Novi kitajski zunanji m4nisier Weliugton JKoo. ^..r..;- ¦¦-.>;'¦-. _ ,' ¦¦¦. Nemčija pjripr_vlja zopetno zni.^anje inezti in piač državnim uradnikom. Dr. Briiningova vlada pripravlja zasilno odredbo, po kateri se bodo zmanjšale fnezde in plače za 10%, prejemki državnih uradnikov pa za 10—20%. Tej vladni nakani se upirajo socijalni demokratje, ki pravijo, da je obremenitev Ijudskih množic z zasilnimi naredbaml neznosna. Dr. Briining obljublja, da bodo z znižanjem plač padle tudi cene, kar na ni povsem verjetno, Odbor vojnoodskodninske banke. — \ojnoodškodninska banka v Baslu, ki proučujp nemško plačilno možnogt po Voungovpm načrtu, dobi nov odbor. Ta odbor bode imel 7 članov, katere bodo imenovali predsedniki centralnih toank Fj-ancije, Anglije, Ncmčije, BelgiJB, Italije, Japonske in Združenih amcriskih držav. Ti člani pa imajo pravico, glasovati še za nadalnje največ 4 člane za posebna vprašanje za finance, valute iti industrijo, kakor bodo nanesel položaj. Smatra še, da bodo izvolili po 1 Šveda, Švicarja in Holandca, kot četrtega pa zastopnika jug-oslovanskc vladc Kongres bolgarske zemljo.adniške stranke, ki je zboroval zadnje dni v SoJiji, je odobril delo zemljoradniških mipistrov v vladi. V resoluciji je izrečena zahteva o razpustu vseh oboroženih in Jneoboroženib organizacij, ki imajo za lcilj: nasilno odstranitev ustavnega tistroja države. Nadalje zahteva resolucija, naj preidejo: železnice, rudokopi, Warodna banka itd. v roke države. Ukine se naj plačevanje vojnih odškodnin, jjiaterih bolgarski narod dalje ne niore jveč plačevati. Kon.no naglaša resoluci!ja, da se spoštujejo v mirovnih dogovo[rih zajamčene pravice narodnih manjgin. Uvedba za.čitnih carin na Angle.kem jPri zadnjih volitvah na Angleškem so pmagali tako sijajno konservativci, ker bo nastopali za uvedbo zaščitnih carin. Unglija je sedaj na pritisk zmagovalcev konservativcev opustila svobodno trgopno in se je pridružila državam, ki so se že pred njo iz strahu pred tekmeci bbdale z zaščitnimi carinami. Novi cajHnski zakon daje vladi možnost, da pojviša carine na ve_ nego 100% vrednosti jivoženega blaga, kar pa že ni več carinBka zaščita, ampak uvozna prepoved. fcarina se ne raztega na uvoz iz angleških kolonij. Kot prvi sta se oglasili ij?rancija in Amerika proti uvedbi zal.itne carine na Angleškem in sicer na ta način, da sta tudi oni povišali carino jpa angleški uvoz. Francozi so poskočili s carino za 15%, Amerika pa za 50%. (A.nglija bode pod zaščitno carino manj luvozila, pa tudi veliko manj izvozila. Italijanski zunanji minister še vedno jy Ameriki. Zadnjič smo poročali, da se je mudil italijanski zunanji minister JGrandi pri ameriških vrhovnih držav•nikih v Washingtonu. Iz Washingtona se je podal Grandi v Newyork, kjer se 'pogaja z bankami in bogataši za pososjilo ItalijL Indijska posvetovanja bodo padla v jirodo. Že precej časa zboruje v Londonu indijska konferenca, ki bi naj odločila p usodi Indije v upravnem oziru za bodočnost. Ta posvetovanja bi že bila dajvno zaključena z neuspehom, ki ga je povzročil spor med muslimani in Indijci. Glavni krmilarji vladne politike — konservativci so za razid posvetovanj l_i za.politiko železne roke napram Indiji. Edini, ki še zavlačuje indijska posvetovanja in skuša doseči spravo, je predsednik angleške vlade Macdonald. Kakor k.ažejo vsa znamenja, bo rešila angle^ka vlada na pritisk konservativne stranke vprašanje indijske ustave brez Indijcev. Boji na Dalnfem vzhodu. Zveza naro9ov še vedno zboruje v Parizu in si beli glavo, na kak način bi se naj poravnal Łpor med Japonci in Kitajci radi Mandžurije in da bi baš radi tega vprašanja pe bilo Društvo narodov ob.ves ugled. [Toliko je dosegla Zveza narodov, da sta jpristala kitajski in japonski delegat na preiskovalno komisijo, ki naj preišče mandžurski spor. Sedaj pa ne znajo gosjpodje v Parizu, kak.no področje bi naj jdali tej preiskovalni komisiji. Japonci po zato, _a bi ta komisija sploh ne proučila vojaškega položaja v Mandžuriji, temve. bi se naj zanimala za splošni položaj na Kitajskem in ugotovila, ali spoštuje Kitajska pogodhe z Japonsko. Med tem brezplodnim prerekanjem v Parizu pa stalno napredujejo japonske čete od že zasedenega Cicikarja v smeri proti rusld meji. Japonska letala bombardirajo umikajoče se kitajske čete. Kitajci zbirajo večje armade krog Pekinga in Čingčanga. Mandžurija še bo doživela hude boje.