Poštnina plačana t gotovini.
Leto XXII., št. 11S
Ljubljana, četrtek 1$. maja 1941
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. .
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S.A., MJIano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi ae ne vračajo.
UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno dTtalia e dalfestero č
rUnione Pubblicitš Italiana SJL, Milano
Vel. Kralj in Cesar v Korči
Zahvala albanskega prebivalstva za osvoboditev
Odbit angleški izpad pri Tobruku
Letalski boji nad Malto — Hude angleške izgube na sollumski fronti — Obstreljevanje Aleksandrije — Zavrnjen sovražni napad pr i Amba Alagiju
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 14. maja naslednje 343. vojno poročilo;
Na Malti so oddelki nemškega letalskega zbora napadli pomorsko oporišče La Valletto in neko letališče ter povzročili požare in uničili eno letalo na tleh. V borbi z nasprotnikovimi lovskimi letali ■ta bila dva Hurricana sestreljena.
V Cirenaiki je sovražnik skušal s podporo oklopnih vozil izvršiti iz Tobruka močan napad, ki pa so ga naše čete hrabro zavrnile. Prizr»d«"*i smo cnv- "niku znatne izgube na l.jodeh in oklopnih vozilih ter zajeli ujetnike in zaplenili strojne puške. V teku akcij na sollumski fronti, ki so bile javljene v komunikeju
št. 342, smo zajeli ujetnike ter zaplenili oklopna vozila in šest topov. Naše proti-
!' tipa Hurricane. Sovražnikov napad na j Bengazi je povzročil neznatno škodo na bivališčih. Nekaj ljudi med civilnim prebivalstvom je bilo ranjenih.
Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala napadla sovražnikov konvoj. En parnik velike tonaže je bil zadet. Ena izmed naših letalskih formacij je napadla pomorsko oporišče Aleksandrijo ter zadela vojaške objekte v tamkajšnji luki.
V Vzhodni Afriki je bilo aktivno topništvo v odseku pri Amba Alagiju. kjer je bil gladko zavrnjen nov sovražni napad.
Nemško volno poročilo
Berlin, 14. maja. Vrhovno vojno po-veljništvo je i2dalo danes naslednje poročilo:
Letalstvo .je potopilo zadnjo noč na morju vzhodno od Sunderlanda tri trgovske ladje s skupno 14.000 tonami in bombardiralo več važnih luk v južni in srednji Angliji.
V	Sevtrni Afriki se je razbil angleški napad na odsek italijanske divizije, ki so ga podpiral' oklopni vozovi. Fri tem je bilo 6 sovražnih oklopnih voz uničenih. Nadaljnji boji so prinesli nemško-italijan-skim četam krajevne uspehe. Okrog Sollu-ma so izvidniški oddelki nemškega afriškega zbora podrli dalje proti vzhodu in jugovzhodu.
Na otoku Malti so nemška bojna letala podnevi in tudi zadnjo noč zopet z dobrim u irk^m rapa.Ia letališče v Lucei.
So ražnik je snoči s slabimi silami bom-bar r.il etok He! gol a ml. Vojaške škode ni bili. Razdejane so bile samo stanovanjske hi e več civilnih oseb pa je bilo ubitih ali ran'enih. Protiletalsko topništvo je sestrelila dve izmed napadajočih angleških bojnih leta'. Nad nemškim ozemljem zadnjo no* nj bilo nobenega sovražnega bojnega delovan "a.
Po adka nekega izvidniškega letala s stotnikom Pritzelom, narednikom Heine-mannom, narednikom Hoppejem in pod-č~strikom Hausom se je posebno odlikoval-* pri Izvršitvi težke izvidniške naloge nad An^rjo.
V	bojih v Severni Afriki se je s previd-nos jo in hrabrost "o po« ebno odi koval nad-poro njk Schultze kot letalski izvidnik za borbo.
Letalski boji
Berlin, 14. maja. d. V teku uooroženih izvidniških operacij nemškega letalstva v pretekli noči so nemški bombniki v bližini vzhodne angleške obale uničili dve angleški trgovinski ladji s približno 10.000 tonami. Nadaljnja ladja je bila ob bomb zadeta in poškodovana.
Angleška letala so včeraj kmalu po mraku napadla otok Helgoland ter vrgla na razne objekte številne rušilne bombe. V napadu je sodelovalo 10 angleških bombnikov. Letala so vrgla nekoliko eksplozivnih bomb, ki so povzročile nekaj škode na zgradbah, ubile 7 ljudi in ranile precejšnje število civilstov. škode na vojaških objektih iil bilo.
Preseljevanje angleškega parlamenta
Rim, 14. maja. s. Svetovni tisk razpravlja o naglici in silovitosti nemških povračilnih akcij za vsak angleški letalski napad na nemška obljudena središča. Žrtev teh povračilnih napadov je tudi znana westminstrska palača, ki je že mnogo trpela pri prejšnjih bombnih napadih, pa so povzročeno škodo lahko sproti popravili. Zadnji nemški napad pa je palačo razdejal do temeljev. Parlament se je moral preseliti v neko drugo poslopje, o katerem pravijo londonski listi, da ni tako žalostno. Na otvoritveni seji je Cnurchill izjavil, da pripravlja vlada že tretji sedež za obe zbornici, če bi bilo tudi to poslopje razrušeno. Izjavil je dalje da bo vlada poskrbela za to, da delovanje političnih strank in ustanov ne bo ovirano zaradi sovražnih napadov. Neki poslanec je predlagal, naj oi se spodnja zbornica preselila v gornjo češ, da lordom ni treba imeti sej. Churchill je "dgovoril, da ne bi bilo lepo spraviti lordov iz njih starega okvirja, ter je dejal, da je bila tudi gornja zbornica močno po-šuodovana. Kakor se je izvedelo, so tudi zaklonišča pod palačo neuporabna.
Angleško gasilstvo pod državno kontrolo
Stcc^h-lm, 14. maja. d. Kakor poročajo listi iz Londona, bodo podrejena vsa sredstva. s katerimi razpolagajo angleške gasilske organizacije in ki so sedaj v rokah 1400 oblasti v Angliji in Walesu. državni kontroli. Notranji minister je v spodnji zbornici v zvezi s tem objavil podroben načrt za obrambo pred letalskimi napadi.
Italijansko odlikovanje nemških pomorskih oSleirjev
Berlin, 14. maja. s. Italijanski veleposlanik Dino Alf ieri je sprejel v prisotnosti pomorskega atašeja admirala M^ranghinia skupino višjih častnikov nemške vojne mornarice, v kateri so bili tudi admiral Schneevvind in viceadmiral Warzech ter
Fanger. Ob tej priliki jim je izročil italijanska odlikovanja, s katčrimi so bili odlikovani za svoje sodelovanje z Italijanskimi Silami v španski vojni. V kratkem nagovoru je poveličeval italijansko-nemško bratstvo v orožju, ki se je sijajno izkazalo že v španski vojni in ki postaja od dne do dne trdnejše v borbi proti skupnemu sovražniku.
Rooseveltov sin na Kreti
Rcdus, 14. maja. rs. Na Kreto je dospel Jamas Rooseveit, sin predsdnika Zedinje-nih držav, ki je izročil grškemu kralju Juriju očetovo sporočilo. Grško časopisje piše o neprestanih Rooseveltovih mesijanskih poslanicah, iz katerih odseva sultanoka tendenca zaščitnika sveta tako imenovanega poglavarja demokracije.
Na Indijskem oceanu potopljena angleška vojna ladja
Sanghaj, 14. maja. s. Kakor poročajo iz Simle. objavlja vlada angleške Indije poročilo, da je bila od sovražne ladje potopljena pomožna vojna ladja »Barbati« (5000 ton), ki je obratovala na pomorski progi med Bombayem in Karačijem.
Nemško tolmačenje Hessovega koraka
Berlin, 15. maja. d. Vodstvo narodno socialistične stranke objavlja službeno:
Dosedanji pregled papirjev in p:sem, ki .jih je zapustil Rudolf Hess, je pokazfl, da je živel v domišljiji, da bi mogel z osebnim razgovorom z njemu že od prej znanimi Angleži morda le še doseči sporazum med Anglijo in Nemčijo. Dejansko je. kakor se sedaj potrjuje po vesteh iz Londona, od-
New York, 14. maja d. Kakor poročajo listi iz Vichyja je maršal Petam sprejel admirala Dariana takoj po njegovem razgovoru s Hitlerjem in Ribbentropom. Po došl'h vesteh se je dopoldne sestala vlada v Vichyju k seji, na kateri je Darlan poročal o teh svojih razgovorih.
Francosko notranje posojilo
Pariz, 14. maja. d. Posojilo v višini 2.5 milijarde frankov, ki ga je za državo razpisala banka »Credit National« so pričeli vplačevati v torek zjutraj ter je bilo do večera vplačano že v polnem iznosu. Francoski finančni minister, Bouthillier, ki se je včeraj mudil v Parizu, je predstavnikom tiska izjavil, da pomeni ta nagli vpis posojila nesporen uspeh ter dokaz, kako veliko zaupanje ima francosko prebivalstvo v svoj denar. Finančni minister je tudi na-glasil, da je k temu uspehu nedvomno mnogo pripomogel razčiščeni položaj, ki so ga ustvarili nedavni francosko-nemški dogovori.
Ob obletnici francoskega poraza na zapadu
Pariz, 14. maja d. »i^latin« se spominja v obsežnem članku velike katastrofe pro-šlega leta na zapadu in pravi med drugim:
General Wevgand je tedaj podal podrobno izjavo o zgodovini francoskega poraza. Pripovedoval je, kako se je trudil, da b; ustvaril trdno sredozemsko fronto, toda odgovornih mož ni nrogel pridobM za to, da bi kaj napravili v tej smeri.
»Bil sem v svetovni vojni, prav5 general Weygand. bcjni tovariš Angležev zato me ne morejo dOlžiti nikake pristranosti, vsekakor pa moram pri tej stvari popolnoma izločiti čustveno stran ;n postaviti dejstva v pravo luč. Resnica je v tem da ie že dan po podpisu versaillske pogodbe angle-ško-franccsko zavezništvo postalo zelo šibko, ker se je Anglija hotela znebiti prevzetih obveznosti. Postavljala ie namreč svojo lastno korist pred korist Franc;je na evropski celini.
General Wevgand opisuje nato dogodke po prevzemu vrhovnega poveljstva nad francosko vojsko 19. maja 1940 in zaključuje:
»Luknja, ki je nastala na severni f renti, se je razširila 26. maja z nenadnim umikom
Popolna zatemnitev Gibraltarja
Rim, 14. maja. d. Kakor poroča »Mes-saggero«, se očitna nadmoč italijanskega in nemškega letalstva na Sredozemskem mciju najbolj vidi iz tega, da so Angleži - kakor poročajo iz La Linee. — odredili popclnc zatemnitev Gibraltarja.
Algeciras, 14. maja. rs. Priprave za evakuacijo civilistov iz Gibraltarja so ustavljene zaradi protestov prebivalstva, ki noče zapustiti mesta, ker j fin ni znano. kam jih hočejo Angleži preseliti. Prišle ie do demonstracij pred poslopjem mestnega poveljstva ter je morala posre- ' •io^ati polVija.
skočil na škotskem iz letala v bližini kraja, kjer je hotel pristati ter je bil tam najde" ranjen.
Hess, Id je, kakor je bilo v stranki dobro znano, že leta sem osebno zelo trpel, se f* v zadnjem času zatekal po pomoč k raznim astrologom in magijem. V koliko je njihova krivda za Hessovo duševno zmedo, ki ga je pripravila do tega koraka, bo ugotovila uvedena preiskava. Možno je tudi, da so ga Angleži zvabili v past.
Vse postopanje potrjuje že v prvem sporočilu ugotovljeno dejstvo, da je Hess živel v čudnih domišljijah. Bolj ko komur koli drugemu so bile njemu znane številne in odkritosrčne mirovne ponudbe kancelarja Hitlerja. Dozdevno si je Hess domišljal, da bo mogel z osebno žrtvijo preprečiti razvoj, ki se lahko konča le s popolnim uničenjem angleškega imperija. Hess, ki je imel svoj delokrog izključno le v stranki, tudi ni imel prave predstave o izvedbi in posledicah svojega koraka, kakor je to razvidno iz njegovih pisem in zabeležk.
Narodno socialistična stranka obžaluje, da je ta idealist postal žrtev tako usodne domišljije. Njegov korak ne bo nič spremenil na nadaljevanju Nemčiji vsiljene vojne proti Angliji. Vojna se bo tako dolgo 'nadaljevala, kakor je to kancelar Hitler izjavil, dokler ne bodo sedanji angleški vla-stodržci vrženi ali pa prisiljeni k sklenitvi miru.
Voditelji stranke pri Hitlerju
Berlin, 15. maja. s. Tiskovni nrad narodno socialistične stranke poroča:
Pri Vodji je bil včeraj sestanek vseh državnih in pokrajinskih vodij Nemške narodno socialistične delavske stranke, ki se ga je udeležil tudi državni maršal Her-mann Goring. Voditelj stranke so Vodji, ki je govoril na sestanku, priredili navdušeno manifestacijo, ki jo je podžigala popolna volja do zmage.
Angležev od 30. na 70. km. Belgijska vojska se je morala predat\ v Dunkerqueu pa so Angleži podvzeli vse poitrebno, da so rešili svojo armijo. Med 335.000 vojaki, ki so jih vkrcali, je bilo 235.000 Angležev. To je bil konec severne armije. ki ni bila odrezana le cd 12 d;vizij, ampak tudi od 80% svojega vojnega materiala. Ta material je bil najboljši, ki ga je Francija vrglla v Nizozemsko in v Belgijo, ki vse to je ostalo na flamskih tleh ter prišlo v roke sovražniku.
Eksplozije peklenskih strojev v Bukarešti
Bukarešta, 14. maja. s. Uradno poročilo pravi, da so neznanci ob vhodu Du-colsovc knjigarne v bližini Strade Regale položili dve petardi, ki sta eksplodirali in razbili nekoliko šip.
Bukarešta, 14. maja. d. Današnji jutranji listi priobčujejo skopa poročila o obeh eksplozijah, ki sta nastali v ponedeljek zvečer v središču mesta. Kakor je sedaj skoro nedvomno ugotovljeno, gre za majhne peklenske stroje, izmed katerih je je eden eksplodiral v nemški knjigarni Buchholz. Tempiran je bil na nekoliko ur, z očitnim namenom, da bi eskplodiral šele po zaključku dela. Nasprotno je bil peklenski stroj v poslopju večernika »Or-dinea« zvezan z električnim zvoncem ter je eksplodiral, ko je prvi obiskovalec pritisnil na gumb zvonca. Človeških žrtev ni bilo nikjer, za krivci pa manjka vsaka sled.
Proces zaradi umora nemškega majorja v Bukarešti
Bukarešta, 14. maja. s. Pred vojaškim sodiščem se je pričel proces proti Grku Parandosu, ki je na cesti Bukarešti ustrelil nemškega majorja Doeringa.
Aretacije v Budimpešti
Budimpešta, 14. maja. u. Zadnje dni so policijski organi v Budimpešti aretirali okrog 40 ljudi, o katerih so dognali, da so razširjali vznemirljive ali napačne vesti. Nekaj jih je bilo kaznovanih z globo, druge so poslali v delavska taborišča Okrog 10 ljudi pa je bilo izročenih sodišču. I
Rim, 14. maja. s. Veličanstvo Kralj in Cesar, ki je v torek nadaljeval svoje ogledovanje frontnih odsekov ter čet pri Te-peleniju, Premetiju, Klisuri, Beratu in Erseki, je popoldne prispel v Korčo.
Prebivalstvo je italijanskemu Kralju in Cesarja priredilo prisrčen sprejem.
V vladnem poslopju se je Kralju in Cesarju Viktorju Emanuelu zahvalil v ime-
Bejrut, 14. maja d. Diplomatski krogi v \nkari zasledujejo z izredno pozornostjo azgovore iraškega vojnega ministra z raz-limi turškimi državniki. Doslej še ni pri-lo do nikakih st;kov med iraškim vojnim vnisitrom in angleškim poslanikom v Anka ri. čeprav vztrajno zatrjujejo, da si je brionski poslank že nekolikckrat prizadeval, la bi prišel v zvezo z ;ra'kim državnikom.
Carigrad. 14. maja d. Na podlagi zanesljivih vesti poročajo listi, da so po«oji Ra-";da Alija za pristanek na posredovanje Turčije, ki i;h je sestavil iraški vojni minister Šavkat. naslednji*
1.	Angleške čete. ki so se :zkrcale v Bas-ri, ne smejo ostati v tej luki. temveč morajo oditi v kak kraj izven Iraka,
2.	Rašid Ali vzftraja na tem, čeprav pristaja, da ostane del angleških čet v Iraku, da mora nj;hovo moč in njihov delokrog določiti poseben an<?leško-ira«kii odbor.
Glede na dejstvo, da sita obe ti dve zahtevi v nasnrotju z določbami angleško-kaške pogodbe, so v Ankari mnenja, da nredstavlja obisk iraškega vojnega ministra Šavkaita malo upanja v uspeh iraških vs+a-šev. Iraško poslan1'štvo v Ankari noče dati nobene izjave teT je samo objavilo, da je Šavkatova misija končana, čeprav je ostal še nekaj dni v turškem glavnem mestu, bržkone zato, da bi se sestal še z nem-TvWftn iikom Papenom. Bejrut, 14. maja. d. Kakor poroča francoska službena poročevalska agencija iz Kaira, se bodo pogajanja, ki jih je pričel v Ankari iraški vojni minister s predstavniki Turčije, nadaljevala. Doslej še niso bili doseženi nikaki konkretni sklepi.
Povratek Papena v Ankaro
Ankara, 14. maja s. Nemški veleposlanik Papen se je vrni sinoči iz Nemčije v Ankaro.
Iraško vojno poročilo
Bejrut, 14. maja d. Vrhovno poveljnistvo iraške vojske je objavilo naslednji 15. komunike z zapadne fronte:
Trije sovražni bombniki so preleteli včeraj taborišče čet v Almusajahu ter so odvrgli nekaj bomb, ki pa so povzročile le neznaftno škodo. Eno letalo je bilo sestreljeno, posadka pa ujeta. En anglešk' bombnik je preletel včeraj zjutraj Mcsul, vendar pa ga je iraško lovsko letalo prisililo k pristanku. Posadka angleškega bombnika je bila ujeta. Sovražni bombniki so prileteli snooi ob 19. nad nekatera vojaška taborišča, vendar pa n;so odvrgli bomb, ker so
nu domačega prebivalstva vladni komisar za osvoboditev Korče po italijanskih četah, kako« tudi za izpolnitev teženj al-; banskega ljudstva po zopetnem združenja pokrajin r.a Rosovem in Čamuriji z matično deželo.
Vladni komisar je ob tej priliki nagla-sil, da albansko ljudstvo z neomajnim | zaupanjem pričakuje skorajšnje popolne ■ zmage držav osi.
jih iraška lovska letala že prej pregnala. Iraško letalstvo nadaljuje svoje poizvedovalne polete. Vsia letala so se vrnila nepoškodovana na svoja opori "ča. En sovražni bombnik je prileteli nad Alnasrijah ter je odvrgel nekaj bomb, ne da bi povzročil kakšno škodo. Dve sovražni letali sita me-tal; bombe na neko- po(lic; jsko stražo. Iraško protiletalsko topi;':tvo je eno izmed leti' sestrelilo, drugo pa pognalo v beg.
Poplavljena bagdad&ka okoliša
Ankara, 14 maja s. P p roč lih iz Bagdada so Iračani poplavili oboežno pokrajino okoli svoje prestolnice, da preprečijo morebitno angleško napredovanje.
Sirijski prostovoljci
Bejrut, 14. maja. s. Iraški radio poroča, da je iraški generalni konzul v Aleppn dospel v Bagdad z velikim številom siri j- k h prostovoljcev, ki hočejo služiti v iraški vojski.
Med Moskvo in Bagdadom
Stockholm, 14. maja d. Tukajšnji Listi poročajo, da se moskovski tisk nenavadno zanima za dogodke v Iraku ter jih obravnava z rastočo pozornostjo. Skoro vsri moskovski listi so uvedli nove stolpce za vojne dogodke v Iraku, kjer priobčujejo čim podrobnejše dogodke na iraškem bojišču z natančnimi zemljevidi. Poročilo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Irakom in Sovjetsko zvezo je tako v diplomatskih krogih kakor v široki javnosti Moskve izzvalo veliko zanimanje. Sicer uradno doslej še niso objavili na kakšen način in kdaj bodo obnovljen' stiki med Bagdadom in Moskvo, zato pa listi z zadovoljstvom naglašajo, da se je zbliižanje med Irakom in Sovjetsko zvezo začelo v trenutku, ko je izbruhnil spopad med Irakom in Anglijo. Listi poudarjajo, da je Irak ona arabska država, ki je najbližja mejam Sovjetske zveze, ter navajajo, da je razdalja v zračni črti med Erivaecm in Mosulom samo kakih 400 km. Že ta bližina je vzrok, da se javnost v Sovjetski zvezr močno zanima za razvoj dogodkov v Iraku. V ostalem pa Irak ni edina arabska država, s katero vzdržuje Sovjetska zveza diplomatske odnose. Od 1. 1928 ima Rusija prijaiteljsko in trgovinsko pogodbo z Jemeinom, ki je bila februarja 1. 1939 podaljšana za naslednjih 10 let. Tudi s Saudovo Arabijo ima Rusija že nekoliko let urejene diplomatske odnose.
Rooseveltovo odlašanje
Razočaranje javnosti zaradi odgoditve napovedanih
Rooseveltovih izjav
VVaShington, 14. maja d. Včeraj ni bilo tiskovne konference, vendar pa je Rooseveit sprejel poveljnika ameriškega bro-dovja na Atlantiku kontreadmirala Kinga.
WaShington, 14. maja. d. Ameriški listi poročajo v obširnih člankih o odločitvi predsednika Roosevelta, ki je odpovedal svoj najavljeni govor na zborovanju pan-ameriške konference. Namestu tega, pravijo listi, bo imel predsednik Rooseveit za ameriško javnost nekako kramljanje v prostem slogu. O razlogih, ki so predsednika dovedli do tega, da se je odrekel napovedanemu govoru, listi ne vedo mnogo povedati. Odpoved govora je važna v toliko, ker je bila javnost že obveščena, da bo vsebina zelo dalekosežna. Uvod za predsednikov govor in pripravo javnosti za daljnosežno odločitev so napravili že ministri Hull, Knox, Stimmson in predsedniški kandidat Willkie, tako, da je postala ameriška javnost upravičeno pozorna na napovedani Rooseveltov govor.
Listi tudi naglašajo, da se predsednik ne bo opravičil pred javnostjo zaradi iz-cstalega govora, ker je v zasedenem krogu poudarjal, da se ne da siliti k pomembnim izjavam, dokler po njegovem mnenju niso neobohodno potrebne. Kljub temu pa listi naglašajo v obširnih člankih resnost položaja ter zlasti zatrjiijejo, da je bila kratkovidna politika, ki je dovoljevala Angliji veliko pomoč v ladjah in v blagu, obenem pa ni preskrbela dovolj za varnost teh po-šiljatev. Na ta način bi došlo samo do velike izgube blaga in kapitala, kar je treba vsekakor preprečiti ter po možnosti povečati vse ameriške napore za pomoč Angliji.
Washington, 14. maja. s. V izolacijona-stičnih parlamentarnih krogih izjavljajo, da je moral Rooseveit odgoditi svoj govor zaradi vedno večjih protestov javnosti proti sodelovanju v vojni. Večji del jav-
nosti smatra zadnje izjave mornariškega ministra Knoxa za pretirane. Do javnih j manifestacij proti intervenciji je prišlo tudi že v Washingtonu, kjer je številna skupina pred Belo hišo burno demonstrirala proti vojni politiki vlade. Policija je morala demonstrante razgnati ter je bilo več oseb ranjenih.
Hull o položaju na Daljjnem vzhodu
New Y»rk, 14. maja. s. Kakor poročajo »New York Times«, je ameriški državni tajnik Hull izjavil, da se ameriška vlada ni bavila z načrtom o umiku nadaljnjih ameriških čet iz Kitajske. Za ameriške državljane velja na Kitajskem še vedno eksteritorijalno pravo. Tej pravici se Ze-dinje ne države nikoli ne bodo odrekle. Vlada je tudi mnenja, da še ni nastopal trenutek, ko bi lahko Zedinjene države opustile zaščito ameriških državljanov s pomočjo ameriških oboroženih sil.
New Ycrk, 14. maja. d. »New Yor1c Sum in »New York Post« razpravljata v zvezi z vprašanji Daljnega vzhoda in v zvezi z zadnjim Hoovrovkn govorom o bodočih smernicah ameriške politike. »New York Sun« zahteva od predsednika Roosevelta ponovno razjasnitev ter natančen opis sedanjega položaja. Ako v Ameriki danes še ni narodne enotnosti in sloge, je vzrok okoliščina, da vlada doslej ni predložila odkritega in poštenega programa, s kakršnim bi se enotnost dala takoj doseči. »New York Post« zahteva.-da morajo Zedinjene države, takoj zastaviti vse svoje sile za rešitev svoboda na Daljnem vzhodu in v Evrooi. t?r dati v to svrho vso možno pomoč Veliki Britaniji na Atlantskem ta Tihem morju.
Nadaljevanje na t strast
Pred važno odločitvijo Srancoske vlade
Misija iraškega vojnegr ministra v Ankari
Iraški pogoji za turško posredovanje v sporu z Anglijo
Hude ovire za uspešno pomoč Angliji
New York, 14. maja. d. O izgubah britanske mornarice paše »New York Sua«, da so v marcu in aprilu do^eg.e ze točko resnega ogrožanja spričo dejstva, da britansko in ameriško ladjedelništvo Jio.o ni v stanju nadomestiti izgubljenega ladijskega prostora. Resncst položaja še po-ostruje vsekakor dejslvo. da v številkah izgub niso upoštevane ladje, ki so samo poškodovane.
New York, 14. maja. d. V list »Ncw York Sun« piše publicist Phelpa Adams, da bo pomenila stavka 200.0. a delavcev v oborožitveni industriji hud udarec za ameriško pomoč Anglij i. Zlasti hudo oviro pomeni stavka v ladjedelnicah na ameriški zapadni obali in morebitna zatveritev 16 tvornic avtomobilskega koncema »General Motors«. Predvsem ograža stavka v ladjedelnicah Rooseveltov načrt o ustvaritvi ladijskega mostu preko Atlantika iz Amerike do Anglije.
Stavka v tovarni orožja
New York, 14. maja. d. Kakor poroča agencija United Press iz Hartforda, je pričelo stavkati blizu 6000 delavcev v eni največjih ameriških tovarn orožja, v kateri se izdeluje znamenito strelno orožje modelov Colt.
Omejitev proizvodnje
zasebnih avtomobilov
New York, 14. maja s. Ena izmed prvih poslcdic vladne vojne politike bo utesnitev avtomob:!skega prometa. Več tovarn bo prenehalo delati za zasebnike, ker bodo morale delati izključno ile za vojaške namene. Avtomobilska industrija je že sedaj znatno skrčila proizvodnjo motorjev, določenih za prihodnje leto ker mora šte-diiti s surovinami Za letos določeno štcv:-lo 1,100.000 zasebnih avtomobilov se bo precej zrna n j ?alo.
Preureditev vremenske službe
New York, 14. maja. d »United Press« poroča iz Washingtona, da je ameriška vlada uredila novo vremensk:- službo ki bo omogočila natančne vremen~ke napovedi za polete na dolgih progah. Sestavljanje
vremenskih pregledov je zahtevalo doslej 4 do 5 ur ča»a, po novem načinu pa bosta vsaka vremenska napoved ter izčrpen vremenski pregled lahko gotova že v eni uri.
Odpor Južnoameriških držav
Rim. 14. maja s. »Wall-Street Journal«, eno izmed glasil največjih magnatov za zunanjo trgovino v New Yorku izraža pesimizem severnoameriških finančnikov glede na Rooseveltov program, po katerem naj bi si Zedinjene države zagotovile trgovinski monopol v Srednji in Južni Ameriki. Li&t sodi da je trgovina nekaterih južno-amcri'k;h republik tesne povezana z Evropo in da se bodo zato te države z vso silo uprle Rooscveltovemu načrtu Pristanek teh držav na severnoameriški program bi pomenil, da bi mera le te države docela spremeniti svoj gospodarski sestav kar bi nedvomno poslabšalo njih položaj. »\Vall-Strcet Journal« meni, da se bo moral Ro-csevelt zateč;-k nasilju, če bo hotel uresničiti svoj načrt Argentina n. pr.. ki proizvaja žito, meso in volno, se ne more pridružiti gospodarski politiki Zed;njen*h držav, ker je njihova neposredna konkuren-tinja. Če bi se hotela Argentina pridružiti Rooseveltovemu programu bi se morala odpovedati svoj:m trgovskim posebnostim ter bi postala navadna proizvajalka, ki bi morala prepuščati Zedinjenim državam vse svoje blago.
Berlin, 14. maja. s. Tukajšnja politična in diplomatska korenspondenca se bavi z nedavnim govorom ameriškega državnega podtajnika Sumner Wellesa, ki je skupini visokih mornariških častnikov latinsre Amerike dejal, da morajo vse ameriške države skupno braniti ln se bojevati za svobodo ameriške celine. List pravi, da ta govor poln javnih in skritih nasprotij. Na eni strani hočejo ameriški državniki razširiti svojo tezo o napadalnosti osmh sil, na drugi strani pa zatrjujejo, da more Amerika, z lahkoto odtitl vsak napad s katerekoli strani. List zaključuje svoje razglabljanje s trditvijo, da drsi ameriška politika vse bolj v vojno ter Je s tem ustvarila tudi zelo razburljivo razpoloženje v državah latinske Amerike. V resnici ni vojna v Evropi, ki bi se je udeležile države latinske Amerike, povzročila izgubo njihovih evropskih trgov ter osiromašenje in popolno propast njihovega gospodarstva.
EfvatsfišMieiiišlca meja
Včeraj je bila v Zsgsrsbu svečaro podpisana razmejitvena pogCLba
Zagreb, 14. maja. s. V vladni palači je bila včeraj svečano podpisana prva mednarodna pogodba, ki jo je sklenila Hrvatska država in ki se nanaša na nove meje
med Hrvatsko in Nemčijo. Svečanostim je prisos'voval tudi peglavnik Ante Pavelic v družbi državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Mladena Lorkoviča ter generala Avgusta Marica. Nemčijo sta zastopala nemški poslan:k v Zagrebu Kasche in po-s'an:ški svetnik Kurt von Kamphevpnez. Nadaije so bili prisotni č"ani obeh delegacij, ki sta pripravili protokol o razmejitvi in pogodbe ter številni hrvatski in tuji novinarji.
Pogodba ima naslednje tri člene:
1.	Hrvatsko nemška meja poteka od hrvatsko _ nemško - italijanske tromeje do hrvatsko - nemško - madžarske tromeje. Meja je na priloženem zemljevidu, ki je bistven del pogodbe, začrtana z modro barvo.
2.	a) Dokončna razmejitev bo izvršena čimprej in hrvatsko-nemška komisija bo morala v ta namen upoštevati gospodarske nujnosti, b) Visoki pogodbeni stranki se sporazumeta tudi o podrobni razmejitveni uroditvi in o nadzorstvu meja.
3.	Izmenjava ratifikacijskih listin bo v najkrajšem času v Berlinu. Pogodba se uveljavi z dnem podpisa. Sestavljena je v dveh originalih v hrvaščini in nemščini, ki sta oba enako veljavna.
Ko je bila pogodba podpisana in opeča-tena, je nemški poslanik Kasche izrazil svoje veselje, da je bila prva pogodba neodvisne Hrvatske sklenjena z Nemčijo. Simpatije in medsebojno razumevanje med Nemčijo in Hrvatsko so v veliki meri olajšale razmejitveni sporazum. Nemčija želi, da bi se s to pogodbo ustvarile osnove za naglo ureditev notranjega položaja hrvatske države, kajti notranje močna in narodnostno zdrava Hrvatska država bo postala integralen del nove Evrope.
V svojem odgovoru je tajnik za zunanje zadeve dr. Lorkovič izrazil svoje zadoščenje, da je mogla neodvisna Hrvatska država že mesec dni po svoji ustanovitvi popolnoma suvereno skleniti svojo prvo mednarodno pogodbo. Ugotovil je, da se hrvatsko-nemška meja sklada skoraj docela z narodnostno. Nemška država, ki je mnogo pripomogla k osvoboditvi Hrvatske in ustanovitvi neodvisne Hrvatske države, je s sklenitvijo te pogodbe znova prispevala k konsolidaciji Hrvatske države. Ni več daleč dan, ko se bodo lahko določile tudi ostale hrvatske državne meje.
Berlin, 14. maja. DNB. Novo določena meja med Nemčijo in Hrvatsko poteka v glavnem po bivši avstroogrski meji Štajerske in Kranjske ter Hrvatske in Slavonija. Od vogala tromeje pri Varaždinu gre proti zapadu in krene južno od Rogaške Slatine na Podčetrtek in od tod dalje po dolini So-tle do njenega izliva v Savo, nato po grebenu Gorjancev ter se strne nekaj kilometrom pred Kal jem z italijansko demar-kacijsko črto.
Novo določena meja med Hrvatsko in od Nemcev zasedenim ozemljem gre točno po nekdanji meji med Hrvatsko in štajersko odnosno bivšo Kranjsko do Kalia. od koder dalje se bo določila moja med Hrvatsko in Ljubljansko pokrajino s pogajanji med Hrvatsko in Italijo.
(Bela Krajina ostane v Ljubljanski pokrajini.)
Danes je odpotovala na teren mešana hrvatsko-nemška komisija, da dovrši tam razmejitveno delo med Hrvatsko in Nemčijo na štajersko-kranjskem odseku.
Dr. Lorkovič o odnosih z Rumunijo
Bukarešta, 14. maja. u. Agencija Rador objavlja v poročilu svojega poročevalca iz Zagreba nekaj izjav, ki mu jih je dal hrvatski državni pod tajnik za zunanje zadeve dr. Lorkovič o rumunsko-hrvatskih odnošajih. Dr. Lorkovič je izrazil zadovoljstvo hrvatske vlade in naroda nad odločitvijo Rumunije, da prizna novo hrvatsko državo. Izjavil je, da bodo diplomatski odnosi med obema državama urejeni, čim bo
mogoče. Na gospodarskem področju se bo lahko razvil med Rumunijo in Hrvatsko prav velik trgovinski promet.
Naši dve državi, je dejal dr. Lorkovič, ki se borita za ohranitev svoje narodnosti m rase, za obnovo avtoritarnih načel, sta se znašli na isti fronti z drugimi državami, ki se pod vodstvom osnih velesil bore, da bi ustvarile novo in boljšo Evropo.
Zahvalne službe božje
Zagreb, 14. maja. s. V katoliški katedrali protestantski cerkvi in v mošejah so bile včeraj svečane službe božje v proslavo ustanovitve neodvisne hrvatske države. V vrsti govorov, ki so bili izrečeni ob tej priliki, je zbudil posebno pozornost govor reis-ul-uieme. ki je izrazil zvestobo muslimanov do nove hrvatske države, do po-glavnika in do velikih vodij obeh mogočnih prijateljskih narodov.
Podpredsednik vlade dr. Kulenovič, ki je bil prisoten, je podal izjavo, v kateri i« med drugim naglasil:
Posebej moram vztrajati na tem, da morata med Hrvati, muslimani in katoličani v Bosni in Hercegovini vladati največja sloga in sodelovanje. Vsi smo Hrvatje in nihče nas ne sme ločiti.
Obnova prometnih zvez
Zagreb, 14. maja. s. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se čimprej obnove cestne zveze in mostovi na Savi in vzdolž nje. Na obeh straneh reke je na mnogih krajih nakopičeno ogromno raznih industrijskih surovin, koksa, premoga iz Slezije, para-fina in drugega blaga, ki bo v nekaj dneh spravljeno čez reko in odposlano, kamor Je bilo namenjeno.
Zagreb, 14. maja. s. Semkaj je prispel glavni ravnatelj madžarskih pošt, ki razpravlja s hrvatskim poštnim ministrstvom o vprašanju obnove poštnih in brzojavnih zvez med obema državama.
Rolgarsko-slovaški
kulturni dogovor
Sofija, 14. maja. s. Dne 22. maja se bodo pričela v Sofiji pogajanja za sklenitev bolearsiko-slovaškega kulturnega dogovora.
Izpopolnitev finske vlade
Helsinki, 14. maja. s. Za namestnika notranjega ministra Von Borna je bil imenovan dr. Toimo Thorelle. doslej poslanec konservativne stranke.. Zunanji minister Witting je imel prisrčen razgovor z italijanskim poslanikom.
Prizadevanja indijskega podkralja
Šanghaj, 14. maja. d. Kakor je bilo že javljeno, namerava podkralj v Indiji doseči sporazum s tamošnjo muslimansko ligo. V to svrho bo sklican sestanek zastopnikov vseh političnih skupin. Včerajšnji razgovor podkralja z zastopniki muslimanov v Simii ie bil vendarle kratek in po nelcaterih trditvah popolnoma brezuspešen.
Smrt španskega generala
Cadiz, 14. maja. rs. Tu je umrl general Pedro Gevenois Lavenarde, vojaški guverner kadiške pokrajine. Pokojnik je bil av. tor načrta za zgraditev predora pod gl-braltarsko ožino, ki naj bi spajal Španijo z Marokom
Zanimiva najdba
v Leningradu
Leningrad, 14. maja. s. Zavod gradbenih inženirjev je prišel v posest zbirke avtentičnih načrtov slavnih arhitektov iz 18. in 19. stoletja. Med njimi je tudi načrt italijanskega arhitekta Rossija za zgradbo neke velike palače.
7NSERIRAJTE V „ JUTRU"!
Obnova cestnega omrežja
Takoj po prihodu italijanskhi čet v Ljubljano se je na prizadevanje Komisarja in višje cestne direkcije II. armije v Ljubljani ustanovila posebna sekcija državne avtonomne cestne ustanove, ki je takoj pričela z delom, da bi se začasno, a naglo uredilo cestno omrežje nove pokrajine. Stroški za dela, ki so sedaj v teku so pre-računjeni na 1.4 milijona lir in zaposlenih je pri njih 1.388 delavcev iz raznih k-ajev v pokrajini. Istočasno je Komisar odredil tudi začasno cbnovo cesinega tmrežja bivše banovine. Z današnjim dnem so se pričela ta dela, za katera je pre:ač:nanih 4.38 milijona lir izdatkov. Zap:slenih bo pri teh delih dnevno po 500 delavcev Obnavljajo se tudi cestni prehodi čez železniško progo in mostovi. Komisar je končno izdal tudi vse potrebne ukrepe, da bi občine spravile v red občinske ceste.
Sprejemi pri Komisarju
Komisar Grazioli je v torek sprejel vrsto delegacij in komisij raznih ustanov in društev v mestu. Med drugimi so bili pri njem zastopstvo borzne direkcije, direktor Obrtne banke, člani društva »Družina«, zastopniki Zveze bivših bojevnikov, upravni svet Bolniške blagajne, trgovskega in podpornega društva, odbor za osuševanje Bafja, upravni svet Zveze državnih in samoupravnih uslužbencev. Vse delegacije so izrazile Komisarju svojo uda-nost ter ga opozorile na vrsto vprašanj, ki zanimajo javnost in posamezne ustanove. Komisar si je pridržal pravico, da ta vprašanja prouči.
Rdeči
dalje išče pogrešane
Drugi mesec poteka, odkar se je staro mirno življenje tudi pri nas skalilo. A še vedno je mnogo diuiin biez vsakršnih vesti o svojcih, ki so se ob izbruhu vojne razkropili. Še vedno imajo pri Rdečem križu mnogo dela s poizvedovanjem, kurirji prihajajo in odhajajo in vsakokrat prinesejo ducat novih imen, ki so jih zasledili v najrazličnejših kiajih ,n mestih, odhaja-i jo pa z novimi imeni, ki jih morajo izsle-i d. t i.
—	Ali gotovo veste da je živ, da je tam? sprašuje žena do možu. Laže bi čakala, bolj mirne noči bi imela. če bi ji lahko povedali, da pozitivno vedo zanj. A uradnik ji ne more dati takega odgoi^osa.
—	Zagotovo vemo semo to, pravi, kar nam pridejo ljudje povedat.
—	Iz Beograda se. /'<h je veliko izselilo...
—	Poglejte tamle v spisku, gospa, tam 90 vsi, za katere smo mogli izvedeti. .
—	V Sarajevu so bili zajeti
Te skope besede, ki vlivajo novo upanje v srce ali še poglabljajo nemir, strah, zle slutnje — povedo toliko ali pa nič!
Prišel je vojni ujetn<k iz Varaždina. še na pol vojaško oblečen, neobiif Prišel se je odjavit Prinesel je neka i dragocenih podatkov. Potem je nrišel kur'r in pi i ne sel nov spisek imen Prinesel je p'sma. prva pisma onih o katerih se ni vedelo ali so še živi.
Tako uro za uro dm ze dnem Pred mizami. za katerim• seče uslužbenci Rdečega križa, se vrste dan za dnem ista vprašania. ljudje prihaiafo in odhaiaio nestrpno čakanje se podaljšuje »'» dneva v dan. +
Na Rdeči križ se nrišla razn« obvestila o pogrešancih. Svojce prosimo' da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cest; 22b II spo-roč^a za Ljubljano.
Bervar Anton. Bezlaj Stane Boževič Stana. Cvetko Kari Cajnko Frane z rodbino.
Cvijovič Mira, roj. Devic. Debevc Gabrijela, Djuroškovič Jovan in Marica, Doli-nar Lojze. Djordjevič Nikola Djordjevič Sofija, Duraškovič Marica, dr. Eržen Anton, Gabrijel Marija, Jcrančič Pavla. Jova-nov;č Kcsta, K lepe j Anton, Krajnik Ivan, Krnc Ivan, Kuščer Pavla. roj. Frank. dr. Lesič Emanuel, Lobačev Jurij Logonder Marija, Logonder Vera, Matič Julijana, Mesarič Zvonko, MHenkovič Sofija Vlad., Mlakar Aleksander, Alosusov Dragica. Nar-din Ludovik z ženo, Penkovič Lojzka. Pre-gar Olga in ing. Pregar Gjuro. Prebeg Ma-to, Rod;n Veronika, Svetina Lovro. Skobl Štefanija, Urbar Vi-tei, Urbič Franc dr. Vodušek Žiga. Vuk Štefanija.
Iz Splita in okolice so na Rdeči Križ do-šla obvestila o pogrešancih. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b/II sporočila. Opozarjamo, da so naši kurirji še na delu in da bomo v kratkem lahko postregli še z novimi informacijami.
Avelini Erna, Babšun Franc, Banko Vladimir, Benčan Raduša. Bernat A Fran j o, Burazin (Latinar) Marica, Draginc Terezija, Drnovšek Milan, Druškovič Franjo, Dubokovie Lučič Petar, Djorževič Zivojin, Einspieler Maksa. Frank Milan. Grabrijan Nada. Grobler Edvard. Izlakar-Rojkar Me-ry. Jagodic Stanko. Juhart Julij an. Konte Ivan, Konte Ivan in žena Iva. Lipovž Anton Lisac Rudolfo. Meden ca Radom, Mat-ko F. Herman. Mesesnel Miroslav. Mi-klavčič Oton. Paketa Matej. Panira Nina, Pavlinič Albin. Perhanc J. Rafo. Petrovič Jakob, Prebil Ferdinand. Rebolj Vinko, Robežnik Ivan, inž. Ružič Ante. Sergij Venturini. Smedlaka Zora. Starič Rudolf, Stojanovič Levo. Šinkovec Alojzij. Še?ula Milan. Vela Konrad, Vožnere Julij. Za-plotnik Bogdan.
Gospodarstvo
Vprašanje zaposlitve delovnih moči
Velike spremembe glede proizvodnje in trgovinskega prometa, ki so nastopile v zadnjem času, so postavile v ospredje ne samo potrebo, da se čim prej prilagodimo novim razmeram in obnovimo produkcijo, odnosno izkoristimo nove možnosti produkcije, temveč tudi potrebno, da bolj kakor doslej upoštevamo tudi momente socialne pravičnosti, da bo prilagoditev povzročila čim manj težav v socialnem pogledu.
Za veliko število delovnih rok je treba najti zaposlitev, zlasti v industriji in obrti. Zato moramo razpoložljiva denarna sredstva uporabiti tako, da bo korist za sploš-nost največja. Ne smemo ponavljati pogrešit, ki so bile storjene v zadnjih desetletjih, ko smo zlasti v Ljubljani izvajali pretežno javna dela neproduktivnega značaja. če bi denar, ki smo ga potrošili za razna zasilna dela, uporabili za bolj koristna dela in zlasti produktivne investicije, bi imela Ljubljana mnogo večjo korist, zlasti če bi se ustvarile naprave, ki nudijo možnost trajnega zaslužka. Denar, ki se potroši na primer za olepšavo mesta, za udobnost meščanov, prinese sicer tre-notno zaposlitev, ki pa preneha, čim je delo končano, če bi za isti denar ustvarili nova produkcijska podjetja, bi po končani dograditvi lahko ustvarili možnost trajne zaposlitve za določeno število delavcev in nameščencev. Koliko večjo korist bi imela Ljubljana, če bi denarna sredstva, ki smo jih porabili v zadnjih desetletjih za razna zasilna dela, potrošili raje za dokončno regulacijo Ljubljanice, za dograditev jezu in postavitev električnih naprav, ki bi nam že lahko dajale potrebni električni tok, zlasti pa za melioracijska dela na Barju, saj bi danes lahko Barje v marsičem preživljalo Ljubljano, tako pa je v pretežnem delu še docela neizkoriščeno.
Zato je treba dobro in temeljito preteh. tati, za kakšne namene se potrošijo razpoložljiva javna, kakor tudi privatna denarna sredstva, da bodo koristi v pogledu možnosti zaposlitve čim večje, zlasti pa trajne in samo trenutne. Tu se moramo seveda opirati predvsem na privatno iniciativo, ki jo mora posebno ljubljanska občina bolj podpirati kakor doslej. Leto za letom smo priporočali občinski upravi, naj vendar ustvari znosne pogoje za naselitev in razvoj industrije, ki bi nudila delo številnim delavolinim prebivalcem. Storjene pogreške se nam danes hudo maščujejo.
Današnji čas pa ne zahteva samo, da se podpre privatna iniciativa; to iniciativo je
treba tudi usmerjati, ker zahteva interes skupnosti, da se razpoložljiva sredstva uporabijo na način, ki bo prinesel sploš-nosti največ koristi. Pri ustvarjanju novih produkcijskih naprav je treba danes še posebej upoštevati, da morajo imeti prednost taki načrti, ki omogočajo: 1) zaposlitev čim večjega števila delavcev pri čim manjših investicijskih stroških, 2. izvršitev naprav brez tuje pomoči, 3) izvršitev naprav za izkoriščanje surovin, ki so nam v večjem obsegu na razpolago. Ni lahko ustreči vsem tem pogojem. Prav zato pa je potrebno, da se podrobno proučijo vse dane možnosti, zlasti možnosti za pridobivanje potrebnih surovin. Znova je treba proučiti rentabilnost raznih rudninskih in premogovnih ležišč, ki jih doslej nismo izkoriščali. Ker imamo v Ljubljanski pokrajini predvsem dovolj lesa. moramo predvsem razmišljati o možnosti za intenzivnejšo predelavo lesa na širši podlagi. Marsikje bi našli še neizkoriščene pogoje proizvodnje, marsikje pa bi lahko obnovili proizvodnjo z razmeroma malenkostno denarno žrtvijo. Pri tem delu nas ne sme ovirati morebitna početna nerentabilnost.
Vzporedno stopajo v ospredje razna socialna vprašanja, ki so v zvezi z omejenimi možnostmi zaposlitve, zlasti vprašanje dvojnih zaslužkov in dvojnih služb. Spremenjene razmere nalagajo delodajalcem še v večji meri, kakor doslej dolžnost, da dajejo prednost onim delavcem in nameščencem, ki imajo družine in so najbolj potrebni, in da tudi pri eventualnih odpustih upoštevajo socialne ozire. Kričeče primere dvojnih služb je treba čim preje odpraviti. V tem pogledu seveda ni mogoče postavljati splošnoveijavnih norm, ker je treba vsak primer presojati po posebnih okoliščinah. V jedru je odpor javnosti proti dvojnemu zaslužkarstvu zdrav, seveda pa ne sme iti preko okvira občih interesov. V javnosti se pogosto pojm dvojnega za-služkarstva kmalu razširi od posamezne osebe na zakonski par in kar na celo družino. če imata mož in žena službo še ni v naprej podan nezaželen primer dvojnega zaslužkarstva, zlasti tedaj, če dohodki moža ne zadostujejo za redno vzdrževanje družine. Zato se tako vprašanja ne smejo presojati zgolj po zunanjih vidikih. Treba je upoštevati tudi posebne sposobnosti posameznika. Dovolj bo že storjeno, če se v zasebnem gospodarstvu odpravijo kričeči primeri dvojnega zaslužkarstva, zlasti primeri, kjer gre tako dvojno zaslužkarstvo tudi na škodo delovne zmožnosti v eni ali drugi službi.
Gospodarski
Hrvatska vlada v Zagrebu je v zadnjem času izdala vrsto ukrepov gospodarskega značaja, ki imajo namen spraviti gospo-1 darsko življenje zopet v tek in ga preusmeriti glede na nove potrebe. Med drugim je predpisala prijavo najvažnejših surovin, polizdelkov in izdelkov. Vlada si zlasti prizadeva, da se normalizira industrijska proizvodnja. Po nemškem vzorcu so za oskrbo posameznih industrijskih panog s surovinami ustanovljeni centralni uradi, da nadzorujejo proizvodnjo in cene.
Racioniranje
Kakor smo že poročali, je hrvatski minister za narodno gospodarstvo izdal na-redbo o začasni prepovedi prodaje tekstilnega blaga, čevljev, mila ln drugih življenjskih potrebščin. Prvotni osemdnevni rok zapore je bil podaljšan za nadaljnjih 8 dni. Medtem so izdelali predpise za racioniranje najvažnejših življenjskih potrebščin in natiskali karte za posamezno blago, čigar prodaja bo racionirana. Karte za tekstilno blago in obleko ter za nakup živil, ki se morajo uvažati, bodo izdane v prihodnjih dneh. Pozneje bodo izdane nakaznice za ostala živila. Oblastva skušajo po možnosti preprečiti kopičenje živil in najvažnejših življenjskih potrebščin.
Vlada pripravlja nadalje ukrepe za intenziviranje kmetijske produkcije in je ustanovila poseben urad za notranjo kolonizacijo. V tej zvezi namerava izvesti delno preselitev kmetijskega prebivalstva iz gosto naseljenih področij na druga področja. V načrtu so tudi dela za melioracijo 400.000 ha močvirnate ali neizkoriščene zemlje. Da bi se dosegla večja produkcija zlasti v žitu, je uvedena delovna dolžnost za odraslo mladino.
i na Hrvatskem
Podržavljenje in nacionalizacija industrije
Hrvatska vlada pripravlja podržavljenje številnih industrijskih podjetij, ki imajo pomen za vojaško obrambo, pa tudi podržavljenje industrije in trgovino farmacevtskih in sanitarnih predmetov. V najvažnejših gospodarskih podjetjih Je postavljenih že okrog 1500 komisarjev.
Podjetja, ki so v rokah 2iaov, bodo nacionalizirana. Na Hrvatskem je okrog 40 tisoč židov, ki so po večini že izločeni iz gospodarskega življenja, zlasti iz denarnih zavodov ki jih namerava vlada reorganizirati. Na podlagi zakonske odredbe o pregledu blagajniških predalov (safeov) pri denarnih zavodih je hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo odredilo potrebno število uradnikov, ki so že pričeli s pregledovanjem predalov ob navzočnosti lastnikov, ki so bili pozvani, da prisostvujejo pregledu. Vsebina se ugotovi z zapisniki. Doslej so bili ugotovljen' znatni zneski te-savrirane gotovine in dragocenosti; v večini blagajniških predalov pa so spravljeni poleg vrednostnih papirjev razni dokumenti osebnega značaja. Na podlagi zbranih zapisnikov bodo pozneje izdani eventualni ukrepi. Ustanovljena je bila nova Poštna hranilnica in posebna Državna kreditna banka, ki bo prevzela podružnice Državne hipotekarne banke.
Krona — nova valutna enota
Hrvatska vlada pripravlja tudi ukrepe za uvedbo nove valutne enote »krune«, ki bo imela 100 »banic«. Nova kruna bo ustrezala 1 dinarju. Poleg krune bodo ostale v prometu nemške okupacijske marke (Reichskreditkassensrhcine), ln sicer v razmerju 1 marka = 20 kron. Ustanovljena bo posebna novčanična banka s tiskarno novčanic.
Trgovinski odnošaji z inozemstvom
Po vzpostavitvi železniškega prometa bo hrvatska vlada najprej uredila trgovinske odnošaie z Italijo, Nemčijo in Madžarsko.
V	Zagrebu se mudijo že trgovinski predstavniki Italije in Nemčije zaradi sklenitve začasnega trgovinskega sporazuma. Celotna zunanja trgovina bo pod kontrolo že ustanovljenega urada za zun. trgovino, ki pripravlja tudi gradivo za pogajanja.
V	tem uradu so pričeli sestavljati tudi načrt hrvatske carinske tarife. V prihodnjih dneh pričakujejo tudi trgovinske delegacije iz Budimpešte zaradi pogajanj o dobavi pšenice iz Vojvodine. Za plačilni promet z Nemčijo je uveden poseben klirinški račun.
Gospodarske vesti
= Porušeni mostovi v Vojvodini. Po
ugotovitvi madžarske vlade je v Vojvodini porušenih 76 večjih mostov, škodo zaradi porušenih mostov in cest cenijo na 50 milijonov pengov.
— Maksimalna cena za krompir v 2-a-grebu. Zagrebško mestno poglavarstvo je odredilo prodajno ceno za Krompir, in sicer za slavonski na 2 din, za štajerski pa na 2.50 din za kg na drobno.
Iz Hrvatske
Velikopotezna osuševalna akcija. Tudi v novi hrvatski državi posvečajo pozornost osuševanju velikih polj, ki doslej zaradi .podvodnesti niso bila obdelana, med njimi zlasti Lonjskega polja. Cmca in Jelasa. Lonjsko polje je veliko 156-000 kat oralov in se razteza v okrajih Dugo selo. Caznia, Sisak, Kutina, Novska in Nova Gradiška. Na Lonjskem polju, ki je bilo doslej letno povprečno po 6 do 7 mesecev pod vodo, bodo takoj zgradili veliko mrežo kanalov, ki bodo odvečno vodo odvajali v Savo. Crnac polje je veliko 28.000 kat. juter in leži v okraju Nova Gradiška. Tudi tam bodo zgradiii posebno kanalsko mrežo, da bi se vode z gore Psunj mogle izlivati neposredno v Savo. Ob Savi, ki pogosto poplavlja to polje, bodj zgradili tudi 36 km dolge obrambne nasipe. Crnac prihaja predvsem v poštev za žitarice. Jelas se razteza od reke Orljave do Slavonskega Broda in obsega prav tako kakor Crnac 28.000 oralov. Pod vodo je bilo po navadi pomladi in jeseni in se je na njem bohotno razvijalo močvirsko rastlinje, dočim za žitarice ni bilo uporabno. Ko b:do ta tri polja izsušena, bodo imeli hrvatski kmetje na razpolago nad 200.000 oralov plodne zemlje za obdelavo. Iz doslej za ta dela odobrenega kredita 108 milijonov dinarjev bodo napravili nasip ob rekah Bosni in Savi ob bosenski meji. kjer je Sava pogc-sto poplavila sicer plodna polja.
Hrvatska državna blagajna ne bo imela nobenih dispoziciiskih fondov. Poglavnik hrvatske države dr. Ante Paveiič in predsednik zakonodajnega sveta dr. Milovan Zanič sta podpisala zakon, ki odreja ustanovitev blagajne pri predsedstvu hrvatske vlade. Zanimivo je, da v novem hrvatskem proračunu ne bo nobenih dispozicijskih kreditov ali zaupnih fondov, ki zanje uporabniki ne bi morali položiti predpisanih obračunov. Vsi izdatki brez razlike so najstrože podvrženi kontroli in brez nje ne sme biti uporabljen niti najmanjši znesek.
Zidje in Srbi morajo zapustiti severni del Zagreba. Zagrebški policijski ravnatelj g. Marijan Nikšič je podpisal uredbo, po kateri se morajo v reku 8 dni vsi Srbi in Židje iz severnega dela Zagreba preseliti v njegov južni del. Vse. ki se v določenem roku ne bodo preselili, bo na njihove lastne stroške po svojih organih preselila policijska uprava. Srbom in Zidom je hkrati dovoljeno svobodno kretanje po Zagrebu samo od 6 zjutraj do 9 zvečer, ponoči pa morajo vsi ostati v svojih stanovanjih. Srbi in Zidje iz drugih krajev smejo priti v Zagreb le na podlagi posebnih dovoljenj zagrebške policijske uprave, in sicer samo za kratek čas in v res nujnih primerih.
Zagrebški velesejem - ustaško taborišče. V prostorih Zagrebškega Zbora so zdaj nastanjene ustaške čete, in sicer napadalni oddelki iz Hrvatskega Primorja. Poveljuje jim major Ciro Cudina. Po poročilih »Hrvatskega Naroda« poteka življenje v taborišču ustaških napadalnh oddelkov med častniki, podčastniki in vojaki prisrčno.
Obnavljajte naročnino
Borbe ob vdorn nemške vojske na Hrvatsko
Objavili smo doslej več člankov, v katerih so bOe opisane borbe v kratkotrajni vojni osnih sil z Jugoslavijo. V naslednjem priobčujemo opis borb na kraju, kjer so Nemci vdrli na Hrvatsko in s tem posebno odločilno sprožili nadaljnji razvoj dogodkov. Članek, ki mu bo jutri sledil še drugi del, je napisal znani naš planinski plezalec g. Uroš Župančič, ki se je borb udeležil kot rezervni artilerijski oficir.
Bili smo pri Koprivnici na Hrvatskem nastanjeni po hišah, vedno pripravljeni za pot. Baterija pa se nikakor ni mogla spo-polniti ne z ljudstvom ne z vprego. Iz dneva v dan smo morali čakati. V petek pred cvetno nedeljo je poklical pozno popoldne komandir k sebi oba vodna oficirja. Strogo zaupno nama je povedal, da ponoči odide-mo naprej na mejo, ker je že skrajni čas. Kljub temu. da smo bili sami v sobi, je ne-zaupno pogledal okoli in nama pritajeno povedal, da morava razdeliti puške le zanesljivim vojakom, strelivo pa dati le najbolj zaupnim kadrovcem. čuvanje bomb je poveril meni, ostalo strelivo pa je dal v nadzorstvo tovarišu podporočniku. Razumela sva vse te varnostne ukrepe, saj sva že dodobra poznaia vojake, ki smo jih v imeli v bateriji. Bilo je le nekaj zanesljivih kadrovcev južnih Srbijancev, pravoslavnih in muslimanov. Večino moštva pa so tvorili Hrvati iz okolice Varaždina, medtem ko se obvezniki iz Karlovca sploh niso odzvali pozivu.
V prvem mraku se je zbral ves divizijon na vojaškem dvorišču, še vedno smo vlačili skupaj vse mogoče stvari, še in še obremenjevali preobložene vozove in vezali na topove vse mogoče, da bi čim več vzeli s seboj. Med neprijetnim čakanjem je minila noč. V zarji smo pospali, sloneč ob konjih in topovih. Po dvoriščih vojašnice so begale temne sence, mimo nas so odhajali pešci na mejo. Pred jutrom smo zdramili pospano in dremajočo vojsko, da se pripravi za pohod. Padale so komande in takrat šele smo začutili in se zavedli, da gre zares. Leto za letom smo se prej od časa zbrali v bateriji. Mesec ali dva smo več ali manj preživeli v dolgočasju in brezdelju. Koristnega smo pridobili le malo. Tudi tokrat smo se nadejali, da bo šlo po sta-rem. Sredi noči pa se je v nas vseh nekaj zganilo in prepričani smo bili, da je že v zraku, kar bo odločilo našo usodo, želeli smo, da bi se napeta tetiva sprožila. Postali smo odločni in pripravljeni vsaj zdaj nekaj žrtvovati, da se rešimo negotovosti.
Divizijon je odmolil molitev za srečo zemlje, na kateri so dedje orali prve brazde, da je potomcem dala bogat sad, ki je bil često prava pogača. Dve noči smo bili na nogah. V jutru drugega dne smo se vozili skozi Koprivnico. Utrujeni in neprespani smo si želeli odmora. Odrejeno je bilo, da na cvetno nedeljo ostanemo v Koprivnici. Vojaki so bili potrebni počitka. Polegli so v senu, potem ko so se očistili cestnega prahu. Oficirji smo dobili streho pri gostoljubnem gospodarju. Hitro sem se umil, pisanje domov pa odložil na pozneje. Preveč sem bil potreben počitka in oči so mi lezle skupaj. Zleknil sem se na divan ir> takoj zaspal. V polsnu kmalu zaslišim ropot in glasno govorjenje. Močna roka me je dramila. Morali smo v naglem pohodu na bližnjo mejo. Komandir je ukazoval in kmalu je bilo vse na nogah. Zavzeti smo morali čimprej položaje ob Dravi pri vasi Pjelekovcu. Pred mrakom nismo smeli na same položaje, kajti treba se je bilo gibali prikrito, ker so nas že popoldne preletela sovražna letala.
Na levem bregu Drave so visoko nad našimi gospodovali sovražni položaji. Pod noč je začelo deževati. Topove smo zvlekli pred vas in začeli kopati zaklone. Slišali smo prve razstrelke na Dravi. Pehotni poveljniki so nas bodrili, da imajo mrtve straže prav na obali Drave in da so prihvatni položaji dobro zasedeni. Pozno v noč smo delali okoli topov, kljub dežju in mrazu. Neusmiljeno je lilo. Ker nas je ščitila pehota, smo pustili le stražr pri orožju, ostalo moštvo pa je šlo k počitku v vaške šupe. Popolnoči sem obšel straže. Voda se mi je pretakala v škornjih. čeprav je neusmiljeno lilo in je bila zemlja vsa razmočena, so straže zaspale. Morda so se zanašale na pehoto, ki je bila pred nami na gosto posejana na položajih. Straže so mi zatrjevale, da bodo takrat, ko bo šlo zares, drugačne.
Ob 5. zjutraj, ko je še ležal mrak in se na ravnici pred nami še niso dvignile megle, je začela streljati nemška artilerija. Zbrali smo se pri topovih in mimo čakali. Na drugi srtrani so prenehali streljati. V zrak so poletele rakete, čez čas pa je za-grmelo znova in ni hotelo prenehati. Pred nami so se začele sem in tja oglašati strojne puške. Grmenje se je stopnjevalo. Visoko nad nami sta plavali dve letali. Toda mi se nismo oglasili. Stisnili smo se k to-
povom in obstali nepremično, da se ne izdamo. čez nekaj časa je preletelo mejo naše letalo. Reglanje strojnic, pokanje pušk in grmenje topov se ni umirilo, borba se
galo prav nizko nad nami in padlo v vas okoli 100 m za nami. Zadele so v polno in niso prizanesle niti našim konjem. Ubiti so bili trije, med njimi tudi moj. S svojega novega položaja se nismo smeli oglasiti. Pešadijska borba pa se je vedno bolj bližala. Počasi smo top za topom izvlekli na cesto in bežali skozi vas nazaj. Ustavili smo se šele pred Koprivnico in zavzeli sredi vinograda nov položaj. Sovražno topništvo je neusmiljeno tolklo v vas Torčec in
je razbesnela in valovila od leve proti des- na položaje ostalih dveh baterij.
ni. Pozneje je v smeri proti Legradu Ln stočju Mure z Dravo streljanje popolnoma utihnilo, ojačilo pa sc je na desni strani pri železniškem mostu na progi Peteranec-Zakany. Komandir je odšel na opazovalnico, dobili smo povelje in elemente, da zrušimo most na Dravi, čakali smo le na izvršno povelje- »Streljaj!« K meni so prihajali vodje oddelkov — bili so Hrvatje — in me prosili, naj se s streljanjem ne izdamo. Končno smo izstrelili salvo na okoli 5 km oddaljeni most in čakali poprave ali pa, da nas sovražnik začne obstreljevati. Bilo ni ne prvega ne drugega.
Boj ob mostu se je razbesneval. Klical ie telefon. Poveljnik odseka je zapovedal, da se mora prodiranje sovražnika, ki je prešel železniški most m napredoval ob progi, za vsako ceno ustaviti. Izvrši naj se takoj protinapad z vsemi razpoložljivimi rezervami Razbesnel se je pehotni ogenj in tudi naši desnokrilni bateriji sta pri tem pomagali. Mi pa smo se morali zaradi večjega učinka streljanja umakniti nekoliko nazaj. Po cesti čez odprto polje smo se umikali m prišli v dolinico pred vasjo Torčec. Nismo še spravili topov v borbeni položaj, že so preletele baterijo sovražne granate. Ena, dve, tri in še več jih je zažviž-
Na večer smo se morali umakniti še dalje. Znova je pričelo deževati. Vojaki so bili premočeni in premraženi. Nismo se mogli otresti vtisa, da smo bežeča vojska. Zaslutili smo, da pehota pred nami ne more več zadrževati sovražnega navala. Pred Koprivnico smo srečali rezervno pehoto, ki se je vlekla preko razmočenih njiv sovražniku nasproti. Bila je vsak čas pripravljena, da sprejme borbo.
Ponoči se je med hudim nalivom zbral sredi Koprivnice ves divizijon. Umaknili smo se v vas Reko. Med nas so se pomešali bežeči graničarji. ki so brezupno branili most na Dravi. Pravili so. da je Nemcev ko mravelj in da neusmiljeno naska-kuiejo most s strojnicami, na katere naše puške niso mogle odgovarjati. Zaradi nedoločene črte. kje je sovražnik in kje na£i. se je celo zgodilo, da je naša baterija tolkla po svojih ljudeh. Ta dan so Nemci prodrli čez Dravo na črto Torčec-Botovo. Borba se je nadaljevala pozno v noč. V Reki se je pozneje zvedelo, da je izginil neki poročnik Hrvat, ki je imel na vesti uboj lastnih ljudi. Dodeljen sem bil na njegovo mesto v 8. baterijo. Zmanjkalo je tudi mnogo drugih, a ne v borbi.
Uroš Župančič.
Pomorska služba v prid slovenskega
gospodarstva
II supertransatlantico »Conte di Savoia« (48.500 tonn.) — Italijanski preko-atlantski gigantski parnik »Conte di Savoia« (48.500 ton)
Kakor smo že poročali v prvem članku o pomorskih zvezah za Slovenijo, oskrbnic italijanska trgovska mornarica ves promet z vsemi kontinenti in prav tako z vsemi lukami Sredozemskega morja. To izredno veliko pomorsko službo opravljajo pomorske družbe: »Italia«, >Lloyd Triestino«. iAdriatica« in »Tirrenia«. ki so vse skupaj združene v skupini »Finmare«. Te družbe imajo izredno veliko pomorsko omrežje, tako da vsaka družba oskrbuje svojo službo v različnem in točno določenem predelu.
Družba »Italia«, ki ima svoj sedeš v Genovi, razpolaga z ladjevjem v obsegu okroglo 460.000 ton, vozi po progah v Severno in Južno Ameriko, v Centralno Ameriko in po južnem in severnem Pacifiku, po severnem Atlanticu, v Vzhodno Indijo in v Mehiko. s-LIovd Triestino« (Tržaški Lloyd), ki ima svoj s»de>. v Trstu in razpolaga z brodovjem okroglo 610.000 ton, opravlja pomorsko služoo do vseh obal .Afrike Azije in Avstralije Dražba »Adria-tica«, ki ima svoj sedež v Benetkah in bro-dovje kakih *-10.000 ton, vozi ro vzhodnem Sredozemskem morju (v Dalmacijo, Albanijo, na Grško, na otok Rodos, v Maio
Azijo. Egipt. Palestino, Sirijo in črno morje). »Tirennia« s sedežem v Neaplju ima brodovje kakih 160.000 ton, vozi v Libijo in po zapadnem Sredozemskem morju (Tripolis, Bengazi, Derna. Sardinija, Korzika in Tunis) in preko Gibraltarja na sever Evrope.
Z ozirom na interese srednjeevropskega ozadja, med katere spadajo na prvem mestu oni Slovenije, imajo pomorske službe svoje izhodišče v Trstu, kjer ima »LloyJ Triestino« svoj glavni sedež in družbe »Italia« in »Adriatica« svoj podružnični sedež in svoje oporišče za opremo. Poteg tega so zelo mnogoštevilne pomorske proge, ki imajo svoje izhodišče na Reki ali imajo v tej luki eno svojih najvažnejših skladišč. Razen tega obstaja med štirimi glavnimi pomorskimi družbami italijanske pomorske službe skupine »Finmare« obsežen sistem za zveze med eno in drugo progo ene in druge družbe. Tako je tržaška luka zvezana že po sami pomorski plovbi tega velikega italijanskega pomorskega organizma z vsemi morji, z vsako deželo sveta, po najkr^iši in najhitrejši poti.
Življenje v Bukarešti se je spremenilo
• •
Kako se je pač Rumunija in še posebno Bukarešta spremenila od junija preteklega leta, ko sem bil poslednjič tod? vprašuje dunajski poročevalec Walter Habiger v začetku svojega članka o »ramunskem re-konvalescentu«. Potem takole opisuje svoj sprehod po Bukarešti:
Rumunija ima hudo krizo za seboj. Država se je zmanjšala in Bukarešta je bila
Kulturni pregled
čar komorne glasbe
Obnavlja se koncertno življenje. Sredi tolikih skrbi, ki so jih nagrmadili aprilski viharji, se vrača v naša srca blagovest mu-z'ke. Hoteli bi z Gogoljem naivno verovati, da bo lepota rešila svet. Ponavljamo si Shakespearove verze: »človek, ki nima v robi muzike, — ki ga ne gane sladkih zvokov sklad, — je zrel za izdajo, za razbo.i in hlimbo ...« Verujemo, da je glasba zlasti za mladega človeka kažipot k idealom, čeprav je Tolstoj mislil dokaj drugače.
Morda jo komorna glasba v tem pogledu najprimernejša. Ima posebni čar, ki sprošča v človeku plemenita čustva in duševno plodne sanjarije. Njen učinek je praviloma močnejši kakor pri solistu, a bolj zgoščen. Intenzivnejši in intirrmejši kakor pri orkestru. Zato naj bi zlasti v prelomnih časih vneto gojili komoino glasbo.
Tega mnenja sta tudi dva naša vodilna umetnika, rektor Glasbene akademije Anton T r o s t in nje profesor Jan š 1 a j s , ki priredita v petek zvečer v veliki Filhar-monični dvorani sonati posvečen večer. Skupen nastop obeh umetnikov je dogodek v naši glasbeni kroniki. Pisec teh vrstic jo s tem v zvezi obiskal ugledna koncertan-ta in dobil izjave, ki utegnejo zanimati naše bralce.
Rektor A. T r o s t o pomenu komorne glasbe Rektor Glasbene akademije, pianist prof. Anton Trost je v mestu svojega prejšnjega delovanja, na Dunaju, pogosteje sodeloval v raznih komornih združenjih. Bil je nekaj
časa član znamenitega Fitznerjevega kvarteta. V Ljubljani bi hotel kar moči pospeševati komorno glasbo.
— V svojem glasbenem udejstvovanju — je izjavil — vidim težišče v tem, da muzi-ciram; ne gre mi torej za virtuoznost. Bližja mi je tista spojenost v podajanju muzi-kalne lepote, ki prihaja do tako močnega izraza prav v komorni glasbi. V profesorju ftlajsu sem našel umetnika enakih nazorov, zato sva se odločila, da prirediva skupen koncert. Izbrala sva si program, ki v polni meri ustreza tem intencijam in ki bo
—	kakor upam — prikupen tudi občinstvu. Italijanski mojster Arcangelo Corelli je predstavitelj stare umetnosti. Njegova violinska sonata v d-duru ni sicer sonata v poznejšem klasičnem smislu besede, marveč suita. vendar bo nedvomno učinkovala. Kot kontrast njenemu strogo kontrapunk-tičnemu slogu sva sprejela v program Beethovnovo sonato v f-duru, ki je zaslovela pod imenom Spomladanska sonata. Tako jo imenujejo azradi tega, ker nima tiste mrke tragičnosti, ki jo zaznavamo v večini Beethovnovih del, marveč je v nji razlito nekaj sončnega, kakor da se nad njo razpenja vedro, radostno nebo. Zdi se, da jo je mojster spisal v času, ko je najmanj čutil morečo težo vsakdanjih skrbi.
—	Jan&čkova spnata v des-duru Ima v sebi nekaj prvinskega, eruptivnega. človeku se zdi, kakor da se ti fragmentarni domi-sleki ne bi hoteli strniti v celoto. V nji pa je toliko ustvarjalne sile, da zapuSča v poslušalcu neizbrisen vtisk, kakor da bi bil
po dveh potresih do temeljev pretresena. Ko se peljem z letališča ob narodnem parku in skozi dolgo četrt vil, takoj opazim sledove potresa: kopice porušenih pročelij, razpoke po stenah, tu in tam lesene opore. Marsikaj je že popravljeno in ostanek se bo dal tudi popraviti. V ozki Calea Victoriei, ki je bila nekoč najlepša ulica Bukarešte, se avtobus ustavi. Defekt v motorju. Dol-
stvaino doživel odlomek umetnikovega življenja.
Na vprašanje, kaj misli o poslanstvu glasbe v sedanjem izjemnem času, je odvrnil g. rektor Trost:
—	V času, ko se zdi, da se majejo vsi kulturni temelji življenja in podirajo ve-koviti ideali, nam je glasba kot duhovni in moralni činitelj posebno potrebna. Zlasti je potrebna mladini, v kateri naj bo zasidran up v bodočnost. V nji naj bi pomagala vzbujati odporne sile zoper destruktivne težnje našega časa. Muzika daje idealen pegon za vzbuditev stvarjalnlh sil, ki so nam tem bolj potrebne, ker so kulturne krize in polomi vedno posledica skrajnost-iicga materializma.
Prof. J. šlais ob svojem nastopu
Naš odlični violinist prof. Jan Šlais je v razgovoru o petkovem koncertu posebej poudaril stilno zanimivost programa, ki ga izvaja skupaj z rektorjem Trostom. Tri točke sporeda predstavljajo predklasi-ko, klasiko in moderno. O skladbi svojega rojaka Janačka pristavlja, da je zgrajena na folklora in korenito samosvoja, kakor sploh Janačkovo delo, ki se prav zaradi svoje samoniklosti dolgo ni moglo uveljaviti. Sonato je igral prof. šlais prvič v Ljubljani 1. 1923., potlej jo je naštudiral samo še s svojimi učenci na konservato-riju.
Govorila sva o značaju in pomenu komorne glasbe.
—	Mislim, — je dejal g. profesor z očitnim prepričanjem, — da je treba prav danes kar moči intenzivno gojiti glasbo, zlasti še komorno. Glasba ima svoj čar in človeka osrečuje ter ga dviga nad vsakdanje življenje. Nudi mu plemenita notranja doživetja. Pri nas komorna glasba ni tako
gotrajno popravilo. Sopotnik reče: prejšnji teden se je na vožnji na letališče zgodilo na las tako. To je prvi vpogled v razmere za pročeljem Bukarešte. To lepo mesto, ki ima mnogo vrtov, pripada Balkanu, še več: Levantu, ki se zlasti v Rumuniji močno uveljavlja. Pestro opravljene ciganke ponujajo cvetje v širokih plitvih košarah. Potem se odpeljemo dalje — v razburkani večerni vrvež velikega mesta. Prve luči zagorijo. Pokončno rastejo visoki beli moderni bloki hiš.
Trg pred kraljevskim gradom je neizpre-menjen. Nič se ni porušilo. Novo krilo gradu še vedno ni dograjeno. Nasproti stoječa novogradnja notranjega ministrstva ob prostrani izboklini Calae Victoriei še vedno kaže barvo rdečkaste opeke za zidarskim ogrodjem. Videti je mnogo sivih nemških vojaških avtomobilov. Ob vhodu v park hotela »Splendid« je nemški napis: »Deutsches Soldatenheim«. Veliki hotel »Ambasador« na Bratianovem trgu služi nemškemu vojnemu poveljstvu, pri vhodu stoje nemške straže.
Prvi vtis je prav spokojen. Elegantne restavracije in slaščičarne so dobro obiskane. Kave, čokolade in kolačev je v obilju. Do policijske ure — v Bukarešti se zdaj vsi lokali zapirajo ob polnoči in mesto je še vedno zatemnjeno — utripa velikomestnl življenjski ritem. Nočno življenje seveda ni takšno, kakršno je bilo svojčas. Bari so dolgočasni. Nemški vojaki jih le neradi obiskujejo. Vsekakor pa Bukarešta tudi še danes premoti človeka, kakor ga je premotila še vselej. Različna majhna razočaranja seveda razjezijo človeka. Tisto, kar je na površini prijetno in kar najrajši posrebajo tujci, tisto nič ne Izdaja socialnih in gospodarskih vprašanj pa političnih napetosti, ki se skrivajo pod videzem prijetnega življenja. Brezumne inflacijske cene seveda vsakomur brž odprejo oči, čim je spoznal pravo vrednost nenavadne valute. Cene so v primerjavi z normalnim stanje zrasle povprečno za 200 odstotkov, življenje je tu znatno dražje kakor v Beogradu ali v Budimpešti. »Da, »vsega je še dovolj« — toda
samo v glavnem mestu, za katerega preskrbo je treba v prvi vrsti skrbeti. V ostalem pa se prebivalstvo ne hrani po restavracijah. Pri nakupovanju zadene človek ob najrazličnejše težave. Pred raznovrstnimi trgovinami čakajo ljudje v dolgih vrstah. Danes je težko dobiti to, jutri ono ali pa se sploh ne dobi. Zdaj je kazalo uvesti gotovo racioniranje potrebščin.
Kaj je še danes Bukarešta v primerjavi z dobo pred tremi ali celo dvema letoma — danes, v obrezani državi, ki je popolnoma izgubila namišljeno politično veljavo tiste versajske Rumunije, v čigar duhu je bila Bukarešta moderno izgrajena kot »balkanski Pariz«!? Danes, po omejitvi Rumunije na njeno pravo zgodovinsko stvarnost (pri čemer pa ne smemo pozabiti, da so nekatere korekture še potrebne) se nam vidi Bukarešta z ozadjem svoje resnične rumun-* ske življenjke stvarnosti, ki jo predvsem spoznavamo v rumunskem kmetu, skoraj brezumna, židovstvo, čigar kapital si je z velikimi betonskimi stavbami osvojil jeuro mesta, polagoma izginja z izseljevanjem ali z izključevanjem Židov iz javnega življenja. Družabni sloj, ki je deloma koreni-nil v bizantinizmu. na drugi strani pa je bil »zapadnjaško« orientiran, je bil v svoji domovini prav za prav čisto tuj in se je v Bukarešti blestel po vzoru »francoske civilizacije«. Ta sloj ne vlada več. Ostal je le zanimiv okvir, ki nam še razodeva poslednji medli blesk nekdanjega sijaja, toda v tem okviru se danes kažejo težavna socialna in druga vprašanja dežele, katere ni Bukarešta nikoli v resnici predstavljala Veliko socialno previranje in s tem v zvezi ustvarjanje nove življenjske in upravne oo-like na podlagi popolnoma izpremenje-.ih okoliščin — vse to se danes meša z dosedanjim značajem mesta in tako nastaja svojevrsten razdvoj ob katerem pač vsi vemo, kateri elementi so močnejši. Proces ozdravljenja potrebuje za enkrat stroge0.i, zelo strogega vodstva. Vendar bodo ustvarjajoči elementi države, ki si morajo polagoma šele pridobiti prirodne pravice, kmalu samostojni in potem bodo delovali z aol-no močjo.
živi dež izpod neba
V	prvi svetovni vojni ie bilo letalstvo preizkušeno v vseh smereh in na vse načine. Tedaj se je videlo, da je letalstvo eno najvažnejših sredstev za boj in da se z njim, samostojno ali v zvezi z ostalimi rodovi orožja, lahko vodi bitka največjega obsega, kjer ima odločilno vlogo premoč v letalstvu. Nastala je zračna strategija dotlej nepoznana med vojnimi vedami. Možnosti, ki so izvirale iz dotedanje praK-se, so bile vsestransko analizirane in preizkušene v letih po svetovni vojni. Spored-no z razvojem letalske tehnike in letalskega orožja so se izpopolnjevala dobljena izkustva in v zrakoplovstvu so se formirale nove edinice in pomožne čete. Znano je, da pristaši operativne zračne vojne zahtevajo tak način vojevanja, v katerem bi letalstvo stalno imelo odločujočo vlogo.
Utemeljitelj zračne strategije, znani general Douet, je že pred leti rekel: »Pred nastopom letalstva se je razvijala vojna samo na zemlji. Ena stran je skušala izsi-I liti od sovražnika del zemljišča, druga pa nasprotniku preprečiti izvršitev načrta, tako da obstojata prav za prav dve nalogi: preprečiti vdor sovražnika na svojo zemljo in ga istočasno prisiliti in toliko oslabiti, da mi vdremo v njegovo zaledje.« Ta tisočletja stara formula strategije se lahko naprej uresniči v sodelovanju z letalstvom. Danes nam ni treba prebijati sovražnikovih položajev, da bi prišli v njegovo zaledje. Nalogo nam je olajšalo letalstvo, ki je osnovne pojme strategije popolnoma spremenilo. Celokupno območje države je dandanes v nevarnosti pred napadom sovražnika in na podlagi tega dejstva lahko postane ves ta prostor bojišče. Strategi so prišli na idejo, da osnujejo specialne edinice, ki bi po zračni poti prodrle v sovražnikovo zaledje in s pomočjo najboljšega avtomatskega orožja in bomb prisilile sovražnikove sile, da se desorganizirajo na glavnem bojišču. S tem, lahko Jo tako imenujemo, gverilska edinica olajša napad lastne pehote in motoriziranih enot.
Nemško vojno poveljstvo je bilo v moderni vojni znanosti drago, ki je v podrobnostih izdelalo teorijo o specialnih padalskih oddelkih, katerih naloga je napad na sovražnikovo zaledje kot del kombiniranega napada zračnih in suhozemskih rodov vojske. Prva praktična vaja padalskih ekip v širšem obsegu je bila izvedena v Sovjetski Rusiji, prve večje napade take vrste pa so izvršile nemške čete v sedanji vojni. Nemški napadi na Poljsko, Norveško, Dansko, Nizozemsko, Belgijo in nazadnje Grčijo niso samo najboljši primeri te vrste,
razvita kakor drugod; začeli smo jo pozno gojiti. Prav zaradi tega ne smemo zamuditi nobenega trenutka in nobenega impulza, s katerim jo lahko uvedemo v življenje. Državni konservatorij in v zadnjem času Glasbena akademija v Ljubljani sta v tem pogledu mnogo storila in raven naše komorne glasbe se je že znatno dvignila. Ko sem prišel pred mnogimi leti v Ljubljano, sem se trudil, da bi dobili komorni kvartet; žal da so težkoče s čelistom kmalu izjalovile načrt. Moji učenci iz razreda komorne glasbe so z lepim uspehom začeli Ljubljanski godalni kvartet; to delo bo treba nadaljevati, ko se zboljšajo gospodarski pogoji naših kulturnih prizadevanj. Potrebujemo pa tudi občinstvo za komorne koncerte; ta glasba zahteva namreč posebno občinstvo. Morda bi si ga vzgojili več, če bi uvedli posebne abonentske koncerte za kemorno glasbo. — Delovanje komornih združenj se vedno občuti blagodejno tudi v glasbeni produkciji, ker skladatelji vedo, za koga pišejo te vrste kompozicije. Prvi glasbeni festival v Ljubljani je pokazal, da ima slovenska glasba že uvaževanja vredne skladbe. Več nadarjenih skladateljev je na-značilo pota k nadaljnemu razvoju.
Pesmi Antona Vodnika
V	najbolj dramatičnemu trenutku slovenske zgodovine, za samo cvetno nedeljo, je izšla nova pesniška zbirka Antona Vodnika »Skozi vrtove«. Ostala je neopa-žena v hrupu dogodkov velikega tedna. Ni in ne sme biti prezrta v sedanjih dneh, ko slovensko srce na prostoru, kjer je ostala svobodna naša beseda in naša kultura, tesnobno in bridko radostno spremlja sleherni gib naše umetniške tvornosti. Ali vsaj: kjer bi bilo moralo spremljati vse, kar klije in raste v narodnem jedru.
ampak so dosegli tudi prvovr tn® "so-h" od tega načina vojskovanja. Napadi padalcev so imeli samo eno nalogo, ki je bila v celoti izpolnjena. Sodelovali so z zračnimi enotami, ki so imele druge naloge, predvsem rušenje prometnih sredstev na vseh odsekih in posebno še na tistih, kjer naj bi se udejstvovali padalci. Ta zračna pehota je preprečevala v zaledju koncentracijo sovražnikovih sil, ki bi v nasprotnem primeru lahko nudile glavnini nemške vojske n .neiši odoor Motoriziran® če*e so na ta način lahko obvladale oslabljenega sovražnika, padalci pa so sami za sebe osnovali četniške edinice in osvajali sovražna letališča in s tem omogočili pristajanja lastnih letal. Istočasno so drugi oddelki v sovražnih mestih in notranjosti države delali paniko. Kdaj pa kdaj so ti padalci vodili tudi ulične borbe ali pa so se v zaba-rikadiranih zgradbah borili in na ta način pritegnili nase mnogo sovražnih enot in tako preprečili njihovo udejstvovanje nasproti glavnim sovražnikovim četam. Glavna naloga padalcev je bila, da so na eni strani rušili mostove, viadukte, železniške proge in ceste, z namenom, da onemogočijo sovražniku preskrbovanje njegovih čet z mu-nicijo, orožjem, hrano in z rezervnimi četami, na drugi strani pa, da obvarujejo, ko se sovražnik umika na nove položaje, tiste prometne in za vojno važne objekte, ki bi prišli v korist njihovim četam.
To dvojno vlogo so nemški padalci najboljše izvršili v Holandiji. Tu so v resnici svojim četam omogočili prodiranje in preprečili sovražniku, da bi na glavnem bojišču zbral zadostne rezerve. Padalcem je uspelo, da so v tej gosto naseljeni deželi zasejali med mobiliziranim prebivalstvom zmedo, tako da je pozabilo na izvrševanje svojih dolžnosti, ko bi moralo učinkovito pomagati lastnim četam. Padalci so zavzeli najvažnejša letališča, kamor so se potem spuščala letala s pehoto, ki je ime a najboljše avtomatsko orožje in se je v zvzi s padalci lahko takoj udejstvovala v sovražnikovem zaledju.
Novi način borbe je dokazal veliko važnost najmlajšega rodu vojske, padalcev. Vidi se že, da bo ta vrsta orožja ne samo v tej, ampak tudi v bodočih vojnah imela zelo pomembno vlogo. Zračna gverila bo s svojim najdovršenejšim orožjem in z naj-praktičnejšo opremo vodila četniško vojno, kjer se nihče ne bo nadejal sovražnika. Potrebna bo vsem vojnim poveljstvom in uporabljena vedno bolj češče. Sedanja vojna vsekakor predstavlja veliko preizkušnjo za tiste, ki se niso dovolj pripravili
Anton Vodnik si je s prejšnjimi zbirkami (»žalostne roke«, »Vigilije«) pridobil v slovenski povojni liriki mesto enega značilnih predstavnikov. Formalne pridobitve ekspresionistične poetike so se pri njem združile s svojsko rahločutnostjo katoliškega vernika, ki doživlja svet s tistim notranjim vidom mističnega eanjarja, o katerem vemo, da je bil vsekdar umetniško rodoviten, ker se je napajal lz najčistejših Pascalovih »resnic srca«. Poezija Antona Vodnika je za razliko od naših starejših pesnikov katoliškega svetovnega nazora zapustila realni svet in njegove opisne pojave ter se izneverila tistemu racionali-stičnemu utilitarizmu ali moralizmu, ki je prej določal poeziji vlogo ponižne dekle religijine. Anton Vodnik predstavlja v slovenskem povojnem slovstvu prototip svoj-ske katoliške sensibilnosti.
Zbirka »Skozi vrtove«, ki ji je usoda namenila tako viharno časovno ozadje, kažj pesnika z vseh strani, saj združuje z novimi v knjigi še neizdanimi pesmimi izbrane poezije njegovih prejšnjih zbirk. Dosedanje pesniško delo Antona Vodnika tii obilno; kakor začudo velik del naših pesnikov (in tu imam pred očmi primere s pesniko dragih narodov), je tudi on vzdržen v svoji tvorbi. Drugod šest do deset •pesniških zbirk ni nobena redkost, pri nas je že izjema. Vrhu tega se obraz Vodnikove poezije ni tako spremenil, kakor se neredko spremeni pri pesnikih v dveh desetletjih življenja in ustvarjenja. (Primerjaj pri nas Grudna ali Jarca!). Temeljne značilnosti so ostale; vzlic temu kažejo »Nove pesmi«, da je tudi tega samotnega poeta, ki hodi nekako ob strani naših slovstvenih poti in varuje prvotno čistost svoje pesniške inspiracije, prijela skušnjava, da se približa življenjski stvarnosti in se vsaj iz daljave rahlo dotakne današnjega socialnega življenja. S te strani občutimo v »No-
Kronika
Uprava univerze v Ljubljani razpisuje za Studijsko leto 1941-42 štiri ustanove dr. Pavla Tumorja, vsako v vi^oi 38.000 dm, namenjene za dva jurisCa in dva filozofa slovenske narodnesti, ki so položili državne (diplorn&ke) izpite ter si pridobili doktorat na ljubljanska univerzi.
Ustanove imajo namen, da se dovoljno omogoči vrednim kandidatom enoletno bivanje v inozemskih kurtturnih in znanstvenih žariščih in to v svrho, da nadaljujejo strokovne študije in da v obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka.
Tekmec za podporo in ustanove mora izkazati, da ima inozemski jezik tistega mesta, v katerem se zaveže b-vati v svrho izpopolnitve svoje strokovne in svetovne izobrazbe, že toliko v oblasti da bo mogel uspešno zasfledcvaiti smoter pod pere. Obenem mora predložiti pismen načrt na kak najbolj koristen nač n namerava podporo porabiti.
Podpora je določena za ene koledarsko leto v vršhr po 38.000 din kandidatom, ki izpolnjujejo gornje pogoje, in se bo izplačala v dveh pcMetnih obrokih v naprej. Drugi polletni obrok sie nakaže na podlagi podrobnega poročila preciprenta o tem kako je dotlej porabil bivanje v :Tiozemstvu v smislu smotra, kateremu sluz5 podpora. Univerzitetna uprava bo izplačilo drugega polletnega obroka ustavila ako bo prišla do prepričanja, da pereh>rent ne izkorišča dane mu prlike tako. kakor bi biilo treba.
Pravilno ko'kovane prošnje s posebnimi dokazil i je vložiti na rektoratu do nai-kaoneie 27. maja 1941. Čas katerega želi proseč prebiti v inozemstvu na i bo v prošnji naveden tako, da bo obsegal dva studi iska semestra
Poletno Škropljenje
sadnega drevja
Ne meneč se za dogodke v svetu je prl-Sla k nam pomlad s svojim brstjem in cvetjem. Češnje, češplje in marelice so že skoro odevele, hruške in jablane pa prav sedaj odpirajo cvetne čašice poživljajočim sončnim žarkom.
Cas cvetenja opominja sadjarje, da je treba misliti na zaščito sadnega drevja pred škodljivci, kajti čim se cvetje ospe, moramo opraviti prvo poletno škropljenje vseh vrst sadnega drevja, da obvarujemo sadni pridelek pred glivičnimi boleznimi in živalskimi škodljivci. Prvo poletno škropljenje se mora opraviti čim odpadejo cvetni venci; temu sledi drugo škropljenje, ko so plodovi debeli kakor lešniki, tretje škropljenje pa tri tedne pozneje. Pri poznih (zimskih) jabolkah in hruškah je priporočati še četrto škropljenje konec julija ali v začetku avgusta, da zatremo škr-lup na sadju.
Za poletno škropljenje po cvetu uporabljamo praviloma le 2—3% žveplenoapneno (kaliforniško) brozgo z 0.2% dodatkom apnenega arzenijata (20 dkg na 100 1) aH pa Vs—%% nosprasit. Paziti moramo, da vzamemo pri drugem in kasnejšem škropljenju po cvetju vsakokrat za % % slabše (redkejšo) mešanico nosprasita.
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I bo skušala oskrbeti tudi letošnje poletno škropljenje svojim članom in drugim interesentom ter prosi za pravočasne prijave po dopisnici ali telefonično na naslov blagajnika g. Teodorja Dreniga, Cesta v Rožno dolino 36 (tel. 23-55). članom, ki hočejo to delo opraviti sami, sta na razpolago za izposojanje ročna in na-hrbtna škropilnica proti majhni odškodnini. Tudi brozgo lahko dobijo po znižani ceni. Po možnosti bo podružnica priredila
tudi praktični pouk o poletnem škropljenju.
Podružnica poziva vse svoje člane-sad-jarje, da s skrbnim to marljivim škropljenjem osigurajo, v kolikor je to v njihovi moči, letošnji sadni pridelek ta da s tem pripomorejo k Izdatnejši prehrani ljubljanskega prebivalstva.
*
*	Nagrajeni gospodarji. Tržaški prefekt je te dni svečano izročil naprednim kmetovalcem, ki so se izkazali v kmetijskem tekmovanju posebne nagrade. Državno nagrado v znesku 10.000 lir je prejel An-tonio Dolla Potenza. Prvo nagrado zavoda Federale delle Casse di Risparmio della Venezia je za najvišjo proizvodnjo turšči-ce prejel Conte Feruccio. Prvo nagrado istega zavoda za napredek v kmetijskem obratu pa je dobil Francesco Sigoni, ki je zgradil vzoren hlev za 18 glav živine.
*	Nova tarifa za poštni in brzojavni promet z Italijo je bila te dni urejena ter je enaka tarifi, veljavni za Ljubljansko pokrajino. Izključen je poštni promet z Anglijo, njenimi kolonijami in posestvi, z Grčijo, Egiptom in Islandijo. Pisma in zalepke se frankirajo v krajevnem prometu do 20 gramov teže z 1.50 din (0.45 Lit) nad 20 gramov- teže pa je pristojbina enaka za medkrajevni promet. Državne in zasebne dopisnice in razglednice se frankirajo v krajevnem in medkrajevnem prometu z 1 din (0.30 Lit), posetnice pa do pet besed z 0.50 din (0.15 Lit), nad 5 besed pa 1 din (0.30 Lit). Podrobni pregled nove poštne tarife je objavil včerajšnji »Slovenski Narod«. Navadne brzojavke stanejo do 10 besed 10 din (3 Lit), za vsako nadaljnjo besedo pa 1 din (0.30 Lit). Za nujne brzojavke je dvojna pristojbina, za novinarske pa polovična.
FRANZJOSEF
GRENCICA
PEG 5. Bi). 22365 od' 18 - n »9^0 c
*	Praktični učiteljski izpit za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev se bo vršil v učiteljski gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani, Zgornja Šiška v dneh od 19. do 21. t. m. Učiteljice gospodinjskih šol in tečajev, ki imajo 20 mesecev praktičnega dela v gospodinjski šoli ali ki so imele 4 gospodinjske tečaje, naj takoj vlože prošnje za pripustitev k izpitu. 2e vloženi; prošnje veljajo. Kandidatinje naj se zgla-se v ponedeljek 19. t. m. ob 8. uri pri ravnateljstvu gospodinjske šole dr. Krekia. kjer se bo takoj pričel pismeni izpit.
*	Od mrtvih je vstal. V Bagnascu pr* Cuneu je Josip Canavese že dalje časa bolehal. Naposled je bil tako izčrpan, da je padel v globoko nezavest. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je srce zastalo. Druži. na je nato živega mrliča položila na mrtvaški oder. Ponoči so po stari šegi bdeli ob odru. Naenkrat so se zdrznili in onemeli: mrlič se je zganil. Nemudno so spet poklicali zdravnika in je na svoje lastno veliko presenečenje ugotovil, da je Josip le navidezno mrtev. Seveda je takoj pričel z umetnim obujanjem. Kmalu nato je živi mrlič spet široko odprl oči in si je kmalu opomogel. Zdaj je že zdrav in čil na nogah ter se vesel in občudovan sprehaja po ulicah svojega rodnega kraja.
*	O salati brez olja čitamo v graški »Ta-gespost« naslednja zanimiva navodila: Pomlad nam prinaša mnogo salate, ne samo
Vse ogla
za naslednjo številko .Jutra" sprejema oglasni oččele* lutra nepretrgoma
dnevno do 14. ure
glavnate, temveč tudi različno drugo zelenjavo, ki jo porabljamo za solato. Odveč je razpravljati o zdravstveni vrednosti različnih solat, saj jo pozna vsaka gospodinja. Toda marsikatera gospodinja tudi pristavi: »Treba je mnogo olja in z njim kaže varčevati. Zaradi tega si ne moremo privoščiti dosti solate!« Le mirno, gospa, ni tako hudo. Seveda tekne solata najbolje, če je pripravljena z zadostno množino olja. Toda danes je vendar vojna, zato morajo biti gospodinje dovolj spretne, da si pomagajo tudi z manjšo količino olja. Pripravijo lahko celo vrsto dobrih, okusnih, preizkušenih solatnih omak. Pri tem prihranijo olje. Pa tudi z nekaj žlicami posnetega svežega mleka, kisa in s pridat-kom gorčice lahko pripravimo okusno solatno omako, ki je zelo pikantnega okusa, če primešamo začimbe, kakršne so za solato običajne. Vsekakor se pri takih solatnih omakah prihrani olje, ki ga sicer potrebujemo za enkratno pripravo, za tri ali celo štiri obroke. Mnoge nemške gospodinje so že v mirni dobi na ta način štedile z oljem.
*	Prof. dr. Makso Robič se doslej še ni javil. Bil je rezervni kapetan pri Varaž-dinu. Obvestila prosimo na naslov B. Borko, uredništvo Jutra v Ljubljani.
*	Nesreča ne počiva. Včeraj je mizarski mojster Jože Kregar iz Vižmarij kakor navadno delal v svoji delavnici. Po nesreči se je preveč približal stroju, ki ga je zgrabil za glavo in mu prizadejal hude poškodbe. Ponesrečenca so morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
*	Tečaj italijanščine (dnevni in večernih se prične 15. maja. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82.
*	Strojepisni tečaji, novi, dnevni in večerni) prično 15. maja. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82,
Iz Ljubljane
u— Končno prava pomlad! Kakor smo napovedali, tako se je zgodilo: med tem ko nam je dosedanja pomlad venomer na- 1 gajala s kapricami in grozila napravit?, ve liko škodo na cvetju, brsti in rasti, srno rekli, da bodo ledeni patroni letos gotovo po svoje obrnili plašč in namesto deževja in sodre prinesli lepo vreme. Pankracij se je še ravnal po stari tradiciji. Servacij se je že poboljšal in nam prinesel lepo vreme. Bonifacij pa je kar zablestel v soncu in sinjini. Ponoči, ko je bilo ozračje močno ohlajeno, je žal nastopila slana, ki je napravila nekaj škode, zlasti po Barju. Šele proti jutru je legla megla.potem pa se je rodil krasen dan. Nobenega oblačka ni bilo na sinjem nebu, ki je spet široko povez-njeno nad ljubljansko pokrajino. Ozračje je zaradi snega v precej nizkih legah še ohlajeno, vendar bo toplota gotovo dnevno pridobivala, če se bo sončno vreme ustalilo. Promet po ulicah je vse bolj razgiban. Pa tudi pod nebom zahrumi kdaj pa kdaj kak ponosen jeklen ptič. Prav ob 10. uri, ko sleherni dan za preizkušnjo zatrobi sirena z Gradu, da je že kar postala zanesljiva oznanjevalka točnega časa, so nad Ljubljano v krasnem brzem poletu po-letavala tri bela italijanska letala, ki so vzbujala splošno pozornost.
Italijanski tečaj
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave: ob 16., 18. in 20. uri
Rina Morelli, Gino Cervi, Luisa Ferida
SALVATOR ROSA
Prekiasna zgodovinska pustolovščina romantične dobe KINO MATICA — tel. 22-41
Za smeh in za kratek čas GLEJ, DA SE NE ZALJUBIŠ. Hans Moser, Carola Hohn, Kari Schonbock, Wolf Albach Retty, Rudolf Carl to drugi. KINO UNION — Tel. 22-21
KINO SLOGA — TeL 27-30
Danes premiera DRAMA V GOZDU
Viktor Staal, Ruth Hellberg, Kari Raddatz. Najnovejši žurnal Luce in dodatek kulturni film »Jeruzalem«.
u— Na živilskem trgu je bilo včeraj jrecej živahno. V primeri s prejšnjimi inevi pa je bilo več tržnih miz nezasedenih. Pozna se izostanek gorenjskih in oko-iških kmetic. Prodajalke so bile večidel i Dolenjskega. Mestni tržni urad ima dovolj dela, da kmetice sploh pridejo na trg, ker so jih nekatere prekupčevalke ustavljale že na poti v mesto in celo v tramvaju se :e bila razvijala živahna kupčija. Pomnoženi so tržni stražniki, ki morajo venomer posredovati, da se blago ne prodaja po viš-
Oglejmo si natančneje nekatere posebnosti, ki se jih lahko naučimo iz gornjih stavkov. Opazili ste, da pane, burro, formaggio itd. nimajo ne določnega in ne nedoločnega člena. To so vse besede, ki pomenijo kako snov, so snovna imena in snovna imena ostanejo v primerih, kjer rabimo pri občih imenih uno, una, kar brez spolnika. Poleg snovnih imen ostanejo tudi drugi samostalniki v določenih rečenicah brez spolnika: ho farne, sete itd. Ste opazili razliko med e (je) in e (in). Namesto e se lahko reče in piše ed, ako se naslednja beseda začne s samoglasnikom, posebno z e: buono e grande, toda buono ed eccellente. Tu se zaradi lažje izgovorjave d doda, imamo'pa tudi primere, kjer se zadnji glas izpusti. Namesto pane fresco se sliši navadno pan fresco (piši brez apostro-fa!) in tako je z vsemi besedami na -le, -no, -ni, -ne, -re. Qual(e) fortuna! kaka sreča! vin(o) santo sladko vino, vien(i) qua! pridi sem! Toda: quale sven tura! kaka nesreča! vieni stasera! pridi drevi! (zaradi esse impura).
Sedaj pa ugrizr.imo v k?sio jabolko in končajmo še z onimi posebnostmi pri tvorbi množine, ki so nam ostale iz prejšnje lekcije. Gori smo čitali: un uovo bazzdtto in uova sode e bazzot-te. Čudno, kaj ne? Nekateri moški samostalniki na -o so toliko muhasti, da postanejo v množini ženskega spola in dobijo končnico -a! Taki so poleg l'uo-vo še il paio (par) in '1 miglio (milja), il centinaio (stotica), il migliaio (tiso-čica): le paia, le miglia, le centinaia, le migliaia. Nekateri imajo -a in -i: il di to (prst — le dita, i diti il ciglio (trepalnica) — le ciglia. i cigli: il ginocchio
jih cenah: kakor so bile nedavno določene. Trg je bil z vsemi živili dosti dobro založen, vendar so se morale gospodinje podvizati, če so hotele, da se založe z njimi. To velja posebno za meso in mlačne izdelke. Perutnine je bilo malo na izoiro, pa še to po pretiranih cenah. Največ je bilo zelenjave. Včeraj so pripeljali na trg že tržaško povrtnino. Prodajali so jo na drobno, cene pa, razen solate, niso bile nič nižje kakor jih imajo določene prodaiaike. Na Šempetrskem nasipu, kjer prodajajo krompir na debelo, je bila tudi živahna kupčija. Nekaj voz krompirja, ki so ga pripeljali kmetje je bilo brž razprodanih po 2.50 din za kilogram. Kupovale pa so krompir le gospodinje, ker ga na živilskem trgu ni bilo nič naprodaj. V prodajalnah mestne občine v novi tržnici so včeraj prodajali samo fižol.
u— Na bloku stanovanjskih hiš Pokojninskega zavoda ob podaljšani Muzejski ulici vsa zidarska dela v zunanjščini pra\' hitro napredujejo, ker so k temu zadnji čas vremenske prilike mnogo pripomogle. Tudi v notranjosti vseh štirih zgradb, ki so jih izvršile ljubljanske tvrdke Anton Mavrič, Stavbna družba, Ivan Bricelj in Karel Kavka, kaj naglo izvršujejo obrtniška dela. Predvideno je, da se bodo stranke, ki se jih oglaša še vedno več, mogle vseliti v nova stanovanja tega bloka že z letošnjim avgustom.
u— L. M. Skerjančeva druga Simfonija v h-molu bo doživela svojo krstno izvedbo pod taktirko S. Hubada na velikem sim foničnem koncertu Ljubljanske Filharmonije, ki bo v ponedeljek 19. t. m. ob pol 20. v Unionu. Vsako novo delo slovenskega skladatelja sprejme naše občinstvo z največjo pozornostjo in nestrpnostjo. Tudi za to najnovejšo skladbo našega priznanega komponista vlada veliko zanimanje. Sloves in reputacija naših godbenikov kakor tudi spored večera obeta umetniški dogodek, na katerega naše občinstvo opozarjamo. Prodaja vstopnic pri blagajni kina Uniona.
XIV.
1
vih pesmih« ne samo razširjenje Vodnikovega motivičnega področja, marveč tudi neke nove tone in hkrati večjo zgoščenost njegovega pesniškega izraza.
Zbirka »Skozi vrtove« je razdeljena v skupine »Melodije«, »Vigillje«, »žalostne«, »Pogovor s smrtjo«, »Skozi vrtove« in »Nove pesmi«. Ne celih 100 strani obsegajoča knjiga je od prve do zadnje strani v bistvu izpoved človeka-poedlnca, izraz najtanjše vznemirjenosti njegovih čustev to pesniških misli ter ne pove skoraj nič o svojem času, o njegovih težkih problemih in morečih skrbeh. V tem je njena poglavitna slabost to — z druge strani — njena vrlina. Kakor pred mnogimi leti, tako izpoveduje pesnik tudi danes pred močno spremenjeno, tragično to kruto življenjsko stvarnostjo, svoja čustva s simbolnimi podobami iz narave. Kakor nekoč, se mu tudi zdaj spreminja svet v sanjske podobe, v melodije hrepenenja in odpovedi, v svetle privide onostranstva ki jih tospirira zlasti marijanski kult. Njegova erotika je lahna, komaj še na robu telesnega in zemeljskega; njegovi pogovori s smrtjo so daleč od sleherne človeške groze pred pojavom, ki se je celo Pascalu poosebil v krvnika. Opeva smrt v kratkih, sanjavih in na videz fragmentarnih verzih, kakor Kitajci mesečino ali padajoče listje. Dobra si kot žena, ki prvikrat rodi . . .
Vodnikova lirika je klic iz samote, klic v puščavi danaSnje stvarnosti; prevpil ga bo vihar in morda bo zaslišalo njegovo najglobljo vsebino samo kakšno posamezno čuječe in boječe srce ... Današnji čas je ▼ največji meri dramatičen, čas tragedije in junaške epike; odtod pa prihajajo nežni zvoki umetnikove violine, ki obuja privid evetja, dekliških pogledov, mesečin* ▼ pokojni krajini, angela, ki s
srebrnima rokama lomi sladki domači kruh ... Po teh pesmih je razlit svit zarje, ki je že ugasnila.
Knjiga »Skozi vrtove« Je okusno natisnjena in vezana v platnice po osnutku akad. slikarja Staneta Kregarja.
Zapiski
Stalno gledališče z mednarodnim repertoarjem v Rimu. V italijanski metropoli je bila ustanovljena posebna gledališka družba, ki bo 6 mesecev zapored uprizarjala predstave v gledališču Argentina. Ostali del sezone bo ta gledališka družba prebila v Nemčiji, v zamenjavo z nemškimi gledališkimi družbami. Novemu an samblu pripadajo sami odlični italijanski igralci in umetnice. V glavnih obrisih je tu di že določen repertoar, ki bo obsegal klasična dela največjih dramatikov vseh časov od Gotheja in Schillerja do Alfierija. od Lessinga do Molierea in od Alfierija rea do Goldonija. Vsekako pa bodo v repertoar sprejeta tudi odlična moderna dela italijanskih in nemških pisateljev.
Hrvatske nagrade za umetniško in kulturno delo. Zagrebški »Novi list«, ki izhaja namesto »Novosti*, je priobčil v nedeljski številki izjavo novega ravnatelja pododse-ka za umetnost književnost in tisk pri ministrstvu bogočastja in šolstva prof. Zlatka Grgoševiča. Novi ravnatelj je znan kot hrvatski komponist in glasbeni pedagog. Na izpodbudo ministra dr. Mile Budaka bodo znatno povišane nagrade za umetniška dela — književna, glasbena, likovno umetnostna to druga. Najvišja nagrada bo znašala celo pol milijona dinarjev, s čimer bo nagrajencu pač izdatno pomagano. Seveda bo nagrada v tej višini podeljena samo v izjemnih primerih; nagrajenec pa bo lahko čez pet let, če bo spet ustvaril izredno po-
menljivo delo, znova odlikovan z najvišjo nagrado.
Zagrebška »Hrva*ska reVja«, znano literarno glasilo Matice Hrvatske, bo izh'ij?la poslej v redakciji mladega književnika Marka čoviča, ki je izdal leta 1939 antologijo »Liiike hrvatskih sveučilištaraca«. Novi urednik je izjavil sodelavcu »Novega lista«, da bo »Hrvatska revija«, ki je bila skozi deset let svojega izhajanja varuh č:stega hrvatstva. združila vse konstruktivne hrvatske kniiževnike na podlagi usta-ških načel. »Hrvatski književniki so lahko prepričani,« je izjavil Marko čovič, »da je njihova Kalvarija samo še v preteklosti, ker bo Neodvisna hrvatska država znala in mogla storiti vse, kar je treba, da dobi elita hrvatskega naroda še za življenja tisti položaj, ki ji gre in da za vedno preneha stara praksa, po kateri so hrvatski književniki za življenja stradali kakor brezdomci ta berači, po smrti pa dobivali spomenike ...« Novi uredn;k revije, ki bo poslej reprezentativna hrvatska knjževna revija, vidi svojo posebno nalogo v tem, da uvaja v književnost kar največ mladih ta^ lentov. »Hrvatska revija« bo nadalje imela posebne rubrike za književnike narodov, v katerih vidijo Hrvati svoje prijatelje. Izključeni pa so od sodelovanja »protivnici hrvatskog naroda, pa makar oni bili po rodjenju i Hrvati«.
Nov glasbeni instrument, po imenu trau-tonium, so uvedli na letošnjem florentin-skem Glasbenem maju. Predstavila sta ga občinstvu Oscar Sala. ki je instrument znatno izpopolnil, in Harold Genzmer, avtor prvega nalašč za trautonium spisan ega dela. Instrument je podoben harmoniju, vendar je zgrajen na električni podlagi in odpira glasbenemu izražanju nove možnosti,
u— Dva naša umetnika, vzgojitelja našega glasbenega naraščaja, sta se združila in sklenila obogatiti naše koncertno življenje z nekaterimi komornimi koncerti V petek dne 16. t. m. bosta izvajala med drugim Janačkovo sonato v des-duru. Ja-naček je poleg Smetane in Dvoržaka najslavnejši češki skladatelj, ki uživa s svojimi operami in komornimi deli svetovni sloves. Poleg Janačka bosta igrala oba umetnika v petek še Corellijevo sonato v d-duru in Beethovnovo sonato v f-duru, ki je znana pod imenom Pomladna sonata. Koncert bo v petek 16. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. (—)
ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV.
Dr. STANE VRHOVEC
ordinira pri dr. KRAIGHERJU
Beethovnova ulica 9 — Tel. 38-30
Potujemo v Beograd
Sprejemamo naročila privatnega ta trgovskega značaja najkasneje do petka, dne 16. t. m. do 12. ure.
»SERVIS BIRO« — LJUBLJANA,
Sv. Petra c. 27/IL, tel. 21-09.
u— Umetniške razstave nudijo človeku v današnjih dneh trenutke resnične utehe. Še posebej mora biti deležna vse naše pozornosti in vsaj moralne podpore naša slovenska umetnost V razstavni dvorani Ba_ tove palače je bila včeraj otvorjena umetniška razstava »Slovenskega lika«, katere dela razstavljajo France Kralj, Lojze Per-ko, Milena Dolganova, Vladimir Jakič in Fran Strekelj. Kulturna Ljubljana naj s svojim obiskom izrazi priznanje slovenskim umetnikom! Vstopnine ni!
u— V počastitev spomina gospoda dr. Rada Kušeja, univ. profesorja v Ljubljani, poklanja rodbina Richterjeva 200 din za slepce.
u— Steklenice od konjaka vse velikosti kupi Fr. Kham, Kongresni trg 8.
(koleno) — le ginocchia, i ginocchi; il labbro (ustnica) le labbra, i labbri; il lenzuolo (rjuha) — le lenzuola, i len-zuoli. Različen pomen imajo: i frutti sadeži, le frutta sadje; il corno (rog), le corna (rogovje), i corni rogovi (pihala), il braccio (roka), le braccia roke, i bracci (prečniki) pri tehtnici, križu; il legno (les), i legni razne vrste lesa, le legna drva
Neizpremenjeni ostanejo v množini:
1 samostalniki na -i in -ie: la erisi kriza, la specie vrsta;
2. samostalniki, ki se končujejo na naglašen samoglasnik, na soglasnik in vse enozložnice: le citta. i caffe, i la-pis, i re (kralji);
izjema: la moglie (soproga) — le mogli.
Posebej si zapomnimo: l'u6mo (človek) — gli uomini, tako tudi il gentil-uomo plemič in il galantuomo poštenjak; il bue (vol) — i buoi, Dio Bog, gli dei bogovi.
Quando si ha farne, il pane sa di car-ne. Pan di sudore ha gran sapore. Non c'e pane senza pena. Dal frutto si co-nosce l'albero. — (si—se, si ha—človek ima, sa di—diši po. il sudore—trud il sapore—slast, senza pena—brez truda. dal frutto—po sadu, si conosce— poznamo).
T7a/a. 1. Spregaj pismeno: Non ho farne, sono contento.
2. Prevedi: Imamo klobase, pa nimamo ne gorčice ne hrena. Imate pivo? To maslo ni sveže, je žaltavo. Moj stric ima izvrstno salamo in okusen sir Kje (dove) imaš moj klobuk in moj plašč? Kdo ima nekoliko trdo kuhanih jajc? Ali nimaš koščka gnjati? Imamo tudi bela vina. Dečki nimajo žganja.
S Spodnje štajerske
Gradbena delavnost v Celju. Potem, ko so odstranili nekatere dragocene predmete, so pričeli z rušenjem pravoslavne cerkve sv. Save. Izraba novega stavbišča je še sporna; nekateri predlagajo na njem postaviti spomenik padlim vojakom, drugi pa tržnico. Kakor smo zvedeli, bodo tudi druge javne zgradbe preuredili v nove svihe. Med drugim prezidavajo bivši Narodni dom, ki ga bodo uporabili za sodišče; prav tako bodo popravljene in prenovljene vse vojašnice ter bo preurejeno poslopje bivše državne realne gimnazije. V ta namen je prispela iz Gradca družba gradbenih ta-ženjerjev ta arhitektov, ki je z delom že pričela.
Zdravniška vest. Za primarija na ginekološkem oddelku splošne bolnišnice v Celju je bil postavljen Celjan dr. Gustav Honig-mann; za mestnega fizika je bil imenovan dr. Weidmann, za pomočnika pa mu je dodeljen bivši mestni fiz;k dr. Podpečan.
Svečano so bili zapriseženi v soboto dopoldne v dvorani mariborskega gradu mladinski vodje in vzgojitelji, ki so se prej nekaj dni v posebnih taboriščih šolali za svoje nove naloge. Vodja Urragg jim je še enkrat orisal naloge, ki jih čakajo na Spodnjem štajerskem. Mladinskim vodjem in vzgojiteljem bo zaupana spodnještajerska mladina. Mladi mežje so morali priseči roko v roko, da bodo naloge vestno izvi sevali.
Manifestacija štajerskega Heimatbunda.
Gauleiter Uberreither je s posebno naredbo ustanovil štajerski Heimatbund in je vodstvo poveril vodji Steindlu. V soboto je bila v Mariboru svečana manifestacija, na kateri je najprej izpregovoril vodja dosedanjega Kulturbunda, pastor Baron. Nato je gauleiter tTberreither rekel, da preide članstvo Kulturbunda v novi Heimatbund. Na-glasil je: »Osvoboditev nemškega naroda je največje skupinsko delo vseh časov. V svetu se to imenuje nemški čudež. Milijonska skupina ljudi izvršuje dan in noč svojo dolžnost. In v to milijonsko skupino se zidaj vključujejo tudi Spodnještajerci. Z vsem! silami bo treba doseči razvoj, ki je stoletja tekel napačno. V ta namen so potrebni ljudje, ki hočejo brezpogojno sodelovati. Nemški vodja pozorno zasleduje ta razvoj in je v Gradcu ob slovesu dejal gauleiterju ■tfberreitherju: ,želim mnogo uspeha. Varujoče držim svojo roko nad vašim delom.'« Nato je vodja Heimatbunda Steindl zagotovil gauleiterju, da bo v življenju spodnje-štajerskih Nemcev najlepša tista ura, ko bo gauleiter stopil pred vodjo Hitlerja ta mu javil: »Vodja! Nekoč ste mi zapovedali, naj napravim Spodnje Štajersko nemško. Spodnja štajerska je nemška!«
Naš**
DRAMA
Začetek ob 19. uri Četrtek, 15.: Komedija zmešnjav. Red Četrtek.
Petek, 16j ob 15. uri: Othello. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 17.: Učenjak. Premiera. Red Pre-mierski.
»Othello« kot dijaška predstava. Posebej opozarjamo dijaštvo na dijaško predstavo Shakespeareovega »Othella«, ki. bo uprizorjen v petek 16. t. m. ob 15. uri v Drami. Poznanje Shakespeareovih del spada k splošni izobrazbi, zato bi se moral z njimi seznaniti vsak dijak. Othella bo kreiral Levar, Desdemono M. Boltar-Ukrnar-jeva, Jaga Sever ta Emilio Gabrijelčiče-va. Režiser: prof. šest. Veljajo globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Prihodnja premiera v Drami bo v soboto 17. t. m. za red PremierskL Uprizorili bodo zelo zabavno in po komičnih situacijah bogato Detelovo veseloigro »Učenjak«. Naslovno vlogo igra Jan. Za smeh ta zabavo pa bodo poskrbele osebe, ki jih predstavljajo: Cesar, Daneš in Nablocka. Poleg teh še nastopijo: Gale, V. Juvanova, Kaukler, Plut, Presetnik ta Sir~x;*~-*a. Režiser: dr. Bratko Kreft.
*
OPERA
Začetek ob 19. utl.
Četrtek, 15.: Seviljski brivec. Red Pretruer-
ski
Petek, 16.: Zaprto.
Sobota, 17.: Ples v maskah. Rad S.
Športniki bodo kar začeli
V nedeljo prvo kolo pokalnega tekmovanja v nogometu
Zmerom več je znakov in glasov, da so se športniki — saj so mladi, zdravi in borbeni — bolj ali manj že znašli v novih razmerah. Od zadnjih smučarskih tekem in prvih tekov čez drn in stm so — radi ali neradi — doživeli zgodovinski odmor, ki se je zavlekel na ves mesec april in tudi polovica maja je že za nami. Navsezadnje se je ustavila vrsta presenetljivih dogodkov izven doma in športnega prostora, zdaj so baš najlepši časi za udejstvovanje v vseh letnih športnih panogah.
Toda dogodki zadnjih tednov so le močno posegli v stari red med športniki. Množice onih, ki so še oni dan prihajali in odhajali iz bele Ljubljane kot središča vsega slovenskega športnega življenja, so ©stale izven meja naše nove pokrajine. Razne športne organizacije, katerih sedež je bil v našem mestu, so tako ostale brez velike večine svojega članstva. Pri vsem tem pa vse te zveze športnikov ne mislijo ustaviti svojega delovanja, čeprav se bodo morale za prvi čas odreči širšemu področju in bo vsa njihova skrb veljala v glavnem le društvom in članstvu v Ljubljani sami.
V zvezi s prvimi napovedmi in obvestili o novem življenju v naših športnih klubih — Ilirija je med tem že naslovila na svoje članstvo daljši poziv, v katerem ga poziva na čim živahnejše delo v vseh sekcijah — smo te dni obiskali udobne prostore, v katerih je zadnje leto ali dve poslovala zve za za našo najbolj udomačeno športno panogo — za nogomet. Naš stari znanec in poslovodja zveze g. Cek, ki od vseh po-črtkov vzorno vodi »papirnate« posle za vso našo nogometno družino, je že pridno na delu. Iz razgovora z njim posnemamo o načrtih naše nogometne zveze bližnjo bodočnost naslednje:
»Pri nas se pripravljamo. 13 klubov — malo nesrečna je res ta številka — je še ostalo v našem območju, od teh 11 v mestu samem, dva pa prištevamo med svoje z dežele, in sicer SK Javornik z Rakeka in SK Kandijo iz Novega mesta. Na zadnji seji — ali prvi potem, ko smo se znašli v novem svetu — so se odločujoči dogovorili za nekaj stvari, ki so bile nujno potrebne zaradi spremembe med nami. Prvenstveno tekmovanje je za enkrat ukinjeno, prvaka imamo tako že od jeseni. Da pa naši klubi ne bodo držali križem rok, bomo na novo izvedli ono svoječasno
nameravano pokalno tekmovanje — z novimi partnerji, samo onimi iz Ljubljane. Slišimo razen tega, da se ljubljanski klubi pripravljajo tudi na prva srečanja z nogometnimi moštvi z one strani stare meje. Zadeva za zdaj vsekakor ni organizirana najbolje, ker so bili klubi glede pogajanj zanja prepuščeni samim sebi. V bodoče bo morala tukaj imeti svojo besedo tudi naša zveza, potem pa si lahko obetamo prav odondod zelo živahno in odlično konkurenco.
Kakor rečeno, je sedaj sklenjeno vse do konca samo glede pokalnega tekmovanja. Prvi oficielni termin za zopetno otvoritev na zelenem polju — moštva so se v ostalem nekoliko pregibala že preteklo nedeljo, ko sta se med njimi tudi enajstorici Ljubljane in Hermesa razšli po zmagi 2:1 za Ljubljano — prihodnja nedelja 18. maja. Ta dan se bo v konkurenci za pokal SNZ sestalo 6 nasprotnikov, in sicer Ljubljana z Mladiko, Vič s Hermesom in Svoboda z Jadranom. Isti nasprotniki bodo sedem dni pozneje odigrali še povratne tekme, nato pa bo poseglo v konkurenco še ostalih pet, in sicer Mars z Mostami, Korotan z zmagovalcem iz tekme med Ljubljano in Mladiko, dalje oba zmagovalca iz ostalih dveh tekem iz prvega kola (Vič ali Hermes s Svobodo ali Jadranom) ter slednjič Slavi-ja z Grafiko. Zmagovalci teh srečanj pojdejo v polfinale), zadnja dva zmagovalca pa v dvojni finale. Tekmovanje bo potemtakem zavzelo osem terminov in bo končano do srede julija. Kakor vidite, smo šli na najprimernejšo pot, da bo naš nogomet spet pridobil svoje stare prijatelje, vmes pa se bo gotovo dalo dobiti še kaj bolj privlačnega, takšnega recimo, kar bi bilo enakovredno onim ligaškim tekmam, na katere smo se tako nestrpno pripravljali v prvih dnevih aprila. Tako nekako otvarjamo drugič letošnjo sezono ...«
To je v glavnih obrisih načrt, ki so ga za novo življenje na nogometnih igriščin pripravili pri Slovenski nogometni zvezi. Gotovo je, da za nogometaši ne bodo hoteli zaostajati niti vsi ostali, ki se jim pmv zdaj bliža tako imenovani višek sezone. Med temi mislimo predvsem na plavalce, ki bodo brez dvoma izkoristili zemljepisno bližino starih nasprotnikov iz tekem za Jadranski pokal. O teh pa prihodnjič kaj več!
Po 50 par za Desedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri Btojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Om 15.—.Dopis; ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka na vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje
zn enkratne oblavc oetas* Din —

Postrržnico
zanesljivo in vestno, od 8 do 11 in od 2. do 5. išč^m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9464-1
Erivskega
Dompčrsit-n
rr'ndega. sprejmem takoj Podbevšek. Dev. Marija v Polju.
9429-1
Boljše dekle
kuharica, sposobna vseh h: *nih del. dobi mesto pri boljši obitelji v Gro-suplju. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod značko vDobra služba 111«.
9448-1
Gosnodična
z abituri.ientskim tečajem in 4-letno bančno službo, išče primerne zaposlitve. Gre tudi kot vzgojiteljica k boljši družini za minimalen zaslužek, event. samo za hrano ln stanovanje. — Sposobna tudi šivanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna in vestna«.	9384-2
Uradnica
s perfektnim znanjem italijanščine, išče name-
Pohištvo
Zamenjam
svoje pohištvo v Marl boru s pohištvom v
stitve. Cenj. ponudbe na Ljubljani. Vider, Ruska
ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaskrbljena«.
9422-4
IProdam
Angleški kamgarn
moder, za moško obleko prodam 3.20 m. Na ogled in cera v ogl. odd. Jutra v Selenburgovl ulici.
9149-6
Mesto natakarja
ali plačilnega, iščem v baru ali kavarni, z znancem perfektno italijanščine, zmožen kavči ie. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Lep nastop« 9454-2
Morsko travo
od din 2 dalje nudi Sever & Komp., Ljubljana.	6431-6
Foto aparat
rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Leica film«.
9421-7
Rahljen štedilnik
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko
»štedilnik«.
9466-7
Žensko kolo
dobro ohranjeno, kupim, i Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj 66«.
9468-7
cesta 3, II. nadstr.
9460-12
Oblatila
Frak in smoking
popolnoma nov. za močno osebo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	9433-13
Vojno škodo
nom. din 700.000 prodam za gotovino. Oziram se samo na protiponudbe z označbo cene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenija«.
9438-16
»REAIITETA«
possstna posredovalnica * Ljubljani je saao w PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poite Telefon 44 - 20
Hamska krojačica
Slomškova 4. II. izdeluje vso damsko garderobo po zmerni ceni in prvovrstno.
9449-2
Gospod
s perfektnim znanjem jezikov, nemščine- italijanščine. francoščine in anslefčlne išče kakršnekoli zaposlitve. Gre tudi za hotelskega porttrja ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Korespondent 45«.
9467-2
»i\aš Uias« Naznanjamo, da je 8. številka »Našega Glasu« lista za državne in samoupravne nameščence in upokojence pravkar izšla. Uprava.
9355-8
Kolesa
Damsko in
moško kolo
novo. najboljše Italijanske znamke naprodaj za vsako ceno. Generator delavnica. Tyrševa 13.
9447-11
Moderno vilo
v najlepši sončni legi, s vsem komfortom, centralno kurjavo, lepim vrtom, zamenjam za posestvo ali enako vilo v Novem meftu ali bližini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Rojstni kraj« 9343-2C
Zemljišče v
Novem mestu
ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo mesto«.
9430-20
Hišo
novozldano, trinadstrop-no, komfortno, netto donos 75.000. Cena din 1.500.000. Parcelo 602 k v. m po din 200 Bežigrad proda realitetna pisarna Adamič, Ljubljana. Go-sposietska 7. ___9461-20
Graditelji -
stavbeniki
kateri bi mi zgradil hišo proti plačilu s hranilni mi knjižicami Mestne ljubljanske. Javiti pod šifro »Dvonadstropna«.
9452-20
Kupimo
vsako nepremičnino v Ljubljani in njeni okolici. »Realiteta«, Prešernova ul. 54-1., nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.	9443-20
Kupim
takoj eno ali več hiš od stotisoč do tri milijone v Ljubljani ali njeni provinci. Tudi posestvo ali gozdove. Plačam v gotovini. Ponudbe z opisom položaja, eventuel. donos in najnižjo ceno pošljite na ogl. oddelek Jutra pod »Industrijalec begunec«.
9442-20

ENO ,; VEČBARVNE
Motium
mmrnM
Iščem lokal
v strogem centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometen«.
9441-19
Gostilno
ali primerne prostore za isto išče gostllničarka z lastno koncesijo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Gostilna«.
9440-19
V podnajem
oddam prazno dvosobno stanovanje s kuhinjo aH samo posamezno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	9446-21
Stanovanja
Enosob. stanovanje
za Junij išče zakonski par. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Mirna stranka 929«.
9450-21a
Stanovanje
2—3 sob
Išče 4-članska odrasla družina. Po možnosti center. Mlrje ali Bežigrad. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Takoj ali pozneje«.
9327-21»
Opremljeno
stanovanje
iščem v centru Ljubljane, 2 sobi s kuhinjo in prltlklinami za takoj ali za 1. Junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1000«.
9426-21a
i rMmtm
Veliko sobo
komfortno, oddam boljši osebi pri pivovarni Union. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9432-23
Oddam sobo
s posebnim vhodom za taKuj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9455-23
Opremljen kabinet
oddam proti majhni odškodnini. čez dan odsotni gospodični najraje šivilji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9451-23
Opremljeno sobo
iščem za takoj z dvema posteljama ln souporabo telefona. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mirna, stalna. redno plačujoča stranka«.
9444-23
Sobe išče,:«
Zakonski par
išče opremljeno sobo s souporabo kopalnice v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Carigrad«.
9425-23a
Opremljeno sobo
elegantno, s posebnim vhodom, za 2 osebi, ne predaleč od centra, z uporabo kopalnice ln kuhinje. Iščem takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna«.
9427-23a
Sobo
tudi prazno. Iščem v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 888«.	9456-23a
UMITI IM
Zatekla se je
lovska psica, barve belo-rujave, progaste. Korn, Poljanska c. 8.
9423-27
POZOR!
Prepisovanja, prevode v vseh jezikih, razmnoževanje, razna posredovanja in zaupne posle Vam vestno, strogo zaupno in strokovno dovršeno izvrši »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra c. 27, tel. 21-09. Ne nasedajte neodgovornim šušmar-jem. V vseh zadevah se obračajte edino le na a Servis biro«.
9462-31
Potujem 18. maja
v Beograd
in Osijek. Prevzamem poizvedovanja v vseh zadevah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9465-31
Karkoli bi
kdo vedel
o redovu djaku Rusu Jožetu, ki je služil rok od 1. 11. 1940 dalje v Goraždi, Drinska banovina v 14. četi 3. bat. šole za rez. pešad. ofi-cire. naj blagovoli proti povračilu stroškov čim-preje sporočiti očetu — Rus Josipu, LJubljana VII, Lepodvorska ul. 28. II. nadstr.	9445-31
Prosim vsakogar
ki bi kaj vedel o rez. inž. ppor. Kramaršič Božu. naj nujno sporoč? na naslov: Marija Kramaršič. Ljubljana. Cesta 29. okt. 9-n Odšel je baje 8. aprila z 81. čete za vezu iz Zagreba prof Popovači. oziroma dalje proti Novski. Stroške povrnemo!	9353-31
Dobro nagrado
dobi. kdor mi pove za konja, šimelna 158-178. št. 4 ali brez št. Ljubljana, hotel Slon. soba 201.	9380-31
(NSERIRAJ
v -UJTItU"*
Iščem konje
1.	pram srednje težek, visok 153, prsna mera 172, na glavi in na nosu ima malo liso, star 4 leta, številko Ima 1872 (prevzema);
2.	črn pram, srednje težek, visok 153, prsne mere 170, nad kolenom na zadnji nogi ima malo belih dlak, številko ima 1873. Oba konja sta oddana s popolno opremo, komati in vozom;
3.	konj, zagorel fuks, srednje težek, mala bela pika na glavi, na prvi desni nogi nad kolenom ima gobo. star 4 leta, številko ima 1874 (prevzema);
4.	konj, bled fuks, ima na glavi belo liso, grivo belkasto, na zadnji desni nogi pod kolenom ima malo bulico, star je 6 let, številka 1875 (oddaje); tudi ta dva konja sta oddana z vso opremo, komati in vozom. Ali so bile konjem številke vžgane. mi ni znano. Prosim, kdorkoli bi te konje imel, ali kaj vedel, kje se nahajajo, naj mi sporoči proti dobri nagradi. — Naslov: Ivan Znidaršič. vas Blo-čice št. 24. pošta Grahovo pri Cerknici. Notranjsko.	9436-31
Boljše brije in dalje traja . • •
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O
Gruppo Assicura- Velika Italijanska tivo Italiano zavaroval, skupina
d' importanza primarla, esercitante tutti i rami, cerca per la provincia di LUBIANA
Agente Generale
fornito di vaste relazio-
nl. esperienza assicuratl-va, referenze. Inviare offerta con curriculum vitae a Cassetta 664 Z. Unione Pubblicita Italiana, Trieste.
ki izvršuje vse panoge zavarovanja, išče za ljubljansko pokrajino
generalnega
zastopnika
ki ima obširne zveze, zavarovalno prakso in priporočila. Ponudbe s curriculum vitae Je poslati na naslov: Cassetta 664 Z. Unione Pubblicita Italiana, Trieste.
Iščem tovorni avto ki gre prazen v Trst ali
Postojno. Ponudbe na: frizei. Sv. Petra 3.
9457-31
Razno
Kateri trgovec more dati obleko na mesečne obroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Drž. uslužbenec«.
9424-37
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih cenah
CERNE — jnvelir,
Ljubljana, VVolfova ulica
8-34
PREMOG
DRVA — nudi
1. Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba hrezhinmi
ZAHVALA HHHH
Za ustne in pismene izraze sočustvovanja ob bolezni in smrti moje in naše predrage, nepozabne
Milke Zavtfšanove
izrekam vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Zahvaljujem se prečastiti duhovščini, vsem, ki, so jo spremili na zadnji poti, gg. zdravnikom in strežniškemu osebju v bolnici. Iskreno se zahvaljujem za vse poklo-njene vence in cvetje. Prisrčna zahvala gospem Faki-novi, Feldinovi in Vidmarjevi za delo usmiljenja na dan usodnega udarca.
Mojo najvdanejšo zahvalo sprejmi predraga in celokupna Matična družina, ki se je pod vodstvom g. direktorja Poliča z globoko občutenimi žalostinkami tako ganljivo in tolažilno poslovila od moje žene in svoje zveste članice.
Sv. maša zadušnica za Milko bo darovana v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 16. t. m. ob 7. uri zjutraj.
V LJUBLJANI, dne 14. maja 1941.
JANEZ ZAVRŠAN, mag. ravn. v pok., in sorodniki
I
ZAHVALA
Za vse izraze sožalja ob smrti dragega soproga, očeta in tasta
dr. Rada Ktišeja
univerzitetnega profesorja
3e- iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo f. rektorju univerze, prelatu dr. Slaviču, g. generalnemu ajniku akademije znanosti in umetnosti, univ. prof. 3r. Kreku, g. dekanu pravne fakultete dr. Pitamicu in zastopniku društva slušateljev juridične fakultete gospodu Sergiju Vilfanu za tople besede, s katerimi so se poslovili od pokojnika, akademskemu pevskemu zboru za občutene žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin nepozabnega pokojnika ali nam s toplo besedo lajšali težko bol.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek 15. t. m. )b %8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
LJUBLJANA, dne 14. maja 1941.
Žalujoči družini KUŠEJEVI
STARO
0UE
ZOPET
no vo!
s pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel«
»Tehnovum«
Zagreb, Gorjanska 6. Pri nas že več kot 300 aparatov v obratu!
Mestni pogrebni zavod Občin« Ljublian*
f
Naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča
gospa
Marija Schwentner
roj. Teliovnik
vdova po žel. uslužbencu
nas je danes 14. t. m. za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
LJUBLJANA, SORA, MARIBOR, 14. maja 1941.
Globoko žalujoči: MICI — hčerka, FRANC, EMIL, ALOJZ — sinovi, in ostalo sorodstvo.
CREDITO ITALIANO
Banca di interesse nazionale - Zavod obče nar. značaja
Sede della Societa:
Genova
Direzione centrale:
Milano
Capitale e riserva :
Lit 623.394*040
Sede a Trieste:
Piazza C. Ciano
Tutte le operazioni bancarie, cursale e delle borse.
Servizio speciale per le relazioni commerciali eol estero.
Succursaii in tutta ritalia
Istituti uniti ed affiliati:
Ranča Dalmata di Sconto: Zara, Spalato, Sebenico.
Banca ItaloFrancese di Credito:
Parigi, Nizza, Tunis.
Banco I tal o Egiziano: Alessan-dria, Cairo, Port Said ecc.
Banca Italiana per la Cina:
Sciangai.
Banca Italo Belga: Antwerpio, San Paolo, Rio de Janeiro, Buenos Aires ecc.
Sedež družbe:
Genova
Centralna direkcija:
Milano
Glavnica in rezerva: Lit 623*394)040
Sedež v Trieste:
Piazza C. Ciano
Vsi bančni, tečajni in borzni posli.
Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom.
Podružnice po vsej Italiji
Združeni in afiliirani zavodi:
Banca Dalmata di Sconto: Split, Zader, šibenik.
Banca ItaloFrancese di Credito: Pariš, Niča, Tunis.
Banco Italo Egiziano: Aleksan-drija, Kairo, Port Said itd.
Banca Italiana per la Cina:
Šangaj.
Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd.
Ernettiamo chgli assegni circolari del Credito Itn liano, facciamo delle rimesse di denaro e tutte le aitre operazioni di banca per tutte le
piazze d'ltalia
Isftituto di Credito per Commercio ed Industria, Lubiana, Prešernova 50
Izstavl amo cirkularne čeke na Credito Italiano, izvršujemo bančna nakazila ter vse ostale bančne
posle po vsej Italiji
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova 50
Nož groze nad Londonom
Berlinski in rimski listi ter listi nevtralnih držav priobčujejo strahotne podrobnosti o učinkih zadnjega velikega napada nemških bomnikov na London. Pozornost zaslužijo pri tem posebno s fotografskimi posnetki dokumentirana poročila nevtralnih poročevalcev, ki so jih odposlali v nedeljo zjutraj, čim se je osemurni napad
2e dve uri po začetku bombardiranja je delala prestolnica vtis, da vsa gori. Dim se je dvigal do tisoč metrov visoko, veter je prenašal oblake pepela in isker. Tisoči in tisoči hišic, ki so jih po svetovni vojni zgradili okrog mesta za neimovite družine, so danes samo kup razvalin in oglja. Angleška cenzura je strogo pregledala vse
Dopo II bombardamento di Londra — Po bombardirani« Londona
Una via con dei resti di un'automobile distrutta — Ulica z ostanki razbitega
avtomobila
končal, iz Londona v Stockholm in v New York. V teh poročilih je čutiti še vso grozo in utrujenost poročevalcev po strašni noči, ki so jo preživeli, v fotografijah, ki so bile posnete iz velike višine, a niso zato nič manj zgovorne, pa je videti bliske razpokov in ognjišča požarov po vsej britski prestolnici tako blizu drugega pri drugem, da imaš vtis, da je bil ves London žrtev ognja.
Nemški bombniki niso izbirali svojih ciljev, sekali so po vsem mestu, ne da bi razlikovali med kraji, hišami in prebivalci.
opise razdejanja, a vendar nI mogla preprečiti vesti, ki govorijo o porušenih predorih podzemeljske železnice, o popolnem razdejanju devet- do deset nadstropnih zgradb ter poslopij, ki so jih na novo gradili po prejšnjih napadih. Končno ni mogla zadržati resnice o pristaniških napravah in skladiščih, ki jih danes skoraj ni več.
Neki švedski list piše, da je bomba predrla postajo podzemeljske železnice na Piccadilly Circusu, kjer je bilo izhodišče za šest prog. Na Oxford Circusu je v razvali nah slovit švicarski restoran, a kupola ka-
tedrale Svetega Pavla ima Široke razpoke. Bomba je padla tudi pred Nelsonov grob. vendar se ni razpočila. Ko so se zadnja nemška letala oddaljevala, je bil London en sam plamen in ogromna peč. Obramba je reagirala z vsemi silami, pa ni mogla preprečiti napada. Angleži v svojih poročilih pretiravajo vrednost svojih nočnih lovcev, ki jih imenujejo »mačje oči«. Ti nočni lovci nikakor niso sestrelili tako izrednega števila nemških letal, kakor sami poročajo.
Iz New Yorka javljajo da je London po tem napadu še vedno pokrit z gosto odejo ognja in dima. V nedeljo zvečer je bilo videti po prvem alarmu množice londonskega prebivalstva, ki so z grozo in utrujenostjo v očeh dirjali po mestu, iščoč zaklonišč. ki so bila do neverjetnosti napolnjena.
Sama angleška tiskovana služba začenja dobavljati nepobarvane opise strašnih učinkov nemških letalskih napadov. Nje namen je seveda pred vsem ta, da bi pokazala Ameriki stvarni angleški položaj, in bi s tem pospešila njeno intervencijo. A če to prezremo, nam ostaja dokumentarna vrednost teh opisov. Tako poroča neki dopisnik agencije Reuter, ki Je na strehi opazoval enega Izmed zadnjih nemških napadov na London:
»Videl sem vrtinec zlatih isker: bil je kakor prizor iz dežele vil — a v resnici je bilo peklo. Goreča poslopja so se odražala v črni noči. Velikanski zublji so se dvigali z zgradb, ki niso bile poškodovane ob prejšnjih napadih. Medlo svetlobo meseca so zatemnjevali ogromni valovi dima. Med oglušujočim treskanjem tega pekla je bilo slišati žvižganje padajočih bomb, združeno z grmenjem protiletalskih topov in rezgetanjem strojnic....«
Agencija A.P.I. poroča 11. t. m. zvečer: »Sonce se je popoldne končno prikazalo skozi zaveso dima, ki je zakrivala London po napadu pretekle noči, skozi zaveso, ki je bila gosta kakor novembrske megle. Zadnji požari ugašajo ic gasilci se vračajo v svoje kasarne s premočenimi oblekami, blatnimi čevlji in potnim obrazom. Ambulance še vedno vozijo z veliko brzino mimo. Od časa do časa je slišati poke, gre za bombe z zapoznelo eksplozijo ali pa za eksplozijo svetilnega plina, ki uhaja iz poškodovanih cevi, kar je pogostejši primer. Na zaprtih ulicah so reševalni oddelki na delu med razvalinami. Iskre še padajo z gorečih hiš in dražijo že itak trudne oči Londončanov. ki so po večini prebili noč brez spanja.«
Una gara insolita — Nenavadna tesana
fra costriittori di minuseole locomotive nel Giappone. I singoli modelli consumano legna o carbon fossile — med graditelji miniaturnih lokomotiv na Japonskem. Modeli
se kurijo z drvmi ali premogom
Tisoč dolarjev
za Izgubljene lase
Sodišče je v Hobokenu priznalo nekemu pešcu 1000 dolarjev odškodnine, ker je iz strahu pri neki avtomobilski nesreči nenadno izgubili lase. Zavarovalna družba je sicer navajala, da je bil ob času nezgode že precej plešast, a sodnik se nt uklonili in je izjavil, da je 1000 dolarjev najmanj kar more zahtevati mož za izgubljene Lase pa čeprav bi mu ti že sami od sebe odpadli V Ameriki imajo sploh svoje tarife za ocenjevanje človeških telesnih delov in spo-
sobnosti. V Buffalu je neki tenorist dobil 4000 dolarjev odškodnine, ker je pri neki avtomobilski nezgod" izgubil svoj glas, v Brocklynu so priznali nekemu dekletu 5000 dolarjev, ker jo je ob podobni priliki napadel trdovraten krčevit — smeh, v Omahi je neka sobarica dobila 20.000 dolarjev za ranjeno nogo. v Ne\v Yorku pa so neki keristki za trajno skaien obraz in poškodovane noge prisodili 40.000 dolarjev.
Lahko in težko prebavljivo
Akustične prevare v zakloniščih
Po sovražnih letalskih napadih je pogo-stoma slišati od ljudi, ki stanujejo daleč narazen, trditev: »Baš rad našo hišo je letel bombnik.« Običajno še dodajajo, da je sovražnik letel »zelo nizko«. Neredko je slišati tudi s tem zvezano vprašanje, kje neki so ostali razpoki protiletalske obrambe, ki jih je vendar tako lahko spoznati.
Nemška revija »Die Sirene« je o teh stvareh pied časom objavila zanimiva pojasnila. Ta pojasnila so se opirala na navedbe, ki so jih dali častniki in možje protiletalskega topništva, pri žarometih in prisluškovalnih napravah. Tudi ti možje so imeli priliko slišati izjave ljudi, da je ta in ta sovražni letalec letel »zelo nizko točno nad našo hišo«. Vedo pa, da je bilo dotično letalo v resnici zelo visoko, in sicer tisoče metrov visoko, kar bi bilo razvidno v ostalem že iz dejstva, da razpokov izstrelkov lahke protiletalske obrambe ni bilo čuti. Tu se dogaja pač akustična prevara, ki jo povzroča malo znano dejstvo, da je v kleteh in zakloničih ropotanje letal še posebno dobro slišati, običajno celo dosti bolje nego na prostem. Odmev ropota iz motorjev, ki ga odbijajo tla ali pobočja, že sam krepi ta ropot. V zaklonišču je človek kakor na dnu prisluškovalnega lijaka, ki učinkuje kot ojačevalec. Kletne stene
so ponavadi prazne in to zvoke še bolj ojačuje. Nasprotno pa človek v kleti izgublja občutek za smer zvoka, čeprav je letalo., ki ga slišimo, morda daleč proč, menimo, da ga slišimo točno nad seboj. Prevara, da mora biti letalo nizko nad našimi glavami, se povečuje s tem, da prihaja ropot letalskih motorjev hitro v obseg našega sluha in prav tako hitro spet izginja. Laik pri tem večinoma ne pomisli, da jakost zvoka ne narašča v istem razmerju, kakor se manjša oddaljenost njegovega izvora, temveč v obratnem razmerju s kvadratom razdalje. Zvok, ki ga slišimo n. pr. iz daljave 4 km, je v daljavi 2 km ne dvakrat, temveč štirikrat močnejši.
Ob letalskih napadih je mogoče opazovati tudi neko posebno naraščanje in upadanje ropotanja motorjev. Ta pojav nastaja zavoljo souglaševanja motorjev, ki jih ima letalo običajno najmanj dva. Pri vsakem večmotornem letalu je namreč skoraj vedno neka majhna razlika v številu motornih obratov. Zvočni valovi višjega motornega zvoka prehitevajo malo valove drugega, nižjega motornega zvoka, a ker se obrati motorjev malo spreminjajo, prehiteva sedaj prvi zvok drugega, sedaj drugi prvega.
Nenavadna zadnja želja
V Zedinjenih državah spoštujejo še vedno stari običaj, da izpolnijo na smrt obsojenemu zadnjo željo, če je le količkaj izvršljiva. Občinstvu potem redno poročajo, kako si je ta hudodelec zaželel še ene cigarete, drugi kozarca vina, tretji svoje najljubše jedi itd. V precejšnjo zadrego pa so spravili štirje na smrt obsojeni gangstri kaznilniškega ravnatelja v Kolumbiji, ko so izrazili željo, da bi pred odhodom na električni stol smeli spregovoriti nekoliko
besed v radio. »Kaj pa hočete povedati ?« je vprašal mož začudeno. *Nu, ljudi, ki hočejo na pot zločina, bi radi posvarili, naj to pot opuste, da ne bodo končali kakor mi,« so odgovorili obsojenci.
Ravnatelj je željo sprva zavrnil, potem pa se mu je zazdelo le pravilneje, da se obrne do višje oblasti. Tako je pri Sla stvar v javnost in je zbudila živahne debate. Nekateri, ki jim je do senzacij, po si želeli kakor radijske družbe, naj bi zId-
čincem dovolili spregovoriti v radiu, drugi so bili odločno proti temu. Oblasti so nazadnje izbrale srednjo pot. Gangstrom so naročile, naj svoj govor zapišejo in ta govor so potem drugi preorali pred mikrofonom, medtem ko so" zločinci stopali k svojemu zadnjemu sedežu.
Pisan drobiž
230 milijonov Mohamedancev praznuje petek kot »nedeljo«, ker uči Mohamed, da
je Bog Adama ustvaril ta dan.
•
Najboljši plavači na dolge proge so med kopenskimi sesalci severni medvedi. Neredko jih je dobiti na visokem morju 80 km od vsake obale.
*
V mnogih krajih ob italijanski Rivieri smatrajo balkon za važen dekorativni prilastek hiše in če ga kakšna hiša nima, ga vsaj naslikajo. Da bi bil ta potvorjeni balkon čim bolj naraven, naslikajo na steno pogostoma tudi perilo, ker se na pravih
balkonih pogostoma perilo suši.
*
Mnogi učenjaki trdijo, da človek pozimi mnogo več sanja kakor v drugih časih. Menijo, da je to posledica tega, da imajo ljudje pozimi tudi v postelji več obleke na sebi in da se manj gibljejo kakor v poletnem Času.
Učinkovite
svarilne deske
Ob ameriških cestah je vsak dan več desk z najrazličnejšimi izreki in opomini avtomobilskim, motornim ln drugim vozačem. Tako je na cesti med New Torkom in Washingtonom nešteto desk z napisi:
»žrtvujte minuto, da si ohranite življenje!« — »Desno vozi, prehitevaj levo!« — »Ali niste pozabili na god svoje žene ? ... Kupite ji bonbone Johnson!« — »Na tem mestu tri smrtne nesreče na dan!« — »či-tajte Sv. Pismo!« — »Ustavite se v hotelu Franklinu!« — »Država Pensilvanija vam želi dobrodošlico... in zmanjšanje hitrosti na 50 km ... sicer 500 dolarjev kazni ali leto dni zapora!«
Vsakdo uporablja izraz »lahko« ali »težko« prebavljiv, pravega pojma pa o tem nima. Posebno v sedanjih časih racionalnega gospodarstva ž živežem bi bili pravi vojmi potrebni.
Kot lahko prebavljive označujemo tista jedi, ki jih prebavni organi v razmeroma
»Strah« na krivih
potih
V	mestecu Soignes nedaleč od Bruslja, so prebivalci v zadnjem času živeli v grozi zavoljc »strahu«, ki se je pr kazoval belo odet v nočnih urah na ulicah Policija je tega strahu vzela takoj na p:k3 kajti ugotovila je. da izginjajo v zvezi s temi prikazi ljudem na sumljiv način kokoši in kunci. Policisti so se postavili v zasedo in komaj se je v tem pojavil strah so planili nadenj. In glej. strah se je ustrašil ter p. kazal pete .. Bil je pa premalo hiter, roka postave ga je kmalu prijela za vrat. Tedaj se je izkazalo, da je grozljiva prikazen mlado dekle, ki se je bila od glave do nog zavila v belo rjuho Prej to belo rjuho so bežali vrli prebivalci S")ig-nesa, prebrisanka pa je potem nemoteno kradla njihove kure in kunce, ki jih je prodajala na trgu v Bruslju.
V četrto leto nevzdramnega spanja
Mala Mary Ellen Reardon iz Chicaga je stopila v četrto leto skrivnostnega, nepremagljivega spanja, iz katerega se po izjavi zdravnikov morda ne bo več prebudila. Mary Reardova šteje sedaj pet let in je videti na zunaj popolnoma normalna, le da se iz. svojega usodnega spanja ne more zbuditi.
V	maju 1. 1938., ko ji je bilo dve leti, je zaspala in od tedaj se ni zbudila razen za prav kratke trenutke. Pred tem je imela ošpice, pljučnico ter infekcijsko bolezen v grlu, posledica teh bolezni je bilo to trdno spanje. Njeni organi, razen organov zavesti, delujejo na videz redno, tako da fizično ne kaže nobene anomalije, čeprav jo morajo hraniti seveda skozi gumasto cevko. Prizadevanje zdravnikov, da bi jo zbudili, je bila doslej zaman ln, kakor rečeno, izgubljajo že upanje, da bi mogli kaj doseči.
Karol se nastani na Kubi
Iz New Yorka poročajo, da je bivši ru-munski kralj Karol prispel na Bermude. Novinarjem je izjavil, da se bo nastanil na Kubi, vsaj začasno.
kratkem času predelajo in izkoristijo. Ta lahka prebavljivost pa ni vedno istovetna s koristno uporabo. Tako se alkohol v želodju posebno hitro resorbira, čeprav je sam na sebi strup. Prav tako hitro porabijo prebavila lahko topl;ive redilne preparate, kakor sladni ekstrakt. Za ribe je čas prebave že znatno daljši, traja okrog poldrugo uro. Močnate jedi, testenine in podobno prebavijo naši organi v kakšnih dveh urah, zelenjad po dveh urah in pol. še daljša je prebava za mesne jedi. Telečji zrezek lahko zaposli prebavila za tri ure, goveja pečenka skoraj pet ur. Zapečena jajca tudi niso posebno lahko prebavljiva, zahtevajo štiri ure dela. Posebno težko prebavljive so zavoljo olja sardine, zanje znaša prebava 6 do 8 ur. Tudi gobe so težko prebavljive. Menda ni treba še posebe poudarjati, da je prebava tem lažja, čim bolje smo prežvečili hrano. Na ta način organizem tudi bolje izkoristi redilne snovi, ki so v njej.
A N E K DO T A
Neki Anglež, ki je šel skozi vas v grofiji Sussex, je videl vaškega gostilničarja, ki je pošteno pretepal dečka. Ko je deček dobil še brco, ki ga je zagnala v hišo. je tujec vprašal gostilničarja, kdo je to. »Nu, ta je iz Londona,« je odgovoril gostilničar zelo mirno, »mojega brata sin je in >e mudi tu samo za svojo zabavo.«
VSAK DAN ENA
»Kdo je krmaril voz?« »To sem bila jaz. Moj mož nima niti pojma o krmarenju avtomobilov!«
(Politiken)
E. S a 1 g a r 1:	•
BOJ ZA M0NPRACEM
Pustolovski roman
To vam je lepo mesto z deset tisoč prebivalci. Ministri in dvorski dostojanstveniki stanujejo v palačah, sezidanih v arabsko-indijskem slogu.
Sultanova palača ima več vrst stebrenikov iz belega marmorja, širne terase in krasne vrtove, po katerih se sprehaja njegovih dve sto žena.
Stara baterija na utrdbi Batar je pozdravila angleško ladjo z dvema streloma iz starih železnih topov, ki se pri tem naporu nista razletela.
Jahta je odzdravila takisto z dvema streloma, zaplula skozi dve gosti vrsti prahov in džunk ter se zasidrala ob eni izmed boj, namenjenih za par-nike.
Pardarjev praho je spustil sidra zraven drugih malajskih ladij.
Deset minut še ni bilo prešlo, ko se je približal jahti čoln s pozlačenim robom in izerzljanimi vesli.
Na parniku so spustili stopnice, in mož, ki je moral biti, sodeč po bogati obleki, imeniten dostojanstvenik, je splezal na palubo.
oanez je bil oblekel rdeč jopič z zlatimi vrvcami, bele hlače in jahalne škornje ter del na glavo tropsko čelado z modrim trakom.
V roki je držal poverilne listine.
»Kdo ste?« je vprašal došleca.
»Osebni tajnik njegovega veličanstva, bornejske-ga sultana.«
»Zakaj prihajate vi in ne pristaniški kapitan?«
»Zato, da poslaniku velike Anglije čim prej predam pozdrave svojega gospodarja.«
»Kdo vam je povedal, da prispem danes?«
»Več dni smo vas že pričakovali, milord, in ko smo videli, da plove v luko vaša jahta z angleško zastavo, smo si takoj mislili, da morate biti na nji.«
»Kdaj lahko predam sultanu poverilne listine?«
»Sprejel vas bo v ,Alounu', kjer bodo danes borbe med divjimi biki in tigri.«
»Bi hoteli zajtrkovati z menoj?«
»Ne, milord. Gospodar me nestrpno pričakuje, in nerad bi tvegal glavo.«
»Kdo pride pome?«
»Jaz sam, milord.«
Tajnik se je globoko priklonil in zlezel spet v svoj čoln.
Yanez se je obrnil k enemu izmed Dajakov, ki je stal zraven njega in vprašal:
»Poznaš mesto, Mati?«
»Kakor vašo jahto, gospod.«
»Dovolim ti neomejen kredit.. Priskrbi mi do drevi palačo, kjer bom mogel prirejati veselice.«
»Ustrežem vam, gospod.«
»Tedaj lahko zdaj zajtrkujemo,« je Yanez končal.
Dva čolna, zvrhoma polna sadja, sta pristala ob jahti. Sultan ju je bil poslal, da bi se na prvi mah prikupil svojemu poslaniku.
Baš ko so hoteli veslači spet odriniti, so začuli klice na pomoč.
Nehali so veslati in se ozrli proti jahti. Yanez,
ki je klice takisto slišal, jim je mignil, naj se odstranijo.
»Bogme!« je vzkliknil Portugalec. »Sir Viljem postaj a nadležen.
Ukazal bom, da se ne sme v bodoče noben čoln več približati mojf jahti.«
Po zajtrku je sedel Yanez v gugalnik, ki je stal na prednji palubi, in jel čakati tajnikove vrnitve.
Mnogo čolnov z Malajci, Dajaki, Kitajci in bor-nejskimi domačini je brazdalo zaliv. Časih je od-plula na široko morje tudi velika kitajska džunka s slamnatimi plahtami namesto jader.
Varaunski zaliv je bil nekdaj prizorišče mnogih grozodejstev. Drzni gusarji so napadali ladje, ki so se zatekale semkaj pred viharji, in klali njih posadke.
Odkar pa so bili leta 1848. osvojili Labauan Angleži, so se takšna morska razbojništva le še redko dogajala. Varauni je bil postal, kakor večina luk na Malajskih otokih, varno pribežališče za jadrnice.
Vendar je utegnil biti ta mir bolj navidezen kot resničen, kajti Malajcu brez gusarstva ni živeti.
Mož, kakršen je bil Yanez, je mogel sprožiti ✓ihar.
Na ladijskem kronometru je bila ura dve, ko se je Mati spet pokazal na ladji. »Nu?« je vprašal Yanez.
»Vse v redu, gospod. Najel sem palačo, ki v malem nalikuje sultanovim dvorom.« »Kdaj se lahko vselim vanjo?« »2e nocoj, gospod.«
»Pokliči mojega dvornika.«	I
Ind je takoj prihitel na palubo m rekel:
»Evo me, visokost.«
»Ko se izkrcam, te povede Mati v palačo, ki sem jo najel. Ukreni tam, kar je treba, da lahko priredim jutri zvečer veliko veselico.«
»Je to vse, kar ukazujete, visokost?«
Yanez ni odgovoril. Videl je, da čoln s sultanovim tajnikom odriva od kopnine.
Segel je v vrečico, ki jo je imel pri sebi, ter vzel iz nje pest draguljev.
»To bo zadostovalo za pol tucata favoritk,« je zamrmral. »Stvar je precej draga, kakor kaže, a saj smo bogati.«
Čoln je pristal ob znožju ladijskih stopnic. Tajnik je splezal na palubo in dejal:
»Milord, sultan vas pričakuje v ,Alounu'. Nujno vas želi videti.«
»Lahko bi mi bil pripravil uradni sprejem v svojem dvorcu,« je Yanez hladno odvrnil.
»Prireditve ni bilo več moči odpovedati, sicer bi se bilo bati nemirov med prebivalstvom.«
»Pojdiva torej.«
Yanez je zlezel v čoln in prisedel k tajniku, ki je krmaril.
Na obali je bila zbrana velika množica okrog zeleno poslikanega voza s pozlačeno kupolo, ki jo je držalo šest vitkih stebričev Voz je bil zaprežen z dvema zebujema, neko vrsto majhnih volov z velikimi grbami, ki so izvrstni dirjači.
Yanez je stopil na kopno in komaj vidno odzdravil ljudem. Potem je sedel na veliko svileno blazino.
Urejuje Davorin fiavljen, — izdaja za fconzoraj »Jutra* Stanko Virant, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.