat pa 88 zlatega bora, enkrat 88 macesna, enkrat 88 rdečega bora - zaščitni pasovi za ublažitev negativnih vplivov Tovarne organskih kislin, je utrpel veliko škodo. Podleži so uničili ali poškodovali 8 parkovnih klopi, uničili 30 dreves ter odnesli 250 opornih kolov drevja. Ocenjepa škoda znaša 46.020,00 din. Skupna škoda znaša 228.920,00 din. S tem denarjem bi se dalo marsikaj napraviti v parku Nade Žagar in na Hribu svobode. Mislimo, da k temu ni treba posebnega komentarja. Poudariti je treba, da za Hrib svobode, ki je posvečen padlim borcem III. PUB in spominu na maršala Tita, ni računati samo materialne škode. Gre predvsem za mnogo več: skru-njenje spominskega obeležja. Nehote se vsiljuje vprašanje: kako je mogoče kaj takega dopustiti v naši domovini? Zakaj se ne izsledi krivec in ustrezno kaznuje? Brezbrižnost daje potuho vandalizmu! V praksi ugotavljamo, da smo vsi za ohranitev lepe krajinske podobe in varstvo okolja, v resnici se pa spogledujemo, kdo bo kaj storil, na koga bi preložili svoje naloge in često botruje opreznost, da se ne bi nekomu zamerili. Tako je še vedno videti, da je varstvo okolja bolj deklaracija kot pa stalna akcija. Naša politična in kulturna naloga je in ostane, da ohranimo lepoto krajine, čuvamo zelene površine in se borimo za čisto, zdravo okolje. Hrib svobode spomladi leta 1980. Obrazi pionirjev žare od radosti in ponosa. Zasajena lipa je dokaz njihove ljubezni do maršala Tita. Ko so lipo zasadili, so postavili tudi tablice „Titova lipa". Kako je mogoče, da smo dopustili zlobni roki uničiti lipo in tablice? Zakaj nismo našli krivca? Mar smo postali brezbrižni do skrunje-nja spominskih obeležij? POTREBNO JE NAPRAVITI PRELOMNICO IN PREITI OD AKADEMSKIH RAZPRAV IN ŽELJA K DEJANJU! Za ohranitev parkov Nade Žagar, Hriba svobode in III. PUB Videm nas opozarjajo verzi našega pesnika Simona Gregorčiča: ,,Ta vrt nadvse nam je dragocen in ljubi iskreno ga slednji Sloven, vsak pravi Slovenec v srcu ga nosi, zanj zbira in prosi, žrtvuje in trosi; to skupni slovenski je vrt." ,,.,. , Viljem Kindler Delo nogometnega kluba „Transportu Nogometni klub ..Transport" se je zaradi organizirane športne aktivnosti in vidnih uspehov na tekmovanjih v zadnjih letih uvrstit med najbolj cenjene športne klube v Bistrici. Če se ozremo nekaj let nazaj, vidimo, da je bila v takratnem času zelo slabo organizirana nogometna dejavnost. V prvi ekipi so v glavnem nastopali ..tujci" in za domačine je bilo le malo mesta. Možnosti za nogometno rekreiranje so bile minimalne. Organizirani so bili le občasni nogometni turnirji v Kosezah oziroma v Zabičah, tako da je marsikateri ..nogometni talent" opustil ta šport. Stvari so se začele sukati na boljše, ko so prevzeli vodenje in organizacijo v klubu domači zanesenjaki. Delo je bilo v začetku zelo težavno, saj je vse breme slonelo le na dveh osebah. Postopoma so se jima priključili še nekateri ljubitelji tega športa, tako da se je precej dela porazdelilo. Prvi korak se je napravil z ureditvijo takratnega neprimernega igrišča. Sledilo je formiranje občinske nogometne lige, za katero je bilo že v začetku veliko zanimanje. V osnovni šoli je pričelo delo z najmlajšimi Mladinci so dobili stalnega trenerja in uredilo se je vse potrebno za nemoteno tekmovanje. V prvi ekipi so se začeli uveljavljati domačini. Po začetni preobrazbi se je pojavila potreba po zgraditvi slačilnice. Denarja za ta namen ni bilo. Toda v klubu je padla trdna odločitev, da se slačilnica zgradi. S prostovlj-nim delom in s skromnimi sredstvi se je v nekaj letih objekt zgradil. V letošnjem letu so bila izvršena še nekatera zaključna dela, na primer postavitev tuša s toplo vodo. Do sedaj je bilo vloženih v izgraditev slačilnice 250.000,00 din. Sredstva so se zbrala na različne načine: z organizacijo javnega plesa, s pomočjo delovne organizacije Transport, z dotacijo TKS za investicijsko vzdrževanje. Del sredstev pa se je porabilo tudi od redne dotacije TKS, čeprav so bile zaradi tega prikrajšane nekatere druge dejavnosti. Vrednost slačilnice se ceni okrog 1,500.000,00 din. V kolikor se ozremo na trenutno stanje v klubu, lahko ugotovimo, da je dosežen viden napredek. Pionirska nogometna ekipa redno tekmuje na šolskih tekmovanjih, kadetska in mladinska ekipa sta po uspehih med najbolj- y Šport od tu in tam Na 7. občinskem šahovskem prvenstvu, ki se je odvijalo od januarja do marca 1984 v Domu JLA, je sodelovalo 12 šahistov, od tega kar štirje prvokategorniki. Prepričljivo je zmagal Maljevac Branko, ki je osvojih vseh 11 možnih točk. Sledijo Rolih Miran z 9 točkami ter Valenčič Vojko in Raspor Gregor z 8,5 točke. Delavske športne igre v kegljanju Tudi letos je tukanjšnji kegljaški klub organiziral delavske športne igre v kegljanju. Prijavilo se je 17 moških in 7 ženskih ekip. Posebno razveseljiva je letošnja prva udeležba ženskih ekip Vzgojno varstvene organizacije „Jožefa Maslo" ter Splošne banke iz Ilirske Bistrice, medtem ko pogrešamo prisotnost pretežno ženskih kolektivov kot so Plutal, Ciciban, Vezenine. Igralo se je 2. kolo. Moški so tekmovali ob ponedeljkih, ,sredah in petkih po 100 metrov, ženske pa ob četrtkih po 50 metrov. Celotno tekmovanje je trajalo od 20.2. do 2.3.1983. Končni vrstni red je takle: MOŠKI - EKIPNO 1. Transport 3136 kegljev 2. Lesonit II. 3113 3. Surovina PTT 3092 4. Ilirija 2923 5. Skupščine občine 2792 6. V.P.II. 2792 7. GG Knežak 2749 8. V.P.I. 2728 9. Društvo upokojencev 2670 10. Prosveta 2655 itd. itd. ŽENSKE - EKIPNO 1. Lesonit 1291 kegljev 2. Plama 1222 3. Transport 1200 4. Ilirija 1142 5. Banka 1041 6. Vrtec 900 šimi v Medobčinski nogometni zvezi Koper, Članska ekipa je večkraten zmagovalec v ligaškem tekmovanju. Doseženi so tudi izjemni uspehi v pokalnem tekmovanju. Ffedno poteka občinska nogometna liga, v kateri sodeluje 8-10 ekip. Zaradi doseženih uspehov se je pojavila želja po napredovanju v višjo ligo. Žal pa napredovanje zavirajo neustrezno igrišče in preskromna denarna sredstva. Griče Ob otvoritvi novozgrajenih balinišč na Topolcu bo Balinarski klub Topole organiziral dne 27.5.1984 tekmovanje v balinanju. Sodelovalo bo več ekip — četvork, od tega dve ekipi iz pobratene občine Nabrežina. Balincarje iz Topolca gre pohvaliti za aktivno delo tako pri izgradnji balinišč kot tudi pri organiziranju in razvijanju balincarskega športa v njihovi krajevni skupnosti. MOŠKI POSAMEZNO 1. Rolih Miro, PTT 833 kegljev 2. Srebot Srečko, Lesonit II. 828 3. Urbančič Anton, Transport 819 4. Kranjc Drago, Skup. občine 811 5. Kreševič Miro, Surovina 804 6. Kopriva Vojka, Skup. občine 801 7. Konestabo Jože, Transport 795 8. Kale Vojko,.Surovina 793 9. Novak Dušan, Lesonit H. 790 10. Kakež Tomo, Transport 783 itd. ŽENSKE POSAMEZNO 1. Kopriva Vojka, Posam 399 kegljev 2. Cerjak Duša, Lesonit 370 3. Frank Jožica, Ilirija 365 4. Poljšak Breda, Lesonit 353 5. Šepec Astrid, Transport 330 6. Tomažič Jasna, Transport 325 7. Grlj Jožica, Plama 317 8. Čotar Silva, Ilirija 316 9. Pirih Elza, Plama 315 10. Lavrenčič Majda, Lesonit 301 Pokali in medalje bodo podeljeni na skupnem snidenju meseca oktobra, ko bo zaključek DŠI za leto 1984 in podelitev priznanj v vseh panogah. Skupaj je torej igralo 64 moških, ki so v 6 dneh vrgli 12800 lučajev v 85 urah in 20 minutah ter 26 žensk, ki so v dveh dneh metale 2600 lučajev v 17 urah in 20 minutah. Najbolj razveseljivo pa je, da je na tem tekmovanju K>priva Vojka z rezultatom 435 podrtih kegljev zrušila 5 let star rekord kegljišča, za kar ji iz srca čestitamo. S.Č. Letošnje smučarske aktivnosti Smučarski klub Snežnik je bil 3. marca organizator dveh zaključnih tekem, in sicer v veleslalomu za mlajše kategorije, ter v slalomu za starejše kategorije. Tekmovanji sta se odvijali na Sviščakih v zelo težkih vremenskih pogojih. Zaključna podelitev priznanj in pokalov je bila po tekmovanju v Domu JLA v Ilirski Bistrici. V posameznih kategorijah so naši smučarji dosegli naslednje boljše končne uvrstitve: Cicibanke: Cicibani: Ml. pionirke: Ml. pionirji: Ml. mladinke: Ml. mladinci: 2. mesto Rozman Marjanca 1. mesto Mikuletič Peter 3. mesto Božič Martina 3. mesto Zadnik Marko 2. mesto Šajn Alenka 1. mesto Sedmak Igor Ekipno je SK Snežnik v tej sezoni dosegel velik uspeh, saj se je uvrstil takoj za prvouvrščeno SK Vrhniko. Drugo mesto ni naključna uvrstitev, temveč je rezultat večletne načrtne vzgoje mladih tekmovalcev, ki ji klub posveča veliko skrb. Raleg aktivnosti v NP pa je smučarski klub organiziral še vrsto drugih tekmovanj, in sicer skupno s Tovarno organskih kislin, tradicionalno smučarsko tekmovanje za prehodni pokal SOZD Astra na Mašunu, kjer je prehodni pokal osvojila TOK iz Ilirske Bistrice. 2. V soboro, 17. marca, je klub skupno z OOS organiziral občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Sviščakih, kjer se je zbralo preko 100 tekmovalcev iz 12 delovnih organizacij. Dosežena prva mesta v posameznih kategorijah: Starejše članice: Mlajše članice: Veterani: Starejši člani: Mlajši člani: 1. Poročnik Danica, Transport 1. Šepec Astrid, Transport 1. Prosen Dušan, Transport 1. Frank Marjan, Transport 1. Kovačevič Zlatan, Postaja Milice Ekipno je zmagal Lesonit pred Transportom in TOK. 3. V nedeljo, 25. marca, pa je SK Snežnik organiziral na Sviščakih prijateljsko srečanje med SK Devinom in bistriškim klubom, kjer so se tekmovalci pomerili med seboj v veleslalomu. Bolj kot rezultati pa je pomembno prijateljsko srečanje z zamejskimi Slovenci, s čimer se prijateljstvo še bolj poglablja. Tega dne je klub priredil tudi klubsko tekmo v veleslalomu, kjer so bili doseženi naslednji rezultati: Cicibanke: 1. Rozman Marjanca Cicibani: 1. Zadnik Valerij Pionirke: 1. Božič Martina Pionirji: 1. Bevčič Alan Mladinke: 1. Šajn Alenka Mladinci: T. Sedmak Igor Ml. članice: 1. Muha Nataša Ml. člani: 1. Brezec Bojan St. članice: 1. Mikuletič Ivanka St. člani: 1. Vergan Fidel S klubskim tekmovanjem se je smučarska sezona skoraj zaključila. V kolikor bodo dovoljevali vremenski pogoji, bo v prvomajskih praznikih SK Snežnik organiziral še tekmovanje v veleslalomu za Pokal Snežnika. g0^a Rozman MAJ JUNIJ 1.5. MEDENI MESEC jugoslovanski 1.6. HALO TAKSI jugoslovanski 2.5. ČLOVEK PUMA ameriški 2.-3.6. SUROVI UDARCI ameriški 4.5. VRELI DUHOVI ameriški 6.6. JEKLENI ČLOVEK ameriški 5.5.-6.5. PODMORNICA zahodnonemški -ameriški 8.6. BREZ MILOSTI ameriški 9.5. STEVARDESA IN GANGSTERJI ameriški 9.-10.6. ŠEST ŠVETINJ V INTERNATU švedski 10.5. ZGODNJA ZRELOST ameriški 13.6. DVAKRATNI AZIL ameriški 12.-13.5. OFICIR IN GENTLEMAN ameriški 15.6. MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CLUSOA francoski- 16.5. VONJ IZ DONAVE jugoslovanski ČRNIPESEK komedija 17.-18.5. TRI ŠVEDINJE švedski 16.-17.6. ameriški 19.-20.5. POLICAJ IZ BRONXA ameriški 20.6. GVERILCI ameriški 23.5. VBOD Z NOŽEM ameriški 22.6. GOLJUFIVA IGRA francoski 24.5. PETELINJI UDAREC hongkonški 23.-24.6. LEPA BOLNIČARKA ameriški 25.5. VIKTOR VIKTORIJA ameriški 27.6. ŽIVI OGENJ italijanski 26.-27.5. GADJE NA POČITNICAH francoski—komedija 29.6. LETEČA GILJOTINA hongkonški 30.-31.5. BOLNICA BRITANIJA ameriški 30.6.-1.7. ZGODBA O JACOJELINE KENNEDV ameriški Vsem občanom in delovnim kolektivom čestitamo 27. april, dan OF 1. maj, praznik dela l mai, praznik KS Ilirska Bistrica ____ družbeno (mm) politične skupščina H °Tnizaciie ilirska in krajevne bistrica ^^ skupnosti TOK — tovarna organskih kislin ILIRSKA BISTRICA proizvodni program: — organske kisline — citronska kislina — vinska kislina — metavinska kislina V jg L |1| — mlečna kislina M '.Ur*i lil fiMtl Wr* 11 t m " fBRr r flrap Jp l :ffmX PROIZVODI — proizvodi za M^Š^KS^^^m usnjarsko industrijo ' m — eno loški prppa rat i Iff^MMlBa^BM^BI^M^ KOMUNALNO GRADBENO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA PIZZERIA Kettejev hram ZIDAR VELKO ILIRSKA BISTRICA SADJE-ZELENJAVA IN OKRASNE RASTLINE DOLGAN MARJO ILIRSKA BISTRICA SE PRIPOROČAMO SPLOSNO GRADBENO PODJETJE PRIMORJE Ajdovščina TOZD BISTRICA Obvestilo Zakon o pravni pomoči (Uradni list SRb, st. 23/79) opredeljuje pravno pomoč kot dejavnost posebnega družbenega pomena, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varstva ustavnosti in zakonitosti, predvsem varstva družbene lastnine in samoupravnih pravic delavcev in delovnih ljudi. Glede na pomen in vlogo pravne pomoči bo potrebno le-ti v bodočnosti posvetiti več pozornosti in jo vsestransko razvijati, zato je omenjeni zakon jasno opredelil vse družbene dejavnike, odgovorne za zagotavljanje pravne pomoči delavcem, delovnim ljudem in občanom. Pri organiziranju in razvijanju pravne pomoči ima posebno pomembno in odgovorno nalogo občina kot samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, v kateri občani in delovni ljudje neposredno uresničujejo svoje pravice, svoboščine in obveznosti. Glede na navedeno je Izvršni svet na svoji seji, dne 16.2.1984 obravnaval problematiko razvijanja pravne pomoči v naši občini in sprejel sklep, da se delovnim ljudem in občanom zagotovi pravna pomoč v okviru odvetniške službe, ki jo opravlja odvetnica Stampar Slava in ki jo bo nudila v prostorih krajevne skupnosti Ilirska Bistrica, Bazoviška 12, in sicer od 11.4.1984 dalje vsako sredo od 14. do 17. ure. Letošnje pustne dni so v našem mestu popestrili ,Jkoroma-ti" iz Podgrada. Sicer pa letošnji pust ni bil tako živahen, kakor prejšnja leta. Na kratko - sodeč po planskih dokumentih zaposlovanja v naši občini je sklepati, da se bo število zaposlenih v gospodarstvu povečalo za 2,5% oziroma za 109 delavcev, v negospodarstvu pa zmanjšalo za 8 oziroma za 1,4 %. Skupaj naj . bi bilo torej v letu 1984 zaposlenih v naši občini 4964 delavcev oziroma 101 več kot v letu 1983. — v mesecu marcu so se uresničile stare želje naših krajanov, saj je začel delovati rentgenski aparat v našem zdravstvenem domu. Z novim rentgenom že slikajo pljuča in kosti, v prihodnosti, ko bo prihajal še ustrezni specialist, pa se bo vršilo še slikanje želodca in drugih organov. Z navedeno pridobitvijo bodo tako odpadla draga in zamudna potovanja v kraje izven občine. »Koliko? Čujte, jaz ne mislim kupiti gozda, temveč eno smrečico!« Ijanjem, Urša? IZDAL: KK SZDL Krajevne skupnosti 11 i rs k .i Bistrica Glasilo izhaja občasno GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Popit Ivan UREDNIŠKI ODBOR: Franc Munih, Vojko Čeligoj, -Boža Rozman, Zmago Trebeč, Dimitrij Bonano FOTO: Emil Maraž, Vojko Čeligoj, P. Nikolič OBLIKOVALEC: Edvard Seles NAKLADA: 1000 izvodov RAZMNOŽIL: Edvard Usenik, Kadilnikova 8, Ljubljana Glasilo je po 6. točk 1. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju Sekretariata za informacije SRS, št. 421 — 1/72, prosto plačila prometnega davka.