st. 13(2171) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 28. marca 1991 Cena: 18 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 lu >q • E3E3n3!SJ E2E2S2ES3 * 5 EEn^jikmififga. ^ .EEEIESi1 ŠTIRIM medalje dela KKMEU — Delavci tukajšnje Me-Sent;’« *re^° ®a*e 'n Marjan Kos iz na i,f ler ^uc*' Bec in Alojz Konči- ^^svas-ssiss sedst^er5?*m*5ra odlikovalo Pred-Nagrajenim delavcem iz $3&£££2S5E*: jovil< U na,sevr'i5kem gradu Breda Mi- s*tuPŠčin^Se^n'Ca sevn®re ot^osk6 BERITE DANES! 04 2. strani: * Da bodo Gorjanci spet c'«ti in lepi 114 3. strani: * ^obiia na vsako dru-^nsko kmetijo 03 4. strani; * Rorci_ so v glavnem ■^očarani 6. strani: * ?„refiška LDS izstopila ,r'irnelma"clie Kako odličen poslanec •fer. Jijo iščite pod d reve-som ***** koliko jih bo umrlo za onizbo in proračun 2. strani •ezen^ nad sveto bo* ^ strani .azkošno življenje za solski denar? Gospodarstvo na robu preživetja Podatki SDK iz zaključnih računov govorijo o zelo skromnih lanskih poslovnih izidih dolenjskega gospodarstva — Izgube 4,5-krat večje od akumulacije NOVO MESTO — Dolenjsko gospodarstvo je lani doseglo zelo skromne poslovne izide. To se kaže v poslabšanih razmerjih med prihodki in odhodki oz. v slabši gospodarnosti poslovanja, v zelo majhnem bruto dobitku, v preveliki obremenitvi gospodarstva, v zmanjšanju akumulacije in povečanju izgube, kije za 4,5-krat presegla akumulacijo. Po medsebojnem pobotanju je v gospodarstvu ostalo vsega 82 milijonov dinarjev. To je povprečna slika in med občinami ter podjetji so razlike, a ti podatki vendar govorijo o nezavidljivem položaju in praktično nikakršnih lastnih razvojnih možnostih dolenjskega gospodarstva. Tako je na običajni predstavitvi regijskih gospodarskih rezultatov v novomeški podružnici SDK preteklo sredo nizal vodja analiz SDK Lojze Padovan. manjši od prihodkov. Gospodarstvo je razporedilo za 605 milijonov dinarjev več dohodka, kot gaje ustvarilo, v njem Dolenjska industrijska proizvodnja je bila lani za 7,5 odst. manjša kot leto poprej, zaposlenih je bilo za 3,6 odst. manj. Nezaposlenih je bilo ob koncu leta v regiji 1.690, nezaposlenost se zdaj še povečuje. Vse zaloge so se povečale za 1,4 odst. Gospodarstvo se je v izredno zaostrenih razmerah tudi vse bolj otepalo in se še otepa z nelikvidnostjo. Decembra lani je imelo kar 51 podjetij, v katerih je prek 19 tisoč zaposlenih, nad pet dni blokiran žiro račun, 19. marca pa je bilo v blokadi 37 podjetij za 87,5 milijona dinarjev. Dolenjsko gospodarstvo — letni obračun je oddalo skupaj 326 podjetij, od tega 242 zasebnih —je lani vxeloti ustvarilo 23 milijard dinarjev prihodkov. To je bilo skoraj trikrat več kot leto poprej, a odhodki so se povečali 3,22-krat in so bili le za dobrih 420 milijonov IZVRSTNA LANSKA POZNA TRGATEV METLIKA — Prihodnji mesec bodo v metliški Vinski kleti začeli polniti pozno trgatev laškega rizlinga lanskega letnika. Tega izvrstnega vina so predelali okoli 4.000 litrov, pred kratkrm pa so ga dali v oceno na Kmetijski zavod v Maribor. Vino je tam dobilo visoko oceno — 18,8 točke. Pri tej pozni trgatvi so se v kleti odločili, da bodo vinu pustili malo manj preostanka sladkorja, tako da je vino polsuho, alkoholna stopnja pa je malo višja kot pri prejšnjih njihovih poznih trgatvah. Taka vina so ponavadi tudi primernejša za staranje. OBNOVLJENI GLAS ŽUMBERKA SOŠICE — Prejšnjo sredo, 20. marca, je v Sošicah izšla prva številka časopisa Glas Žumberka. Kot piše v zaglav-ju, je to časopis za narodno gospodarstvo, kulturo in družbeno življenje. Pravzaprav gre za ponovno izhajanje tega žumberškega časopisa, saj je list s tem imenom izhajal že v letih 1939 in 1940. Torej so ga sedaj po 51 letih spet začeli izdajati, le s to razliko, daje pred pol stoletja izhajal v Zagrebu, sedaj pa v Sošicah, Glas Žumberka pravi prav v Žumberku. bo izhajal občasno, tendenca pa je, da bi postal mesečnik. Časopis naj bi pokrival območje Žumberka in problematiko v teh krajih, hkrati pa se bo ukvarjal tudi z vprašanji, ki zadevajo izseljene oziroma odseljene Žumberčane. Glavni in odgovorni ure-dik Glasa Žumberka je Nikola Hrani-lovičizSošic. bode v oči iz 9,2 na 3,4 odst. zmanjšan delež akumulacije in iz 42,4 na 50,8 odst. povečan delež za plače in skupno porabo. Povprečni dolenjski čisti osebni dohodek na zaposlenega v znesku 4.916 dinarjev je bil s 3,79-kratnim povečanjem realno močno zmanjšan, saj so se življenjski stroški povečali 4,5-krat Zasebna podjetja, so, kot rečeno, oddala za lani 242 obračunov, čeprav je bilo konec leta odprtih pri SDK 433 žiro računov, še okrog 300 pa je bilo takih, ki so le registrirana z začetno vlogo. Na celotno gospodarsko sliko so imela le malo vpliva. Njihov delež v prihodkih je bil 1,6 odst, v odhodkih 0,6, v dobičku 0,7, v davkih in prispevkih 0,7, • Z izgubo, ki je dosegla 735 milijonov dinarjev, je lani poslovalo 66 dolenjskih podjetij, v katerih je bilo 14.400 zaposlenih. V štirih podjetjih i večja od polovice tntj-i in je bil uveden stečajni , letos pa še v treh. Akumu-6 je Ido vsega 163 milijonov di-lemu da je bil izvoz nespodbuden, podatki kažejo, da so Ida podjega zaradi nemogočih razmer na domačem trgu prisiljena izvažati, za kar so seveda plačala svojo ceno. Dolenjski izvoz seje lani povečal za 31, samo konvertibilni pa cek> za 40 odst. Uvoz je bil večji za 31, samo komver-tibilni pa še za odstotek več. v akumulaciji 3,8. Sodeč po povpreč)u ur, so zasebna podjetja dajala kruh le 199 zaposlenim. Z. LINDIČ-DRAGAS kWWWWW\\N\\A Voščimo vesele velikonočne praznike! Slovenija se je sposobna braniti S tridnevne vaje SLOVENSKA VOJSKA — Ivan Oman, (lan Predsedstva Republike Slovenije, je v nagovoru teritorialcem dejal, da je ponosen, ko lahko po dolgih desetletjih spet sloji pred slovensko vojsko. »Tudi njej se lahko zahvalimo, da se politične razmere v Sloveniji odvijajo tako, kot se. Sem za mir in demilitarizacijo, vendar pa za to še ni pra vi čase, je povedal Na sliki: Teritorialci iz severnoprimorske regije se po končani vaji v Šmaijeti odpravljajo domov. (Foto: J. Pavlin) ŠMARJEŠKE TOPLICE — V nedeljo popoldan se je zaključila tridnevna taktična vaja pripadnikov Teritorialne obrambe, imenovana Premik "9 L Vaja se je pričela z mobilizacijo severnoprimorskih teritorialcev, s premikom enot na območje Dolenjske pa je vodstvo vaje želelo preveriti, kako se Primorci znajdejo na Dolenjskem. Več kot stokilometrsko razdaljo so enote premagale v dobrih dveh dneh. Pomikali so se od Nove Gorice prek Ajdovščine do Sodražice, kjer so »plavi« izvedli vetji zračni napad na kolono. Vetja bitka je bila tudi v Starem Logu na Kočevskem, pohod pa seje končalna območju krajevne skupnosti Šmarjeta. Tu je vodstvo vaje, ki staji prisostvovala tudi minister Janez Janša in član Predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman, preverjalo tudi usposobljenost enot za boj proti teroristom in diverzantskim skupinam. Vzorčna vaja teritorijalcev, kot so jo ocenili na tiskovni konferenci v hotelu v Šmarjeških Toplicah, je bila doslej najdaljša in najštevilnejša, saj je v njej sodelovalo prek 400 pripadnikov TO. Povabili so tudi vodstvo JLA iz 5. vojaškega območja, vendar je sodelovanje odklonilo. Po besedah namestnika republiškega sekretarja za LO Jelka Kacina je datum vaje zgolj naključno povezan z jugoslovanskimi dogodki. »Vaja je pokazala, kako lahko sodelujejo starešine dveh pokrajinskih štabov. V dveh dneh se je za pripadniki TO zgodilo več kot včasih na petdnevnem urjenju. S to vajo smo dosegli več smotrov. Primorci so bili prvič na Dolenjskem in ugotovili so, da se premalo poznajo. V Šmaijeti so se dobro pripravili na naš sprejem. Pripravili smo skupen kulturni program.« Na končuje novinarje nagovoril še major Janez Slapar in povedal, daje ta čas slovenska vojska z nekaj več kot 80.000 mož dobro opremljena in da je v vsakem trenutku sposobna braniti Slovenijo. Dodal je še, da bo ta vojska vsak čas tudi materialno usposobljena za sprejem prvih slovenskih nabornikov. Letos naj bi v vrstah slovenske vojske služilo že 6.300 nabornikov. J. PAVLIN Protest proti nagli rasti stanarin Oblasti ni mar ljudi? NOVO MESTO — Pred kurilnico v najmlajšem novomeškem stanovanjskem naselju Irča vas — Brod je bilo pred tadnom protestno zborovanje proti nekontroliranemu oz. pretiranemu povečevanju stanarin v novomeški občini. Sodu je izbila dno zadnja podražitev z marcem za 39 odstotkov, s čimer so stanarine v novomeški občini spet med najvišjimi v Sloveniji. Protesta seje po oceni udeležilo med 200 in 300 prebivalci tega in tudi drugih novomeških blokovskih naselij. Glavnemu govorcu so prisotni pritrjevali s ploskanjem. Plače so slabe, marsikje jih dobivajo z veliko zamudo, vse več delavcev je na čakanju in brez dela, dražijo se osnovne življenjske potrebščine, potem nas pa udarijo še s takšnimi stanarinami, je bilo slišati. Pri tem se sploh ne ve, za kaj denar od stanarin gre, mi ga ne moremo dobiti za nobeno popravilo oz. vzdrževanje, je nadaljeval Milan Radivojevič in prisotne pozval, naj bi ne plačali stanarin, dokler jim ne odpravijo številnih napak v blokih. Samo mimogrede: istega dne zvečer je protest ^ proti visokim stanarinam in zahteve po odpravi napak podprl zbor stanovalcev v enem' od blokov v soseski »Plava laguna«. V četrtek je bilo na Brodu slišati še marsikaj, na primer nekaj pikrih na račun subvencij, kijih imajo tudi taki, ki imajo po dva dobra avtomobila. Ob razpredanju, naj stanovanja vrnejo lastnikom, ki da bodo postavili normalnejšo stanarino, ali pa, naj jih odprodajo stanovalcem, pa se pojavlja vprašanje, kako naj bi ljudje stanovanja odkupili, če zdaj nimajo za plačilo stanarine. Predvsem pa je padalo po oblasti, ki da ji vse težje življenje ljudi in njihovi problemi niso mar. Občinska daje to dokazala tudi s tem, da se kljub vabilu nikomur iz vlade ali skupščine, skratka »občine«, ni zdelo vredno priti na zbor in ljudem pojasniti nekatere stvari. Zato je bilo dogovorjeno, da bo pač posebna skupina stanovalcev obiskala »občino« z zahtevami in protesti stanovalcev. Da bi občinski izvršni svet popustil in podražitev umaknil, je malo verjeti, morda pa bo bodoča rast stanarin zaradi protesta bolj umirjena. Z. L.-D. • Resnična je svoboda ta, če svobodni ljudje, če javnost naj obveščajo, svobodno govore. (Evripid) Nepovabljeni avstrijski »gostje« Koroška iniciativa Alpe-Jadran je spet protestirala proti JE Krško — Policija je 16 demonstrantov začasno priprla — Tudi novinarska konferenca Že v nedeljo zvečer se demonstranti niso kaj dosti zmenili za večkratna opozorila policije, precej bolj nasilni kot v nedeljo in preteklo leto pa so bili v ponedeljek. Špet jim je kljub prepovedi uspelo, da so prišli 300 m do JE Krško, kjer jih je prestregla policija. Spet so se KOTLANI— Tudi letos so koroški demonstranti prišli domala do % Krško, kjer jih je spet pričakala policija. Kako bo prihodnjič, bodoavstrij- ^fJ^RUIrtuui spet lahko demonstrirali na tleh suverene Slovenije. (Foto: J. ICJ KRŠKO — Morbidna »atomska svarilna straža« v nedeljo zvečer pred stavbo krške občinske skupščine, kjer je skupina koroških protijedrskih demonstrantov ob svetlobi sveč, s krstami, transparenti, dvema nunama in invalidom na vozičku opozarjala na nevarnost JE Krško, seje v ponedeljek nadaljevala s protestnim pohodom proti JE Krško. Tako večernega »zborovanja« kot dopoldanskega pohoda proti JE Krško oblasti niso dovolile, hkrati pa domačinov tudi ni bilo niti blizu. Očitno pa je, da so Korošd dosegli svoj cfij in so spet prišli akcijo. Prerezali so jekleno verigo, s katero so bili povezani demonstranti, in odnesli demonstrante ob rob ceste. Ker se kljub opozorilom niso umaknili ali pa so se vračali nazaj na cesto, je policija odpeljala 16 injbolj vztrajnih demon-starntov, ki so jih nato izročili krški sodnici za’ prekrške. Toda zvečer sta sodnici za prekrške umaknili vlogo za uvedbo postopka proti demonstrantom, ker občinski sekretariat ni pravočasno vročil odločbe o prepovedi zborovanja. Tako so iz zapora izpustili vseh MUZEJSKI VLAK V KOČEVJE KOČEVJE — Gostinsko turistično podjetje »Bistro Saša« Kočevje in Železniško gospodarstvo Ljubljana sta podpisala pogodbo, da bo od 20. aprila dalje vsako soboto odpeljal iz Ljubljane v Kočevje muzejsko-turistični vlak (lokomotiva na paro itd.). V Kočevje naj bi' vlak okoli 11. ure pripeljal približno 200 izletnikov, ki bi si nato ogledali razne zanimivosti Kočevske. Z avtobusi bi se odpeljali do grobišč v Rogu, v Kolpsko dolino in drugam. Domačini bi za goste organizirali razne kulturno-zabav-ne prireditve in igre, piknike itd. V Ljubljano naj bi vlak odpeljal spet okoli 16. ure. Prvi tak vlak bo pripeljal izletnike v Kočevje, kot je dogovorjeno zdaj, 20. aprila okoli 10.15, na železniški postaji pa bodo za prvi tak vlak organizirali še posebno svečan sprejem. 14, vključno z organizatorjem demonstracij Josefom Mandlom in zveznim poslancem frakcije Zelenih v zveznem avstrijskem parlamentu dr. Andreasom VVablom. Poročilu na rob je treba zapisati, daje policija tudi tokrat izredno potrpežljivo prenašala sicer dokaj mirne demonstracije. Zato pa je v javnosti opaziti čedalje več negodovanja zaradi teh, za zdaj samo motečih, v prihodnosti pa že kar nadležnih demonstracij. J. SIMČIČ V NEDELJO ZVEČER — Koroški • demonstrantje s krstami in svečami protestirajo pred poslopjem krške občinske skupščine. • Na tiskovni konferenci so povedali, da so člani Koroške iniciative Alpe-Jadran brez atomskih naprav ponovno prišli v Krško predvsem zaradi tega, da bi spet opozorili na ne var-, nost JE Krško. Mladi slovenski demokraciji Avstrijci priporočajo h družine držav, ki izkoriščajo jedrsko energijo, seveda po bi morala povedati tudi, kakšne pogoje zahteva za to. da bo avstrijski konzul ti, da so te demonstracije in njih cilj daleč od uradne slov povezali z verigo in približno 30 demonstrantov je zaprlo cesto. Policija je demonstrante opozorila trikrat, naj se umaknejo, toda vsa opozorila so bila zaman in končpo je policija stopila v ■h**/ Ul mVVMBK- r V drugi polovici tedna se bo vreme postopno izboljševalo, vendar bo še s hladno. Naši in vaši novinarji Novinarski srenji se slabo piše, menijo nekateri in brskajo po kupih potiskanega rotacijskega papirja, ki so se desetletja po vojni nabrali na policah. Zahtevajo zamenjavo, prevetritev, pre-novitev, odslovitev. Pa ne pomislijo, da bi jim ti ljudje če so bili ■ res tako poslušni do stare oblasti, kar prav prišli tudi sedaj, saj si prav take želijo. Kaj pa, če le niso povsem prepričani, da to drži, pa bi zato radi postavili druge, svoje ljudi? Osnovali druge svoje ' časopise? Tudi prejšnja oblast jih je hotela zase Družbenopolitične delavce jih je imenovala, tovariško trepljala po hrbtu, pa so se upirali Nešteto vrstic, kolikor je bilo mogoče naravnost, še več pa med zapisanimi vrsticami je klicalo k večji svobodi in demokraciji trkalo na vrata še dovoljenega in to dovoljeno širilo. Za novinarstvo samo in za družbo nasploh. Mnogi to sedaj radi prezrejo. Zlasti tisti ki jih je val demokracije brez takih izpostavljanj z lahkotnostjo vrgel v sedlo, za katerega jim ni bilo treba niti s prstom migniti Če sedaj ti hočejo svoje novinarje, potem dokazujejo isto miselnost: hočejo svoje politične delavce. Pri tem pa pozabljajo, da je novinarstvo stroka, profesionalnost in da bo treba prav tako vedno krotiti tudi »svoje« novinarje. Tisti ki misli da je novinar, ki piše o roških jamah, bel tisti ki piše o kongresu prenoviteljev, pa rdeč, dokazuje samo, da s pojmom profesionalnosti še ni razčistil * §| 1 H sorazmerno T. JAKŠE ’ Da bodo Gorjanci čisti in lepi Očiščevalna akcija na Gorjancih po prvomajskih praznikih — Postavitev stalnih ______zabojnikov na sestih krajih — Ostro proti brezvestnežem MIKLAVŽ — Prejšnjo sredo je Planinsko društvo Novo mesto na pobudo novomeške občine sklicalo pri Miklavžu na Gorjancih sestanek, na katerem je beseda tekla o prizadevanjih za čiste in lepe Goijance. Poleg predstavnikov Planinskega društva in občine so se tega sestanka udeležili še predstavnik novomeške Komunale, Gozdnega gospodarstva, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zelenih Novega mesta in oskrbnika domov pri Gospodični in Miklavžu. Žal ni bilo predstavnikov krajevnih skupnosti Gabije in Orehovica in lovcev. Videm zdaj spet lažje diha IC Naša anketa Žalostno dejstvo je, da so Gorjanci precej onesnaženi z raznimi odpadki, ki jih številni obiskovalci in izletniki nemarno puščajo vsepovsod, precej pa je tudi takih odpadkov, ki jih brezvestni ljudje pripeljejo in odvržejo na Goijan-cih, kot so stari štedilniki, pralni stroji, celo ostanki avtomobilov in druga krama, ropotija, umazanija in svinjarija. In marsikdaj se morajo za to, da star štedilnik ali zmlinčena avtomobilska vrata in streho pripeljejo na Goijance in zvlečejo v goščavo ali sunejo v dolino k potoku, bolj namučiti, kot če bi to lepo, pri belem dnevu in v miru odpeljali na urejeno komunalno odlagališče v bližnjem Leskovcu pri Brusnicah. Kakorkoli že, na sestanku pri Miklavžu so se dogovorili, naj bi akcija za čistejše Goijance potekala v dveh delih. Najprej bodo po prvomajskih praznikih, ki na Goijance vsako leto privabijo številne izletnike, pripravili široko očiščevalno akcijo, ki bo potekala v okviru občinske akcije za čisto okolje. Te akcije naj bi se udeležilo čimveč ljubiteljev in prijateljev Goijancev, v prvi vrsti pa računajo na planince, ki naj bi bili ko-ordinatoiji vsega početja, ter še posebej na osnovnošolk iz novomeških in iz osnovnih šol v Stopičah, Brusnicah in Šentjerneju ter seveda na druge prijatelje Goijancev. Za to očiščevalno akcijo bo novomeška Komunala na šestih mestih na Goijancih postavila primerne smetarske zabojnike in potem vse skupaj odpeljala na komunalno deponijo. Drugi del prizadevanja za čistejše Gorjance pa je postavitev stalnih posod oziroma mest za odpadke, ki naj bi bila pri Gospodični, Miklavžu, pri krvavem kamnu, na Trdinovem vrhu, pri tovarni ter ob cesti pri košenici v prvem oddelku, to je dobre 3 km po cesti od Vahte proti Gospodični, se pravi na krajih. kjer se najpogosteje ustavljajo izletniki. Na bolj obiskovanih krajih, kot sta Gospodična in Miklavž, morda pa še kje, naj bi bili ti zabojniki standardni 700-litrski, na drugih, zlasti na Trdinovem vrhu, ob košenici in še kje, pa bi jih naredili posebej za to kot z lesom ograjene prostore. Les naj bi prispevali gozdarji, izdelali pa jih bodo pri Komunali, ki bo prispevala tudi stalne standardne zabojnike in poskrbela za odvoz. Raču- najo, da odpadkov ne bi bilo treba z Gorjancev odvažati več kot trikrat na leto. Jasno pa je, da lahko za lepše in predvsem čiste in privlačne Gorjance največ naredi vsak obiskovalec, izletnik in pohodnik sam. Brezvestneže, ki vozijo in vlačijo v naravo svoje odpadke, pa je treba odkrivati in najstrožje kaznovati. A. BARTELJ • Veliki časi zapustijo velike razvaline. (Hesse) • Naš sistem je najbolj demokratičen, vaša dolžnost pa je, da to spoznale. (Kirn 11 Sung) • Kdor reši eno samo življenje, reši ves svet. (Talmud) Zdravje predvsem lastna skrb V prihodnje nas bodo fizioterapevti učili skrbeti za zdravje — Usposabljanje v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE — V soboto je tukaj s tridnevnim seminarskim delom končala še zadnja skupina slovenskih fizioterapevtov. Tako se jih je v šestih izmenah kar 140, poleg njih pa še 40 zdravnikov specialistov fiziatrov, seznanilo z najnovejšimi izsledki v ki-neziterapiji pri degenerativnih obolenjih. Predaval^ so prof. Vera Vitulič iz Zagreba, prof. dr. Martin Štefančič iz Zavoda za rehabilitacijo invalidov, primarij dr. Marija Gažič iz Dolenjskih Toplic in primarij dr. Janez Zajec, kije vodja službe za medicinsko rehabilitacijo pri UKC v Ljubljani. »V Sloveniji že vrsto let na področju medicinske rehabilitacije pogrešamo enotna merila in s tem seminaijem smo skušali to poenotenje doseči. Slovenijo smo bolj poznali po električni stimulaciji, na področju osnovnega fizioterapevtskega tretmana,’ terapevtskih vaj in hi-drogimnastikc pa smo bili pravzaprav zelo tanki. To smo sedaj nadomestili. V Dolenjskih Toplicah smo zadovoljni, ker imamo mir za poglobljeno delo. Z zdravilišči v kliničnem centru tudi sicer ZA ČISTE GORJA NCE—Na sestanku pri Mikla vžu na Gorjancih so se prejšnjo sredo predstavniki novomeške občine, Planinskega društva. Komunale, gozdarjev, zelenih. Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter gostinca z Gospodične in Miklavža dogo vorili za organizacijo očiščevalne akcije na Gorjancih po prvomajskih praznikih ter za postavitev stalnih zabojnikov na šestih krajih na Gorjancih. (Foto: A. B.) -* -J Mariborsko pismo Direktor je padel v jamo Prvi mož Metalne je prosil za odstavitev MARIBOR — Ko je pred tremi meseci Janez Gajšek po čudnih političnih igrah med vlado v Ljubljani in Demosovimi (točneje: krščan-skodemokratskimi) krogi v Mariboru prevzel direktorsko mesto v Metalni, mi je znanec, član dotedanjega vodstva tovarne, rekel: »Nisem veijel, da bo sprejel. Imel sem ga za pametnega človeka.« Tudi mnogi drugi so mislili podobno, meneč, daje Gajšek, sicer v prostem času predsednik mariborske SKD, naivno nasedel obljubam svojega strankarskega kolega, republiškega ministra za industrijo Rejca, češ da mu bo Ljubljana pri reševanju agonije tega nekdanjega paradnega konja slovenske Težke industrije stala ob strani. O »elegantni« odstavitvi dotedanjega prvega moža Branka Fingušta sem v tej rubriki že pisal, Finguštu, sorazmerno mlademu in sposobnemu gospodarstveniku, kije postal direktor brez rdečega pedigreja in so zato očitki o njegovi partijski preteklosti bili smešni, danes ni nič hudega; še pred izsiljenim odstopom si je poiskal drugo, mimo službo. Zato pa je moral njegov naslednik Gajšek zelo hitro spoznati, da je padel v jamo, iz katere se je pral dnevi poskusil rešiti s pričakovano in razumljivo, a vendarle nekoliko nenavadno prošnjo, naslovljeno na delavski svet, naj ga odstavijo. Številke, s katerimi je Metalna končala lansko poslovno leto, so katastrofalne: 634 milijonov izgube, več kot 800 milijonov neporavnanih terjatev, gora neplačanih računov. Že od decembra je dan, ko bo 3500 zaposlenih dobilo mizemo nizke plače, prava loterija, zdaj štrajka en del, zdaj drugi del tovarne, od velike podpore iz republike pa nič. Gajšku je prekipelo potem, ko mu mesec dni ni uspelo spraviti za isto mizo predstavnikov bank in vlade, ki še edini lahko rešita nekdanjega industrijskega velikana pred potopom. Ta teden naj bi končno prišlo do sestanka, nekaj optimizma pa je v zadnjih dneh prinesla v Metalno tudi ocena strokovnjakov iz neke ameriške svetovalne firme, ki so mesec dni proučevali položaj v tovarni. Po njihovem mnenju bi bila največja napaka dopustiti njen stečaj, saj je v njej še precej zdrave proizvodnje, kije mednarodno konkurenčna. Seveda ima ocena o možni rešitvi tudi dva pomembna če-ja: če bo najmanj tisoč zaposlenih manj, kot jih je zdaj, in če jim bo v kratkem času uspelo izpeljati privatizacijo tovarne. Morda bo tudita drobni up ustavil razpadanje dosedanjega vodstva, saj je v minulih mesecih zapustila Metalnin vrh cela vrsta ljudi, ki so si v glavnem poiskali druge zaposlitve ali ustanovili svoja podjetja, ostali pa v glavnem iščejo prvo dobro priložnost, da storijo isto. Toda /godba o Metalni vendarle postaja klasičen primer, kam pripelje nadaljevanje starega političnega kadrovanja v imenu nove politike. MILAN PREDAN zelo tesno sodelujemo, saj nudijo bolnikom individualno skrb, ki je v večjih centrih in zavodih ne morejo biti deležni. Zadovoljni smo s strokovno zasedenostjo, razlika pa je v opremljenosti in v standardu bolnikov, pri čemer pa Dolenjske Toplice že zelo zaostajajo za slovenskim poprečjem,« pravi vodja seminarja dr. Zajec in doda, da ga veseli, ko vidi, da se stvari z novo investicijo obračajo na bolje. Janez Zajec Primarij dr. Janez Zajec, ki je tudi član komisije za reorganizacijo slovenskega zdravstva pri ministrstvu za zdravstvo, pravi, da bo novi zakon prinesel vsem nam tudi obveznost, da bomo bolj skrbeli za lastno zdravje. »Naša stroka bo pri tem imela velik pomen zlasti v preventivnem smislu. To se bo poznalo tudi tako, da bomo takrat, ko bomo sami zainteresirani za lastno zdravje, tudi pripravljeni zanj nekaj žrtvovati. Prav tukaj je pomen zdravilišč, ki nas naučijo, kaj moramo za svoje zdravje narediti,« pravi dr. Zajec. TJ. Izboljšana likvidnost KRŠKO Če v podjetju Videm kihajo, dobi krška občina pljučnico. V približno takem sorazmeiju si je treba zamišljati tudi občutje, ko seje največje krško podjetje deblokiralo. Zdi se, da so v Vidmu ves čas vedeli, da se bodo, in zaradi tega 8. marca, ko je bila blokada žiro računa prekinjena, niso zganjali nobenega cirkusa. Krškim občinskim možem, ki so med drugimi tudi pripomogli k temu, pa se je bržkone odvalil od srca velik kamen. Poleg deblokade je v Vidmu v središču pozornosti obnova papirnega stroja PS-1 in pa bližnja zaustavitev proizvodnje celuloze. Oboje dogajanje pa ni povezano samo z domačimi gospodarskimi nehanji, ampak tudi s svetovnimi gospodarskimi gibanji. Tako vsaj ie bilo mogoče razumeti g. Franca Čarga, glavnega direktorja Vidma, ter njegove sodelavce Bogdana Romiha, direktorja za trženje, in Marjana Gelba, finančnega direktoija, na tiskovni konferenci 21. marca, ki jo je vodil Franci Zavrl. Papirni stroj PS-1 hočejo za vsako ceno čimprej pognati v tek, kajti trenutno s prodajo papirja ne doma ne na svetovnem trgu ni težav. Ker Videm v tem času nima dovolj papirja za prodajo, izgubi na mesec 3 milijone dolarjev. Zato si bodo v Vidmu prizadevali ne samo za ohranjanje likvidnosti, marveč za celovito finančno utrditev, in sicer pred prihodom težko pričakovanega tujega kapitala. Da so se izvlekli iz blokade, pa je zasluga občine, republike in številnih partneijev, ki se jim želi Videm tudi prek sredstev javnega obveščanja zahvaliti za pomoč. Seveda v Vidmu ne pozabijo omeniti pomoči banke, ki jim je šla močno na roke. Izkazala pa se je tudi republika, ki terja hitrejšo ekološko sanacijo in s tem hitrejše uresničevanje tega načrta. V tem smislu je Jazbinškov sekretariat za varstvo okolja tudi že kandidiral Videm za pomoč Svetovne banke za razvoj. Medtem ko povpraševanje po papirju naraščaje povsem obratno s celulozo. Tudi zaradi tega so ustavili proiz- • Na čelu Vidma je namesto delavskega sveta poslej skupščina, kiji načeluje upravni odbor. Predsednik UO je dr. Marko Kos, člani pa mag. Miloš Kovačič iz Krke, Maks Kocbek, dr. Dejan Avsec iz LB-Posavske banke in na predlog tovarniškega sindikata Franc Pipan, nekdanji sodelavec v Vidmu in sedaj samostojni odvetnik v Sevnici. vodnjo celuloze že za novoletne praznike, vnovič pa jo bodo aprila. Tedaj naj bi opravili remont. _____________________________TS. • Pred nami v dalji se blešči Evropa, Slovenec k njej po trdi poti stopa. (Bordon) /O ljubljanska banka Dolenjska‘banka d. d. Novo mesto Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto je popestrila ponudbo storitev, ki jih nudi svojim varčevalcem, z uvedbo različnih oblik kreditiranja. Občani, ki poslovno sodelujejo z banko, lahko najamejo naslednje oblike bančnih kreditov: 1) Krediti za stanovanjsko izgradnjo Banka kreditira svoje varčevalce v primeru nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše, stavbnega zemljišča, novogradnje, prenove stanovanjskega objekta ipd., če občan — proda banki konvertibilne devize in veže dinarsko protivrednost odprodanih deviz ali — veže dinarska sredstva. Višina kredita znaša: — 400% pri prodaji konvertibilnih deviz ali — 250% pri vezavi dinarskih sredstev. Odplačilna doba kredita je odvisna od namena kreditiranja. 2) Kreditiranje drobnega gospodarstva, obrti in kmetijstva Banka kreditira svoje komitente v obliki — dolgoročnih kreditov, ki jih banka namenja za nakup in gradnjo poslovnih prostorov in gospodarskih objektov, za nakup in večje popravilo osnovnih sredstev, nakup kmetijske mehanizacije, kmetijskega zemljišča ter — kratkoročnih kreditov za obratna sredstva. Pogoj za pridobitev dolgoročnega kredita je — prodaja konvertibilnih deviz banki in vezava dinarske protivrednosti ali * — vezava dinarskih sredstev. Višina kredita znaša: — 400% pri prodaji konvertibilnih deviz ali — 250% pri vezavi dinarskih sredstev. Odplačilna doba kredita je odvisna od namena kreditiranja. Pri kratkoročnem kreditiranju svojih komitentov banka ne pogojuje vezave lastnih sredstev kreditojemalca. 3) Gotovinski krediti Banka odobrava svojim varčevalcem gotovinske kredite, če prodajo banki konvertibilne devize. V tem primeru znaša višina kredita 300% na dinarsko protivrednost odprodanih deviz. Sredstva dinarske protivrednosti nakaže banka skupaj s kreditom na kreditojemalčevo hranilno knjižico ali tekoči račun. Odplačilna doba kredita je do 6 mesecev. Vabimo vas, da se za podrobnejše informacije oglasite v enotah banke v Novem mestu, Trdinova 2, v Črnomlju, Trg svobode 2, v Trebnjem, Cesta Gubčeve brigade 4a, in v Metliki, Trg svobode 7. J Kaj skrivajo tajne plače? V prejšnji številki Dolenjskega lista smo poročali, daje Novolesov direktor Jakob Andoljšek odločno zavrnil govorice o bajnem zaslužku, januarja daje dobil nekaj čez 32 tisoč dinarjev. Še naprej krožijo govorice, daje prinesel domov okrog 90 tisočakov. Direktor GIP Pionirja je oktobra lani za DL dejal, daje bila najvišja plača v Pionirju za september 15.500 dinarjev, in to ni bila njegova. Takrat seje govorilo, daje Guštin »pospravil« dobrih 60 tisočakov, druga direktorska garnitura v Pionirju pa okrog 45 tisočakov. Direktor Tovarne obutve je nedavno dejal, da so pri njih razlike v plačah 1:6, oz. na račun dohodnine po novem letu celo nekaj manj, sliši se, da delavke tam v povprečju prigarajo okrog 5 tisočakov na mesec. Krkin direktor Miloš Kovačič je za Managerja dejal, da bi po normah razvitega sveta šefe srednjega ranga morali plačati z okrog 30 tisočaki na mesec, menedžerski vrh pa vsaj trikrat toliko, kar pa je neizvedljivo. In tako naprej. Plače so v večini naših podjetij tajne, marsikdo je prepričan — posebno, ker strokovnjaki opozarjajo, da so tajne plače bedarija, vsaj dokler ni lastnika kapitala —, da le zaradi tega, da se vodilna struktura ne glede na to, kako gre podjetju in kakšne plače imajo delavci, lahko prav nesramno izdatno nagrajuje-Sporna so seveda predvsem slab(š)a podjetja, ki so, žal, v večini. Dobra podjetja namreč lahko zagotavljajo delavcem relativno dobre plače in zato tam tudi morebitne visoke menedžerske plače niso tako spotakljive. SLAVKO PAVČEK, orodjar v Iskri it Gor. Karteljevega, Novo mesto: »Mislim, da imajo direktorji danes sorazmerno prevelike plače. Iz. principa sem proti tajnifl1 plačam, zavzemam pa se tudi za to, da imajo tisti; ki to zares zaslužijo, dobro plačo-Tudi direktorji, če delajo dobro. Njihovo dobro delo naj se meri z dobrim ali slabim stanjem podjetja. Dobro podjetje pa lahko dobro plačuje tudi delavce. Zakonodajo h* morali urediti tako, da bi vodilni odgovarjali za svoje delo.« JOŽE CERLE, Videm Krško: »Štejem v menedžersko strukturo Vidma, a nimam menedžerske plače. Slišim pa, da imajo menedžerske plače v mešanih podjetjih Sava papir, Leykam in Vidimex, in sicer po vzoru Vevč. Tam ima štiri do pet ljudi 5 do 6 tisoč DEM plače, delavcem pa so plače znižali za 4 odst. O vsem tem se samo govori, saj je višina menedžerskih plač skrivnost. Po mojem mnenju to ni primerno za naše trenutne razmere in v tem ni rešitve. Mislim, da bi morala menedžerska struktura in politika občutiti sedanje težave.« JOŽE GERKŠIČ, vodja maloprodajev metliški Beti: »Strinjal bi se, da imajo dtt& toiji tajne plače, če je njihova firma uspeš1'* I in če so ti ljudje zaslužni za to, da so dob j tudi netajne plače. Nikakor pa ne gre, _ | bodo imeli v kakšni slabi ali celo Pr°P8\l joči firmi direktorji visoke tajne plače. lavci pa ne bodo imeli niti za kruh. V sed* njem času pri nas ne gre, da bi bile tajne, to je nepošteno. Meni moje nitre” pred nikomer skrivati.« JOŽE VRŠČAJ, strojni delovodja v črnomaljskem Beltu: »Ker so direktorske plače lajne, delavci domnevamo, da so visoke. m,- To nas ne bi motilo, če bi bile naše takšne, v „ da bi lahko preživeli. Zavzetim direktoijem ne oporekamo visokih plač, niso pa do njih upravičeni tisti, ki uživajo na lovorikah nekdanjega dela, odpuščajo pa delavce, na- i mesto da bi podjetje reševali z boljšo tehno- V emm ■ logijo in delom. Najbolj moteče pa je, daje na tajni plačilni listi predsednik sindikata!1 _____ __ FRANC BARTOLJ, delavec iz GrhjJ pri Trebnjem: »Nisem za skrivanje plač- v. znam si razložiti, v čem je smisel in koh*J tega početja. Če predpostavimo, da vb* menedžeijeve plače izraža njegovo usp^ nost pri delu in koristnost za firmo, bi b'-bolje, če bi bile plače javne. Po nizktb m drug« zaposleni v podjetju spoznali sl*., menedžeije, po visokih dobre. ,Spos°b". menedžerji lahko v visoke plače plače s* jejo tudi svojo nesposobnost.« JOŽE VERBANČIČ, voznik avtobusa iz Kapel pri Brežicah: »Zakaj ne bi nekdo dobil večje plače, če je dober delavec? Če tako gledam, se mi zdi celo boljše, da se po novem ne ve, koliko je kdo odnesel v kuverti. Sicer pa pri nas delavci drug drugemu povemo, koliko je kdo zaslužil, tako da prave tajnosti in nezadovoljstva zaradi nje ni. Mnogo več preglavic nam trenutno dela to, da imamo vsi po vrsti slabe plače in drug drugemu nimamo česa zavidati.« _________ JOŽE RUTAR, v .d. pomočnika di*£ toija za splošni sektor v Jutranjki Seva' »Na splošno me ne moti način obliko^* T menedžerskih plač, niti me ne moti dejst ^ da so te plače lahko precej višje, kot bi po lestvici splošne kolektivne ^ 1 t Vznemirja pa me dejstvo, da ni nek°ga,^| bi gospodaril z družbeno lastnino. Ce b ^ kdo imenovan za njenega gospodarja, ■ z njim sklepale pogodbe tudi o plačah dilnih delavcev in poslovodstev.« JOŽE HEFERLE, hišnik Zdravstvenega doma Kočevje: »Ni prav, da so plače tajne, pa tudi bolj izenačene bi morale biti. Dogaja se, da direktor zapravi podjetje, potem pa gre za direktoija v drugo ali postane celo stečajni upravitelj. Prav bi bilo, da bi direktor s svojim premoženjem jamčil, če bi šlo podjetje v stečaj. Zdaj je običajno ravno obratno: podjetja gredo v stečaj, ker jih direktorji in drugi vodilni ropajo, potem pa z naropanim ustanavljajo lastna podjetja.« —— ■ GREGOR MIHELIČ, zasebni čar v Ribnici: »Danes je direktor zaseba družbeni firmi. Neomejeno razpolag8 j^ci hodkom, ki so ga ustvarili delavci. D8 v(jo tega še niso spregledali in še ne zah' i, odprave napak. T udi odgovornost bi10 $ urediti tako, da bi bil delavec odgov° vjjJ svoje delo, direktor pa za svoje, se Pr8 ji uspeh podjetja. Če delavec nima kriv on, ampak tisti, ki so plačani, da priskrbijo.« ivwvvvvwvyvv Bela krajina za najboljša vina Po končanih poskusih je trsni izbor za Belo krajino veliko bogatejši — Od ren-skega rizlinga do kernerja — Izvrsten vrhunski metliški chardonnay obči^2 SV°b°dn‘h. neodvisnih javnih (Vreg) ° raciJa samo torzo. IndvomeSke tržnice ™l0ddajanJu Stojnic bo v bodoče hlar'i/.,n° nekai ve^ reda. Stojnica s cL. dm' ln modrčki ne more biti in nP^ S st0jnic0 z živili- pa tudi rože "“'"‘so za isto stojnico. Ta tržni čka t?uje,k Je -bil v znamenju čebul-in .Gandije, Bosne, Bele krajine 100 ,.dru?od- Ponujajo ga od 80 do no*- narr|e1v 7a kilogram. Pred veliko turiLje , na en‘ °d stojnic videti 7aht,?,ra|Va-,li0rl'a^a šunka. Lastnica je se ip n a a ?°° d'n M kilogram in če bi sk&0Ščl1 de|avec, bi zanjo odštel k°v 0ataIjolovico mesečnih prej: METLIKA — Čeprav je bil v starih belokranjskih vinogradih tako rekoč celoten slovenski trsni izbor, je ta navada kasneje padla v pozabo in vinogradniki so nerazumljivo ozko skrčili sorte trt v svojih vinogradih. Do 70. let skorajda ni bilo nobene raziskave, kako popestriti in obogatiti trsni izbor v belokranjskih vinogradih. Od belih sort so se zadovoljili skoraj izključno s kraljevino, od rdečih pa so v belokranjskih vinogradih rasle frankinja, žametna črnina, portugal-ka in šentlovrenka in s tem se je belokranjski trsni izbor v glavnem končal. sadili laški rizling, ki je takrat veljal za slabo rodno sorto, a te selekcije v Beli krajini dajejo sorazmerno visoke pridelke, poleg drugih kvalitet, kijih ta sorta ima. V začetku 80. let pa so v okviru metliške Kmetijske zadruge začeli poskuse z novimi sortami, in sicer so zasadili in spremljali rumeni muškat, chardonnay, sauvignon, zeleni silvanec, renski rizling, beli pinot, kerner, med rdečimi pa zweigelt in modri pinot. Poskusi so trajali pet let in so obsegali tako vinogradniško kot vinarsko plat. Po končanih poskusih je leta 1987 tako kot drugje po Sloveniji tudi v Beli krajini prišlo do popravka oziroma razširitve trsnega izbora. Od prejšnjih belih sort kraljevina in laški rizling so trsni izbor razširili še z Celo vrhunski slovenski vinogradniški in vinarski strokovnjaki so nekako podpirali to nerazumljivo trsno ozkost, češ da za Belo krajino kakšne druge, zlasti žlahtnejše sorte sploh niso primerne. Ni še dolgo tega, ko je marsikateri od slovenskih strokovnjakov kar planil, če je slišal, da v Beli krajini lepo uspeva na primer rumeni muškat. No, v 70. letih so se razmere na vinogradniško-vinskem področju v Sloveniji nasploh spremenile na boljše, kar je seveda vplivalo tudi na Belo krajino, kjer je prav takrat v Vinski kleti mlada in ambiciozna strokovna ekipa pod vodstvom inž. Nemaniča že dosegla lepe uspehe pri promociji belokranjskega vinarstva in vinogradništva. Sredi 70. let, ko so v zadružnih vinogradih na Vi-nomeru posekali namizne sorte, so za- »Vežbališče Griblje« bodo spet obdelovali kmetovalci V zakup ali nakup je na voljo 80 ha, last JLA em- enalm regrat 20 din za merico, 150 H, udl [Motovilec, orehovajedrca novel 23 kllo8ram, trte iz Vel. Dre- din. NaasJ.l Pr0dSa,,ec.P°nuJal P° 15 sledni StoJniC1 Deladinija so bile na- ssitpKts&z nae4sbrai5d'n'solata60d'^ha: zelike dln’fižo1 48 dm, kivi 60 din, s,ive50dinn;Sngokž°n,iiS:suhe Sejmišča SšS-Sisffisas 37 starJ^uV’ starih do 3 mesece, in so bili po 28 din fodali so jih 14. nT-^e .j . ^hotnem sejmu so imeli na- v Šentjerneju Pro>uza^on'<< drugačne biološke lastnosti. Iz dlakave breskve je lepiti prj' Pr!kuPne modne rdeče barve in gladkih plodov, kijih ni potrebno "lisk. Nje na Prrc' komP°tov, se je novost v svetu uveljavila malone kot sort in domovina je Kalifornija, kjer so vzgojili tudi mnogo no-^aglo Se j. .0 koder zalagajo s temi iskanimi plodovi polovico Amerike. tol|k§ni km' Udl P° Evropi; v Franciji na primer, so nasadi nektarine že ^li k nam nasadl breskev, podobno pa je tudi v Italiji, od koder se moda ? breskvjjyL'ktarma nastala iz breskev pa tudi večina novih sort je križancev Je *e občutij6 ra7umU'vo, da se glede rasti in vzgoje od nje ne razlikuje. Zal Piedvsem 9°'‘ plodovi so pač dojemljivejši za glivične bolezni, ----onihjo in plesen. Dlačice jih tudi ne varujejo pred žuželkami, ,ud' Pi?n^E SORTE — V dveh desetletjih, odkar nektarino poznamo m 0 80 V sve,u vzgojili celo vrsto odličnih sort. Med glavne šte- kiBndence’ samooplodno, rednorodno rdečo nektarino z rumenim ijl6 *nana n«6 °? kos,‘> nadalje sorte flavortrop, stark redgold in fantasio, **UŠaj0 j J*0 *f'° debelih plodovih in odpornosti proti pozebi. Pri nas pre--^dtnson Udl nekatere novejše sorte, kot so armking, crimson gold, su-, -^l^emberger, red diamont idr. ^__________________ rad« česaliIn,0'-iem ‘n muho, meso plodov pa je občutljivejše za pritisk, za-j. Nektarin lreba Pr' obiranju bolj pazljiv. J.1' na lažja° na vinogradniško (divjo) breskev, če jo nameravajo sa-b'V°' Najbd^Ps "ran'b bolj siromašna tla, sicer pa kot podlago uporabljajo reskev. 2 PnP°ročenaje vretenasta vzgoja in oskrba, kije enaka oskrbi 4 V‘dnim r Ju na enak na^'n posegamo v odnos med rastjo in rodnostjo, s j^Praševa • .njem plodičev pa zmanjšujemo prevelik cvetni nastavek. na večjn rVe.Je koristno, če je na vrtu blizu nektarine še kaka breskev, ki °Ptojevalno sposobnost. la za nakup zemljišča, vse pa bo potekalo v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, navodili o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad, ter navodili republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. M. B.-J. Inž. M. L. I Posamično zatiranje plevelov Na trg prihaja še ena zanimiva novost Zadnjič smo na tem mestu poročali o novosti — toplotnem uničevanju plevela s pomočjo posebnega gorilnika na plin, zdaj pa seje pojavila še ena iznajdba, ki jo bodo pozdravili vsi, ki jim je pri srcu narava in zmanjševanje uporabe kemičnih pripravkov v kmetijske namene. Na trgu se bo namreč pojavila uporabna naprava za posamično zatiranje plevelov s herbicidi, ki sicer poveča obseg ročnega dela, zato pa bistveno zmanjša porabo herbicida. Dosedanje običajno škropljenje je bolj ali manj potratno, odvisno od (neenakomernosti razraslega plevela. Veliko škropiva gre v nič, saj padajo kapljice po vsej površini zemlje ali rastlinja, tudi tam, kjer plevela ni. Lahko rečemo, da koristi le manjši del porabljenega škropiva, samo tisti, ki pade na plevelne rastline ali pride v bližino njihovih korenin. Zakaj bi torej raztresali herbicide še drugje? S posebno nanašalno napravo, ki jo sestavljajo rezervoar, držalo in vpojna vrv v obliki zanke, je mogoče herbicid nanesti samo na plevelne rastline, s tem, da jih oplazimo z vrvjo, napojeno s herbicidom. To sicer terja več dela, je pa lahko kaj učinkovito, saj računajo, da je mogoče z enim litrom herbicidne raztopine v obhodu namazati od 10.000 plevelnih rastlin, na primer zloglasnega ščavja. Potrebno je le izbrati primeren pripravek (priporočajo boomefekt in cidokor) in čas uporabe. Plevel mora biti že dovolj razvit, rozete ščavja, denimo, naj imajo že 6 do 8 listov. S pravočasnimi posegi in iznajdljivostjo se bo zlasti na manjših površinah dala novost zelo koristno uporabiti. (Sodobno kmetijstvo) Mercator — KZ Krka TOZO Brazda Novo mesto daje v najem sušilnico hmelja v Jurki vasi površine 744 m2, primerno za skladišče ali proizvodnjo. Interesenti dobijo podrobnejše informacije na sedežu zadruge, Cesta komandanta Staneta 10, Novo mesto, ali po telefonu na številke 068-21-585, 22-542, 22-544. zgoraj naštetimi, bodisi kot priporočenimi ali kot dovoljenimi sortami za belokranjski okoliš. V zadnjih letih so belokranjski vinogradniki posadili precej teh sort in v Vinski kleti želijo, da bi čimprej začeli dobivati to grozdje. Potihoma računajo, da bi lahko že to jesen dobili določene količine chardonnaya, • Ob lanski trgatvi v lastnih vinogradih pa so natrgali toliko chardon-naya in ga potem skrbno predelali ter negovali, da bodo to vino sedaj posebej polnili. Gre za 2.600 litrov tega izvrstnega sortnega vina, ki ga bodo polnili v 7-decilitrske buteljke, in če bo vse po sreči, ga bodo predstavili na bližnji Vigredi v Metliki. Daje vino res dobro, potrjujeta tudi kemična analiza in degustacijska ocena mariborskega Kmetijskega zavoda, kjer so metliškemu chardonnayu prisodili kar 18,5 točke in s tem vrhunsko kakovost. belega pinota, renskega rizlinga in rumenega muškata. A.BARTELJ NAJMANJ 1.700 DIN LJUBLJANA — Sramotno nizke kmečke pokojnine, ki so znašale v nekaterih primerih celo samo nekaj stotakov, bodo odpravljene. Republiška skupščina je spremenila zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in bo po novem znašala kmečka pokojnina najmanj 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar ob sedanjih pokojninah pomeni nekaj čez 1.700 din. Sprememba pomeni ta čas izboljšanje položaja za okrog 1.000 kmetov, v vsakem primeru pa je ta popravek velik uspeh Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke. (Slovenske brazde) POBIRANJE VZORCEV VIN ČRNOMELJ, METLIKA — Društvo vinogradnikov Bele krajine obvešča vse vinogradnike, ki želijo oddati vino za razstavo belokranjskih vin, naj se pravočasno prijavijo. Rok za prijave poteče v soboto, 30. marca. Prijave zbirajo: Martin Kramarič za Metliko, Janko Banovec, Polde Mušič in Matija Avsec za Črnomelj ter Irena Plut za Semič. Embalažo za pobiranje zvorcev lahko dvignete v petek, 29. marca, do 14. ure v metliški Vinski kleti. Vzorce bodo pobirali v nedeljo in ponedeljek, 31. marca in 1. prila, oddali pa v metliški Vinski kleti v torek, 2. aprila. V SEVNICI OCENA VIN SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Scvnica-Boštanj obvešča vse člane in druge vinogradnike, da organizira ocenjevanje vin lanskega letnika. Zbiranje vzorcev bo v četrtek, 4. aprila, v gostilni Toneta Kraglja v Sevnici, Glavni trg 9, od 14. do 18. ure. Za oceno je treba prinesti 3 litre vina v litrskih steklenicah. Vabljeni! EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Varstvo vinske trte spomladi Kdaj in proti katerim boleznim ali škodljivcem bo potrebno ukrepati že na začetku sezone, bodo v največji meri odločile klimatske razmere. Če bo v času odganjanja toplo in suho vreme, bo trta hitro odgnala; takrat ne bo nobene potrebe po škropljenju. V vsakem primeru pa moramo po odganjanju redno in natančno opazovati poganjke. Če rastejo nenormalno neenakomerno in se listi nepravilno razvijajo, moramo ugotoviti vzrok, izbrati ustrezno sredstvo in takoj poškropiti. V času razvoja volnenega vršička je škropljenje resnično potrebno samo v primeru, če smo lani imeli občutno škodo, ker nismo ustrezno preprečili nadaljnjega širjenja bolezni oz. škodljivcev (oidij, črna pe-gavost, pršice, pajki, tripsi). Odganjanje in porast poganjkov je potrebno opazovati za vsako parcelo in sorto in glede na lego ločeno. Enako tudi ločeno in samo zaradi resne ogroženosti pridelka ukrepa- • mo. Nujno se zavedajmo, da mora biti čas od ugotovljene možnosti nastanka ekonomsko pomembne škode pa do ustreznega škropljenja čim krajši. Poglejmo, od katerih bolezni in škodljivcev lahko najpogosteje pričakujemo škodo! • Črna pegavostje bolezen, kije v razmahu. Zaradi njenega napada očesa ne odganjajo. Značilna je bela ali pepelno siva barva rozge s črnimi drobnimi pikicami, predvsem na osnovi poganjkov. Samo če je napad črne pegavosti izredno močan in je v času napenjanja očes deževno vreme, bo potrebno škropiti s 3—4-odst. bakrovim sulfatom (modra galica) ali 1-odst. cuprami-xom. S tem razkužimo trs. Vendar zaradi velike količine uporabljenega bakra ta ukrep izvajamo le izjemno. Sicer je običajen rok za zatiranje, ko so poganjki veliki približno 2 cm; škropljenje še ponovimo, ko so poganjki dosegli 8 cm. O potrebi zatiranja se torej odločamo na osnovi razsežnosti okužbe in večje količine padavin. Za škropljenje na zeleno uporabljamo naslednje pripravke: antracol 0,25%, folpet 0,25%, dithane M 45 0,25%. Najuspešnejša zaščita je z mikalom 0,5%, ko škropimo vseskozi do konca cvetenja. S tem programom škropljenja zatiramo tudi sušico kabrnkov. Močno okuženo rozgo je priporočljivo sežgati. • Proti pršici in oidiju uporabljamo žveplenoapneno brozgo. Koncentracija je odvisna od tega, kdaj škropimo: ta je 20-odst. v času, ko se očesa napenjajo, do 2% na zeleno. Če pršice nismo uspešno zatirali v preteklem letu, uporabljamo v stadiju volnenega vršička, če je toplo vreme (nad 15°C), 2 —-3-odst. cosan. Povečana nevarnost napada bičkarjev, sovk in pedicev ter hladno vreme je edino opravičilo za uporabo folidol olja 1%, oleodiazinona 1,5%, ali oleoekaluksa 1%. Pomembno je, da škropimo v stadiju volnenega vršička, tik pred pojavom zelenih lističev. Pršico lahko zatiramo tudi s thiodanom E-35 0,15%, ko so poganjki veliki 3—8 cm. • Na mladih poganjkih je možen napad tripsov. Paziti moramo, da njihovega napada ne zamenjamo s pršicami. Če je potrebno, škropimo takoj, ko se pojavijo zeleni lističi in se vidi, da se nenormalno razvijajo. Uporabljamo ekatin 0,15% (sistemik) ali malation E 50 ali radotion E 50 v koncentraciji 0,25%. • Pri pojavu zemljemerke škropimo s thiodanom E-35 0,15%, ba-sodinom (R)40 0,15% ali dipterek-som SL 50 0,15%. • Zatiranje sovk je težko izvedljivo. Najbolj zanesljivo je nabiranje ponoči ali preprečevanje dostopa na trs z lepljivimi trakovi. Preizkusiti kaže uporabo vab, pripravljenih z lannate 25 W netho-myl ali škropljenje z lannate 0,20% tudi okrog trsa. • Pri odločanju o zatiranju pajkov moramo biti previdni, ker ni vsak pojav ekonomsko škodljiv. Predvsem je potrebno vedeti, da nekateri pripravki pospešujejo razvoj pajka. To so captan, zineb, do-dine in cosan. Njegov razvoj pa zavira karatane. Poleg tega boljša prehrana oz. guojenje trsa omogoča tudi do 5-krat večje odlaganje jajčec kot sicer. • Na koncu še važno opozorilo. Ne dognojujmo vinograda z dušikom prej, preden se ne razvije 6 lističev na mladiko. Inž. JOŽE MALJEVIČ •VV\ \\\\\VWWVWW V\AAČWWWVV\VVVVVVVVVVVV\ Kobila na vsako družinsko kmetijo To je cilj Konjerejskega društva Slovenije — Zdaj prihaja čas pripustov — Kako izostreno oko odkrije znake pojatve — Odločen »ne« za nepriznane žrebce V kmetijskih strokovnih krogih prihaja do spoznanja, da delovnemu konju v kmetijstvu še vedno gre svoje mesto. Do podobnih spoznanj so prišli tudi v zahodni Evropi. V Gornji Avstriji seje tako število konj v zadnjih letih povečalo za 8.000 grl. Konjerejsko društvo Slovenije sije zastavilo cilj — žrebna kobila na vsako družinsko kmetijo. V prepričanju, da bo letos v Sloveniji kljub vsemu pripuščenih preko 5.000 kobil, nekaj napotkov: Kobile se po anatomskih in fizioloških lastnostih rodil v mnogočem razlikujejo od drugih živalskih vrst. Zanje pravimo, da so sezonsko poliestrične, kar pomeni, da se gonijo le del leta v pravilnih tritedenskih presledkih. Ta ugotovitev velja za pretežni del kobil. Konjerejci imajo težave pri doseganju 70% oplodnje zaradi objektivnih težav odkrivanja pojatve in trajanja pojatve (4 do 9 dni). Izostreno oko rejca odkrije zunanje znake pojatve po pogostem scanju, »bliskanju« z otečenimi sramnicami, pogostem dviganju repa, grebenju s sprednjimi nogami, ščipanju vihra drugim konjem in pogostejšim rezgetanjem. Opisani znaki niso prisotni pri vseh kobilah in često pojatev mine brez sprememb v obnašanju. V takih primerih se rejcem priporoča testiranje kobil pri žrebcih v štiridnevnih presledkih. Za akcijo je najprimernejši mesec april, maj in junij, ko so pojatve praviloma najkrajše in najpravilnejše. Ko žrebec v pojatvi opravi prvi za-skok, kobilo praviloma vodimo k žrebcu vsaka dva dni od prvega odklanjanja žrebca. Konjerenjci lahko tu grešijo s tem, da prenehajo voditi kobile k pojat-\ vi. Znano je, da jajčece dozori ob koncu pojatve in je le takrat možno oplodnje. Seme žrebca živi v rodilih kobile le do 48 ur in je oplodnja možna le do 12 ur po sprostitvi jajčne celice. Torej zaradi premajhne vztrajnosti pride do prego-nitve kobile in posledično tudi preobremenitve žrebcev (prazni zaskoki). Rejcu je po pravilno opravljenih zasko-kih smotrno voditi kobilo na kontrolo pregonitve. Rejci običajno brez. večjih težav pripuščajo žrebne kobile deveti dan po žrebitvi. Kljub večji smrtnosti plodov ob takšnem načinu pripuščanja se ta v strokovnih krogih še vedno priporoča. Tako je voditi le kobile, ki po porodu ne kažejo nepravilnosti na rodilih (zastoj posteljice, izločanje nepravilnega izcedka ipd.). V primeru, da se kobile gonijo in stojijo dalj kot devet dni, je potrebno takšno žival ginekološko pregledati. Priporočljiv in ekonomsko upravičljiv je tudi rani pregled kobil na brejost. EDI STAROVEŠKI, dipl. vet. MrZI M-KZ Krka, Novo mesto, n.sub.o. Komandanta Staneta 10 Novo mesto Cenjene avtoprevoznike obveščamo, da objavljamo ZBIRANJE PONUDB za opravljanje storitve prevozov za potrebe posameznih enot v KZ Krka Prevozi obsegajo: — dostavo blaga za posamezne enote — dostavo trgovskega blaga — prevoze pridelkov — prevoz žive živine Za prevoze potrebujemo kamione z nosilnostjo 2 — 10 ton in kamione za prevoz živine Z najugodnejšimi ponudniki bomo sklenili letne pogodbe, zato pričakujemo vaše pisne ponudbe v zaprtih kuvertah z oznako »PONUDBA ZA PREVOZ« do 15.4.1991 na naslov: M-KZ Krka Novo mesto, DSSS — Sektor komerciala, Komandanta Staneta 10, Novo mesto. Popolnejša pojasnila lahko dobite po telefonu 21 -756. . marca 1991 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN lili.« IZ NKŠIH OBČIN Opozicija zavestno pozabljiva Novomeški župan Marjan Dvornik kritično o kritiki vlade in njenih ministrov -Davki še niso dovolj naklonjeni družinam z otroki — Ministra Rejca ni bilo NOVO MESTO — Občni zbor Slovenskih krščanskih demokratov občine Novo mesto, kije bil v soboto zvečer v sejni sobi kapiteljske proštije, je bil dobro obiskan. Morda so bili udeleženci nekolikanj razočarani, ker ni bilo napovedanega častnega gosta in govornika ministra Izidorja Rejca — le-ta je bil gost tudi na planiški prireditvi, pa je ostal nekje v tamkajšnji prometni zmedi —, vendar je njihovo razočaranje hitro splahnelo ob nastopih moškega pevskega zbora iz Šentpetra ter ob zvokih, ki jih je iz svojih citer izvabljal Darko Duh. Seveda jc bilo vmes povedanega tudi marsikaj resnega in aktualnega. K temu moramo vsekakor prišteti uvodni govor predsednika novomeške zveze in hkrati novomeškega župana Marjana Dvornika, kije dejal, da so slovenski krščanski demokrati kljub skromnemu volilnemu rezultatu, ki nikakor ne omogoča uresničevanja obsežnega programa, s prizadevanjem nekaterih ključnih mož v slovenski politiki marsikaj dosegli, ne gre pa prezreti tudi rezultatov, doseže- PROŠENJ SPET VEČ NOVO MESTO — Na letošnji razpis za vpis otrok v vrtce v okviru novomeške Vzgojnovarstvene organizacije so starši v roku oddali 570 prošenj za sprejem otrok v vrtce, poleg teh pa je še 110 evidenčnih prošenj. Prošenj je nekaj manj kot lani, pozna se negotovost staršev z zaposlitvijo, čakanje na domu na delo, poleg tega pa je številka manjša tudi na račun novih oddelkov vrtcev v Šmaijeti in Mimi Peči, ki sprejemajo posebej. Prošenj je še vedno veliko, tako da tudi letošnjo jesen v novomeški občini ne bodo prišli v vrtec vsi malčki. Po prvi oceni bodo morali v Straži zavrniti polovico, v Šentjerneju pa celo dve tretjini otrok, za katere starši prosijo za sprejem v vrtec. V Novem mestu so, kot že nekaj let, zaradi poseljevanja Broda največje potrebe po varstvu na Drski. VVOje razpisala tudi možnosti vpisa v oddelke od 12. do 16. ure za otroke staršev, ki delajo v izmenah in se izmenjujejo pri varstvu, pa celodnevni mešani oddelek od 5. do 20. ure. Večjega odziva ni bilo. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. marca, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market Dolenjka na Kristanovi • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu: prodajalna KZ na Glavnem trgu 4, v Črnomlju: Samopostrežba Pod lipo. Javna pohvala za javna dela? METLIKA — V okviru javnih del naj bi letos v Metliki opravili kar nekaj širše pomembnih del. Kot je znano, naj bi javna dela opravljali predvsem nezaposleni ljudje, pripravljeni na zavodu za zaposlovanje. Tako mora ta dela najprej razpisati občinski izvršni svet in seveda izdelati program, nato gre vsa zadeva na republiko in če dobi zeleno luč, se sklene pogodba med izvršnim svetom, zavodom za zaposlovanje in izvajalcem. V metliškem primeru naj bi bil izvajalec javnih del Komunala. Okvirni program teh del v letošnjem letu predvideva sanacijo najbolj perečih črnih smetišč v občini, v Metliki pa naj bi uredili zanemarjeni Mestni breg in sanirali grajsko obzidje. Tako kot pri vseh takih delih se v prvi vrsti postavlja vprašanje denatja. Vsaj za kolikor toliko temeljito, a nadvse potrebno sanacijo grajskega obzidja bi ga potrebovali veliko več, kot ga bo veijetno na voljo za vsa javna dela v občini. Če tega vprašanja ne bodo v kratkem in učinkovito uredili, se zna zgoditi, da bo v naslednjih letih v programu javnih del tudi čiščenje ruševin grajskega obzidja in morda tudi stolpa iz struge Obrha. Kakorkoli že, javna dela ne smejo zajemati programa rednih del in aktivnosti v občini, česar se v metliškem primeru res ni treba bati, saj bi lahko z lučjo pri belem dnevu iskali in z naperjeno puško silili nekoga, da bi se spravil nad črna smetišča ali »flikanje« grajskega obzidja, pa ne bi bilo kaj prida uspeha. Če ga bo prijavnih delih kaj več, bo to res vredno javne pohvale. A. B. nih na občinski ravni. Pri tem je omenil tudi nenaklonjenost slovenskega medijskega prostora krščanskim demokratom, kar naj bi v doglednem času poskušali uravnovesiti z novim slovenskim dnevnikom. Po njegovem mnenju vsakodnevno sejanje strahu pred srbsko agresivnostjo trosi med ljudi nezaupanje in vtis nelagodja, kar se kaže v tem, da se mnogi ne upajo politično opredeljevati. Zagotovil je, da imamo slovensko vojsko, ki je sposobna braniti svobodno Slovenijo, o čemer seje tudi sam prepričal na nedavnih vajah teritorialne obrambe. »Zadnja gonja proti kulturnemu ministru dr. Capudru je povzročila, da so mnogi verjeli trditvam o njegovi nesposobnosti, v resnici pa se je le dosledno zavzemal za to, da se posamezniki ne bi okoriščali s proračunskimi sredstvi,« je dejal Marjan Dvornik in nadaljeval: »Oporekanje vladi, da se ne ukvarja z gospodarstvom, je navadno manipuliranje z resnico.« To je utemeljeval s podatki o številu brezposelnih, ki znaša le tretjino od tistega, kar so napovedali v začetku lanskega leta in je še vedno v okviru evropskega poprečja. Po njegovem se še nismo navadili na to, da slaba podjetja morajo umreti, opozicija pa zavestno pozablja, da je to stanje povzročila diktatura preteklih desetletij. Obljubil je tudi, da bodo vztrajali pri razjasnjevanju povojnih dogodkov, krivic in tudi zločinov. Na končuje pozval vse člane k aktivnosti na vseh področjih družbenega življenja in dejal: «Prav je, da se zaveste, da so volitve že za nami, daje prostor svobode že izbojevan in da nihanje z današnjo angažiranostjo pomeni, da nam bodo spet drugi krojili naš vsakdan.« Na občnem zboru so opravili tudi • Zboru so svoje programe predstavili še vodja gospodarske komisije Marjan Klevišar, vodja komisije za socialn Lojze Simončič in predsednik mladih krščanskih demokratov Jani Kramar. Prvi se je zavzel za odpiranje novih delovnih mest ter spodbujanje ekološko čiste tehnologije, drugi pa za varnost vseh državljanov s posebno pozornostjo do družine. Pri tem je kritiziral novi zakon o davkih, ki ne daje dovolj družinam z več otroki, in dejal, da bi morali ob za- „ vzemanju proti splavom hkrati poskrbeti za večjo zaščito otrok. Pri tem je novomeški župan dejal, da bi morala biti družina s petimi otroki oproščena že vseh dajatev. dopolnilne volitve članov v občinski odbor stranke ter podpredsednika občinskega odbora. Na to funkcijo je bil izvoljen Alojz Simončič. T. JAKŠE Jože Bradač Na čakanju, a ne čaka DOLENJE POLJE — Težke gospodarske razmere v naši industriji so zadnji čas že marsikoga prizadele. Še zlasti je stanje pereče v Straški dolini, kjer se v krčih zvija onemogli velikan Novoles. Precej ljudi je v pričakovanju razpleta te krize moralo ostati doma, na tako imenovanem čakanju. Negotovost, če bodo še dobili posel nazaj ali ne, jih sili k resnemu razmišljanju o svoji usodi in možnosti za preživetje. Eden takih, ki seje že skoraj odločil, je Jože Bradač z Dolenjega Polja, slikovite vasice ob sotočju Krke in Sušice. Jože si je že prej, ko še ni bilo tako težko, postavil delavnico, nabavil ustrezne stroje in aparate ter najpotrebnejše rezervne dele in odprl popoldansko avtoelektričarsko obrt. Dodatni zaslužek je mladi družini z dvema šoloobveznima otrokoma kar prav prišel, sedaj, ko je tudi Jože, sicer tehnolog pri vzdrževanju v Novolesu, na čakanju, pa je postal tako rekoč nuja. »Avtoelektrikar je pravzaprav moja osnovna izobrazba, je pa v zadnjih časih prav na tem področju v avtomobilski industriji toliko sprememb, da se je treba stalno izobraževati in izpopolnjevati. Nabavljati je treba tudi aparature, ki so vse dražje. Za to dejavnost možnosti vsekakor so, saj sem v tem koncu pravzaprav edini, ki se z njo poklicno ukvaijam, se pa močno pozna zmanjšana kupna moč, se pravi, da stranke iščejo pomoč, ko je že pozno, namesto da bi redno servisirale vozilo. No, tudi za nujne posege, ko je vozilo že obstalo, sem vedno na voljo, če sem le doma. Imam pa tudi nekatere stalne stranke, predvsem podjetja. Zanje skupaj z avtomehanikom iz Straže Dušanom Faleskinijem in Nikom Avsenikom opravljamo celoten servis, kar je vsekakor hitrejše in racionalnejše, kot pa da bi stranka sama iskala obrtnike. Prav od te vrste uslug si še veliko obetamo,« pravi Jože Bradač. , TJ. ZA UREJENE ODNOSE — Direktor GIP Pionir Slavko Guitin in predsednik Pionirjevega sindikata Stane Čelesnik (levo) sta v ponedeljek podpisala pogodbo o pogojih dela sindikata v podjetju, ki je prva te vrste v novomeški občini Pogodba ureja odnose med vodstvom podjetja in sindikatom, ki naj bi se skupaj borila za čim-večji standard delavcev, ter pogoje dela sindikata v podjetju. To naj bi bilo v korist tako delavcev pri uveljavljanju pravic iz delovnih razmerij, kot celega podjetja, ki se v sedanjih gospodarskih razmerah skoraj le še po čudežu drži nekako nad vodo. Pogodba tudi opredeljuje vlogo in profesionalizira sindikalnega zaupnika, pravice, naloge in obveznosti ene in druge strani v primeru stavke. (Foto: Z. L.-D.) Porabili več, kot bilo ustvarjeno Gospodarske razmere v veliki meri krive za slabe rezultate v občini — Novomeš-ke izgube lani za štirikrat presegle akumulacijo — Izvoz večji za dobro tretjino NOVO MESTO — Novomeški izvršni svet je v torek obravnaval lanskoletna občinska gospodarska gibanja, poslovanje in stanje gospodarstva v občini v letu 1990, o čemer so pripravili analizo v sekretariatu za družbeni razvoj. Analiza kaže slabe finančne rezultate občinskega gospodarstva (še mnogo slabši bi bili, če bi izvzeli Krko), za kar krivi predvsem izredno težke gospodarske razmere. Te so za 7,5-krat povečale izgube, ki so za štirikrat presegle akumulacijo. Posamezna podjetja izgubljajo tako celo boj za preživetje. Industrijska proizvodja je bila lani v novomeški občini za dobrih 5 odst. manjša kot leto poprej, ko je bila tudi že zmanjšana. Zaposlenost se je v občinskem gospodarstvu lani znižala za poldrugi odstotek. Zaloge so bile le malenkostno večje, predvsem na račun minimalnih zalog reprodukcijskih materialov. Novomeško gospodarstvo je lani izvozilo za 465 milijonov dolarjev izdelkov oz. za 34,2 odst. več kot leto poprej, medtem ko je bil celoten republiški izvoz večji za 21 odst. Samo na konvertibilni trg so podjetja prodala za 37 odst. več. Tak izvoz je zadostoval le za 98,4-odstotno pokritost uvoza. V zunanjetrgovinsko menjavo so se vključevala tudi zasebna podjetja, vendar jih je le 6 izvozilo blago v vrednosti 3,1 milijona din, ostali pa so le uvozili za 21,8 milijona din blaga. Izplačila za investici- • Od 260 novomeških zasebnih podjetij jih je obračun za lani predložilo 148, od tega jih 48 opravlja trgovino, 47 razne svetovalne storitve, 24 je industrijskih itd. Njihov vpliv na celotne poslovne rezultate je pod odstotkom, analiza pa je spet pokazala, daje dohodek družbenih podjetij z družbenimi obveznostmi obremenjen v družbenih podjetjih več kot štirikrat bolj kot v zasebnih. je v vrednosti 782 milijonov din so bila 2,2-krat večja kot leto poprej, torej realno precej znižana, kar dobre tri četrtine teh izplačil pa so predstavljala lastna sredstva podjetij! Novomeško gospodarstvo je lani sicer ustvarilo 18 milijard dinarjev skup- nega prihodka oz. trikrat več kot leto poprej. Odhodki so se povečali bolj, za njihovo pokritje je šlo kar 97,6 odst. prihodkov. Ustvarjeni neto poslovni rezultat (razlika med bruto dobičkom in izgubo iz poslovanja) v višini 155,7 milijona dinarjev se je znižal na vsega 0,9 odst. prihodkov. Podjetja so razporedi- la za 13,7 odst. več dohodka, kot so ga ustvarila. Lanske izgube novomeškega gospodarstva so se povzpele na dobrih 569 milijonov din. Z izgubo je poslovalo 15 družbenih, pa tudi 19 zasebnilj podjetij, ki so v skupnem znesku minusa udeležena s 348 tisočaki. Akumulacije je bilo le 142 milijonov. Finančna stabilnost gospodarstva se je lani poslabšala. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je bil 5.181 din, v gospodarstvu je bil pod, v negospodarstvu pa nekaj nad republiškim povprečjem. Z. L.-D. Borci so v glavnem razočarani Nova demokracija po njihovem ni uresničila pri-__________čakovanj____________ NOVO MESTO — Prejšnji petek je novomeški občinski odbor ZZB NOV opravil volilno skupščino, na kateri je bil za novega predsednika izvoljen Ludvik Golob. Dosedanji predsednik Ivan Somrak je bil na tej funkciji že osem let. Odbor je sprejel pisno poročilo o delu in obrazložitev, ki jo je podal Ivan Somrak. Taje zlasti poudaril, da so se pogoji dela zveze borcev v zadnjem času bistveno poslabšali, kljub temu pa so sprejete naloge uresničili. So pa mnoga pričakovanja, zlasti glede širših sprememb v družbi, ostala neuresničena in borci razočarani. Ivan Somrak je med drugim izrazil razočaranje nad Demosom, ki da želi rehabilitirati kolaboracioniste, in nad tem, da narodna sprava ni rodila potrebnega sožitja. Menil je, daje brskanje po kosteh nepotrebno in neokusno ter da se nekateri grehi zlonamerno prenašajo na vse borce, saj velikanska večina ni imela s tem nič opraviti. Zavzel seje za to, da se pomen NOB poudari v ustavi — v zvezi z ustavo so borci že prej sprejeli 18 amandmajev in jih posredovali občinski skupščini, ki jih je sprejela in posredovala naprej — ter za plodnejše sodelovanje z vsemi strankami na občinski ravni. Do sedaj je bilo to dobro vzpostavljeno le s prenovitelji in socialisti. Mimogrede povedano, od vseh povabljenih strankarskih reprezentantov je bil na skupščini prisoten le Jože Florijančič iz SDP. Skupščino je pozdravil tudi član republiškega odbora Bogdan Osolnik, ki seje zavzel za strnitev vseh narodnih sil, saj so razmere v mnogočem podobne tistim iz leta 1941, ter poudaril, daje sodelovanje, kjer je dobra volja, tudi možno. To uspeva na republiški ravni celo bolj kot na lokalni, je dejal in za ilustracijo opisal razgovore med borci in nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, ki so izzveneli v plodnem in razumevajočem duhu. Predvsem pa seje Bogdan Osolnik zadržal pri pripravah na pomembne petdesetletnice, ki se bodo v naslednjih letih kar vrstile, začenši z velikim slavnostnim zborovanjem 27. aprila letos v Ljubljani, katerega naj bi se udeležili ne samo borci in aktivisti. Novi predsednik Ludvik Golob v sedanjem sistemu pogreša predvsem komunikacije o perečih kriznih vprašanjih, o katerih se razpravlja v preveč zaprtih krogih, izrazil pa je tudi zaskrbljenost nad vse večjim ustavnim in pravnim neredom na vseh ravneh ter zato kritiziral vse stranke, tiste na vladi in v opoziciji. Vladne, ker vse to povzročajo, opozicijske, ker to dopuščajo in ne sprožijo vladne krize. Izrazil je tudi protest proti ravnanju županstva, ki je iz sejne sobe odstranilo nekdanje simbole. Skupščina ZB je bila pod Titovo sliko in jugoslovanskim grbom, kiju je predsednik sam, lastnoročno, za to priložnost namestil na steno. Na petkovi skupščini so delegati, od 42 jih jc bilo prisotnih kar 39, sprejeli tudi statut Združenja borcev NOV Novo mesto in sklep o registraciji občinskega združenja. T. JAKŠE KONFERENCA ZK — GIBANJA ZA JUGOSLAVIJO NOVO MESTO — Iniciativni odbor ZK — Gibanje za Jugoslavijo organizira ustanovno konferenco, ki bo v sredo, 3. aprila, ob 17. uri v prostorih doma JLA in nanjo vabi vse člane, simpatizerje, politične stranke in druge. SNAŽNOST — V času, ko ni denarja, je kupec kralj, vendar v našem mestu W tako. Oglejte si enkrat podobo naših trgovk in trgovcev, zlasti tistih, ki strežejo ® I delikatesah. Bela halja je zasvinjana že ob sedmih zjutraj, praviloma ima črno črto v j višini pulta. Cc bi se trgovci s trebuhi naslanjali na čiste pulte, bi bile halje bele. V j mestu so še vedno trgovine, v katerih ista roka reže salamo in šteje denar, rekorderv ' snažnosti pa jc trgovec, ki, preden zavija sendvič ali kaj podobnega v papir, pljune med palec in kazalec. Morda pa to dela it varčnosti, da ne bi pomotoma s kupa vzel dveh papirjev. HELIKOPTERJI — Pred dnevi smo zvečer nad sabo slišali hrumenje in viden svetleče se luči. Zaradi hrumola je bil* možnost letečih krožnikov izključena, b j namreč delujejo brezšumno. Ljudje so menili, da nad mestom vojska s helikopterji trenira vojaški udar, vendar so poznavalci menili, daje brnenje migov in gazel, standardnih helikopterjev JLA, drugačno. Razen tega vojaki letajo predvsem podnevi. Zdaj, ko so nam povedali, da Jc Teritorialna obramba Slovenije pripravil* vajo, ki je segla tudi na Dolenjsko, lahko domnevamo, da so bili ponoči v zraku naši jekleni ptiči. Še lepše pa bi bilo, če b' oblasti takšna premikanja po zraku, kopnem in vodah pojasnile vsaj naknadno. SEME — Naši someščanki, sosed1' tekmujeta v vrtičkarstvu: katera bo imo® prej solato, peteršilj, kje bodo utrgali p b11 paradižnik, itd. Do pred dvema letoma J6 zmagovala Francka, zdaj pa vleče kratko čeprav seje po vseh učbenikih in pratik*11 Vzrok je v semenu; soseda Jožica, ki sicef zaničuje agronomsko znanost in motiko ga nabavlja v Avstriji. Ker je prvovrstn® (to se pozna tudi pri ceni), kali daje veselje, naprej pa nekoliko pomaga tudi Bog; ki ne dovoli, da bi njegovi darovi propadi' zaradi sosedskega prestiža. Ena gospa je rekla, da se udje tf vomeške vlade izogibajo razpravi pasji nadlegi po stanovanjskih blok*1' Menda zato, ker se ne upajo priti mov z novico, da bo pes moral 0° hiše. V času od 8. do 18. marca so v no'®1’ meški porodnišnici rodile: Jožica Bred* iz Plembcrka Nino, Ana Cesar iz. Kr®5 njega Vrha Marjetko, Angela Kon# iz Dobindola Anito, Silva Hom®*. Šmalčje vasi — Elvisa, Bariča Benkov® Hrženika — Marina, Nevenka Miž.ig°L Krškega — Urško, Marjana RdenŠek Boštanja — Nika, Mateja Gričar iz. Stt»L berka — Greto, Martina Alič z. Dob P Kostanjevici Leo, Milena ŠtrekelL Dragovanje vasi Tino, Martina Kraj) Drušč — Petro, Milena Pavlič s Tolst® Vrha — Roka, Martina Pavkovič i* vratca — Martino, Metka Slatner z ' kega Kamna Natašo, Andreja F1®JS» Gabrijel Katjo, Aleksandra Tom*®?, Krškega Doriana, Marjetka Prijaj Mirne — Majo, Jerneja Trlep iz, Dol® P Trebnjem — Nejca, Dragica Junc iz . rinje vasi Jožico, Anica Starič iz HJ. :. nega — Davida, Zdenka Jarnevič iz '' — Marka, Nataša Bolšec iz Nakl® Suzano, Angela Martinčič iz. Govfl Dola — Tomaža, Stanka Novak z ' _ f pri Hinjah — Barbaro, Vlasta Henig511^ iz. Vavpčc vasi - Miha, Apolonija Z° Loga pri Mokronogu — Boruta, F®jj( Kocjan izStopnega Petro, Olga 8®*» Roj — Davorina, Vida Šegina-Matk* r iz. Radovič — Andraža, Marjana Stu iz Semiča — deklico, Alojzija Vavtaf*^ tine — dve deklici, Marica Adam iz ^ kega Nerajca — deklico, Majda Ko® iz Dolža — deklico. ’ IZ NOVEGA MESTA: Darja G*®® , Ločne — Simona, Tadeja Bohte, M®0 j Kozine 2 — Boštjana, Jožica Avs^ Brezovega loga 12 — Matica, S® J Ravbar, K Roku 67 — Anžeta. Cest'1® Ureditev starega dela Metlike ||1 Sprehod po Hetljg METLIKA — Pred časom so na predlog metliških liberalcev in zelenih, ki so na seji občinske skupščine predlagali ureditev trgov v starem delu Metlike, ustanovili posebno komisijo, ki naj bi vodila vse aktivnosti v zvezi z ureditvijo celostne podobe starega mestnega jedra. Komisijo vodi delegat liberalcev Stane Križ, sestavljajo pa jo poleg Križa še dva delegata občinske skupščine in trije drugi člani, ki so strokovnjaki na področju komunalne ureditve, urbanizma in arhitekture, ter predstavnik Belokranjskega muzeja. »Hkrati z delom naše komisije potekajo tudi prizadevanja za ureditev prometnega režima v starem delu Metlike, pri čemer prav tako sodelujemo in kar je že dalo povsem otipljive rezultate,« pove Križ. Večji del predlogov te komisije je izvršni svet sprejel, najpomembneje pa je, da je z uredbo prepovedal promet in parkiranje vseh vozil na Mestnem trgu od šeste ure zvečer do šeste ure zjutraj. S tem so v veliki meri ustregli tudi stanovalcem na Mestnem trgu, ki so se dolgo pritoževali nad hrupom in nemirom v nočnih urah, ki so ga v glavnem povzročali motorizirani obiskovalci gostinskih lokalov na metliškem Mestnem trgu. Predlog ureditve celostne podobe mestnih trgov pa gre v dveh smereh. »V prvi vrsti in najprej je treba na vseh treh trgih in v starem delu Metlike sploh povsem obnoviti komunalno infrastrukturo, od kanalizacije in električne napeljave do vodovoda,« našteva Križ. Ta dela so pogoj, da se sploh lahko lotijo druge, vidne ureditve mestnih trgov. Kar se vodovoda tiče, je to več kot nujno, saj je precejšen ravninski del metliške občine pri preskrbi s pitno vodo odvisen od tega, kdaj bodo končno uredili predvojno vodovodno omrežje v starem delu Metlike, kjer se zaradi dotra- janosti cevovoda izgubljajo ogromne količine vode. To bo nedvomno izredno zahtevno, težko pa tudi drago delo, česar se zavedajo tudi na metliškem izvršnem svetu. Vsekakor pa bodo ta dela letos po Vigredi začeli. Pri teh delih je treba računati tudi na možnost, da bodo naleteli na arheološko in zgodovinsko pomembne stvari. Drugi del ureditve celostne podobe metliških trgov obsega »zunanjo«, vidno ureditev, pri katere nastajanju naj bi sodelovali tako razni strokovnjaki, od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine do ljubljanske fakultete za arhitekturo in v javni razpravi najširši krog Metličanov in drugih občanov. »Naša komisija meni, da bo stari del Metlike dobro in funkcionalno urejen le, če bo na tem prostoru življenje, zato je treba natančno opredeliti funkcijo trgov,« pravi Križ. A. B. MARSIKATERI GOSTILNlČAj$ dikuje, da mu je zaradi vsesplošne pj padel promet, Kapušinovi na Krasi u, razširjajo svojo ponudbo. Poleg o° jfH' ga kruha, sladic, sadnih kup in gega so pričeli zdaj peči še pizze. I® ^ jt|f ki ob sončnih dneh radi zaidejo v i čebule od Podzemlja do Adleši jr ustavijo tudi pri Kapušinovih in n'“ |jfl' slišati, da bi odhajali od njih nezad j vr s postrežbo ali da bi se pritoževal' | sokimi cenami. ^ ZELENI METLIKE se poteguj* odstranitev kioska z Mestnega G' rušitev nekdanje bencinske črpal®* jjtt sti bratstva in enotnosti. Oba 1°*^ v'" gresta v nos, ker po njihovem k v® (C dez Metlike: kiosk staro mestno p). .M kdanja bencinska črpalka, v katerHen* prodajalna Klemen, pa pogled n® Bojico. Če bo iz te moke tudi kaj kf \||)s pokazal čas, se pravi, potek P°» I strankama. Črnomaljski drobir ~ Nekateri zapisniki s sej rov črnomaljske občinske skupščine «res nimajo prave sreče. Tisti z januarske je namreč prišel v roke delegatom, ne na J ga prej Pogledala overovatelja, sicer sv«- °?C,U zaPisnika napisana, kot da sta voje delo opravila. Razumljivo, da sta ženi i?0^"'10 Q tem kakfaa je ; & ■ sPloh Domemhnn ________ javem Predsednik skupščine občine je po-nih i r -*C rCS tako’ vendar so, brez kakrš-' J0'1 P^Pomb, o njem glasovali. In glej fi ’. u. , ^anj so dvignili roke vsi razen hi v cJef=alov-ki sta bila vzdržana. Zakaj overovat SP'°b ^ mu^,b delegate z LJUBITELJSKI DELEGATI — SDP nmrf* aga'a’ naJ v letošnjem občinskem in n, U0U črtaJ° * 20 tisočakov za sejnine iavl nai?enii° 23 kulturno ljubiteljsko deta u^elegati 50 bili Proti.v L»S P3 so stv« J''stem> naJ “ denar m ljubitelj-?„(u, ralc najde kje drugje, sicer se lahko leoat l' * ^o Indi delegati s svojim delim vcnDelom ukvarjali ljubiteljsko. A rt, UP niso ostali dolžni. Priznali so, J???? din. kolikor znaša sejnina, že ljubiteljski delegati. do?E ENA SKUPŠČINSKA - Za tako nnm imC občmske skupščine, kot so čr-sn3!.ke’ “ sP°d°bi. da jim pripada tudi očiin *" °dmor- Toda za nekatere je teden' 'u ?r„ekratek. 'n tako je bila pretekli ^den ob 12. uri, ko naj bi delegat, znova „ž,." SfJal'. sejna soba še skoraj prazna, krat^v' U|b' moral' naročiti, da bi še en-tistih i,01" Poldne,« je pripomnil eden od pa če i!■mU zamujanje ni šibka točka. Kaj čke v 'lmel' Pr'ro^ne delegatske zvon-Ckekar po gostilnah? LDrobneiz Kočevja «evlVZ°nMvR,LSKI SEJEM - V Kovini“Doba je vedno več trgovin z no-bilskim .r^bljenimi avtomobili in avtomo-do n™' df - ^J' bo vsako soboto od 7. Pri Za«™**sejem rabljcnihavtomobilov na Trati V tr80v*n* (samopostrežba nedeliail V KočevJu) začela poslovati ob JE Bi*i 'a nl?r °d S. do 11. ure. je še nit A ^OTA? - Avto Kočevje som »J r dokazoval, da ima s servi- je v Rikava Zfrysa^ dinar. Sorodno podjet-'o Ra »H^Eurotrans), ki servisa ni ime-ustanavlja. Za^)ROBNEJSE POJASNILO -pil n,.snJ?- daje Dušan Oražem odsto-skesa ■ 1"“‘dature za predsednika občin-Porf vlu 88 sveta’ ker ni dobil pod- snto zverter™^k’ ki d°Je “hteval. Zdaj stranka SDP *** mU p<*lporc ni dala le lo 'nbovedno0wViE ~ Kočevje je bi-Pri semaf -L rdeie- To se še posebno vidi jo cest« ’ ^J P6*0' praviloma prečka-rdeča luč k™*’ ko J'm na semaforju gori J®>niški zobotrebci ■*ugoslav A — Medtem kose po tranic oborožujejo, pa oddelek za no-da v rjhn 5nVC občine Ribnica ugotavlja, uPada [ '.k,.°b^m' zanimanje za orožje Zahtev , !je bdo lan‘ vloženih samo 26 leto Poprej aV°°ro?la’karjc 8 manJ kot Pekciian^E)RE CENE? — Tržna inš-zarajj vSauV,ja’ da se občani pritožujejo lavtoliča ° ™ an Posameznih obrtnikov slv°). maStV°’ avtomehanika, dimnikar-bilo rtnh"J Pa zaradi tega, da delo ne bi ^^J^opravljeno. trebanjske iveri celoziijl 'K Pravijo, da so nekdaj banjških' orm'ranimi ljudmi podili iztre-Jciri To V uSI Prekupčevalce s krompir-beznj ml", T V ^‘'dnjem obdobju Iju-čaščenih rebnjim in predelovalnico tržria eb, g°[rU)'Jev Zdaj, ko je nastopila linska n, Jubezni in ko krompirja Ko- m^na6 ™kt[kaV7’ bi m°g0Če “!Cglf ntt bi nr,.n , .a- -o uniformiranimi ljud-si da biitttdajalce podili v trebanjske va- „ OTRoKn^le letoSnje zalogc' < rebnjem — Na cvetlo nedeljo so v 'dtažaij č- S Pbjutnini sporedom dostojno Povabi); ntateri in otroku. K besedi so šotne ivčr 'dr ^°neta Kunstlja, kije pri-tinstvu • Pn° seznanil z zamislijo o mate-g°vorili °'r0ku- *n drugi so očitno Pr°slavi P-Lie™° o prihodnosti, saj na e Hom stalo cP SliŠa,i’ da Jc Prav Pred JCna ohliid Slovence v naši deželici kup-n'ajhno pr.ICa. 23 0troč'čka pravcato VT>KE~ Bojda namerava prispeti Oglasil n ?pan' slovcnski zbiralec znamk. Poizvedet- ^ na P°š‘i. kJer najbi skušal talce zna n -ic rcs’ da on kot strasten zbi-jj[i IXrrx.ni ne bi mogel kupiti po drugi blCuu ue 8” znamk. Takih in pri-Pošta v 'lk5n,,h količin znamk trebanjska uaja. Raj S? danskem času menda ne iz-?Vcdeti J ' lzvedel, utegne javnost kmalu IZ NtkŠIH OBČIN ki Skupščinska seja kot barantanje Tudi v Črnomlju začeli z nadaljevanji ČRNOMELJ — Skoraj bi lahko rekli, da so poslale seje zborov občinskih skupščin v nadaljevanjih po Sloveniji moda. V Črnomlju so se od preteklega tedna te mode uspešno otepali, prejšnjo sredo pa je bilo že kaj kmalu po začetku seje jasno, da se najbrž ne bo v enem dnevu moč prebiti do konca dnevnega reda, ki je obsegal kar / 7 točk. Da je bil dnevni red tako dolg, niti ne čudi glede na dejstvo, da je bila zadnja seja skupščine pred skoraj dvema mesecema. Temu, da bi po šesti točki in skoraj osmih urah razprav še nadaljevali sejo, so se uprli predvsem delegati Iz delegatskih klopi je bilo slišati različne pripombe. Medlem ko se je enim po kljub tako napornem dnevu mudilo v službo, so drugi Uirnali da za kakršno koli nadaljnjo razpravo niso več sposobni Eden od delegatov (psiholog!), ki si je pripravil za to sicer nenapovedano točko dnevnega reda nekoliko daljši govor, pa je pripomnil da delegati delajo v nenormalnih razmerah, saj človek že po dveh urah intenzivnega dela ni več sposoben razsodno razmišljati Če so se tokrat v črnomaljski skupščini odločili da bodo skoraj dve tretjini dnevnega reda predelali čez nekaj dni pa naj bi lo — takšna je tudi želja delegatov — ne postalo ustaljena praksa Tudi zato ne, ker se seje v skupščini podaljšujejo tudi zaradi tega ker postajajo vse bolj podobne barantanju na tržnici Čeprav živimo v demokraciji kot nekateri radi poudarjajo, ali pa prav zato, bi morali dobiti delegati v delegatskem gradivu več že izdelanih predlogov ustreznih strokovnih služb o določeni problematiki. ne pa da se šele na sejah skupščine pogajajo kot na živinskem sejma Šele potem bodo seje učinkovitejše in se ne bodo več raztego vale v čas. ko ljudje niso več sposobni »razsodno razmišljati«. M. BEZEK JAKŠE lUilk IZ NtkŠIH OBČIN C ORGANIZIRANJE PO NOVI ZAKONODAJI TREBNJE — Do 30. aprila letos naj b. se trebanjski Zdravstveni dom odcepil od Dolenjskega zdravstvenega centra v Novem mestu. Od zdaj do omenjenega roka naj bi opravili vse potrebno, da se Zdravstveni dom organizira kot samostojen zavod. Vršilka dolžnosti vodje novega zavoda naj bi bila sedanja direktorica tozda Zdravstveni dom Trebnje Ana Bilbija. Trebanjski izvršni svet, ki je nedavno sklepal o tej osamosvojitvi, je glede organiziranja šolstva v občini podprl ustanovitev petih javnih šolskih zavodov. SPREJELI PROGRAM TREBNJE Izvršni svet Skupščine občine Trebnje je nedavno po burni razpravi sprejel načrt, po katerem naj bi v trebanjski občinski upravi rešili vprašanje tamkajšnjih presežnih delavcev. Program predvideva, da bi bodisi z dokupom let bodisi na druge načine zjnanjšali upravo za osem delavcev. Člani izvršnega sveta so sprejeli tudi pravilnik o merilih za ugotavljanje nepotrebnih delavcev, ki pa bo veljal v bodoče. V TREBNJEM JAVNA DELA TREBNJE — V Trebnjem bodo organizirali javna dela, in sicer bodo z njimi odpravljali smetišča, ki so na nedovoljenih mestih. Za sanacijo črnih deponij bo izvršni svet namenil iz proračuna 300 tisoč din. K rajevne skupnosti, kjer bodo omenjene akcije, bodo morale pokriti desetino stroškov pospravila teh odpadkov. Oh, kam bi del kiosk? ČRNOMELJ — Na zadnji seji zborov tukajšnje občinske skupščine je uspelo Liberalno-demokratski stranki (LDS) spraviti z dnevnega reda informacijo o reševanju zadev v zvezi s spornim kioskom za prodajo hitro pripravljene hrane sredi mesta. Vendar v LDS poudatjajo, da to ne pomeni, da je dobil oddelek za družbeni razvoj pri občinski skupščini potrditev o pravi poti za reševanje tega problema. V tem, ko skupščina ni razpravljala o spornem kiosku, je določena modrost, da se ne bi v občinskem parlamentu razvnele tiste vrste razprave in celo strankarski spori, ki bi ob vsem povedanem na prejšnjih sejah razkrile provincialno duhovno bedo, kajti ohranjanje starih mestnih jeder je zares stvar stroke. Zato pa, kot pravijo v LDS, oddelek za družbeni razvoj ne sme biti tako trdno prepričan, daje na pravi poti, ampak nasprotno, da bo njegovo delo še bolj pod mikroskopom, in če ne bo drugače, bo potrebno imenovati skupščinsko komisijo, da se razkrijejo nepravilnosti upravnega organa. Kajti poteze, ki jih sedaj vleče, so po mnenju LDS govorica organa v boljševiškem sistemu. Povrh vsega pa so ljudje, ki so stvar »zamočili«, in tisti, ki jo sedaj rešujejo, isti. Poleg tega v vseh dokumentih, napisanih v zvezi s kioskom, ni nikjer ničesar o odgovornosti oseb, ki so pri reševanju te zadeve delale. Niti o tem, da je bilo javno mnenje ves čas proti postavitvi kisoka, to je moč sklepati po javni tribuni in okrog 400 podpisih peticije, ki jih je zbrala nekdanja ZSMS. V LDS opozaijajo tudi, daje kiosk narejen protipravno, brez potrebnih soglasij, in IS poskuša spraviti skozi parlament varianto, ki bi omogočala, da bi kiosk ostal. Torej bi šlo za legalizacijo črne gradnje, čeprav so proti temu vse strokovne ustanove v LDS — a ne le tam, kajti protestno izjavo so napisali tudi že v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine — so mnenja, da se s takšno rešitvijo rušijo normativi, ki so proti pravni državi, za katero se zavzemajo vse stranke, proti uresničevanju ekološke politike v najširšem pomenu besede in ne nazadnje tudi proti kulturi. M. BEZEK-JAKŠE Delegati klestili že okleščeno Delegati občinske skupščine so na predlog LDS še zmanjšali občinski proračun — Protest in nestrinjanje izvršnega sveta — Demosov poduk ČRNOMELJ — V predlog proračuna občine Črnomelj, ki so ga delegati na marčevski seji skupščine sicer sprejeli, bodo morali pripravljavci vnesti kar precej popravkov. Eden najpomembnejših je vsekakor ta, da so delegati na predlog Liberalno-demokratske stranke sprejeli še za 5 odst. bolj okleščen proračun, čeprav po mnenju izvršnega sveta že v predlogu vneseni zneski zadostujejo komaj za 11-mesečno preživetje upravnih organov. V LDS so povsem konkretno predlagali, naj v proračunu za 5 odst. zmanjšajo sredstva za financiranje upravnih organov ter za osebne dohodke voljenih NA IZLET V PODZEMLJE? KOČEVJE — Na zadnji razširjeni seji predsedstva občinske skupščine Kočevje je eden izmed predstavnikov strank in občinski odbornik predlagal, naj bi občinsko vodstvo organiziralo za vse odbornike izlet v Gotenico in okolico, kjer bi si ogledali tudi podzemno zaklonišče. Spet drugi je menil, naj bi podzemno zaklonišče odprli za turiste, kar bi najbolj pospešilo razvoj turizma na Kočevskem, saj si kaj takega želi vsak videti. Tretji pa je bil dvomljivec in je ugotovil, »da« ministra (Janša in Bavčar) na razgovoru v Kočevju nista povedala prave resnice, ko sta trdila, da je to območje odprto, saj se lahko z avtom pelješ le po cesti skozi Gotenico, in še to najmanj s hitrostjo 40 km na uro, •zaviti pa ne smeš ne levo in ne desno,' ker so povsod na odcepih bodeče ovire, pa tudi ustavljati se v tem kraju ne smeš«. PRORAČUNSKO PRERAČUNAVANJE RIBNICA — Ribniškemu občinskemu proračunu letos bolj slabo kaže. Lani je imel okoli 108 milijonov dinarjev dohodkov in izdatkov, letos pa jih načrtujejo lil milijonov. Vendar so dohodki vprašljivi. Tako bodo občinski prihodki znašali manj kot S milijonov dinaijev. Udeležba pri (odstopljenih) prihodkih republike in zveze bo navrgla preko 52 milijonov. Republiška dopolnilna sredstva bodo znašala 36,5 milijonov. Za preostalih manjkajočih 17*5 milijona pa se namerava občina zadolžiti. V taki stiski bodo, kljub temu da so ponekod načrtovali zmanjšanje osebnih dohodkov, materialnih stroškov in tudi amortizacije. Najbolj so se ušteli, ker so sklenili pogodbe za nakup 14 stanovanj. Podjetja so namreč obljubljala, da bodo ta stanovanja odkupila, zdaj pa se je njihov položaj poslabšal in zaradi splošne slovenske in jugoslovanske nelikvidnosti nimajo denarja za odkup. Zdaj bodo stanovanja skušali prodati obrtnikom in drugim. RIBNICA — V Ribnici so pred kratkim zaprli trgovinico Turističnega društva Ribnica »Spominkarstvo«. To seje zgodilo prav v času, ko v tem delu Slovenije dajejo vedno večji poudarek turizmu. Eden najvidnejših dolgoletnih turističnih delavcev Andrej Klemenc pravi k temu: »Najprej naj povem, daje Spominkarstvo odprlo naše Turistično društvo že pred desetletji. Tu smo prodali na stotine vrst spominkov, izdelkov naše domače obrti, ki so poleg belokranjskih pisanic in idrijskih čipk najbolj znani in patentirani originalni izdelki v Sloveniji. Prodaja je bila uspešna in z njo sije Turistično društvo Ribnica pridobivalo edini dohodek. Izdelavo spominkov smo začeli spodbujati pred dobrimi 30 leti. Ožiganje spominkov smo poučevali tudi v šolah. Naše spominke smo predstavili na mnogih turističnih prireditvah doma in po svetu, pred nedav- Priprave na mirnodobne nevarnosti Sekretariati za ljudsko obrambo med državnimi zahtevami in proračuni TREBNJE — Občinski sekretariati za ljudsko obrambo kot členi v državnem obrambnem sistemu igrajo ta čas nekako dvojno vlogo. Po eni strani delujejo kot občinski upravni organi, izpostavljeni vsem omejitvam za občinske proračune, hkrati pa se morajo ravnati po zahtevah republiškega obrambnega ministrstva. Trebanjski sekretariat za ljudsko obrambo bo skušal to dvojno nalogo opraviti z delovnim načrtom in denarjem, o katerem so se nedavno pogovarjali tudi na seji trebanjskega izvršnega sveta. Kaže, da bo pravilna kombinacija obeh spremenljivk v začetih pogajanjih dala ustrezno rešitev. V zvezi s svojim letošnjim delovnim programom sekretariat omenja usposabljanje, priprave na zaščito in reševanje ter dejavnost službe za opazovanje in javljanje. Tako v sekretariatu napovedujejo, da se bodo člani občinskega štaba in nekaterih specializiranih enot civilne zaščite udeležili obveznega usposabljanja. Sekretariat bo s pomočjo strokovnih ustanov organiziral za občane tečaje prve pomoči, sodeloval pa naj bi tudi z nekaterimi društvi. Kar zadeva naravo dela, v trebanjskem sekretariatu poudarjajo, da se ustanove, kakršna so oni, pripravljajo predvsem na mirnodobne nesreče, in ne več na vojno. Dajanje prednosti »civilni« usmeritvi se v Trebnjem kaže tudi v seznamu specializiranih ekip, s katerimi tako ali drugače sodeluje sekretariat za ljudsko obrambo in za katerih delova- in imenovanih v teh organih, denar pa naj namenijo za pospeševanje razvoja gospodarstva. Izvršni svet je ob tem protestiral, češ da so v letošnjem proračunu že zmanjšali denarna sredstva za državne organe za okrog 4,5 milijona dinarjev in da že s tem nimajo dovolj denarja za preživetje do konca leta. Da torej še nadaljnje zmanjševanje ne pride v poštev. * Vendar se ti protesti niso kaj prida prijeli izvršnega sveta. Prav nasprotno, • K predlogu proračuna je bilo predlaganih še nekaj sprememb delegatov, ki pa niso bile sprejete, pač pa so bili sprejeti predlogi IS, da za požarno varnost namenijo namesto 800 tisočakov 1^ milijona dinaijev, za intervencije v kmetijstvu namesto 200 tisočakov 1,4 milijona dinaijev, za dejavnosti krajevnih skupnosti namesto 400 tisočakov milijon dinaijev, ter za varstvo kmetijskih zemljišč — za kar naj bi prej ne namenili nič denaija — 150 tisočakov. Dodatni denar za vse to naj bi dobili s proračunsko izravnavo z republike. povzročili so reakcijo še enega od neodvisnih delegatov v zboru združenega dela, kije ob že omenjenem zmanjšanju predlagal prav toliko denaija kot lani in niti za dinar več tudi za družbenega pravobranilca samoupravljanja in jav-,no pravobranilstvo, saj ni mogel razumeti, da bodo delavci leteli na cesto, ta dva organa pa si bosta še vedno delila denar, in to celo več kot lani. Ob protestih izvršnega sveta pa je postavil vprašanje, na katero sicer ni dobil odgovora, in sicer, če seje kdo morda vprašal, kako bodo preživeli v Iskri, Beltu in od kod si na občinski upravi predstavljajo, da bodo dobili denar, če ga v podjetjih ne bo. Delegati so vse te predloge o zmanjšanju denaija upravnim organom ter obema pravobranilcema sprejeli, vendar 1,1 milijona dinarjev, kolikor bodo tako prihranili, očitno ne bodo še takoj namenili v razvoj gospodarstva. Z IS so dali namreč vedeti, da so v likvidnostnih težavah, in dokler ne bodo rešili problema refundacij, denarja ne bodo Nagrada in ukinitev hkrati Ribniškega »Spominkarstva« ni več — Zakaj? nim tudi v Amsterdamu, kjer smo zanje prejeli še posebno pohvalo slovenskih in tujih turističih delavcev. Komaj smo si utrli pot, pa že kaže najslabše. Standard pada in z njim tudi povpraševanje po spominkih. Včasih so v Spominkarstvu množično kupovali tudi šolarji, ki so prihajali sem na izlete, zdaj pa tudi oni nimajo več denaija. Tudi večji naročniki iz raznih krajev Jugoslavije nimajo več denarja za take nakupe. Za nameček smo izgubili lokal, ker gaje občinska skupščina vrnila nekdanjemu lastniku. Lokal je bil namreč nacionaliziran. Drugega lokala v Ribnici za primerno ceno ne dobimo. TD namreč ni zmožno plačevati na mesec 700 do 1.000 DEM najemnine, saj s prometom ne zaslužimo toliko na mesec, da o plači uslužbenca niti ne govorimo. J. PRIMC nje naj bi tudi letos namenili del »obrambnega« denarja iz občinskega proračuna. V Trebnjem vadi ekipa za reševanje izpod ruševin, na voljo je pi- • Med možne mirnodobne nesreče, s katerimi računa trebanjski sekretariat za ljudsko obrambo, vse bolj sodi zaradi bližine železnice in magistralne ceste tudi razlitje nevarnih snovi. V zvezi z nevarnimi snovmi v okoliških tovarnah je že zbral vrsto podatkov načelnik trebanjskega občinskega štaba za civilno zaščito. rotehnik, sekretariat sodeluje z jamarsko reševalno skupino, pozornost posvečajo kinologiji ter sofinancirajo tudi tabornike in radiomaterie. L. M. Ocenjujejo, da bi vseeno šlo v prodajo Krompir išče kupce TREBNJE — V kleteh kmetov z območja trebanjske občine je trenutno okrog 400 ton krompirja, vendar so v trebanjski kmetijski zadrugi prepričani, da se bo za to zalogo našel kupec. Nekaj negotovosti pa v zvezi s prodajo krompirja zbuja to, da so kupci te poljščine očitno precej na tesnem z denarjem in da bi sprejeli vreče s krompirjem, medtem ko v svojo mošnjo z denarjem ne bi posegli ali pa bi prejeto blago plačali z zamudo. Kljub skrajno neurejenemu trgu, kamor trebanjska kmetijska zadruga med drugim prišteva tudi učinke omenjene plačilne nesposobnosti, bodo trebanjski pridelovalci krompirja primorani svoje blago prodajati ravno »suhim« kupcem. Ta nuja velja tudi za lanski krompir, saj Kolinska po znani odločitvi ne bo prevzela pogodbenih količin. Če bo trebanjski kmetijski salto morale boleč, bo tak tudi zavoljo pretekle poslovne politike, ki bi jo po znanem reklu o bitki in generalih lahko zdaj kdo označil za slepo zaupanje nezanesljivemu partnerju. Trebanjci so namreč še pred nekaj leti okrog 95 odst. pridelanega krompirja oddajali Kolinski in so s tem nekako odrinili druge dejanske in možne kupce. Kot rečeno, bodo zdaj ponudili krompir ravno tem »drugim«, ki so morda tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in bržčas ne tudi v tujini. Krompir, ki trenutno v občini čaka kupce, je povečini sorte igor, kar spričo usodnega obolenja gomoljev z virusom y lahko oteži delo prodajalcem, bodisi zadružnim bodisi zasebnim. L. M. namenjali za razvoj v gospodarstvu. Na vprašanje, kaj bi bilo oz. od kod bi vzeli denar, če proračuna ne bi zmanjšali, so odgovorni le skomignili z rameni. Iz Demosa pa je prišel poduk izvršnemu svetu (ki je sicer prav tako Demosov), naj se loti priprave naslednjih proračunov in rebalansov čim bolj profesionalno, predvsem pa bolj kot tokrat. Kajti Demos se v bodoče ne bo več strinjal s takšno pripravo proračuna, ko so bile iz osnutka izvzete nekatere zelo pomembne postavke, ki bi morale biti nujno v proračunu in so bile upoštevane šele po večkratnih intervencijah. M. BEZEK-JAKŠE CENE SPET GOR KOČEVJE — Občinski izvršni svet je dovolil podražitev cen storitvam v svoji pristojnosti nazadnje 1. novembra lani (stanarinam pa julija lani). Na seji 21. marca pa je izvršni svet sklenil, da se s 1. aprilom letos lahko povečajo cene za vodo za 35 (gospodinjstva) in 36 (gospodarstvo) odstotkov; za prečiščevanje odplak za 40 (gosodinjstva) in 102 (gospodarstvo) odstotka; odvoz odpadkov za 111 (gospodinjstva) in 316 (gospodarstvo) odstotkov; ogrevanje pa za 20 (gospodinjstva) in 44 (gospodarstvo) odstotkov itd. Stanarina se po tem sklepu ne bo podražila. Razlogov za to je več. DEKLARACIJA ZA MIR RIBNICA, KOČEVJE — Podpisovanje Deklaracije za mir organizirata vodstvi Liberalno-demokratske stranke v Ribnici in Kočevju. V Ribnici je možno podpisati deklaracijo vsako sredo od 17. do 19. ure na sedežu stranke (bivša Delavska univerza), v Kočevju pa so organizirali javno podpisovanje na ploščadi sredi mesta minulo soboto, zdaj pa je možno listino podpisati na sedežu vodstva stranke. • Medijska vojna je postala brutalna in do konca amoralna Če bi bile napo vedi medije v točne ali vsaj približno točne, bi vojska že stokrat intervenirala (General Kolšek) • Lahko je Pučniku, ko mu Boh stoji ob strani (Pavliha) Vračanje vrednote in ne štedilnika V Trebnjem proslavili materinski dan TREBNJE — V nedeljo so tu proslavili materinski dan. V kulturnem programu so peli, deklamirali in igrali mladi in najmlajši, poleg te izvajalske skupine pa sta se številnim obiskovalcem prireditve predstavila še domači oktet Lipa in študentka AGRFT z odlomkom iz Cankarjeve črtice. Zlasti mlajši izvajalci so z njim pristno neposrednostjo in vživetostjo v vlogo naredili na odru slavospev svetosti življenja, bogu in seveda materi, simbolu življenja. Svečani umetniški spored sta pripravila Ana Nahtigal, ki je večidel tudi vodila proslavo, in kaplan Franc Vidmar. Pred kulturnim programom so pozdravili udeležence in čestitali ženskam in predvsem materam Franci Smolič, predsednik slovenskih krščanskih demokratov v Trebnjem, Alojz Metelko, član SKZ-LS podružnice Trebnje in republiški poslanec, ter dr. Tone Kunstelj, predsednik komisije za družino pri slovenskih krščanskih demokratih. Metelko je posebej čestital vsem ženskam in materam in pri tem poudaril, da ne bi bilo slovenskega naroda brez kmečke matere. Dr. Kunstelj je na proslavi poudaril, da bodo kristjani v Sloveniji po svojih močeh pomagali, da bo družina spet postala temeljna družbena celica, in pojasnil načrt o družini. Pravice matere naj bodo pogojene z materinstvom, in ne z delom, tako da jih bodo v enaki meri kot matere delavke deležne tudi kmečke matere. Za otroke naj bi družine dobivale otroški dodatek, bolje rečeno, družinski dodatek. Porodniški dopust naj bi trajal tri leta. Vse to pa naj bi se dogajalo zato, da bi Slovenke rojevale več otrok. Da bi se bodoči starši ravnali pametno, bi bilo potrebno mlade ljudi res temeljito pripraviti na zakon. Poleg tega bi morali imeti zakonodajo, ki bi zakoncema oteže-vela ločitev, kot je poudaril dr. Tone Kunstelj. Ko je dr. Kunstelj podčrtal materinstvo kot bistvo ženske, je posebej poudaril, da tolikšna skrb za družino pomeni vračanje vrednote materinstva in da nikakor ne gre za odrivanje ženske nazaj za štedilnik. V krajšem orisu slovenske politične klime je dr. Kunstelj dejal, da so bili kristjani na Slovenskem dolga leta tretjerazredni državljani. Kristjan zdaj stopa v slovenski prostor vse bolj in bolj in to povzroča enim v tej preljubi Sloveniji psihične travme, je ocenil dr. Kunstelj. M. LUZAR . marca 1991 DOLENJSKI UST 5 Brežiška LOS izstopia iz vladne koafcje Na jutrišnji skupščmtu-di o zaupnici vladi BREŽICE — Brežiški pred kratkim že najavil ascnn na nepolitično obnašanje in i kanja nekaterih drugih stran*. to seje afera okrog finančnega| občine Brežice razpbmach t nosti, so se postavili v hm članu, sekretaiju sekrerariora darstvo in podpredtrriniin i izvršnega sveta Bojano E Na pamflet SlovendK« zveze in njenega ( kt prof. Miroslava Ku^erjii jo z več dokumenti. Z i_ da njihov član Bojan Petra ni ■ svojega službenega pokaraj« vpridsrnjih zasebnih podjetij, kol pmjtiju obtožbe demokratov, Tidgrii da (tein ni lastnik nobenega zradratc« podaji«, je le soustanovitelj 'llinoi lili iiiflini ge Novi dom. Tudi njcgou ion* AtBn de Costa — Petan v j ni imela nobenega pnrarli Izvršilni odbor LDS F tudi Petanovo krivdo a ; stečajnega postopka v l Souvenir, kjer je!' ” beralci trdijo, da \ v obtožbe samo dokaznjc, ribje t cilj pamfleta diskreditirali T na kot »predstavnika stani Prepričani so, daje ime nih napadov odstranili LDS s pomembnih firaki vladi. Zaradi tovrstnih napada- seje ker-žiška Libcralnc-demcfciartka stranka odločila, da izstopi iz vbdbr kmalirijft. obenem pa od članov ihk, hi jjfc jjp imenovala njihovas stop. Prav tako so se zodUboi • Tako se najutrihnpai burljiva razprava o dk vlade. V pranju očita* p nega občinskega perifat gati težko odločili, k* jr fcnf | razrešitev Bojana Petana m i Toneta Zorka ali ■ ski vladi. Kako bo politični mlini (sntHfr fcnia jega), bomo poročafi j zdaj povejmo še to, da jr > krške UNZ zoper I prišlo do nove < vih in neresničnih ohdaKtov ja jrra-per prof. Miroslava Kaf^njja sprani Bojan Petan. obrnili tudi na predsedjjtto ki naj bi na jutrišnji ~ stavilo vprašanje izvršnemu svetu in še _ mu predsedniku Ciriin DELOVNI ČAS IN JAVNI PREVOZI SEVNICA — kretariat za gospodaistvojennpi občinskega sindikalnega sveto ra cije Demos-LDS Sevnica shirat nek s predstavniki podjetju. Izletnika. Pogovarjali so sc o nju delovnega časa inoji v občini. Ugotovili so. rib sc ra spremenjenega ddovatga črna nii tveno zmanjšalo šievio prog. Glede potnih stroškov w< novost, po kateri zdaj dnh^nraninpn vračilo za prevoz na ddontdtfaioK glede na to, od kod se vraja Nb sesan-ku so predlagali, mg bi osnovne šole pričele pouk pol ure pararje. kav pa sr verjetno ne bo zgodilo, kerhipobmian-stopile zadrege pri prevara. Kotsp tovili na sestanku, je mu času podjetij pi tudi sevniški otroški vrtec. TUM BORCI SO PROTI UKINITVI MEŽICE — Člani mestne t so na svoji 1 TERME IZBRANE ZA PRIVATIZACIJO ČATEŽOBSAVI ToraeČb- Opozorilna stavka ni nič zalegla Oblast se ni odzvala na stavko treh posavskih, novomeške in črnomaljske sred-____nje šote — Sindikat šolnikov pripravlja zdaj še splošno stavko BREŽICE — Opozorim stavki, za katero so se delavci posavskih srednjih šai adbriSS mimdi četrtek po četrti šolski uri, so se pridružili tudi delavci Sred-tnidnutttntunrritvt Novem mestu ter Srednje šole v Čr-i vrsta drugih šol in aktiv učiteljev slovenskega i obvestilom o protestu in zahtevah odziva pristojnih darstvu samo 8,9 leta šolanja, je njihov povprečni OD že decembra znašal 6.551 din, medtem ko je februarska akontacija za polno zaposlenega profe-sorja z 10 leti delovne dobe komaj 7.303,50 din. Seveda višje plače same po sebi ne bodo prinesle rešitve. »Doslej so stavkajoče šole pod mizo prejele dodatna sredstva za materialne stroške, vendar je prava rešitev lahko le sistemske narave, saj je izplačevanje OD v srednjih šolah V Brežicah sta sc sestanku stavkov ■egp odbora odzvala le Ladislav Rožič, predstavnik Območnega sindikata Posavja. in Vlado Tkalec, glavni tajnik republiškega odbora sindikata delavcev v zdaj prepuščeno principu močnejšega. Ponekod si že izplačujejo poletne regrese, v posebnih šolah pa morajo učitelji že skrbeti tudi za garderobo gojencev. Več kot 6000 zaposlenih v srednjih šolah, ki so člani našega sindikata, zato pripravlja splošno stavko,« je dejal Vlado Tkalec. Tudi delavci brežiške srednje šole so se, nezadovoljni z rezultatom opozorilne stavke, ogreli za ostrejše oblike protesta. Bojijo se namreč, da se bo oblast po predvidenem varčevanju na račun znižanih plač v zdravstvu na podoben način lotija tudi šolstva. Zato ponovno zahtevajo enotne plače na vseh slovenskih srednjih šolah. B. DUŠIČ — GORNIK Poslanci pod drobnogledom Krška občinska skupščina še naprej tava v temi: nikoli se ne ve, kdaj bo sklepčna in koliko časa uobraževaju. Delava so ponorih svoje zahteve po ureditvi oiganiriranja in brauaraupa shnmtskrga sredigega šol siva ter svoj položaj ponazorili z neka-■v je po- KRŠKO — Ko se je pretekli četrtek že skoraj zdelo, da bo krški občinski skupščini uspelo z nadaljevanjem 11. in 12. seje, se je na koncu koncev le izkazalo, da je v dvorani premalo poslancev. Manjkali so poslanci družbenopolitičnega zbora. Zato pa so se poslanci lahko lotili samospraševanja, zakaj skupščini ne uspe, da bi bila vedno sklepčna, zakaj so seje prekinjene že po četrtini dnevnega reda, zakaj so na njih tako dolge razprave itd. V MUZEJU RAZSTAVA O PRAGOZDOVIH bo odprta do 21. n ud 8 do 13 me OGORČENI—Do opozorilne starke se oblast ni odzvala na zahteve srednješolskih tat so podprt splošno stavko. (Foto: R D. -G.) Izvršni svet kot dežurni gasilec Fdl-g Krška trtah spet obravnavala tri nove gospodarske bolnike — Tovarna gume? laejcrapmcmmcaa Nmokvbkmrb luščiUi da Novoles ima načrte V vseh herje. ghh ni več i vdam delavcev naredi več kot doslej. V razpravi se je izkristaliziralo stališče, da tovarn ne bi smeh kar potopiti in bo treba ra vse kripte iskati rešitve. Za obral Krau v Vel Podlogu bt bila rešitev povezava s tajam firmami, skratka, čfam izvršnega sveta so svetovali preti stavnimi Nomiesa, na) iščrgo vse mo goCe poti, da se rešijo stečaja. Podobne razmere vladajo v kroničnem gospodarskem bolniku Kovinarski or. njeni dražbi z omejeno odgovornostjo Dopolnim programi. Tam uginlivljjjn. da imajo za najmanj šest mesecev 94 delavcev preveč. Krški izvršni svet seveda ne more drugega, kot dz vzame na znanje število ddavarv, ki so odveč. far naposled je treba zapisati, da tudi v firmi Rudniki rjavega premoga Trbovlje, kamor spada senovski rudnik. razmišljajo o tem, kam z rudarji, ko bodo prenehali kopati premog pod Bohorjem. Nakazuje se možnost, da bi v krški občini v že obstoječih ali na novo zgrajenih prostorih zgradili tovarno bele gume, kjer naj bi zaposlili 70 ljudi. Tako rešitev ponujata Smelt in pa neka švicarska firma. Zdaj bo občinska kon-zultantska firma Savaprojekt proučila možnosti za gradnjo take tovarne, predvsem z ekološkega vidika. J. SIMČIČ • Naučili smo se leteti kot ptice, plavati kot ribe. Odvadili pa smo se živeti kot bratje. (M. L King) Razprava o vzrokih za nesklepčnost je sledila razpravi o tem, ali naj seje krške občinske skupščine sploh snemajo ali ne. Ta razprava je potekala izven dnevnega reda, in čisto lahko, da se je enemu izmed delegatov vse skupaj zdelo preveč trapasto in je preprosto izparel iz skupščinskih prostorov. Končno so sklenili, da bodo seje za potrebe krške TV lahko prenašali, ampak tako, da ne »bodo montirane«, kajti poslanci se spet boje montaže. Toda TV je zmagala in seje, kadar pač bodo, bodo posnete v celoti. Kot rečeno so v družbenopolitičnem zboru razčlenjevali vzroke za nesklepčnost. Poslanec Ljudske stranke Branko Šoba je kot vzrok navajal preobširne dnevnem rede, razvlečene razprave pa tudi neprimerno uro (za kmečko stranko naj bi bile seje od 18. ure dalje). Predsednica Vida Ban je med vzroke prištela nestrokovno pripravljena gradiva, da IS ne predlaga sklepov itd. Poslanka ZSMS — Liberalne stranke Ida Jerele-Novak pa je predlagala izobraževanje za delegate. Delegat krščanskih demokratov Miloš Kukovičič je ugotovil, »da se bomo še vsi skupaj učili demokracije«, in vse krivde ne bi valil na izvršni svet. Dodal je še, da imajo vsa občinska gradiva »ozadja«, kar bi bilo mogoče razumeti, kot da gre še za neko tajno politiko izvršnega sveta. Posebej za Dolenjski list je izjavo o vzrokih za motnje v delovanju krške občinske skupščine dal župan Vojko Omerzu: »O vzrokih za motnje v delovanju krške občinske skupščine na splošno je težko govoriti. Osebno pa mislim, da sta začetni polet in volja za delo v skupščini bistveno upadla. Iz evidence prisotnosti lahko povem, daje bil eden izmed delegatov na seji samo enkrat, 2 delegata dvakrat, med njimi pa je tudi delegat, ki sploh ne prihaja več na seje. To je zame neodgovorno ravnanje. Na današnji seji, denimo, smo že bili sklepčni, pa je potem eden izmed delegatov zmanjkal. Kar pa zadeva razprave delegatov, lahko rečem, da sem jih doslej prekinil le dvakrat, ker sem za demokracijo. Delegati sami pa bi se morali odločiti, kdaj se bodo seje udeležili, koliko časa in kolikokrat bodo razpravljali. Določeni delegati lahko govorijo o prav vsaki temi...« J. SIMČIČ V Sevnici pripravi javna dela Za začetek pospravBoi jevne blagajne in neposre se na sejah samo govori, stori pa nič. A m" pak mladi in zgovorni politik se je kaj kmalu spet pojavil na seji, manjkal je le n* zadnji seji, ki pa tako in tako ni bil* sklepčna. Vprašati seje treba na ves glaf1 kaj je tega mladega, morda ljudskega trt" buna prisililo, da je snedel svojo besed« Pa ne, da so tako imenovane sejnine (d*' narna nagrada za udeležbo na seji) kiju1* vsemu vabljive? SPOKESMAN — Upamo s Krč3"' vred, da za največjo krško tovarno ne h" veljal izrek Veni, vidi, Videm izguba. T*' ko upanje obstaja, odkar je za uradneg* glasnika v Videm prišel gospod Zavrli znane četverice JBTZ. Gospod je naiur« skupaj s kolegi dal v koš celo slavno Ji*' pa ne bi nekaj črnih oblačkov, ki se zgF njajo nad Vidmom? Sicer pa je g. Zav? ponovno »odkril« pomembnost inform ranja in zagotovil je, da bo tako, dokler “ on spokesman, tudi ostalo. Sevniški paberki N- ..... - •- TELOVADNICA — V Sevnici se p£ govaijajo, da bi zgradili telovadnico. •*•. že, da bi jo nekateri radi videli poleg in drugi ob bazenu. Ker si dveh novih v jetno ne bodo privoščili, bodo mogoče PF iskali kako drugo možnost. Nekdo je P^v lagal, da bi jo lahko naredili v nedop^ jenem mestnem hotelu, samo preide njem bi morali prej podreti. Menda b' ko ubili dve muhi z enim mahom- Fjj kreacijsko razpoloženi meščani bi do ^ prostor za razgibavanje, mesto pa b' znebilo nedokončanega lokala. j UMETNIŠKA — V Sevnici imajo 1» slikarske razstave. Na eni od takih so med občinstvom pomešane razmer«^ poznane krajevne osebnosti, ki so o kem svojem vtisu o sliki glasno inf01]?-j^i le ostale obiskovalce razstave. Najbrz J ^ je bilo več do tega, da jih kdo op32' umetniški sliki, kot do slike same. SEVNIŠKA — Ozračje je nal* Sevniški delegati baje po nepotreb^, premikajo jezik, ko kritizirajo domn« ^ samodrštvo ravnateljev in zdravniške če. Sava teče motna. Premikajo se ^ vlaki na tirih skozi mesto, in sicer ^ glasno, tako da ljudstvo za progo «hrlP f ko v sosedskih pogovorih vpije, da bri^. glasilo kompozicije. Nič pa se ne Preu,,j|i nejo firme in hišni sveti, ki bi ^otI'6SeC( morali prinesti denar, katerega že dolgujejo za vodo. Še najbolje jo v13 J ozračju odnese koza, ki je v Sevf|C' časom izvolila hoditi po cesti, ne n1« ^ za delegate, mednarodni transport P1 ge civilizacijske izume. PRIZNANJA MATERIJ SEVNICA — V nedeljo so £f ,cr Blanci ter v Razborju in SentjaH^jol" slave za materinski dan. Ob teJ f n, nosti so podelili priznanja mate"" i. so rodile in vzgojile pet ali več Pesni v dveh jezikih Brežiški pesnik Damir Šambarek —Kukovič izdal pesniški prvenec v samozaložbi .. BREŽICE — Življenje oblikuje Umu, jim kleše značaj, vtisne navade, sprosti različne sposobnosti in mnogim prižge tudi iskro ustvarjal-nosti. Posebej med Slovenci, ki slovimo kot narod pesnikov, jih ni majo, ki sc jim prebudi pesniška žilica. y vrste slovenskih besednih ustvarjalcev se je pred kratkim trajneje v51?3' ,tu(E Damir Šambarek — .“Kovič z izidom svoje prve pes- A iz6 Čb'rke ^e. PreP°znam se več. A Kukovič se ni s svojo knjigo vpisal samo med slovenske pesnike, k Damir Šambarek — Kukovič: evaSki in slovenski pesnik !ahko prištejejo tudi hr-, >• * nJe8°vi pesniški zbirki se akovredno pojavljajo pesmi, napisane v slovenščini in hrvaščini, “kovič svojih pesmi ne prevaja iz v drug jezik, marveč piše v ooeh jezikih, izbire med slovenščine m Brvaščino Pa mu ne določajo Politični in ne drugi razlogi, marveč pesniški navdih. 'V0J knjižni prvenec, ki ga je iz-;, .v samozaložbi, je predstavil pre-J • J.1 tejJcn v občinski matični knjižil '.J “režicah ob pomoči uveljav-‘jenih pesniških prijateljev iz Hrva-> Enesa Kiševiča in Branka Pejinoviča. Kukovičeva dvojezičnost je zrasla iz njegove življenjske usode. Rodil seje leta 1951 v Zagrebu materi Slovenki in očetu Hrvatu. Že nekaj dni po rojstvu je z materjo pripotoval v cekarju na brežiško postajo in vse od takrat živi v Brežicah, kjer »občasno piše pesmi«, kot je povedal s svojo značilno humoristično uravnanostjo v občevanju z ljudmi. »Po očetovi strani izviram iz stare hrvaške družine, po materini liniji pa sem Brežičan. Čeprav sem sicer rojen v Zagrebu, se imam za Brežičana, ker ves čas tu živim,« je povedal Kukovič. »Z literaturo se ukvarjam že dolgo. Pesmi pišem vse od šolskih let, ko sem se spoznal s poezijo. Zahvalo za odkritje pesniškega sveta sem dolžan svojemu profesorju slovenščine Plestenjaku oziroma Vejici, kot smo mu rekli učenci tehnične šole. To je bil pedagog starega, plemenitega kova, kije zelo cenil književnost. Odprl mi je čudoviti svet literature, v njem pa me je še posebej pritegnila poezija. Zame je bila poezija veliko doživetje.« Slovenske in hrvaške rodbinske korenine so v Kukoviču ostale enako žive in se odrazile tudi v tem, da enakovredno govori oba jezika, materinega in očetovega. Ko je začel pisati pesmi, ni razmišljal, v katerem jeziku naj piše. Pisal je pesmi, jezik pa se je sam ponudil, enkrat slovenski, drugič hrvaški. Motive za pisanje mu je dajalo življenje samo. Kot fantje preživljal osebnostne stiske, iskal ljubezenin v nji svoje bistvo, potem se je spopadel z izzivom, ki ga je predenj postavila bolezen. In kot ga je klesalo življenje, je on pisal pesmi. Ne preseneča torej, daje v svojem pesniškem sporočilu predvsem izpovedni lirik, zavezan bolj klasičnemu kot modernističnemu verzu. M. MARKELJ GALLUSOVA PRIZNANJA — Uspešno 20-letnico delovanjaje mešani pevski zbor Krka počastil s poldrugo uro dolgim slavnostnim koncertom, na katerem so se predstavili tudi vsi štirje dirigenti, ki so zbor vodili v posameznih obdobjih. Na sliki: nekdanji zborovodja Radovan Gobec podeljuje Gallusova priznanja. Ta republiška priznanja je prejelo kar 31 pevk in pevcev Krkinega zbora. Dve desetletji ubranega petja Mešani pevski zbor Krka s koncertom počastil 20-letnico svojega delovanja — Podeljenih 31 Gallusovih značk — Pestra dejavnost Krkinega kuda Poleg razstav priznanih umetnikov pripravimo občasno tudi razstavo ustvarjalnosti naših delavcev. Pomembne so vsekakor tudi slikarske kolonije, doslej smo jih organizirali že 12.« Uspešno teče tudi dejavnost, ki je povezana s knjigo. Krkin kud ne pripravlja samo znanega vsakoletnega Dolenjskega knjižnega sejma v sodelovanju z Mladinsko knjigo in Študijsko knjižnico, marveč skrbi, da pride knjiga s potujočo knjižnico in občasnimi prodajnimi razstavami v prav vse Krkine obrate. Kud prireja še kulturne izlete, omogoča ogled predstav in koncertov po regresirani ceni itd. »Trudimo se, da bi vsakomur nudili nekaj, kar ga zanima in tako posredno dvigali kulturno raven kolektiva in po- NOVO MESTO — Zdaj časovno že kar odmaknjenega aprila 1971. leta seje prvikrat oglasil mešani pevski zbor Krka. Po dvajsetih letih njegova pesem še vedno zveni. Zbor ni zamrl, ker ni zamrla privlačna sila glasbe in druženja, ki sta v zborovske vrste pritegnila precejšnje število pevcev, krkašev in drugih. Nekateri so, bogatejši za lepa glasbena in družabna doživetja, sčasoma zapustili zbor in sledili klicu drugih dolžnosti in zanimanj, drugi so mu ostali zvesti in so to zvestobo skupaj s sedanjimi člani zbora in njegovimi dosedanjimi štirimi dirigenti slovesno počastili na slavnostnem koncertu, ki so ga pod geslom Viva la mušica (živela glasba) pripravili v počastitev zborove 20—letnice v petek, 22. marca, v Domu kulture. Rojstvu zbora so pred dvema desetletjema botrovali trije: nekdanji direktor Boris Andrijanič, ki je dal pobudo, in člana Slovenskega okteta Kozlevčar in Štrukelj, ki stajo spravila v življenje in poskrbela tudi za prvega zborovodjo Janeza Žnidaija. V dvajsetih letih je zbor pel blizu 200 različnih pesmi, kijih je zajemal iz bogate domače in tuje zakladnice ljudske in umetne pesmi. Nastopil je na številnah prireditvah, proslavah in srečanjih, pripravil je več samostojnih koncertov. V dveh deset- &ALETNI večer drSpaJelCo|Klll,Urn0 UTni5k0 tek 27 dve Doba je pripravilo v pe-letnj v ,marca- v kulturnem domu ba-BaletiVL na katerem sta se predstavili n0v, 'skuPini iz trebnjskega kuda in iz Pravila Sonja'Rostan^°'C Veder je pr'" Klavirski recital ZKo«R^df. T Glasbena šola in klaviro3 M ljubitelje glasbe pripravila Andnj ilecita*> v katerem je nastopil dela B i l ,Ptrnan- Pianist je izvedel syja in'T?a’ Beethovna, Škerla, Debus-tedeliek !Vimanna- Recital je bil v po- slari osnovni ci1*’ °b U" ZVe&r V ^NTVIŠK1 pevski » ab°r tudi letos Jve»tidolo'P PRISTIČNI - Tu “tajajo pr'Pravilr Cln' lrad‘cU‘ in bodo tudi letos skih zborn^D tab°r slovenskih pev- koliko sn V« pa t()kratni program ne-°Sfednio nemcnJen> in sicer bodo pred °sem zbor nret^*tV‘J0 koncerti skupin po Pa bo, da kI y Posameznih krajih. Ostalo Slopom l °^° na dan pred glavnim na-**®ejstya °ncert*rab slovenski zbori iz Uspešni mladi glasbeniki Na jubilejnem republiškem tekmovanju nagrajeni ali pohvaljeni vsi nastopajoči s širše Dolenjske VRHNIKA — Od 13. do 17. marca je potekalo na Vrhniki 20. republiško tekmovanje učencev, dijakov in študentov glasbenih šol ter Akademije za glasbo. Iz sedmih glasbenih šol v občinah, ki jih »pokriva« Dolenjski list, se je tekmovanja udeležilo 20 mladih glasbenikov, prav vsi pa so dobili eno od treh nagrad ali pohvalo, kar pomeni, da ni nihče dosegel manj kot 60 od 100 možnih točk. Najbolje seje odrezal klarinetist Miha Plevnik iz Črnomlja, kije edini iz regije prejel 1. nagrado in ima pravico nastopiti na zveznem tekmovanju, ki bo aprila v Hercegnovem. Drugo nagrado so si prislužile Tina Farkaš (Kočevje) in Urška Juršič (Novo mesto), obe z blok-flavto, ter Maja Gašperšič (Novo mesto) na flavti. Tretjo nagrado pa so prejeli Uroš Vučajnk (Brežice) in Tina e,^Vl KITAJSKO-Uu Enski slovar Prvi kit«!j!— Slovenci smo dobili je Mitja s °'slovonski slovar. Sestavil ga filozofski rJ*i’ 'ekt?r kitajskega jezika na (v 40() 'j,v a,ka"eti v Ljubljani, izdala pa v*rvsebu' omcnjena fakulteta. Slo- ■'bOo iti, • , -300 gesel, zapisanih z okoli Kltajskimi pismenkami. Srečanje K|S,ikarjem ?itaVe likn„ e y okviru prodajne raz-Stu l; ■ . Bel v krškem kulturnem Je.jcM„"JC organiziralo zasebno po-ven Pred« «Je Klanom pretekli te-slikar Niko Ribič. Cej Krčan0y arlem Je obiskalo kar prc- k 'c,a 197 jC s pikanjem pričel ukvarjali Števil,, rV0 doslej ustvaril-domala pit in ,,k slovenske krajine, starih l6110 na«,. Cr skednjev, ki jih neusmi-larsko ni,inja zob časa- Zadal si je sli-a'|l' prji ogO' da ohrani nekaj teh nc-Hl p na5e preteklosti. Očitno je Rjoveli v Smer’ saJ za njegove slike n, ^vah ; 3 ?a seje predstavil na več P Naidnag'-adkSternp0rih’ kjerje prejel n^jern^rnevn°stjo razstave in zani-?>n0 J" Pogovor s slikarjem je bila Tk,l0ricaPr?SCnečena tudi lastnica in di- zi!kc PrimHrnc Mela'' Slanka Vahčič. ratj Hve namerava še organi- ZELEZNIKOVI DOLENJSKI MOTIVI NOVO MESTO — V Avstriji živeči slikar slovenskega rodu Franc Železnik je pripravil prodajno razstavo v prostorih gostilne Rozalija Drenik v Mali Ci-kavi pri Novem mestu. Razstavlja olja z značilnimi dolenjskimi motivi. Gostilna Drenik se s to svojo prvo razstavo vključuje v zdaj že kar precejšen krog lokalov, kjer si je mogoče ogledati manjše likovne razstave in kakšno sliko tudi kupiti. Ni j. s. GLASBA. PROZA IN RISBE — V Garni hotelu na Otočcu so v petek, 22. marca, odprli prodajno razstavo del slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice, ki na že 20. samostojni razstavi predstavlja javnosti svoje naj novejše risbe, zaokrožene v cikel Krajina in konju Otvoritev so popestrili učenci novomeške glasbene šole, ki so poskrbeli za glasbeno doživetje, ter dijak novomeške gimnazije Toni Žagar, kije prebral krajši prozni sestavek Odlomek iz zapiskov nekega idiota Slikarja je predstavila Lili Šeruga. Na sliki: trio novomeške glasbene šole. Čuber (Krško), oba s harmoniko, Alenka Recelj, Dunja Kostelac (obe Novo mesto), Branka Radovič (Ribnica), vse s flavto, ter Andrej Tomažin, Nina Cugelj in Jaša Lamut (vsi Trebnje) z blokflavto. Pohvale so si prislužile Ema Hutar iz Črnomlja, Monika Ogorevc in Sabina Kramar iz Brežic, Petra Grajžl in Tanja Jarkovič iz Krškega, Branka Brine iz Novega mesta ter Nina Šenk in Ljilja Glavonjič iz Ribnice. ARTIČANI GOSTOVALI V PRIMSKOVEM ARTIČE, PRIMSKOVO — Folklorna skupina Prosvetnega društva Oton Župančič iz Artič je minuli konec tedna gostovala v Primskovem pri Kranju. Na celovečernem nastopu tamkajšnje folklorne skupine so se predstavili s štajerskimi in kozjanskimi ljudskimi plesi, v soboto dopoldne pa so jim gorenjski folkloristi pokazali znamenitosti Kranja. Plesalci in mentorji obeh skupin so priložnost izkoristili za navezavo tesnejših stikov, ki jim bodo pomagali do več znanja. REVIJA MLADIH GLASEBNIKOV RIBNICA — V ponedeljek, 25. marca, zvečer je bila v domu JLA v Ribnici štirinajsta revija mladih glasbenikov, ki sta jo organizirala Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske in Glasbena šola Ribnica. Koncert je sodil med prireditve v počastitev Mozartovega in Gallusovega leta. Na reviji so sodelovali učenci 15 glasbenih šol z območja, ki ga zajema to društvo ter še dijaki srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Trije Dolenjci v Murski Soboti MURSKA SOBOTA — Konec prejšnjega tedna so v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec odprli 2. medre-gionalno likovno razstavo, na kateri sodeluje osemnajst izbranih ustvarjalcev iz vse Slovenije, za katere so se odločili selektorji razstave. Selektor /a Dolenjsko je bil kustos Dolenjske galerije Jožef Matijevič, ki je iz bogate ponudbe dolenjskih likovnih ustvarjalcev izbral za razstavo dela Mitje Berceta, Jožeta Kumeija in Jožeta Marinča. Pobudo za tovrstno likovno prireditev, ki očitno postaja tradicionalna, izhaja iz murskosoboške galerije. Namen medregionalne razstave je, da zbere na skupnem razstavnem prostoru ustvarjalce vseh slovenskih regij ter tako prikaže vso pestrost, različnost in tudi podobnost likovnih naporov in hotenj, ki oblikujejo sodobne tokove slovenske likovne ustvaijalnosti. letjih je navezal prijateljske stike s številnimi zbori iz domovine in zamejstva, gostoval pri zdomskem zboru na Švedskem, pel na Norveškem. Večkrat je snemal za radio in televizijo. Tako je zbor s pesmijo ponesel po domovini in svetu ne samo slovensko pesem, marveč tudi ime tovarne Krke. Z zborom je praznovalo tudi Kulturno umetniško društvo Krka. Pevski zbor je bil namreč ustanovitvena iskra, • Zbor je na slavnostnem koncertu pod vodstvom sedanje dirigentke Jožice Bradač odpel bogat in zahteven program 16 pesmi, od ljudskih do umetnih. V spomin na nekdanja leta in delo z zborom so za nekaj pesmi vodstvo zbora prevzeli njegovi nekdanji dirigenti Radovan Gobec, Franci Može in Miro Kokol. Na koncertu so 31 pevcem podelili bron 'ste, srebrne in zlate Gallusove značke za dolgoletno petje. jedro, okoli katerega je sčasoma zrasla bogata in pestra dejavnost. Predsednica KUD Krka Marija Žveglič je povedala: » Po ustanovitvi zbora smo najprej začeli z galerijsko dejavnostjo. Prve razstave smo prirejali kar v naši tovarniški jedilnici, kasneje, ko je bila zgrajena upravna stavba, pa v njeni avli. Zdaj pripravljamo razstave še v Krkinih prostorih v Ljubljani, v Garniju na Otočcu, v Šmarjeških Toplicah in v Ljutomeru. Marija Žveglič, dolgoletna pevka in predsednica KUD Krka. sameznika,« je povedala Žvegličeva in dodala, da bi se dejavnost kuda ne mogla nikoli tako razmahniti, ko bi krkaši in vodstvo Krke ne nudili ves čas ustrezne moralne in Finančne podpore. M MARKELJ Slovenija v Gallusovo čast Z novinarske konference o prireditvah ob 400-letnici smrti slovenskega skladatelja J. P. Gallusa LJUBLJANA — V senci 200-letnice Mozartove smrti se glasbeni svet letos spominja tudi 400-letnice smrti znamenitega mojstra madrigala, skladatelja Jakoba Petclina-Gallusa, po vsej verjetnosti sina dolenjskih staršev, rojenega na območju današnje ribniške občine. V Sloveniji se ta čas začenjajo prireditve v počastitev njegovega spomina, več smo o njih zvedeli na novinarski konferenci v republiškem sekretariatu za kulturo prejšnji teden. Začelo se bo s slovenskimi glasbenimi dnevi, ki bodo v Ljubljani in Gorici od 1. do 5. aprila. Poleg koncertov, ki se bodo zvrstili v teh dneh, bodo v počastitev Gallusovega leta priredili tudi mednarodni muzikološki simpozij z naslovom Gallus in mi, v katerem bodo skušali odgovoriti tudi na vprašanje o Gallusovi prisotnosti v današnjem svetu. Poseben poudarek bo dan tudi odnosu Gallusa do češke dežele, saj je znano, da je naš znameniti glasbenik bil med drugim v Olomucu kapelnik škofa Pawlovskega, v cerkvi sv. Jana na Br-zehu kantor, organist in zborovodja, umrl pa je v Pragi 18. julija 1591, star komaj 41 let. Prireditve se bodo vrstile še v naslednjih mesecih. V znamenju Gallusa bo tudi 39. mednarodni poletni festival v Ljubljani, na katerem bo s skladateljevimi vokalnimi deli nastopil sloviti avstralski vokalni sekstet Jones CO. Posebej je treba omeniti tudi vlogo RTV REVIJA ZA KULTURE LJUBLJANA — Pred izidom je nova slovenska kulturniška revija Takt, ki bo »priročnik za spoznavanje novih in raznolikih kultur«, kot so zapisali uredniki nove revije. Prva številka bo izšla že prihodnji mesec. Letna naročnina za 12 številk je 350 din za naročnike. Naročila sprejema uredništvo revije Takt. kultura in izobra- ževanje Ljubljana, ki že predvaja cikel Musiča noster amor, izvedla pa bo tudi mednarodno tekmovanje v petju Gallusovih zborovskih pesmi. Televizija se bo vključila tudi v svečanosti, ki bodo v drugi polovici oktobra vrhunec Gallusovega leta. Tedaj bo ob mnogih koncertih z mednarodno udeležbo v Ljubljani še en mednarodni simpozij z naslovom Gallus in evropska glasbena renesansa. Založba Mohorjeva družba, revija Cerkveni glasbenik in Orglarska šola v Ljubljani bodo izdale ponatise skladateljevih del, v tem letu pa bo izšlo še več drugih publikacij, povezanih z Galusovim imenom. ^ ^ Dolenjski zbornik 1990 NOVO MESTO - Dolenjski zbornik 1990, ki je bil natisnjen in takoj predstavljen tik pred letošnjim slovenskim kulturnim praznikom, je izšel pet let za svojim predhodnikom. Tolikšnega presledka med izidom ene in druge istonaslovne publikacije se seveda ni nihče nadejal, še najmanj urednik Jovo Grobov-šek, ki je pretežno sam nosil prav nič lahko breme priprav na izdajo. Za to, da je zbornik zagledal luč sveta šele letos in ne že prej, kakor je bilo predvideno, je kopica razlogov. Eden glavnih je prav gotovo v tem, da niso bila zagotovljena finančna sredstva za natis, zato je bilo težko dobiti tudi založnika Stvar se je razpletla tako, da je Dolenjski zbornik 1990 založila in izdala Dolenjska založba ki deluje v okviru Tiskarne Novo mesto. Dolenjski zbornik 1990je označen kot zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave. Takšno vsebinsko zasnovo je Jo vo Grobo všek takole utemeljil v svoji uredniški besede »Nekaj naporov sem vložil v zamisel, da bi letnik oblikovali ožje zgodovinsko, naravoslovne in naravovarstvene prispevke pa začeli zbirati v posebnem .zelenem' letniku. Žal za to, drugo misel ni bilo mogoče najti zadostnega števila sodelavcev. Tako sem vključil dva prispevka v pričujoči letnik zbornika* Zdaj pa k vsebini Dolenjskega zbornika 1990! Ta je na moč raznovrstna. Mateja Belak piše o gomili Velše na Vinjem Vrhu in Danilo Breščak o antičnem grobišču na Verdunu pri Stopičah. Marijan Slabe je avtor prispevka o raziskavah v cerkvenem stolpu v Šentrupertu ha Dolenjskem, Vinko Šribar in Vida Stare pišeta o gradu Prežek in kranjsko-ogrski meji, Božo Otorepec pa o Starem gradu pri Novem mestu in njegovih lastnikih. Dušan Kos razpravlja o gospostvu novomeškega kapitlja do sredine 17. stoletja in Janko Jarc o gospodih črnomaljskih. Eva Holz je avtorica zapisa o državnih uradnikih na Dolenjskem in v Beli krajini Stane Granda pa o dolenjski vasi v. prvi polovici 19. stoletja. Emilijan Cevc piše o francoskem slikarju Charlesu le Brunu in sliki iz Slap pri Šmar-jeti, Barbara Jaki-Mozetič o štukaturi in poslikavi stolpne sobe na gradu Grm v Novem mestu, Blaž Resman o novi gotiki na novomeškem kapitlju in Tine Kurent o ver-nakularni arhitekturi in njenih anonimnih mojstrih. Helena Ložar-Podlogar v prispevku Od spoznavanja do poročnega dne govori o tradicionalnih šegah in navadah Dolenjcev. Ludvik Tončič je avtor prispevka Iz zapisnikov srenjskega odbora v Dolenjskih TopHcah (1895 — 1942). Literarni del zapolnjujeta Igor Gedrih z razpravo Malo znana in neznana Jarčeva pesem ter Jože Dular s prispevkom Meško va pisma Ivanu in Meliti Čampa. Dalje piše Matjaž Puc o Klevevžu in njegovih naravnih znamenitostih, Dušan Plut pa o vodnih virih novomeške občine. Zbornik zaključuje Janko Jarc z zapisom o Francu Pirkoviču-Čortu. Zbornik ima povzetke v angleščini, nemščini in francoščini Dodajmo še, da je knjigo oblikoval Jovo G robo všek, tudi avtor fotografije novomeškega Brega na naslovnici 1. ZORAN 2lZ1) 28. marca 1991 KONCERT V POČASTITEV MOZARTA IN GALLUSA — Novomeška Zveza kulturnih organizacij in Glasbena šola Marjan Kozina sta družno pripravili koncert, s katerim sla vključili dolenjsko prestolnico v krog tistih, ki so počastili letošnji pomembni glasbeni obletnici 400-letnico smrti slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa Petelina in 200-letnico smrti glasbenega genija Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na koncertu, ki je potekal v sredo, 20. marca, v prostorih Dolenjske galerije, so nastopili: mlajši in mešani mladinski pevski zbor novomeške glasbene šole ter solista Petra Gačnik in Marjan Pači Gačnikova je izvedla del Mozartovega koncerta za violino vA-duru. Pači pa Chopinovo Balado v G-molu. Mlajši pevski zbor (na sliki) je ob tej priložnosti prvikrat predstavil javnosti domačo glasbeno noviteto, in sicer je pod vodstvom Cvetke Hribar odpel skladbo Zajčje svatovanje. ki jo je napisal Zdra vko Hribar na besedilo pesmi Ivana Zorana. Da so obiskovalci slišali tudi nekaj Gallusove glasbe, je poskrbel mešani mladinski pevski zbor, kije pod vodstvom Jožice Bradač odpel dve Gallusovi skladbi. Oba zbora sta se predstavila v dobri luči in potrdila svojo kakovost, kiju letos kot prva dolenjska zbora sploh vodi v Celje na mednarodni festival pevskih zborov. (Foto: M. Markelj) DOLENJSKI UST pisma in odmevi Nekaj izjemnega Srečanje z I. Mešičkom V mnogih časopisih berem naslove, članke, komentarje, razmišljanja, mnenja. V njih čutim pesimizem, neugodje, strah, dvom in nezadovoljnost. Gledam TV Slovenijo, največkrat TV dnevnik 2 — zgodba je ista: nezadovoljstvo, neučakanost, nerazumevanje; ena sama kritika sedanjih časov, oblasti in vsega v zvezi z njo. Nekaj povsem drugačnega seje zgodilo minuli četrtek zvečer v novomeški Studijski knjižnici. Obiskal nas je Ivan Mešiček, republiški poslanec, član SKD, upokojeni profesor slavistike iz Maribora. Predstavil nam je svojo knjigo Temelji humanistične etike. V njej nam govori o svojih razmišljanjih, filozofskih spoznanjih, svoji življenjski poti. Ta pot gaje vodila od prepričanega marksista do globoko vernega človeka z vsemi problemi, ki jih je kot veren profesor — pedagog imel v real-socializmu. Vendar pa gospod Masiček ni poudarjal tega. Prišel nam je povedat, da je globoko srečen človek, odkar je srečal Boga. Iz Maribora se je za nekaj ljudi (ni nas bilo dvajset) potrudil, da bi nam razkril svojo dušo. Nekaj izjemno lepega, predvsem pa spodbudnega je bilo to srečanje. Prepričana sem, da še kako močno potrebujemo prav take ljudi. NADA BOŠNIK ELABORAT, ALI JE ŽARNICA POTREBNA V rubriki »Halo, tukaj je bralec Dolenjca« je bil prejšnji teden obravnavan problem osvetlitve mosta v Ragov log, ki zaradi rojev komarjev in mušic v toplih dneh dela nemogoče življenje ljudem v blokih v Jerebovi ulici. Gospa V. je dejala, da so en reflektor lani na posredovanje ugasnili, s čimer je bil njihov problem rešen, most pa je še vedno dovolj osvetljen. Zdaj spet svetita oba reflektorja in stanovalci se bojijo prihajajočih toplih dni. Iz Elektra so sporočili, daje bila osvetlitev dostopnih stopnic in mosta narejena ob rekonstrukciji mosta, ki jo je opravila Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto. Pišejo: »Za spremembo osvetlitve je potrebno izdelati elaborat, ki bo dokazal, da osvetlitev v sedanji obliki in osvetljenost v sedanjem nivoju ni potrebna. Elaboratu je potrebno priložiti soglasje za spremembo vseh soglasjedajalcev, katerih soglasja so bila potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, na osnovi katerega je bila narejena rekonstrukcija. Predlagamo, da o navedeni problematiki razpravljata tudi KS Center in Majde Šilc.« POPRAVKI Bojan Petan odgovarja prof. M. Kuglerju Ovadba zaradi resnic Spoštovani gospod prof. Kugler, akademski slikar, kot zahtevate, da se vas imenuje, naj vam osebno odgovorim na vaša žaljiva in neresnična podtikanja. Kakor navajate, sem eden izmed udeležencev prejšnje komunistične socialistične oblasti. Vašega trdnega prepričanja o moji komunistični preteklosti, ki mi jo tako globoko zamerite, ne bo omajalo niti to, da sem opravljal delo sekretaija Medobčinske gospodarske zbornice Posavja in delo sekretarja za notranje zadeve SO Brežice, pa takrat nisem bil član ZK. Edina »svetla točka« v mojem sicer komunistično socialističnem ideološkem izobraževanju ste bili vi, gospod profesor, ki ste mi predavali umetnostno vzgojo v srednji šoli. Tako kot marsičesa v življenju si človek na žalost tudi svojih šolskih pedagogov ne more izbirati! Kar se tiče pamfleta, ki ste ga osebno delili delegatom in ki gaje objavil Dolenjski list 21.3.1991, vas moram opozoriti, da sem vas zaradi neresnic, natolcevanj in nejropravljive moralne škode ovadil pri Temeljnem javnem tožilstvu v Novem mestu. V demokraciji, na katero se tako radi sklicujete, se tako nizkotno ne blati niti sovražnika, kaj šele politične nasprotnike v vladni koaliciji. Iz zapisnika SDK, ki je natančno pregledala finančno froslovanje občinskih upravnih organov, jasno izhaja, da ni nikakršnih kršitev predpisov, na podlagi katerih bi ta služba morala podati prijavo zoper odgovorne funkcionarje. Finančno poslovanje so preverili tudi inšpektorji UNZ Krško, ki so, po časopisnih vesteh sodeč, predali zadevo Temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu. Za vse 4 osebe, ki naj bi kršile predpise, se mora to dokazati s pravnomočno odločbo sodišča, če se bo javno tožilstvo sploh odločilo sprožiti jx>stopek. Izkoriščanje nepreverjenih vesti o nedokazanih dejstvih v politične namene je izraz izredno nizke politične kulture. Kot profesor, akademski slikar in predsednik brežiškega odbora SDZ bi morali vedeti, daje v civiliziranih državah pravosodna oblast ločena od politične. Kot predsednik politične stranke torej ne morete ZAHTEVATI najstrožje in široko razpredene raziskave, ampak jo kot občan lahko le PREDLAGATE. Časi, koso politiki zapirali ljudi, ki niso bili po njihovi meri, so mimo, in tudi vi jih ne morete vrniti z vašo novo demokracijo! BOJAN PETAN V zapis »Z mrtvimi ne bomo licitirali«, ki je bil prejšnji teden objavljen na 10. strani, so se prikradle nekatere napake, kijih zdaj popravljamo. Tako je v spisku pobitih mladih skojevk iz Žužemberka pomotoma izpuščena 17-letna Melita Hotko, pri 19-letni Sonji Hotko pa je navedena napačna starost. V seznamu umorjenih 4. aprila 1945 je izpuščen 51 -letni Franjo Pirc (pomotoma piše Franjo Pehani), 20. januarja 1945 v Budganji vasi ubita Marija pa se je pisala Drenšek, in ne Drvenšek. Za napake se prizadetim opravičujemo. Uredništvo DL pH' Zahteve opozorilne stavke šolnikov Če ne bo prišlo do predlaganega dialoga, bomo uvedli povračilne ukrepe Zaradi kritičnega družbenoekonomskega položaja srednjih šol in nasploh neurejenih razmer v šolstvu smo delavci SŠTZU, združeni v Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, organizirali opozorilno stavko v četrtek, 21.3.1991, po četrti šolski uri do konca pouka. Ogorčeni delavci elektro-gradbene enote so predlagali solidarnostno opozorilno stavko z brežiškimi kolegi. Ta predlog je nato obravnaval IO sindikata in z osebnim podpisom se je večina delavcev odločila za stavko. Solidarno podpiramo torej opozorilno stavko srednjih šol Posavju, ljubljanske srednje šole in zahteve SVIZ. Zahtevamo: 1. Izboljšanje materialnega stanja v šolstvu, uskladitev OD z gospodar- stvom in sklenitev kolektivnih pogodb. 2. Sprejetje take šolske zakonodaje, ki bo od učitelja zahtevala poklicno odgovornost in mu pustila strokovno avtonomijo ter ne podlegala političnim spremembam. Ker je država odgovorna za celoten šolski sistem, mora prevzeti tudi celotno breme in zablode preteklosti na svoja ramena vključno z reševanjem presežnih delavcev. Ob zakonski ureditvi je nujno predstaviti vse normative in standarde, ki naj bi bili zajeti v kolektivni pogodbi. »Župan vabi na razgovor...« Prvi gost večera »Mediji v demokratski družbi« bo dolenjski rojak dr. Janez Gril, urednik Družine Novomeški krščanski demokrati so prišli do zaključka, daje napočil čas, ko je potrebno smernice stranke in stališča stranke do aktualnih družbenih problemov predstaviti širši dolenjski javnosti. Glede na to, da še nimajo svojega dnevnika, v ostale medije pa je zaenkrat še težko prodreti, so se odločili, da je najprimernejši način za sporočanje svojih stališč organizacija tematskih večerov, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki na določenih področjih. Ker je novomeški župan krščanski demokrat, so se dogovorili, da te večere naslovijo »Zupan vabi na razgovor«. Prostor za omenjene večere pa je velikodušno odstopilo Zdravilišče Dolenjske Toplice. Prvi tak večer se bo tako začel v četrtek, 4. aprila, ob 20. uri. Gost večera bo dolenjski rojak dr. Janez Gril. Tema prvega večera pa bo »Mediji v demokratični družbi«. Verjetno ne bo odveč, če prvega gosta nekoliko podrobneje predstavimo. Po diplomi na ljubljanski teološki fakulteti je dr. Gril v letih 1976 — 1983 študiral na papeški univerzi Gregoriani, na fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1979 magistriral, leta 1983 pa tudi doktoriral. V akademskem letu 1983/84 je postal asistent na ljubljanski teološki fakulteti, leta 1987 pa višji predavatelj. Dr. Gril je bil tudi med ustanovitelji Pastoralnega inštituta na Teološki fakulteti. Svoje strokovne članke je dr. Gril objavljal v različnih časopisih doma in po svetu: v Družini, Bogoslovnem vestniku, Naših razgledih, reviji Cerkev v današnjem svetu, Zbornikih teoloških in katehetskih tečajev, Tretjem dnevu, Zborniku POZLN 1989, avstrijskem Die Furche. Področje, s katerim se dr. Gril v zadnjem času največ ukvaija, so komunikacije in obveščanja. Sodeluje na mednarodnih kongresih in srečanjih sociologov religije in katoliških publicistov. Dr. Gril je prav gotovo eden najožjih sodelavcev ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštaija. Kot 3. Ureditev kaotičnih razmer v šolstvu (vpis, sprejemni izpiti, zaključni izpiti in mreža šol, ki naj bo utemeljena z ustreznimi strokovnimi analizami in določenim političnim posluhom). 4. Čimprejšnjo predstavitev celovite koncepcije razvoja šolstva v parlamentu (od OS do univerze). Pri vsebinski prenovi srednjega šolstva naj se uskladijo različni koncepti med posameznimi upravnimi organi (vlada in sekretariat) in strokovnimi institucijami (Zavod za šolstvo, Republiški svet) ter zagotovi financiranje le-tega. Sicer bo potrebno izreči nezaupnico ministru za šolstvo in zahtevati njegov odstop. 5. Republiškemu odboru SVIZ dajemo pobudo, da se v dialog o reševanju vseh problemov šolstva vključijo poleg resornega ministra tudi finančni minister in predsednik vlade. 6. V primeru, da do dialoga v enem mesecu ne bo prišlo, predlagamo povračilne ukrepe, kot so neizvajanje zaključnih izpitov, neizstavljanje spfričeval in podobno. Predsednik strokovnega odbora IVAN METELKO dolgoletni študentski duhovnik in urednik glasila študentov in izobražencev Tretjega dne, kot voditelj komisije za sredstva javnega obveščanja pri slovenski škofovski konferenci, si je nabral številne bogate izkušnje, ki so bile — poleg nesporne strokovne podkovanosti — potrebne, daje oktobra leta 1990 prevzel mesto glavnega in odgovornega urednika osrednjega slovenskega verskega tednika »Družina«. DA BI BILO ŽIVLJENJE VREDNO ŽIVLJENJA! Novomeški krščanski demokrati obljubljajo, da bodo večeri postali tradicionalni, tako da se bodo odvijali enkrat mesečno. Teme, ki se jih bodo še lotili, so prav gotovo socialna politika, gospodarstvo, šolstvo. Upajo, da bodo v času Svetovnega slovenskega kongresa pripeljali v Dolenjske Toplice tudi kakšnega rojaka, katerega glas sc je v svinčenih časih doma bolj slabo slišal. Krščanski demokrati so tudi zadovoljni, da so našli skupen jezik z Zdraviliščem Dolenjske Toplice, kije prevzelo sponzorstvo nad večeri. J. KRAMAR Vsi imamo pravico živeti in delati v čistem okolju. S tem izročilom vas Turistična zveza Slovenije vabi, da spodbujamo in ustvarjalno sodelujemo tudi pri letošnjem spomladanskem urejanju okolja. Nekateri to že pridno delajo, pridružimo se jim, vsak med nami naj prispeva del svojega znanja in časa k lepši urejenosti okolja in s tem naše prelepe Slovenije. To stprimo zaradi sebe, osebnega zadovoljstva, prijetnejšega počutja nas samih in tudi zato, da turistom, domačim in tujim, ponudimo lepo, urejeno in čisto okolje in v njem naše gostoljubje, kakovostne storitve in zagotovimo prijetno počutje. Iz dneva v dan bolj velja reklo »Turizem smo ljudje«. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Zakaj smreka na Gorjancih? /a monokulturna zasaditev Nerazumljiva in škodljiva smreke na gorjanski Špilarjevi špici irt drugod GORJANCI — Južno pobočje Špi-larjeve špice na Gorjancih, ki leži na 934 m nadmorske višine, so pred leti zasadili s smreko. Ob takih prizorih me zaboli, še posebej, ker gre v tem primeru za krajinsko izpostavljeno razgledno točko, kjer se je z nasilno pogozditvijo spremenila identiteta in značilna podoba goijanske krajine ter s tem seveda tudi privlačnost prostora. KLIC POMLADI Nerazumljivo in nespametno je vna-okulture v ok< m :-.,v m *.* - i ‘ &**** J m SMREKA NA ŠPILARJEVI ŠPICI — Značilna podoba znane Špilarjeve Špice se ho, ko bodo zrasle smreke, ki so jih nasadili na južnem pobočju te lepe gorjanske košenice, močno spremenila, in to v vseh pogledih na slabše. (Foto: A. Hudoklin) šanje smreke kot monokulture v okolje, kjer je narava v tisočletjih jasno pokazala, katerim drevesnim vrstam oziroma združbam daje prednost. Poudariti je treba vlogo košenic v življenju gozdnih ekosistemov v povezavi z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Ob tem bi spomnil le na nekatere ogrožene in redke rastlinske vrste, kijih najdemo na gotjanskih košenicah, kot so: kranjski Šebenik, hrvaški klinček, panonska detelja, lepi čeveljc in še katere. Pomen košenic torej ni samo estetski in krajinski, ampak v največji meri ekološki, zato bi morali tam, kjer je to potrebno, ohraniti jasno razmerje med gozdnimi in negozdnimi površinami oziroma gozdni rob, še zlasti danes, ko je zaradi znanih razmer tendenca zaraščanja že tako očitna. Na koncu si zastavimo vprašanje, kako ravnati v primerih sprememb na- Planinci OŠ XIV. divizije Senovo Prenovljena (pretresljiva) vsebina Borca Trojna številka revijej Prva letošnja številka revije Borec-J gre za trojno številko — seje v 43. I«1' ; niku končno tudi formalno opredelil za vsebine, ki so že nekaj časa njen stalnica, torej: Borec, revija za antropo logijo, zgodovino in literaturo. Trenili noje naklada 1100 izvodov, urednišP pa si bo prizadevalo, da bi revijo miv neje popularizirali tudi zunaj Ljubija« Med najpomembnejšimi prispevki novi številki je pretresljiv opis eksekiK nad našim prebivalstvom med italij®1 sko ofenzivo leta 1942, ki ji je bil p«* italijanski duhovnik Pietro Brignoli. T pisec »Svete maše za moje ustreljen« (naslov dnevnika) je od maja 1941 W novembra 1942 spremljal italijanski vojake na okupiranem ozemlju Slo'«! nije in Hrvaške in julija 1943 doživ« bombardiranje Rima. Dnevnik jc i®* že pred sedemnajstimi leti in nenavadn je, da smo ga v slovenskem prevodi dobili šele zdaj, zlasti še, ker je v nje111 dokumentirano trpljenje slovenskega predvsem podeželskega človeka, ki titi je bilo odvzeto vse: hiša, živina, nazaj* nje tudi življenje, in ker kaže tudi druf stran medalje v Italiji dokaj ustaljene!! prepričevanja, da ima italijanski vojak vedno veliko in dobro srce. Svojo 1®“; pa ima tudi duhovnikovo videnje h razumevanje političnih razmer na za# denih ozemljih. O vrnitvi antropologije razmišljaj Braco Rotar. Dr. Dušan Nečak pil« življenjski usodi dr. Antona Urban« dr. Dušan Biber se je posvetil zavez«! kim in sovjetskim misijam ter obve« valni službi v NOB, dr. Miran Konj analizira politične procese znotraj » venske manjšine na Goriškem jx> d«1 svetovni vojni, Milica Strgar in K Dežman nam predstavljata — tudi pogovoru — dr. Franceta Habjana,« kdanjega domobranskega oficiija, govornika prvotne zamisli Svetov« slovenskega kongresa med emigrafl' Kanadi, Mirko Ljubič se v svojem« mišljanju vrača h Golemu otoku ( robu pameti), Martin Mencej p« ’ spominja srečanja z Ludvik« Mrzelom. Pod naslovom »Resnica ali hvali** nje« Tone Kebe z. dokumenti odgov«v Vinku Levstiku. Fotografsko gradiv«. vsebinsko veže predvsem na DneV«J : ohra« membnosti zemljišča. V skladu z ustreznim zakonom ali pustiti posamezniku, da ustvarja svet po svoji volji, po svojih merah in potrebah? ANDREJ HUDOKLIN Pomlad: zvončki, trobentice, teloh, mačice... Le kdo bo doma? Gremo v hribe! Tokrat smo se odločili za Mrzlico in Kal. Z avtobusom smo se pripeljali do Podmeje. Izpraznili smo nahrbtnike in napolnili želodce. Po lepi poti smo se odpravili proti Mrzlici. Krajši počitek, in že smo se spustili proti Kalu. Na vsakem koraku pomlad, čeprav smo že 1000 m visoko. Ko smo hodili med leskami, seje prašilo kot v mlinu, le da nismo bili beli, ampak rumeni. Na Kalu smo se igrali, žigosali dnevnike in kar nič se nam ni dalo v dolino. Po suhi travi smo »pridrsali« v Čeče, kjer nas je že čakal šofer Zdravko. S pomladjo v laseh, pljučih in z dvema žigoma Zasavske transverzale smo se vrnili na Senovo. Pietra Brignolija. Kako so se fotografije streljanja talcev na dvom«' celjskega Starega piskra, pripoved11* fotograf Jože Pelikan. Te fotografij«^ oblikovno vpete v revijo kot rez ti* \ posameznimi prispevki. Novo naslovnico za revijo je vse«L sko in tipografsko oblikoval Jože * J uha, razložil pa Dane Zajc v "Ap0*^ nem zapisu o varuhih tradicije," ■. javljenem na notranji strani pl«1«.. Notranje oblikovanje je delo D*’ Ciuha. . .J Revija s sedanjimi vsebinskimi 'z7, dišči deloma izgublja borčevski "j, bralstva in tiste, ki so Borca naroča1' < tako imenovanih političnih razlof* po drugi strani pa si obeta širše zan'1^ nje zanjo tudi med mlajšimi bralci; ( nimo iz študentskih vrst. Pomlajuj« tudi krog njenih avtorjev. OGLED MELAMINA * KOČEVJE, VAS-FARA — ^ p, osnovne šole Vas-Fara so si v okvif«j J( ravoslovnega dneva pred kratkim og1«^ ^ kočevsko tovarno Melamin in nj«n«Jj'{ -izvodnjo. V tovarni so poskrbeli za go, primerno za mlade. Za topel sP,elf kakovostna pojasnila in lepo pogost'^-šolarji in vodstvo šole hvaležni vseni' pri tem sodelovali. p C Piše zgodovinar Zdenko Picelj ZDRUŽEVALNA SILA V USODNEM ČASU Pred 50 leti je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda V aprilu bo minilo 50 let od okupacije Slovenije s strani nemškega, italijanskega in madžarskega okupatorja in 50 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kije združila vse napredne in narodno zavedne politične organizacije, skupine in posameznike, ne glede na njihovo politično opredelitev, v skupnem boju proti okupatorju, za osvoboditev in svobodno življenje slovenskega naroda O tem usodnem dogodku v zgodovini slovenskega naroda govori tudi ta sestavek. Spomnil nav bo, s poudarkom na dogajanju na Dolenjskem, na okoliščine in razmere, v katerih je bila ustanovljena Osvobodilna fronta hkrati pa dal tudi v razmislek, da bi bilo program OF, ki ni biI nikoli v celoti uresničen in izpeljan, vredno uresničevati v današnjih razmerah, ko zaradi svoje vsebine postaja vse bolj aktualen. prihajali na delo v mesto. Na podeželju so se obdržali fevdalni ostanki, tuji graščaki in veleposestniki, vse do vojne. Vas je živela v revščini in zaostalosti. Kmetje so obdelovali zemljo na zastarel način, ročno in s pomočjo živine. Pridelki so bili skromni in so se porabili doma, tižnih presežkov skoraj ni bilo. RAZMERE NA DOLENJSKEM PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO Med obema vojnama se socialnoekonomska struktura na Dolenjskem ni bistveno spremenila. Po prvi svetovni vojni so bila na Dolenjskem močna socialna vrenja, ki so imela velik vpliv na ljudi, vendar niso spremenila njihovega socialnega in gospodarskega položaja. skega okolja kot trgovsko in obrtno središče ter kot sedež posvetnih in cerkvenih oblasti (okrajno glavarstvo in okrožno sodišče, davčna in geodetska uprava, proštija). Priliv prebivalstva s podeželja v mesto jc bil skromen, ker ni bilo možnosti za zaposlitev. Med obema vojnama so sicer vznikli skromni začetki industrije, ki pa so se zaradi pomanjkanja kapitala le počasi razvijali. Novo mesto je opravljalo že v teku stoletij oblikovano funkcijo do podežel- Vlaganje tujega kapitala pa je preprečila lokalna oblast, ker seje bala »rdeče nevarnosti«. V Novem mestu je bilo za- / ve- i domačih vaseh in poslcnih okrog 200 delavcev, ki so v \ liki večini stanovali v domačih vaseh Toda kmetje, naj so imeli tržne presežke ali ne, so svoje pridelke morali prodajati na sejmih v Novem mestu, da so lahko plačevali davke, vrnili dolgove in se rešili nadležnih advokatov, po večini oderuhov. Zato so prodajali tisto, kar so si odtrgali od ust. Za vsako količino, ki so jo dali na trg, so bili siromašnejši. Tako je vse več kmetij prihajalo na boben in kmetje so zapuščali zemljo in odhajali v svet s trebuhom za kruhom ali pa so se proletarizirali. Trdnejši kmetje so si pomagali s prodajo živine in lesa. Revni vaški prebivalci, ki so imeli malo zemlje ali so bili brez nje, pa so se preživljali z dninami ali občasnimi deli. Ker je bilo delovne sile na vasi preveč, so bile dnine zelo nizke. Obiskovanje osnovne sole je bilo na Slovenskem obvezno že od konca prejšnjega stoletja, vendar je na vasi ostajalo dosti ljudi polpismenih ali celo nepismenih. Slabe higienske razmere ter občasne epidemije tifusa in krvave griže so terjale življenja predvsem otrok, umrljivost dojenčkov je bila visoka. Vse pogostejši so bili primeri prodajanja kmetij na javnih dražbah in proletarizi-ranja kmečkega prebivalstva. Ker v mestu ni bilo zaposlitve, je bil beg tja nesmiseln. Lažje se je preživelo na vasi, kjer pa se je večalo število revežev. Iz revščine in zaostalosti ni bilo videti poti. Prav zaradi tega seje razvilo na Dolenjskem socialno gibanje, ki je bilo utemeljeno z ekonomsko situacijo. To gibanje pa je čakalo le na to, da se nekdo postavi na čelo tega gibanja s primerno parolo in ga organizira za dosego cilja, zaradi katerega je nastalo. To brezizhodnost so mogle presekati le revolucionarne spremembe. Čeprav ustrahovan po cerkveni in posvetni gosposki, je v situaciji, v kakršni je bil, ko ni imel več kaj izgubiti, dolenjski kmet postajal vse bolj dovzeten za take spremembe. Trgal se je izpod vpliva meščanskih političnih strank, bodisi klerikalnih, bodisi liberalnih, in se oprijemal društev kmečkih fantov in deklet ter drugih naprednih organizacij. »Ljudska pravica« je našla vse več bralcev tudi v dolenjskih vaseh. Dolenjski kmetje so bili sicer v večini pod političnim vplivom duhovščine in klerikalnih organizacij, vendar je bil v posameznih krajih ta vpliv že močno razrahljan. Začetki organiziranja socialdemokratske stranke na Dolenjskem segajo v konec prejšnjega stoletja. Pod plivom socialnega vrenja po prvi svetovni vojni (Kandijska republika, Vinica, Šentjernej, Krško polje), zlasti pa oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi, je levo krilo slovenske socialdemokratske stranke, tedaj že Delavske socialistične stranke, ustanovilo komunistično stranko, ki se je na Dolenjskem močno zakoreninila med ljudmi in je vse do prepovedi njenega delovanja predstavljala vpliven politični dejavnik v Novem mestu, Šentjerneju in še nekaterih krajih. Na volitvah 28. novembra 1920 v ustavodajno skupščino je komunistična stranka imela velik uspeh, saj je postala za Slovensko ljudsko stranko in Šlovensko kmetijsko stranko tretja najmočnejša politična sila. Na teh volitvah je komunistična stranka prvič in obenem zadnjič nastopila legalno tako na skupščinskih kot občinskih volitvah v stari Jugoslaviji. Buržoazija seje ob volitvah v ustavodajno skupščino zavedala njene moči in nevarnosti, ki jo je predstavljala za njen vladajoči položaj. Zatojejugos-lovanska vlada v noči na 30. december 1920 razglasila »Obznano«, s katero je prepovedala komunistično propagando in ustavila delo komunističnih organizacij. Zaprla je njihove prostore in prepovedala izdajanje komunističnih listov in literature. S tem seje končala legalna doba Komunistične partije Jugoslavije. d!* Prepoved delovanja komunistične*^ ke je močno prizadela njene P^jr zlasti še zato, ker so se začeli P. urf nim članom uporabljati strogi «,,j» (izguba delovnega mesta, Prcg«,nvilf mučenja, sodni procesi). Prehod \ galno organizacijo je bil poveza« j) kimi osebnimi tveganji, kar je p°vLg lo močno osipanje članstva. Ve«jy jr je jedro organizacije obdržalo tu« galnih pogojih. Ne glede na usodo ilegalne org«-jt > ranke Slov«%p cije komunistične stranke Slov«^ posameznih obdobjih pa so bn« tj) vem mestu in na Dolenjskem v $ med obema vojnama močne do komunistične stranke. Bilo J« ^ t> manje za komunistično znanos <4 socializem nasploh. Delavsko Svoboda, ki so ga ustanovili v tn (j letih, je imelo okrog 50 člano^ vrst železničarjev ter obrtnih '«.c skih pomočnikov. Na gimnazij Lja raj brez prekinitve deloval ma« jj* krožek, v katerega je bilo v« . (0rg« 10—20 dijakov. Pa tudi v dija** jS|# nizaciji Prosveta so imeli k soC' I ideji pripadajoči dijaki v pr’*J sjrrPf obdobjih odlučojoč vpliv. ^”cUjnie'«’v tizerji stranke je bilo tudi nekaL^jijN tualcev iz vrst gimnazijskih Prl’ -j^v.. in sodnikov ter sodnih Pr'Pr*,V|tofl,l!jji mestu in na podeželju so ostal. „j K stični stranki zvesti mnogi nJ1 [0,9 člani in simpatizerji ne gled« nj ., niso bili organizacijsko Pl)',c/.JndtT (Nadaljevanje P«11100 H/ Kako odličen poslanec je S lovenec Nlo izrex ^PMini Republike Slovenije je ličnih b 'n naP‘san^1 & veliko, predvsem ***"?* ni nič nenavadnega, v vsaki ?a katere J11 ^avije parlament državni oder, *al(ršnaknr \e uPerJeno nešteto reflektorjev, željna pra 1 ^tna sodba o predstavi pa je te- j bi imet 1 ne. bd to, kar je in mora biti, če Obojev n*V°l‘b afer, škandalov, besednih NliL/‘n v strup zavitih uglajenosti, A tP>>letnihi*epanj 'n razdiranj zavezništev, ~ ginkov in ,neijmn‘hposlancev, pokončnežev, j 7®w ne hi %!tv Narobe bi bilo, če parla-fjj i,vfienja. bd oribližek. izvleček dejanskega ■4 P/lfri . |jf . v^AJMENT JE, KAKRŠEN JE 4' J„ plamen nejcalera prizadevanja, ki skuša-4 i!ČeSa in „ P^ozoti lepega in pametnega ali d n^ntje lrlf.m,ne^a' popolnoma odveč. Par-4 h°8raniov ,-,enJe> kakršnega so na temelju A'- ^ Doli Hi 'nf)sPretnosti strank izvolili vo-J* deis,v‘b*‘ bolj izkušena opozicija se je s 4 t ^'va JJJe n“ rrtun 'parlamenta, njegovega 5 S p °dukti^amezn‘b zborov in poslancev ne-enači z zaroto stare oblasti in njej domnevno podložnih novinarjev zoper demokracijo. Morda bo Demos nekoliko streznilo dejstvo, da im rjo zadnje čase na neke ter e (nej-odločitve skuf ščine pripombe celt v popolni samoti živeči kmetje, eden od stel rov parlamentarne večine. Mlada slovenska demokracija in parlament potrebujeta predvsem čas; ta bo prinesel izkušnje, ki bodo prekvasile tako skupščino kot ves slovenski družbenopolitični sistem. Pameten gospodar in organizator pa času tu in tam pomaga V slovenski skupščini sem kot novinar preživel kar nekaj dni in za javnost zbral nekaj skromnih pripomb na njeno organizacijo, delo, obnašanje in celostno podobo ali, kot pravimo, image. TRIDOMNA ZA VORA Po splošnem mnenju je ena največjih ovir za > det učinkovito in sprotno delo slovenskega parlamenta njegova tridomna sestava Iz primerov drugod je znano, da učinkovitost parlamenta zelo zavre že dvodomnost, vendarje taponekod potrebna zaradi ravnotežja ali kot varnostni sistem pred prenagljenimi sklepi Tridomna sestava je odlično delovala v boljševiškem sistemu, ko je tako imenovana politična koordina- cija mimo parlamenta zakoličila kaj bo ta tki NA POMOČ PRIDE VLADA nalnem interesu, kakšni cesti, recimo. Tretji zbor, zbor združenega dela je najbolj očiten dinozaver iz starih časov. Združenega dela namreč ni več, za njegov zbor pa je dober poznavalec skupščinskih razmer in poslanec LSD Mile Šetinc ocenil, da so politični profesionalci v njem v odločni manjšini, strankarska vezanost poslancev je najmanjša veliko je neodvisnih poslancev. Prav zaradi lega je zbor na začetku veljal za edinega v katerem je opozicija lahko blokirala Demos. Zbor je svoj čas delal s svojo glavo, zdaj pa jo, nestrpen zaradi za- skleniL Koordinacije na srečo ni več, ostali pa so trije zbori Razlike med njimi zelo otežujejo usklajevanje, način dela vsakega parlamenta V družbenopolitičnem zboru sedi prva liga politikov, strankarska elita, prvaki govorniki Še posebej f klopeh opozicije so to ljudje z dolgoletnimi političnimi izkušnjami, vajeni nastopanja in govorjenja Ko pride do spopadov, so ti dolgi in zagrizeni včasih tudi na evropski ravni, kamen okoli vratu tega zbora pa so pogosti proceduralni spori, h katerim pripomore pogosto zelo slabo vodenje sej. Ker je y tem zboru zbrana vsa, kot bi rekli Srbi strankarska pamet in lepota dela počasi Ugovorov, predlogov in pripomb je namreč več, trdnejši so, njihovi nosilci pa običajno bolj spretni da večje politične teže niti ne omenjam. Nad počasnim delom DPZ sta ogorčena druga dva zbora saj ga morata zaradi usklajevanja nenehoma čakati Če pogledamo njuno sestavo, je za zbor občin mogoče reči, da ga tvorijo predvsem krajevni strankarski prvaki, zlasti številni so predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov. Pravijo, da je v tem zboru Demosov glasovalni stroj najbolj učinkovit (opozicije razen LDS praktično ni), čepra yje ra vno tu naj večja nevarnost, da se bodo poslanci nadstrankarsko dogovorili o lokalnem ali regio- vlačevanja v drugih dveh zborih, rad popiha domov (večina poslancev ima navsezadnje po- membne in odgovorne službe), še prej pa sprejme večino predlogov izvršnega sveta. In kako se pokaže delo take slovenske skupščine oziroma njenih treh zborov? Po Šetincu običajno vsak zbor sprejme svojo različico zakonskega predloga, dopolnila so pogosto v nasprotju z osnovnim zakonskim tekstom in sami s seboj, skratka, to, kar sprejme posamezen zbor, je zmaličeno do nespoznavnosti Iz zagate se zbori praviloma rešujejo po najkrajši poti, ki pa izniči in napravi nesmiselno vse opravljeno delo. Kot osnovo za usklajevanje med zbori vzamejo amandmaje, ki jih je predlagal oziroma sprejel sam izvršni svet, vse drugo je zavrnjeno. Rezultat je farsa; namesto da bi zapletena in orjaška parlamentarna organizacija omejevala, usmerjala in nadzorovala moč vlade, jo v bistvu multiplicira. Seveda tak način dela slovenske skupščine ni, pravilo, je pa precej značilen. Po svojeje tudi razumljiv, saj je praktično nemogoče v miru in s pametjo prežvečiti vse tiste gore materialov izvršnega sveta, ki poslance bombardira s sistemskimi zakoni, ustavnimi spremembami in moratoriji, hkrati pa so možje in par dam v skupščinskih klopeh skoraj vsak teden zaposleni še z delanjem tekoče slovenske in jugoslovanske zgodovine, odgovoijati morajo na naj-novejše izzive s strani beograjskih unitaristov ali armadnega vrha Posledica vsega omenjenega (in še bi se marsikaj našlo) je tudi občasna nesklepčnost oziroma odsotnost poslancev med zasedanji parlamenta Svoj čas so mediji in javnost o tem zagnali vik in krik, nekoliko nenavadno je namreč, da poslanec ne opravlja svoje osnovne dolžnosti, ne sedi v parlamentu, ko ta zaseda Kot je bilo pričakovati, se je v razpravi o tem med drugim izkazalo, da so krivi tisti, ki so na problem pokazali Nekateri poslanci so namreč menili, da novinarji pač niso tisti, ki bi prek časopisov, radia in televizije smeli diktirati delo poslancev. Najbolj radikalen je bil Vladimir Slejko, kije dejal, da je odgovoren samo svojim volivcem, in to ne danes, ampak na naslednjih volitvah. Oditi iz dvorane ali domov, če se mu zdi kakšna razprava bedasta, je njegova pravica, Slejko je prepričan, da so poslanci tisti, ki imajo mandat, vrhunec pa je ta zastopnik ljudstva dosegel z besedami- »Mi se lahko tudi sončimo v tej skupščini če se hočemo, pa nam nihče nič ne more. Na naslednjih volitvah pa bomo videli, kako so volivci ocenili to naše sončenje«. POSLANČEVA CELOSTNA PODOBA Na novinarje je v sedanji slovenski skupščini tudi sicer na tovornjake pripomb, nekateri poslanci se zlasti pritožujejo, da ne morejo v časopisih prebrati nič od tistega, kar so povedali. Z mo odgovornostjo lahko zapišem, da je novinarski molk za nekatere poslance prava sreča in božja milost Če bi izšlo vse, kar blebetajo, bi jih njihovi volivci raztelesili Eden naj hujših problemov slovenskega parlamenta je namreč kakovost nastopanja tako glede vsebine kot oblike. Veliko je poslancev, ki nimajo kaj povedati, na daleč se vidi, da komaj slutijo, za kaj gre. Posebno poglavje je oblika nastopanja, torej razumljivost in način govora. Dobri govorci so izjema, manjka elegance, uglajenosti strpnosti. znanja nasprotnika premagati in ne po- Marijo iščite pod drevesom! K dor verjame v tisto, kar otiplje s prsti roke in vidi na lastno oko in v nič drugega, naj ne bere tega zapisa naprej, kajti sestavek poroča o nečem, čemur roka in oko ne prideta do živega. Junaki zgodbe so mrtva ženska, mož, na katerega vizitki piše »bioenergetik«, ter nekaj živih ljudi Zgodba, na katero se nanaša sestavek, se je skoraj končala 17. marca 1991, v celoti pa je še ni konec, ker y njej nekaj manjka ali pa je nekaj preveč. Ko so omenjenega 17. marca neki zbegani iskalci prilezli po pobočju pod Trebelnim, jih je šokiral prizor, ki se je nudil njihovim očem. Gori višje je res stala hiša. Če se je človek ozrl čez ramo, je resnično videl skale nad globeljo. Tudije blizu prav zares raslo drevo. Pod drevesom je bilo žensko truplo. Pod njim so našli steklenico in tako se je uresničila že zadnja napoved o tem, kje in kako bodo našli pogrešamo Marijo Pask vališ. Marijo Pask vališ, doma iz Dolenjega Zabu-kovja pri Trebelnem, so pogrešali od konca letošnjega januarja Zaman so jo iskali po okolici. Qp se Marija ni vrnila domov, je skrbelo tudi Jožico Zupančič iz Trebnjega Dolgo je v njej zorela odločitev in 14. marca letos je zavrtela telefonsko številko Marijana Kneza iz Sevnice, bioenergetika. Bil je doma in v pogovoru, ki je po žici stekel med Trebnjim in Sevnico, je Knez povprašal po nekaterih podrobnostih y zvezi s pogrešano Marijo Pask vališ. Potem je naročil Zupančičevi: »Pojditepo dolini do konca Tam je grmovje in nedaleč stran raste drevo. Ženska leži pod drevesom.« Zupančičeva je z nekaj ljudmi odšla na pot proti »drevesu«. Niso ga našli. Spet je v Sevnici na omenjeni številki zazvonil telefon in po krajšem pogovoru s Knezom so že peljati v Sevnico fotografijo Paskvalisove in vojaško specialko. Knez je sliko in zemljevid vzel v roke in drsel nad karto z nihalom. »Tukaj leži in nikjer drugje,« je rekel, kažoč neko točko na specialki. Znova so odšli na mučno pot iskanja po grapah in grmovju. Našli so »drevo« in pod njim — truplo. Marija Pask vališ je bila oblečena v prav tako obleko, kot je dejal že prvi dan v prvem pogovoru Marjan Knez. Pogrešana ženska je imela ob sebi prav tisto, kar je predvidel Sevničan, ki ima i> vizitki podatek »bionerge-tik«. In pod truplom so našli steklenico, kot rečeno. Z odkritjem trupla bi se zgodba o iskanju lahko končala Toda ali se zaradi vsega omenjenega, skrivnostnega in neotipljivega šele ne začenja? Vzrok, da zgodbe o iskanju morda še ne more biti konec, bi lahko bilo to, da sta Marjan Knez v Sevnici in Jožica Zupančič y Trebnjem ob različnih časih povedala do pike enako zgodbo. Težko je verjeti, da bi si vse skupaj izmislila kot reklamni trik. Še pomembnejši razlog za nadaljevanje zgodbe o truplu in skrivnostni napovedi pa je v tem, da so se vse podrobnosti, ki jih je napovedal Knez, izkazale za resnico. Logično se da pojasniti celo podrobnost o ledu. ' dolenjskega lista nižati Mučno je govoriti o povprečnem inteligenčnem kvocientu slovenske skupščine, morda inteligenca celo je, manjka pa civiliziranosti, kultiviranosti To je brez dvoma tudi dediščina slabih šol, v katerih je imel marksizem prednost pred bontonom in civilizacijskimi šegami svobodnega sveta Povprečen slovenski poslanec je slabo oblečen, kravata ga davi y skupščinskem bifeju se bori s sicer skromnim jedilnim priborom, f juho drobi tolikšne količine kruha, da bi bilo to nespodobno celo v sestradani Etiopiji itd Redka neprisiljenost in svetovljanstvo v obnašanju in oblačenju ta svet še poudarita. Raven medsebojnega komuniciranja je presenetljivo revna najhuje pa je, da se poslanci v skupščini še vedno ne počutijo doma Kot da bi bili na sovražnem ozemlja Značilna je zlasti rezerviranost do skupščinskih služb, ki so jih podedovali od prejšnjega režima Te službe že zaradi strahu za ljubi kruhek in hvaležnosti, da jih niso odšlo vili, dajejo od sebe več, kot so kdajkoli pod prejšnjimi oblastniki Kljub temu zaupanje še ni vzposta vljeno, prej bi rekel da se bregova oddaljujeta, kar seveda ni dobro. NEZNOSNA NEODGOVORNOST GLASOVANJA In kaj bi vas v novi slovenski skupščini najbolj presenetilo? Ne glede na to, da je ta sestavek samo utrinek s treh zasedanj skupščine in ne analiza njenega dela, lahko trdim, da bi vsakega naključnega obiskovalca skupščine, Slovenca, Američana in Eskima, pretresla neznosna neodgovornost glasovanja Slovenska ustava določa da zbori odločajo z večino glasov navzočih delegatov, poslovnik pa med drugim trdi da je glasovanje pravica in dolžnost delegatov. Poslanci lahko glasujejo za prodali se vzdržijo. Zadeva je tako rekoč za v vrtec, torej nadvse preprosta vendar ne v slovenski skupščini kjer se je hudo razpasla navada da poslanec sicer lepo sedi na seji vendar iz neznanih razlogov ne glasuje na nobenega od treh načinov. Vzemimo primer. Na seji je 45 poslancev (41 je minimum sklepčnosti), večina na vzočih je torej 23. Med gloso vanjem se izkaže. da jih je bilo 22 za predlog, IG proti 9 pa se jih je vzdržalo. Skupaj je to 41 glasov, na seji pa je 45 poslancev. Očitno je, da 4 poslanci sploh niso glasovali Predsedujoči ki seveda pozna poslovnik, ki pravi, daje glasovanje dolžnost in ne samo pravica vsakega poslanca, je v precepu, vendar ima na izbiro dve možnosti Lahko malo zamiži in štirih zaspancev ne vidi, preprosto razglasi, da je novi kvorum za pozidvno odločitev 21 glasov, na seji pa da je 41 poslancev, kar je dovolj za odločanje. Za je glasovalo 22 poslancev in odločitev je sprejeta. Toda na seji je bilo dejansko 45 poslance v, predsedujoči je s potjo po bližnici kršil usta vo, ki zahteva gloso ve večine navzočih poslancev. Ta večina bi bila 23. Druga pol je, da predsedujoči toliko časa dosledno beza v poslance, da vsi glasujejo. Na svoje oči sem videl, da to sploh ni lahka oplogp.-Ne vem, kakšen vrag je v Slovencih, da tista roka nikakor ne najde glasovalnega gumbu Skratka, en sam dan v slovenski skupščini vas prepriča, da hi bili z lahkoto odličen poslanec. To je seveda prepotenten in nevaren sklep. Vprašanje je samo, kaj o tem mislijo tisti; ki dejansko so naši poslanci ' M BAUER ' Marija Pask vališ »vode ni prestopila«. Sedemnajstega marca, ko so pogrešano našli mrtvo, pa iskalci niso mogli priti do iniffli) ne da bi prestopili enega od potokov,, Gre. preprosto za to, da januarja, ko naj bi bila Pask vaUsova pešačila po bližnjici, na kateri je obležala in kjer so jo tudi našli, ni bilo vode, kerje mraz potok ukleščil v led Tako pojasnilo je ponudi j Marjan Knez in Zupančičeva je prepričana; da je bilo res tako. Kdor bi hotel omajati zgodbo y tem poglavju, bi to verjetno lahko dosegel samo z ustrezno meteorološko zabeležko d letošnjega januarja. s |i Če bi se torej iz arhivov hidrometeoroloških opazovalcev dalo »odmrzniti« drugačno resnico, pa bi še ostale nekatere neznanke. Kako bi se namreč dalo pojasniti, da so se vse podrobnosti o prtljagi pokojnice in o kraju po besedah Zupančičeve ujemale do podrobnosti s Knezovo napovedjo? Kako bi se dalo razložiti, da je Knez » videl« truplo ležati približno 200 metro v od poti in da je razdalja res znašala toliko? Kako bi se dalo pojasniti te neznanke, je vprašanje predvsem zato, ker ta iskani Sevničan za Marijo Paskvalis do omenjenega četrtkovega telefonskega klica niše nikoli slišal in zaradi tega, ker ni še nikoli šel skozi območje Starega boršta, Raven in Javorške doline, ki jih je Zupančičeva navedla kot zadnje počivališče Paskvalisove. Napovedal da je s pomočjo slike, nihala in na podlagi misli, zatrjuje. »Sogovornici, ki je bila pri telefonu v Trebnjem, sem naročil, naj misli na Marijo Paskvalis. Preko te misli sem pogrešano videl in to v stanju, v kakršnem so jo potem tudi našli,«pra vi Marjan Knez. Bo zaradi svojega »našel sem« Marjan Knez, bioenergetik, zdaj postal za ljudi še jat no videc? Na vizitki bo lahko pisalo tako ali drugače, vsekakor pa ga nekaj ljudi že ima za jasnovidca. V jasnovidnost in jasnovidce pa eni verjamejo in drugi ne. Cesar Franc Jožef je menda povišal nekega nadporočnika-jasnovidca v kapetana, ker je častnik i' nekaj minutah našel izgubljeno cesarjevo ročno uro, kije visočanstvo samo ni moglo najti. Cesar je že predaleč, da biga vprašali, kako da je kot državni suveren svoj up obesil na domnevno nadporočnikovo jasnovidnost. Knez, Marjan Knez, je dovolj blizu, da mu bodo lahko prišli čestitat še novi ljudje, ki mu zaupajo, in da mu bo kdo lahko prišel očital šarlatanstvo. Vsekakor pa bo tudi pri tehtanju omenjene Knezove jasnovidnosti veljal izrek: vse ima svoj konec v skrivnosti M. LUZAR Gl 9 V neobvezen premislek Slovenija je že Švedska Minuli konec ledna nam za razliko od prejSnjih ni grozil vojaški udar, zato smo imeli čas opaziti da v deželo prihaja pomlad, kar je osvežujoče za telo in dušo. Zatišje med dvema grožnjama s tanki in podobnimi izrednostmi je navrglo misel da vendarle ni vse politika, živimo (vsaj večina) od svojih rok, temu pa se reče tudi gospodarstvo, ekonomija. Slednje zaradi pretiranega ustvarjanja zgodovine ni velika novinarska tema, utegne pa to prav kmalu postati Vprašanje je namreč, ali bo šibko in preobremenjeno slovensko gospodarstvo tudi v prihodnje sposobno rediti načrtovane količine politike, zgodovine in njunih trabantov. Gospodarska zbornica Slovenije je v osebi predsednika Tomaža Koširja republiškim poslancem predlagala, naj zavrnejo predlog slovenskega proračuna, vladi pa ukažejo, da pripravi nov predlog. Letos naj bi v Republiki Sloveniji za javno porabo namenili 105 milijard dinarjev, kar je po zmernih ocenah gospodarske zbornice 60 odstotkov družbenega proizvoda. Toliko dajo v razvitem svetu za javno porabo samo še na Švedskem, države OECD trošijo za javno porabo y povprečju 40 odstotkov družbenega produkta. Apel GZS poslancem republiške skupščine je svojevrstna nezaupnica slovenskega gospodarstva kabinetu Lojzeta Peterleta V zbornici namreč ugotavljajo, da vlada pri izdelavi proračuna ni slišala zahtev gospodarstva naj bi javno porabo oklestili s 60 na 48 odstotkov družbenega proizvoda zanemarila pa je tudi zahteve slovenskega parlamenta ki je e še ne tako oddaljenem decembru govoril o ja vniporabi v ok virih 3 7 odstotkov družbenega proizvoda Ne nazadnje predlog proračuna tudi ne upošteva sklepa zbora združenega dela ki je zahteval naj v letošnjo republiško blagajno ne prispevamo več kot 65 milijard. Kaj, kdaj in kako bo večinoma še komaj živemu slovenskemu gospodarstvu odgovorila njegova vlada, lahko le ugibamo, čeprav je najbolj zgovoren odgovor pravzaprav sam predlog proračuna Nemogoče je namreč domnevati da je šla vlada v njegovo sestavljanje brez temeljite vednosti o zagatah in možnostih gospodarstva Prej ali slej bo tako dogorelo, da bo potreben tudi razločen vladin odgo vor na omenjeni (ne)-odgovor, manevriranje premiera Peterleta naj parlament ugotovi kje se da v proračunu kaj spremeniti je le polaganje dimne zavese in pridobivanje časa Vlada se bo z gospodarstvom morala prej ali slej neposredno soočiti in sporazumeti saj je bedasto ne upoštevati konja ki vleče voz. Morda lahko svojevrstno trmo s strani vlade pripisujemo tudi dejstva da je med ministri le malo mož, ki so v prejšnjem življenju živeli od gospodarjenja večina jih je stala pri proračunskih jaslih. Zanimivo je, da GZS na vlado ne juriša nestrpno. Nasprotno, Peterletovi ekipi priznava dobro delo na sistemskih zadevah, hvali nov davčni sistem, privatizacija je po mnenju gospodarstvenikov dobro zastavljena integralno zasnovan proračun nujnost. Zlasti zadnje marsikomu ne bo všeč, integralno zasnovani proračun odpravlja namenska sredstva tudi tista za ceste. GZS ni politična stranka zato dnevni interes lahko podredi globalnemu. Nekaj te modrosti bi pričakovali tudi od slovenske vlade. Razbremenjevanje gospodarstva je namreč mimo političnih dejavnikov, torej samo po sebi v fazi ko predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije in Slovenec Dagmar Šuster apelira naj zgarano jugoslovansko gospodarsko živinie vleče s petino manj moči Gospodarstvo naj bi državi in družbi dajalo 20 odstotkov manj kot doslej, sklep o tem naj bi sprejelo to isto gospodarstvo. Ni sicer ustavno, je pa razumljivo. MARJAN BAUER E 083.6349 C \VvtH INUTUN.1H' "»s* 5 »Ideja« udejanja mnoge ideje o čitno se je hudo zmotil, če je kdo mislil da se bo podjetništvo pri nas razbohotilo tisti hip, ko je (zasebni) podjetniški duh nehal veljati za nekaj slabega, ampak bil nasprotno končno spet zaželjen in celo spodbujevan, žal večinoma bolj v besedah kot tudi zares. Tudi ni resno misliti da bi zdaj kar vsakdo pri nas imel svoje podjetje, lega ni nikjer, škoda pa bi bila, če ga ne bi imeli tisti ki imajo idejo, pogum in vsaj deloma še denarne in druge potrebne možnosti zanj. Dobrodošla pa so gotovo tako srednja kot čisto majhna, družinska podjetja, stvar države pa je, da bodo dajala »cesarju, kar je cesarjevega«. »Idejo« so že udejanili tudi Golobovi iz Vrbovcev, majhnega zaselka nedaleč od Šentjerneja. »Ideja« je podjetje Romana in Irene Golob, ki se ukvarja z vsem mogočim: s proizvodnjo, storitvami in trgovino, predvsem Irena pa ob tem tudi zelo rada še malo kmetuje, za podjetje pa predvsem plete razne koške, košarice, vrvice za cvetličarne itd Začeli so pred dobrim letom s popoldansko obrtjo, za katero se je Roman v družbenem podjetju, kjer je sicer še vedno zaposlen, sedem let boril za soglasje, čepra y ne gre za konkurenčno deja vnosi Ideja Golobovih največ dela stojala za rože in vso drugo opremo (lončki vazice, opore ipd) za cvetličarstvo in cvetličarne Izdelki so kovinski plastificiranl za notranjo opremo je tudi nekaj lesenih, nekaj pa je kombinacije kovine in lesa, na primer stojala za dežnike, obešalniki in razne police, skratka vrsta drobnih izdelkov, ki smo jih včasih zaman iskali po trgovinah. Zdaj torej ne bo več tako, na vsezadnje Golobo va kot zelo soliden pohvalita odnos Mercatorja Standarda in še nekaterih večjih in manjših firm, ki rade vzamejo y prodajo njihove izdelke. Za prodajo izdelkov imajo sklenjeno tudi pogodbo z zasebno firmo, enako za računovodske posle, plastificiranje izdelka v itd Ko se skratka začne nekaj dogajati s posli je dela za kar precej podjetnih ljudi ish an ■ mm 'H::; •uvuj I...........m m *u* d.d. Metlika 1 ■ vam v svojem salonu v Rosalnicah 5 pri Metliki nudi kopalniški program KOlp&SOn in program kuhinjskih korit kolpo-kftf v času od 25.3. do 6.4.1991 z 20% popustom za takojšnje plačilo ali na obročno brezobrestno odplačevanje 1 + 2 Ne glede na obliko plačila pa vam nudimo še DODATNE UGODNOSTI: — za vse redne programe 5% — za proizvode II. kvalitete 25% — za opuščene programe KOLPA.SAN 40% — za izvozne pro^pm^ KOLPA.SAN in KOLPA.KER 40% te|; 068/58-292,58-273 ob sobotah Od & - 12. uw ...... f- •' - V delavnici v Vrbovcah, ki je že predvidena za širjenje, »> kratkem pa naj bi zaradi obilice dela zaposlili enega delavca, nastajajo tudi lučke za na grobove, svečniki, balkonske ograje, stopnice, razne jeklene konstrukcije, avtomobilske in lažje traktorske prikolice, zaščitne mreže za okna in vrata, celo zidni sefi, pa zelo lepe zibke, za katere sejim je že ponudila možnost prodaje v Italijo, lične pručke itd Precej orodja za obdelavo kovin si je Roman naredil kar sam, tako je bilo ceneje, vsega pa tudi ni bilo mogoče kupiti V trgovinah največkrat ni dobiti najpreprostejših stvari, zdaj na primer že pol leta komaj pride do navadnega kovaškega železa. Cevčico za varilni aparat je iskal po vsej Sloveniji zaradi česar se je odločil da bo dejavnost podjetja razširil s popravilom in prodajo rezervnih delov za te aparate. Ideja posreduje tudi prevozne usluge in tiskarske storitve, glasbene čestitke, pripravlja na primer sezonske prodaje sveč pred dnevom mrtvih, jaslic, pustnih mask. »Ko sem se odločal, da začnemo nekaj na svoje, sem mislil da je dolgoročno najbolj perspektivna proizvodnja POSLOVNI SVET Kako ovrednotiti podjetje Vrednotenje podjetij je pri nas dokaj nova finančno ekonomska disciplina ki pa dobiva vse večjo veljavo v času privatizacije, reprivatizacije in nemara preprostejšega hitrejšega povezovanja med različnimi gospodarskimi organizacijami Ševeda ni vsakdo usposobljen za to zahtevno delo. SDK, podružnica Novo mesto pa razpolaga s strokovnjaki za tovrstna dela Postopek poteka takole: Podpisati je treba pogodbo med naročnikom in izvajalcem, zbrati podatke, izbirati metodo in izračunati vrednosti podjetij ter sestaviti poročilo oz. izdelati elaborat Metode za vrednotenje so različne, izbira metode pa je odvisna od cilja vrednotenja V svetu in pri nas se največ uporablja metoda neto aktive, metoda sedanje vrednosti bodočih odnosov itd Sicer pa vrednotenje podjetij v svetu velja za strokovno zahtevno delo, kjer se terja dosledno spoštovanje kriterijev. Pri nas za to delo še nihče nima licence, prve licence bo agencija za prestrukturiranje gospodarstva podelila y naslednjih mesecih. Kljub temu je ponudba takih storitev velika, vprašanje kakovosti pa seveda ostaja odprto. Z informacijami razpolaga SDK Novo mesto. Sandi Kranjc Revizijska hiša SDK BEG DENARJA Potrošniki iz Dolenjske in Bele krajine odnesejo iz naše regije krepkih 33 odst IT DOLLARN Saj vem, da bi več zaslužil če bi postavil stojrt co s pijačo ob avto cesti ampak odločil sem11 drugače, proizvodno in storitveno, po sili ff mer pa se ukvarjamo tudi s trgovino. Trudil se delati čim več različnih izdelkov, saj iz izk1' šenj vem, da roba robo prodaja. Seveda želi11 tudi čim večje serije. Kaj bi bilo zanimivo * prodajo, se zdaj pogovarjamo celo s posamrt' nimi trgovci s katerimi redno sodelujemo, * potem skušam stvari tudi narediti PredvsemP važno, da so cene konkurenčne. Da se prodati skoraj vse, če je le cena prart Seveda je tudi veliko težav. Problemi so z na$ vo materialov, problem so plačilni roki •>* moram plačati stvari v 15 dneh, mnoge cele »J v »trv r * vutf »v r ” . nji električnih aparatov, tekstilne Prt> tkanin itd Zaradi likvidnostnih težav r prijavljeni za stečaj dve podjetji, enopa prijavilo samo. n( Informacija Sl* IZGUBE V družbenih dejavnostih, bodočih jnK zavodih, so lani pridelali za domala l9f) jonov din izgub, medtem ko so skupni P, hodki znašali 1,2 milijarde din. Izg^ družbenih dejavnostih znaša komaj "* odst celotnih prihodkov. Poprečno zaposlenih je bilo 4.122 delavcev. 40 ^ delavcev v družbenih dejavnostih dela1 ganizacijah z izgubo. -n) Imformacija ^ 35 LfH GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO „ nkuren=nih cenah do svo,ega lastnegadonw.° *5SZ*g£«** issaz* _ kanalizacij vodovod ___ oporne zidove, rGBADiMOCENEJE Sj&niMO SKUPAJ Lmo delovno silo. samo V razm komp|etn0 lenjeni- Z našo razbremenF'Le zahtevke za pošljite nam vaše izdelavo naše ponudb- OBIŠČITE NAS: GIP »PIONIR« NOVO MESTO Kettejev drevored 37, MARKETING' tržne informacije tel.: (068) 21-826, 23-86® T0(3 priloga dolenjskega SREDNJA EVROPA geo ali ga. Gre za izbor razprav in esejev ki so jih na to temo napisali Številni misleci, literati, umetniki, politiki, zgodovinarji in drugi, ki jih je ta ideja izzvala. Zbornik je uredil Peter vim naslovom Potovanje čez Mojzesov spomin. Pesmi zanjo so nastale v dolgem časovnem razponu, med letom 1975 in 1989, razvrščene so v štiri cikle in po najstarejšem, ki pa je objavljen na koncu, je zbirka tudi dobila naslov. Kot je na zavihek napisal France Vurnik, vnaša ta Likarjeva knjiga v raznoglasje slovenskega pesniškega snovanja opazen in samosvoj ton. liv, v kateri je odprl prostor za neobremenjena razmišljanja o slovenstvu, slovenski identiteti, perspektivah slovenskega naroda in tudi o problematiki drugih malih narodov in Knjiga Žlahtne transverzale la še pred etničnih manjšin v Evropi. Zaliv je bil precej časa, enako kot * * * | ^ j-«* ---------; njegov izdajatelj in urednik, nezaželen in tudi prepovedan bi bila še pred dvema letoma presenetljivo in vroče branje, danes njena miselna »herezija« ne deluje več kot politična žerjavica, vendar kljub temu ponuja obilo zanimivega branja na več kot 350 gosto tiskanih straneh. M. MARKELJ Pesmi, ki se bero tudi kot paradoksalni aforizmi ali kot Vodopivec, ki se je pri izboru odločil za najboljša besedila v obstaja nekaj takega? Ali je to točka, iz katere bo zrasla plu-rali8tično8t in multikulturnost sveta v nasprotju z dosedanjo prikrito imperialistično usmerjenostjo velikih sil, ki oblikujejo svet po svoji podobi, ali no i« O--1-;~ n---------ij me_ -----------..šljeno trdi Handke? Odgovori so različni; eno pa drži, Srednja Evropa je tu, naj bo razumljena tako ah drugače. V evropski duhovnosti si je kot svojevrsten pojem izborila svoje mesto. Za razumnika v naših prostorih, ki nima zgrajenega svojega od-išanja.bi nosa do tega vprašanja, bi lahko rekli, da ni razumnik. Ta čas se je najbolj vroča ak- zares široki ponudbi tega blaga v evropski in svetovni publicistiki. Kot je Vodopivec povedal, je skušal zajeti vse najpomembnejše pisce ter z izborom opozoriti na poglavitne smeri v razpravi o Srednji Evropi. Razvoj srednjeevropske razprave je zakoličil z znamenitim tekstom Milana Kundere na eni strani in z mislijo Karla Stuhlp-farreja na drugi. V ospredje pa je postavil jugoslovanske avtorje, ki jim je odmeril uvodni del knjige. Knjiga je svojevrstna bilanca razvoja in stanja srednjeevropske ideje. Slovenci igra- sentence, imajo dve sestavni prvini, besedo in subjekt ali obratno. Glede na naslov zbirke bi pričakovali, da potekajo iz bibličnega navdiha, vendar ne. Tovrstna inspiracija je sicer navzoča, je pa zelo zastrta. Vesolje in svet nastopata združeno v subjektu, ki ga pooseblja pesnik sam. Npr.: »Čez mojo pesem / v tem hipu / leti nebesni pogled«. Ali: »To noč krožim / nad zlomljenim ježkom zemlje«. Svet, kakor ga doživlja pesnik in obenem upesnjuje, je razbit, vrednost- binsko razvrščenih trinajst zvečine novejših študij, ki so razen dveh o Vodniku in čopu (oba pa sta tesno povezana z našim velikim pesnikom) vse posvečene Prešernu, njegovi poeziji in njegovi dobi. Kos v njih osvetljuje pesnika in njegov čas iz novih zornih kotov, ki so jih omogočila nekatera nova odkritja, predvsem p>a PREŠEREN IN NJEGOVA DOBA primerjalna metoda, ki jo je Kos svojsko razvil. Avtor s svojimi študijami pomembno dopolnjuje naše vedenje o Pre- DOnni 1 m no izpraznjen, vendar pa ni tudi brezizhode tualnost srednjeevropske razprave sicer unesla. Življenje )e, tako kot že velikokrat, mo pri njeni stvaritvi in uveljavljanju razvidno vlogo. Smo ael tega duhovnega prostora in smo ga tudi pomagali obli- prehitelo teoretike. Ni več bistveno vprašanja, ali Srednja Evropa je ali je ni; Srednja Evropa je tu in kot svojevrstna politična, geografska in duhovna skupnost ponuja svetu rešitve mnogih vprašanj, hkrati ko predstavlja svojevrsten, izziv. Kot vsaka zares živa misel je prerasla samo sebe in danes, oplemenitena z razumevanji mnogih mislecev, politikov, umetnikov in zgodovinarjev, odpira nova obzorja urejanja sveta. Kot taka je aktualna, privlačna in upoštevanja vredna. širok in izčrpen pogled v razvoj in razplastenost sred- niooi»>nn«i. « : _..j: kovati, se posebno v tisti pla-odev sti, ki razodeva dandanes svetu tako potrebne vrednote, kot so spoštovanje različnosti in multikulturalnost. Povabljeni k branju! Ne bo vam žal. MILAN MARKELJ S PESNIKOM ČEZ MOJZESOV SPOMIN Jen. Pred brezizhodnostjo se pesnik zavaruje tako, da ga ponovno sestavlja, seveda po svoje, in osmislja z novimi vrednotami, toda svojimi. To zmore, ker ima v sebi magično moč ustvarjalnosti, ker lahko to doseže s poezijo. Zato tudi lahko zapiše: »Iz moje rase / bodi poslednja / zvezda na nebu«. Likarjev verz je zgoščen, la-pidaren, s paradoksalnimi obrati, obenem napisan v moderni govorici, včasih privzdignjen v himničnost. Ob tem je, kot rečeno, tudi poezija, ki jo iz verzov prepoznavamo ob branju, do skrajnosti občutena in miselno bogata. Ima nas, da bi še enkrat ponovili za njim: »Besedo dan / raztopim si v ustih.« I. ZORAN Osemintridesetletni Igor Likar deluje v Ljubljani kot dra- maturg, režiser in publicist, uveljavil pa se je tudi kg njeevropske ideje nudi knjiga a Evropa, k............... Srednja Evropa, ki jo je nedolgo tega izdala Mladinska knji- tot pisec radijskih iger In filmskih scenarijev ter pesnik. Pred kratkim je v Založništvu sloven- ske knjige izšla njegova tretja pesniška zbirka s pomenlji- ŽLAHTNE TRANSVERZALE Boris Pahor, tržaški pisatelj in publicist, žepoltretjedesetletje izdaja v Trstu revijo Ža- na sončni strani Alp, da bi »heretična« razmišljanja ne motila enoumne ubranosti ljudstva v matični Sloveniji, zato revija tudi ni imela in ni mogla imeti toliko bralstva, kot bi ga sicer morda lahko pritegnila. Ena od stalnic v reviji šobili Pahorjevi dnevniški zapiski, ki zdaj po zaslugi Založništva slovenske knjige iz zamejstva prihajajo k nam v knjigi Žlahtne transverzale. V nji so zajeti spisi, ki jih je Pahor objavljal v Zalivu od 1975. do 1985. leta. Avtor se v zapiskih, ki oblikovno spominjajo na dnevnik, potopis in leposlovno prozo, loteva razmislekov o vseh tistih vprašanjih in aktualnih trenutkih, za katere je menil, da so pomembni in vredni osvetlitve iz njegovih zornih kotov. Najpogosteje se mu misel vrti okoli vprašanja usode slovenstva, zanimiva pa je povezava tega vprašanja z uveljavljanjem drugih evropskih manjšin, za kar se avtor tudi aktivno prizadeva v mednarodnem nadstrankarskem gibanju za ogrožene jezike in kulture. Pahorjevi zapiski niso dnevniški v običajnem pomenu te besede, manjka jim poudarjena intimna, osebno izpovedna raven. Obliko jim je pač narekovala potreba po prozi v reviji in po poročanju o razvoju vprašanj, katerim je bila revija vsebinsko posvečena in s katerimi se je avtor ukvarjal. Slovenski literarni zgodovinarji morajo biti hkrati uni-verzalisti in specialisti, saj jih vci zanoii 111 opcGiauou, oaj jm v to sili sam značaj njihovega ■ ska'•-------------------- šernu in njegovi dobi, hkrati ko širi tudi spoznanja o bistvu in temeljnih značilnostih slovenskega duha, kot se jasno izraža v Prešernu, kakor se v vsakem pravem in žlahtnem klasiku. M. MARKELJ predmeta, slovenska literatura. To je pač literatura malega naroda, ki ne premore množice strokovnjakov, ki bi se lahko ukvarjali le s posameznim obdobjem ali celo samo z enim od ustvarjalcev. V izsiljeni univerzalnosti imajo naši literarnozgodovinski strokovnjaki svoje »ljubezni«, obdobja in avtorje, ki jih najraje raziskujejo in pišejo o njih. Za Janka Kosa, uveljavljenega literarnega zgodovinarja, sta to obdobje romantike in France Prešeren. KNJIŽNI TELEGRAMI — Literatura o filmu je boga-i Stefanči- tejša za delo Marcela ča LOVEC NA LJUDI, ki govori o grozljivki kot filmskem žanru. Knjigo je izdala založba Karantanija. — Za branje o drugem množičnem mediju^ televiziji, je poskrbel Tadej Župančič, ki je izdal knjigo POP TV. — V zbirki Kondor je pri Mladinski knjigi izšla knjiga .1 LITERARNI PRO- SLOVENSKI LITERARNI GRAMI IN MANIFESTI. TEMNI1ivfoDERNIZEM, ki prinaša pregled duhovne zgodovine slovenske likovne umetnosti. — Državna založba Sloveni- je je izdala delo prof. Iztoka ----------------------- ~Agj Zavezanost obema je Kos izpričal že z vrsto knjig, razprav in študij, pred kratkim znova s knjigo Prešeren in njegova doba. Knjiga je izšla pri založbi Lipa, ki so li nekateri nekoliko prezgodaj peli bilje. Založba ni usahnila, za- Sakside ARHEOLOGI, NAS. DAVNI PREDNIKI, prvi domači prispevek k uveljavljajoči se socioarheologiji. — Izšel je prevod romana STREGEL SEM ANGLEŠKEMU KRALJU češkega pisatelja Bo-humila Hrabala. — Bralcem je na voljo že tudi četrti del slovitega Proustovega dela Iskanje izgubljenega časa; DZS je namreč izdala prevod romana SODOMA IN GOMORA. tnjigi je Dr. France Rozman je pri DZS izdal knjigo VELIKA NOČ PO PRIČEVANJU EVANGELI- JEV. Najboljše je pred sosedovim pragom V c j -j—tokrat ne bo prelomljena dana bese-^ fhko z olajšanjem ugotovimo, da se bo o začelo reševati vprašanje čmomalj-*ga odlagališča komunalnih odpadkov pri nj‘h°V^*h z odobravanjem prebivalcev bliž- * vasi Zastava in Vranovičl Odkar so na- kor Pre<* skoraJ H za&li voziti smeti na, x}\e bilo takrat rečeno, le začasno odlagališ- če V- ‘uicrai rečeno, te začasno uaiagaus-niiL ^ bi ga po dveh letih zaprli, je gnev bliž-J n prebivalcev narašča! iz leta r leto. Počutili aekH °%°liufane- njihove domneve, da jih želi Pot ,.prinesti okrog pa so se po njihovem le še M, le.‘akrat, ko so zvedeli, da nameravajo j^kališče razširiti Ob tem je bilo veliko pro-Zo?.v- ^rano včani so poslali protestna in opo-igl- Pisma na šle vilne našlo ve, dobro oboro-odt' S PevHnimi podatki vse od začetka tUcpganJa odpadkov v bližini vasi pa so prišli sku neprememb in dopolnitev prostorskih do /oqi r^benega plana občine od leta 1986 Vrn-l.kier 8™ za razširitev deponije pri lok n°Š‘čih, prav tako pa tudi osnutek odloka o OH.tskem načrtu za sanacijo in razširitev ^Jene deponije. T^viDAKO ODLAGAN’^ SMET* KAZEN PO ODIOKU občine : / Delegati so sicer razumeli zahteve vaščanov, naj z odlaganjem v bližini njihove vasi čim prej prenehajo, vendar so k temu strinjanju hitro dodali, da odlagališče r občini pač potrebujejo. In to vsakodnevno, zato vranovškega ni moč zapreti čez noč, ko vendar novega nimajo, prav tako pa tudi lokacije za novo deponijo ni moč pripraviti r nekaj tednih. So pa zato delegati izvedeli, da možnosti za drugo odlagališče so. Po najnovejših podatkih strokovnjakov je brez bojazni za ogrožanje talne vode možna in edina primerna loakcija r občini za deponijo v rudniški kadunjL Vendar bi za pripravo nove deponije potrebovali več let, zato je bilo potrebne najprej doseči z Vrano včani kompromis o razširitvi tamkajšnjega odlagališča ter si tako pridobiti čas za novo. Skoraj štiriumi ping-pong, kresanje mnenj in razčiščevanje med tistim, kar meni stroka, kar so pripravile občinske strokovne službe, med zahtevami vaščanov in predlogi delegatov, se je zares končno končalo s kompromisom, ki pa ga ni bilo moč pričakovati tako rekoč do zadnjega. Tako naj bi konec tega tedna pogodbeni stranki, torej na eni strani prebivalci Vra-novičev in Zastave, na drugi pa črnomaljski izvršni svet, podpisali pogodbo, r kateri bi bila opredeljena začasnost razširitve deponije pri Vranovičih, pogoje deponiranja in odškodnine ter terminski plan gradnje nove deponije, ki naj bi začela obratovati konec leta 1993. Poleg vaščanov, ki so se pripravljeni pogovarjati, pa so na pogodbo pristali tudi predstavniki vseh političnih strank r skupščini, ki so tako prevzeli nase odgo vornost, da bodo storili vse potrebno, da prebivalci omenjenih vasi ne bodo zaradi odlagališča še enkrat razočarani Medtem ko so si lahko tokrat po dolgem razčiščevanju vsi oddahnili saj so zagotovili prostor črnomaljskim smetem, ki imajo na sedanjem odlagališču le še za mesec dni prostora, pa so nekateri delegati, zlasti tisti ki so sedeli r skupščini že v prejšnjem mandatu, opozorili, da z novo deponijo v rudniški kadunji najbrž ne bo šlo tako gladko. Čeprav je eden od odgovornih občinskih mož dejal da bo pri novi deponiji naj večji finančni problem, pa so delegati menili, da to sploh ne bi smel biti problem, kajti tisti ki imajo smeti bodo morali če se jih bodo hoteli znebiti, za to tudi plačati primemo ceno. Zajec pa, vsaj kot kaže, tiči v drugem grmu. Tako kot so se smetišča branili Vrano včani je razumljivo. da se ga bodo tudi tisti ki živijo r bližini rudniške kadunje. To so pred nekaj leti že dokazali ko po nekaj javnih razpravah odgovorni občinski možje niso imeli več toliko moči najbrž pa tudi poguma ne, da bi končno odločitev o tem, ali zgraditi deponijo komunalnih odpadkov r kadunji ali ne, prepustili r dokončno razsodbo delegatom skupščine. Takrat se je za pravice Dragatušcev boril Rajko Štefanič, tokratje svojo besedo za Zastavljam in Vranovi-čane zastavil Jože Marajn. Kdo bo naslednji? O tem so delegati tokrat le ugibali vendar prepričani, da se bo nekdo prav gotovo našel Tudi zato, ker je moderno vsem strokovnim ugotovitvam navkljub biti proti pa tudi zato, ker proti odlagališču odpadkov načeloma sicer nima nihče nič. je pa bolje, da je pred sosedovim kot pred lastnim pragom. M. BEZEK-JAKŠE Koliko jih ho umrle) za državo in proračun ? K. ar pretresljivo je bilo v nedeljo dopoldne poslušati številne poslušalce Radia Brežice, ki so izražali svoje ogorčenje nad predlagano ukinitvijo njihove bolnišnice in protestirali proti takim ukrepom. Resda so med prebivalci Posavja od nekdaj krožile najrazličnejše govorice o domači bolnišnici mnogokrat tudi slabe izkušnje in žalostne zgodbe, saj se za napake v podeželski bolnišnici prav kmalu izve. A vendar, kje v Sloveniji je bolnišnica, o kateri se ne bi govorilo to ati ono, kjer ni do- Slovenija varčevala tudi z ukinitvijo bolnišničnih kapacitet, ki niso polno zasedene, in z zaprtjem nekaterih bobtišnies 1.junijem 1991. V ta namen naj bi takoj izdelali »analizo delovanja in upravičenosti obstoja bolnišnic r Sežani in r Topolšici sanatorija Emona v Bolnici dr. Petra Držaja in posebej analizirali stanje r Bolnišnici Brežice. Takoj se opravi strokovna analiza razmer obeh porodnišnic na Gorenjskem, bolnišnice v Trbovljah in pediatričnih postelj v Ljubljani«. Z zaprtjem takih bolnišničnih kapacitet in preusmeritvijo bolnikov r brega in slabega osebja? Drugačno organiziranost več reda in odgovornosti bi bilo potrebno uvesti vsepovsod in tega so se tokrat ko gre zares, zavedli tudi BrežičanL Zdaj, ko so tik predtem, da izgubijo še tisto malo, karimajo, so se odločno potegnili za svojo bolnišnico. Za bolnišnico bi bilo veliko lepše, če bi vsaj nekaj odločnosti pokazali tudi lokalni politiki in poslanci V republiških skupščinskih klopeh poseda kar 5 Posavcev, pa vendar so morali tukajšnji prebivalci idejo o ukinitvi njihove bolnišnice izvedeti iz televizijskega dnevnika. Občinski vrh je menda za vso stvar vedel že pred 13. marcem, a ni sprožil nobenega alarma Šele delegati občinske skupščine so na pobudo delavcev Zdravstvenega centra r Brežicah sprejeli protestno izjavo in k podobnemu dejanju pozvali še krško in sevniško skupščino. Tudi dr. Peter Zorčič, direktor bolnišnice, meni da je v občini morda kdo vede! kaj se pripravlja pa ni smatral za potrebno, da jih o tem obvesti »Priprave predloga ukinjanja bolnišnic so potekale r tajnosti in brez možnosti za dialog med ministrstvom za zdravstvo in prizadetimi bolnišnicami Prepričani smo, da naša bolnišnica nima samo 120-letne zgodovinske tradicije, ampak tudi mesto r prihodnosti Sevedaje potrebno doseči dogovor o njeni regijski vlogi in o delitvi dela s sosednjimi bolnišnicami Nesmiselno je graditi kapacitete v večjih centrih in ob tem ukinjati manjše, ki sicer poslujejo ekonomsko in strokovno ustrezno.« Kot je mogoče soditi po predvidenih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, bo torej najbližje preostale bolnišnice bi v republiškem proračunu prihranili 63 milijonov dinarjev. »Med vsemi naštetimi ustanovami je edino naša splošna bolnišnica s štirimi oddelki Ob ukrepih ni pojasnjeno, ali bi bile sosednje bolnišnice sploh zmožne sprejeti preusmerjene bolnike in kolikšni bi bili stroški takega početja. Naš sindikat meni da tak prihranek za Slovenijo ne pomeni nič. Ker vemo, da r izračun niso všteti brezposelni trdimo, da bodo dejanski stroški ukinitev precej večji kot načrtovani prihranki« je občanom pojasnjeval direktor Zdravstvenega centra Tone Zorko. Brežiški zdravstveni delavci so osupli nad brezobzirnim predlogom, katerega uresničitev bi spravila na cesto 278 delavcev. Med njimi je 24 specialistov različnih strok, 6 delavcev z visoko ter 40 delavcev z višjo in 100 s srednjo izobrazbo. » Vprašujem se, ali je za pokritje državnega proračuna v tekočem letu res nujna ukinitev naše ustanove, saj takega ukrepa ni predlagal strokovni ali ekonomski temveč politični organ. Predlagatelj bi moral upoštevati tudi to, da 280zaperslenih sodeluje r reprodukcijski verigi Bolnišnica daje polovico prihodkov za plače zaposlenih, z drugo polovico pa kupuje zdravila, živila, energijo itd.,« razmišlja dr. Zorčič. Decembra so r Posavju izdelali elaborat o brežiški bolnišnici kot o regijski ustanovi in r februarju tudi zahtevali sprejem r Republiškem sekretariatu za zdravstvo. Namesto pogovorov in pomoči so jih presenetile vesti o ukinjanju. Predlagane ukrepe naj bi v republiški skupščini sprejeli skupaj s proračunom, se pravi, da se je z včerajšnjo sejo čas verjetno že iztekel Bati seje, da analize, kijih nameravajo r zdravstvu izvesti post festum, ne bodo kaj prida zalegle, saj je republiški dinar za zdravstvo že odmer-jenDelavci brežiške bolnišnice so tudi prepričani da bi moral občinski izvršni svet bolj energično reagirati in zahtevati točne informacije. Na žalost je bolnica v akciji ostala sama, seveda ob podpori občanov in z upanjem, da so posavski poslanci vendar opravili svoje delo in vsaj enkrat upravičili zaupanje ljudi Brežičani zahtevajo, naj bolnišnica ostane javna zdravstvena ustanova in naj jo sofinancira tudi republika. Po uvedbi enotnega financiranja zdravstva y vsej Sloveniji bi vlada morala uvesti še red v organizaciji in po temeljiti analizi vseh bobtišničnih zmogljivosti v Sloveniji kar najbolj racionalno razporediti delo. Z ukinitvijo bolnišnice v Brežicah bi zavrgli še tisto malo bogastva, kolikor ga ima ta prostor. Škodo bi utrpeli bolniki nastala pa bi tudi velika politična škoda Posebej razočarani bi bili občaru, ki so z lastnim odrekanjem in samoprispevki dozidali bolnišnico in sodelovali pri nakupu najnujnejše opreme. Z ukinitvijo bi se prebivalcem Posavja bistveno poslabšale kakovost življenja Dostopnost do specialist nih storitev bi se zmanjšala čakalne dobe / večale, medtem ko bi Posavci izgubili tudi m< nost takojšnjega sprejema v bolnišnico v nujt primerih. Predvideni ukrep bi močno prizadel t. Zdravstveni dom Brežice, kjer ravno zar bližnje bolnišnice niso razvili vseh služb. Na bolnišnico jih vežejo predvsem laborato rentgenološka dejavnost in razne specialisti službe. Zdravstveni dom ne more Sprejeti v 'tkeišiod dr. Peter Zorčič tone Zorko dodatnih del saj je kadrovsko šibkejši od dobnih ustanov po Sloveniji Po številu zi., slenih na prebivalca za 20 odst zaostaja najnižjimi kriteriji seveda na račun bolnišn Zaradi tega je povsem logično, da so tudi la vci Zdravstvenega doma proti ukinja bolnišnice Med prvimi so se na informacijo o mi ukinitvi bolnišnice odzvali člani Socialisti stranke, ki so se odločili da bodo organizi tribuno o ukrepih na področju zdravstva S vilnim protestom so se pridružili člani pos-skega društva diabetikov iz Brežic. Slednji n vajajo, da brežiški diabetološki dispanzer vrsto let uspešno odkriva in zdravi težko A zen, za katero se v Posavju v zadnjem deset zdravi kar 297odst bolnikov več kot prej. D betiki bi ob ukinitvi bolnišnice morali nel krat y letu potovati v druge kraje, česai mnogi zaradi starosti slabše fizične sposo sti in tudi finančnih možnosti ne bi zmogi Pa ne bi bili prizadeti samo diabetiki \ savju je mnogo ostarelih ljudi v Brežr občini ki se zelo hitro stara, pa še posebn liko. »Kdo bo peljal te ostarele ljudi na bo nično zdravljenje ali k specialistu v druge i je, bolnike, ki jih je treba z roko vodi' laboratorija,« se je r svojem komentarju ševala ena od zdravnic. »Koliko ljudi bo dočakalo smrt kot pa konec vrste pri speci r tuji bolnišnici in koliko žrtev nesreč o nadnih napadov bo končalo prej, prede bodo prepeljali v Celje ali v Novo mestc vprašajmo še ml B. DUŠIČ-GOh ^1 fiNoga dolenjskega lista m Zigarete so padale tretjega ladstropja rr JL oplo je in breg, v katerega se upira po-!dansko sonce, drgeta od ugodja. Človek oraj čuti, kako tam v lapornati zemlji korene kar šumijo od pretakajočih se življenjskih ov in kako popki na vejah nabrekajo do tajnosti. Pomlad prihaja z neštetimi nesliš-u eksplozijami na teh končičih in nemir pri-: kovanja je slutiti povsod iolina Lešnice za Starim gradom in Trško ■o je kot mravljišče. Na polju pripravljajo e za sajenje krompirja, pa tudi i’ vinogradih se živo. Tu špičijo kole in jih postavljajo, i k njim privezujejo trte, da jih med letom ne reveč upognila teža pričakovanega pridel-Vas Srednje Grčevje je tako rekoč izguh-na med vinogradi Človek težko loči, kaj je vzapravhiša, kaj pa zidanica. Pri Eršletovih ploh. Spodaj p dolini, prav tam, kjer se iz onih prsi hriba Jamnika izcejajo v Lešnico ’■ hudourniškega potočka, stoji njihova sli-ita lesena hišica z gankom in tistimi značilni malimi okenci. Toda ta okenca so že vnaj oslepela, kajti nedaleč stran že desetlet-toji nova hiša. p katero seje družina preselili * Prostora je res več,«pra vi o no vi hiši Eršte-!■■■ a mati, »toda ko sem v stari zakurila, je bilo takoj tako prijetno toplo. Tistega občutka v žitom hiši ni več.« Erštetovega očeta Ivana je najti, kje sicer ' l ■ ugje. kot v vinogradu. Ta se od domače hiše v P * tmm ■.. terasah strmo vzpenja visoko v Jamnik in nekje na sredi si Ivan marlji vo zida še en dom. Člo vek že močno sope, ko si grize kolena do njegove nove zidanice, toda pogled na dolino, ki se odpre s tega kraja, je vreden truda In Ivan ni nič hud, ko ga obiskovalec zmoti sredi popoldanskega opravila Med počitkom mu natrosi marsikatero zanimivost. Seveda je najprej beseda o vinogradih. Erštetovi jih imajo kar precejšen kos. Vse je Ivan po vojni lepo zrigolal in nasadil po nasvetih zadruge in Hmeljnika Sedaj, ko so tukaj leta, zagon že nekoliko popušča kajti opravila in stroškov je s to dejavnostjo res veliko, spodbud pa bolj malo. Ivan meni da bi za vinogradništvo težko našli primernejšega kraja, kotje ta hrib, sajje moštjeseni sladek, da je kaj. To so ljudje vedeli že od nekdaj. Še I van se spominja, kako so pred vojno, kljub staremu načinu obdelovanja, pridelali od pet do deset tisoč litrov mošta. Takrat je bilo treba za delo precej več rok, zlasti za kopanje. Oče je delavce najemal in plačal dinar več kot drugi, da je imel delo hitro in dobro opravljeno. Spomladi si je denar izposodil pri odvetniku Globelniku, jeseni pa dolgove povrnil z moštom. »Ti vinogradi so nekoč pripadali graščini Draškovec,« pripoveduje Ivan, kar je slišal od starejših ljudi »Tudi lesena hiša, v kateri smo včasih stanovali, je spadala zraven. Vse skupaj je še v rajnki A vstriji kupil Borse iz Šmarjeških Toplic, ki je imel nekdaj prevozništvo od Ljubljane do Dunaja. S težkimi parizarji je vozil. Potem je moj stari oče, ki je zaslužil precej denarja pri gradnji proge do Zagreba, kupil to posest od Borseta. Nekaj je dal i’ denarju, drugo je pozneje spet poplačal z moštom. Vidite, mošt je bil včasih kar pomembno plačilno sredstvo.« Tako se z Ivanom Erštetom pogovarjava in ozirava po dolini Dolina ima svoje življenje in svojo usodo. Ivan pozna njene dobre in slabe strani Marsikaj se je tukaj dogodilo tudi med vojno. Bila so to dejanja preprostih ljudi, kijih je zgodovina potem po svoje pobarvala. Bila so to dejanja herojstva, pa tudi poniglavosti zahrbtnosti in izdajstva. Vse je bilo včasih med seboj prepletno in skoraj nerazpoznavno. Nekatere stvari se jasneje pokažejo in razjasnijo šele v današnji luči Tam na koncu doline je Beceletova jama, simbol enega in drugega. Ivanovega očeta Janeza so poklicali na tirolsko fronto, ko mu je bilo komaj šestnajst let. Štiri leta je bil v vojni med drugim tudi kot borec za Koroško. Tudi Ivana je med drugo vojno doletela podobna usoda. Triinštiridesetega je šel s partizani in pri njih ostal do konca. Še prej so ga imeli belogardisti nekaj časa zaprtega v Novem mestu. Kar dobro so ga pretepali se spominja, in prav to ga je spodbudilo, da je odšel s partizani Tam je pri topničarjih že bila njego va sestra Milka. Nekaj časa je bil pri njih, potem je šel za vezista. Zadnje mesece pred osvoboditvijo je neprestano nosil na hrbtu osemnajst kilogramov težko radijsko postajo. Težak lovorje bil to za hitre premike, kijih je v zadnjih vojnih operacijah opravila njegova enota. Toda prav iz tega tovora je že v tistem trenutku, ko je bila podpisana kapitulacija, izvedel, da je vojne konec. In tovor je postal v primerjavi z vsemi prebitimi tegobami neznansko lahek. Z veseljem ga je ponesel v Ljubljano, kjer je bil z drugimi vred deležen veličastnega sprejema. »Ne maram vojne, to je nekulturna zadeva,«pravi Ivan, toda tistega dne k Ljubija ni ne bo nikoli pozabil »Ljubljanaje bila vedno naša in zato so nas tako lepo sprejeli S tretjega nastropja so padale na nas cigarete!« Čeprav ne kadi se te podrobnosti Ivan zelo živo spomi- TONE JAKŠE M*ož, ki je na vrh Gorjancev pritovoril stolp p JL red nedavnim je nek naš časopis prinesel članek o tem, da v Švici opuščajo težko mehanizacijo v gozdo vih in da v marsičem prehajajo na »starinski« način gospodarjenja in izkoriščanja gozdov. Ob tem se je pisec vprašal če bomo pri nas spet zaostali za pametnimi Š Vičarji Starejši novomeški gozdar, ki je znan po svoji umirjeni preudarnosti je to komentiral takole: »Če pred časom ne bi tako hiteli posnemati tujcev, nas ti sploh ne bi prehiteli!« Če pa jim bomo tudi tokrat tako hitro sledili se kaj lahko zgodi, da bomo tudi na Gorjancih spet videvali z metrskimi poleni naložene bosanske konjičke, kako drug za drugim, c koloni tovorijo les iz gozda do gozdnih poti in cest Takega prizora na Gorjancih ni moč videti že več kot 10 let, odkar je Ivo Kovačevič svoje konje prodal in dokončno odšel od fabrike k družini v Škem-Ijevec, vasico pri Jugorju na belokranjski strani Gorjancev. Še dve, tri leta je delal kot kurjač y tovarni na Suhorju, sedaj pa ježe kakšnih 10 let upokojen. »Ne bi rad videl vseh tistih tisočev metrov drv. ki sem jih s svojimi konjiči v 30 letih iztovoril iz kočevskih in gorjanskih host. Ne, tega ne bi rad videl«počasi a odločno in trdo reče Kovačevič, kljub skoraj 70 letom še vedno dinarsko trden in tršat Bosanec, ki je večji del svojega življenja pregaral v Sloveniji »Vse bi še bilo v redu, zdra i je je še nekako in tudi moči še imam, le noge mi slabijo. Potipaj te kite na nogah, brate, uničene so, to je od vseh tistih zim v hostah. Najlepša leta sem pustil n hosti O, saj poleti je lepo, a pozimi pozimi.. In kakšne zime so bile včasih! Hlačnice so mi zmrznile in so * i* m- zvenele kot pleh. Samo po tem, ko je bil sneg višji, sem vedel, kje je skladovnica drv. Potem pa lopato v roke, odmeči sneg, nalagaj drva na konje in jih lovori iz hoste. Dan za dnem, zimo za zimo, leto za letom, trideset leL Ne, ne bi jih hotel videti vseh tistih drv!« Iz Bosne vajen konj Ivo je kot mlad fant prišel za delom v Slovenijo že leta 1947. Od malega je bil doma p Bosni vajen konjev in dela z njimi in ko se je zaposlil v gozdni y Kočevju, je iz Bosne pripeljal primerne konjiče za to vorjenje drv iz gozdo v. Pa je kakšnih šest let tovoril po Kočevskem, od Mozlja in Kočevske Reke do Grčaric in dol do Kolpe pa po Kočevskem Rogu po dolgem in počez. »Tam okoli Kočevske Reke sem samo naravnost gledal in še tisto, kar sem opazil, nisem smel videti Takšni časi so bili takrat, dragi moj tovariš...« Po nekaj letih ga je pot zanesla na novomeško gozdno, na Gorjance, kjer je ostal kar 24 let, skoraj četrt stoletja. In y vznožju mogočnih Gorjancev je postavni Ivo našel tudi ženo, pravo Podgorko iz Gabrja. Odpeljal jo je v Gorjance, kjer je imel barako blizu Jordanovega studenca pri tovarni ali fabriki, kot se še sedaj pra vi kraju, kjer je včasih stala gorjanska lesna tovarna, danes pa je na tem mestu gozdarska logamica. Tam sta osnovala družino, tam so živeli in se pehali, od tam so otroci hodili vsak dan v šolo v Gabrje in nazaj, razen v hudi zimi, ko so ostali pri starih starših y vasi. »Pri Sotlaricl to je tam, kjer je sedaj drevesnica, sva imela s cestarjem Zevnikom, ki je stanoval pri fabriki, v hiši, ki je danes tudi ni več, kot že dolgo ni več moje barake, njivo. Sedaj je tam košenica. Ko je šel Zevnik, sicer doma z Dolža, v pokoj in seje odselil s fabrike, sem se z družino preselil iz barake p njegovo hišo. Tam sem ostal dokler nisem leta 1977 odšel z gozdne in tako tudi z Gorjancev, žena z otroki pa se je že prej preselila na Škemljevec, kjer sem kupil staro hišo in posestvo. Na Gorjancih sem ostal jaz s konji in dvema fantoma iz Bosne, ki sla mi pomagala pri delu.« S konji je Ivo znal ra vnati Prve je pripeljal iz rodne Bosne, potem pa jih je kupoval od kmetov, stari in zdelani so šli za meso ali jih je zamenjeval s Cigani »Za tovorjenje drv iz hoste ni primeren vsak konj. Taki konji morajo biti manjše rasti in bolj žilavi Imel sem konja, ni imel več kot 300 kil žive teže, a je bil močan in trden, da noben tako. Če me je razjezil sem mu natovoril meter drv naenkrat Seveda to samo za na kratke razdalje, a na druge, večje in težje, se nisem upal toliko natovoriti To je bilo, se spominjam, koso rušili drevje za vojaško cesto od Krva vega kamna na Gero. Delali smo po celih Gorjancih. Ko so na golo sekali na Krčih, tam, kjer so sedaj že kar lepe smreke, smo ves čas kar tam živeli v neki zasilni baraki Odkar je šla žena z otroki v Škemljevec, smo si s fanti tudi sami kuhali Vsake toliko časa so mi iz mesta pripeljali fasengo, če je zmanjkalo kruha ali česa drugega, sem šel po koncu dela na Škemljevec k družini seveda peš. Tam sem se oskrbel s potrebnim, vstal ob treh zjutraj ali še prej in jo y trdi temi povprek mahnil proti Krčem. Tam sem zbudil fante, potem smo pa cel dan trdo delali Tako, tovariš, vidiš, je bilo moje življenje. Z medvedom iz oči v oči Kaj, če sem se kaj bal? Ne, strah me ni bilo nikoli nisem take narave. Na Gorjancih sem poznal vsako stezo, vsako bukev in vsak kvadratni meter tal Tolikokrat sem jih prehodil po dolgem in počez in zašel v vsak še tako skrit kotiček, a sem samo enkrat videl medveda Takole na kakšnih 20 metrov sva se pogledala i ni-komu ništa, šla sva mimo vsak po svoje naprej,« se nasmehne ob tem spominu. Žena pa je povedala kako so z enim od otrok in s fantom, ki je pomagal Ivu, naleteli na medvedko z mladičem. Vsi so obstali tudi medvedka le mladiček je kot teliček rinil k ljudem, ki so bili od straha vsi trdi Vse skupaj je trajalo kar blizu ure, potem se je medvedka postavila na zadnje noge, oni so jo ucvrli medvedja mati in otrok pa sta odhlačala A Ivo v Gorjancih s svojimi konjiči ni tovoril samo drv. V 60. letih, ne spominja se več natančne letnice, ga je gozdna »posodila«, ko je geodetski zavod iz Beograda na Trdinovem vrhu gradil stolp. Prejšnji leseni stolp je bil že ves razmajan in na tem, da se podre, in odločili so se, da bodo na najvišji točki Gorjancev postavili novega zidanega To je bilo še preden so naredili cesto od Krvavega kamna na Trdinov vrh. »Ves potrebni material, cement, apno in opeko, so vozili iz Novega mesta do Krvavega kamna s tovornjaki, od tam na vrh pa sem ga tovoril jaz s svojimi konji preko Črnega lica in čez pragozd Mislim, da je ta posel trajal kakšen mesec, morda mesec in pol Vreče cementa in apna sem konjem natovoril kot metrska polena, za tisto rdečo opeko, s katero so zidali stolp, pa sem naredil posebne kište, da so jo lahko nosili Pesek za gradnjo so kopali na vrhu, tam, kjer sedaj stoji vojašnica, in tudi tega sem do gradbišča tovoril s konjiči Pa ne samo to, na vrhu ni vode, tako da sem moral s konji znositi na vrh tudi vso za gradnjo stolpa po trebno vodo. Natakal sem jo največ v izviru na Kaštanicl košenici kakšnih 200 višinskih metrov pod Gero, če je je tam zmanjkalo, sem šel pa na Maličev krč. Ja, cel stolp, kolikor gaje bilo, sem s svojimi konji na vrh znosil jaz. Sedaj na istem mestu stoji že drugi Težko delo, a so mi pošteno plačali« še danes ve Ivo. lati, smo jim dali zobati. A mpak koliko je bilo treba nakosili za čez zimo! Kosil sem na koše-nicah od gozdne pa kupoval sem mrvo. Leta 1969 sem na Popo vičih, v opuščeni žumberški vasi, kupil 7 hektarjev zemlje, travnikov. V osmih urah mi je Jože Škrbec z Jugorja pri Gabrju z motorno kosilnico nakosil osem slogov mrve; en s tog je za dober voz. Danes je tam vse zaraščeno in p celem dnevu ne bi nakosil za en stog. Pa ne samo tam. Kako je bilo včasih živo in veselo na Gorjancih, ko so kosili Žum-berčani! Cele vasi so bile tam. Danes so pa Kotline, Korita, Makarovostanje, Pesjak, Ponikve in druge gorjanske košenice že skoraj zaraščene in pustoje sedaj tam, da je človeku kar tesno pri srcu. Pa pri fabriki kako je bilo včasih živo. Iz Gabrja, z Dolža, Jugorja in drugih podgor- mdi skih vasi je vsak dan prišlo p Gorjance po 30 in več delavcev in cele dneve so pele žage, ko so še ročno podirali drevje. To je bilo veselo! Prej smo trdo delali, a smo zadovoljno živeli in smo bili zdravi in veseli Ja, tovariš moj dragi, tako je bilo. Pozimije bil tak mraz, da je drevje pokalo, kruh in Špeh, kar sem imel za malico, pa sta mi zmrznila, da sem ju moral sekati in v ustih tajati, tako kot če bi ju danes vzel iz skrinje. Na vse to sem se pa napil ledene gorjanske vode pa imam še danes zdrav želodec. Čez gorjansko vodo je pa sploh ni. Prva leta v Sloveniji sem delal v Kočevskem Rogu pa mi tam ni bilo všeč, ker je Rog brez vode. Tako žejen sem bil, da sem iz luž pil Na Gorjancih pa taka voda, da te kar privzdigne. Najboljša je pa v Pendirjevki, tam blizu, kjer je bila med vojno partizanska bolnica. Lahko bi pel kil kruha pojedel a če bi se potem te vode napil, bi bil spet lačen in bi moral spet jesti« Sedaj Ivo Kovačevič bolj poredko zaide v Gorjance, a pozabiti jih ne more. Po drva gre, kjer mu jih odkažejo, odpelje jih s traktorjem. Takrat si natoči gorjanske vode, da jo ima še za domov. Pa okoli pogleda, kako bukve rastejo in če so še tako lepe kot včasih, ko je vsako poznal Ljudi, ki sedaj hodijo in delajo po Gorjancih, pa ne pozna več. Njegovi znanci so največ že v pokoju, tako kot on. marsikaterega od njih pa ni več na svetu. Doma v Škemljevcu ima Ivo konja. »Mi pravijo domači, da bi ga prodal, češ da ga nimamo kaj rabiti Res ne dela, sem in tja kaj po vlečem z njim, a ga ne dam od hiše. Celo življenje sem s konji in dokler lahko gibljem, ga bom imeL Koliko sem jih imel, niti ne vem, precej čez 50 jih je gotovo bilo in vsi so krepko delali Ta ima kakšnih 500, 600 kil a drv še ni nosil in jih tudi ne bo. Jaz jih pa tudi ne bom več, tudi videti jih ne bi hotel koliko sem jih stovoril iz host, tovariš moj dragi..« A. BARTEU Kosile so cele vasi Na Gorjancih je imel Ivo po osem konj in zanje je bilo treba pripraviti ogromno krme. »Poleti so se pasli čez noč smo jih pustili na kakšni košenici zjutraj, preden smo začeli de- Prestavljiva enota za različne namene. sg i i ■na wm w m| Postavljeno na prostem Postavljeno v nadkritih objektih V kombinaciji več enot poljubno izbiramo velikost in namen uporabe Odlična zaščita pred zunanjimi vremenskimi in ostalimi vplivi Željam in potrebam kupca so na razpolago naši strokovnjaki Uporaba večnamenska: kiosk, toaleta, bife, butique, vratarnica, trgovina, cafe-bar, slaščičarna... Izdelava tudi po naročilu INFORMACIJE: GIP »PIONIR« NOVO MESTO Kettejev drevored 37 tel.: 068/23-535, fax: 068/23-176 [jaotšliMira GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO 12(2 priloga dolenjskega listo- NAGRADA v TREBNJE Žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križanke izbral ANDREJA MEDANA iz Novega mesta. Za nagrado bo Prejel knjigo Filipa Raduloviča Lju-nezni Josipa Broza, delo, kije dvignilo nemalo prahu. Nagrajencu čestitamo. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 8. aprila na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Ulavni trg 24^ 68000 Novo mesto, s Popisom KRIŽANKA 12. REŠITEV 10. NAGRADNE KRIŽANKE . Pravilna rešitev 10. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: OGEL, BRST, MOTALNICA, LLANO, DEL, EON, vrana, odbojka, AR, PAN, LOARA, ITISON, TRITIJ, DNO, SITA, TEMA, RANITEV, ZENON, ILIN, VODITELJ, SORA, ORADA, AA. masu nr. * 8e dru^ba giblje proč od Poslovanja zakonitosti, če je J® Kanj e praznin v zakonih obi-“), spoštovanje predpisov pa v ,ern®’ Potem je težko pričako-att od posameznikov, da se bo-uo držali moralnih pravil. M. DRCAR-MURKO Zgodovina je zavest o prete-'osti, toda kot del sodobnosti osi m ima v sebi tudi tisti tretji asovni segment: prihodnost. D. BARJAKTAREVlC I NAGKADNA KRIŽANKA 12 1 m ■ n VZVIŠENA URŠKA PESEM STARA PREOfCOEVR PLEMENA KLJUNAČ KOLESARSKE TEKME KEM SIMBOL ZA FOSFOR SLSKLA OATEU (VASlUJI NAVDUŠE /ANJE ZA KA. ZAGIB TKANINE LUKNJA V SOOU TROPSKI HRAST KEM Si»0L ZAIRIDU APaONOVA MATI GLOBOKO PREKOPAVANJE ZEMUE ŠČEPEC SOU KRITIK FINO BARVA KOZE NAJTANJŠA BOMBAŽNA TKANINA NAŠA ALP SMUČARKA (NATAŠA) Zensko ime (JASNA) MUSUMANSN SVETO MESTO PERGAMSKI KRALJ KITAJSKI DNINAR BORIS KRALJ PODPORNIK. DOBROTNIK FOTO- GRAFSKO RAZVIJALO PRISTANIŠČE BILJARDNA PALICA REJEC ČEBEL Ubijalska zlata mrzlica Zlatokopi uničujejo prvinsko divjino tropskega deževnega gozda in preostanek Yanomamov Zensko ime KOVNSKA LIVARSKA FORMA Z nožem nad »sveto bolezen« Nekdaj je bila božjast zavita v plašč nadnaravnih skrivnosti, danes predstavlja ___ strokovni izziv za kirurgijo — Uspešno in popolno ozdravljenje_______________________________ Je mogoče dušo zdraviti z nožem? So uševne bolezni posledica organskih P^emb v možganih in jih je mogoče .odstranitvijo obolelih tkiv ozdraviti? a to vprašanje, ki ga je že v prejšnjih oietjih zastavila pozitivistično usmerja na evropska medicina, so različno od-» in se je praksa v posameznih ti?-L ih ^°ii a*‘ manJ ravnala po teore-nih odgovorih, nož pa igral večjo ali anjšo vlogo pri zdravljenju duševnih lezni. Nekako je le prevladovalo miš-•*?)?> skalpel nima kaj dosti iskati v Psihiatričnih klinikah. Kadar pa kirurg ,reze v možgane, je poseg lahko tudi ^iP^Pešep. Zanimivi so vse pogostejši Pešni kirurški posegi pri zdravljenju d ® ^ ,najstarejših in precej razširjenih lahtVn'h k°*ezn' — epilepsije. Kirurgi ko popolnoma ozdravijo težko obo- le,e epileptike. Vi pilepsija oziroma božjast ali pada-težk’ • *X)*ezn' pravimo pri nas, je tivče m razmeroma pogosta bolezen skr, a’ * je še dandanes drži nekaj sVn°stnega. Nekdaj so bolezen imeli j, Vef°-na kar namiguje tudi slovenski . P°*jast. Naziv bolezni epilepsija bitiJa 'Z Stare gf^čine, pomeni pa zagra-?zj’^^biti. S tem nazivom so antični 1^n-Vn'. *zrazili svoje razumevanje bo-ne beseda pove, da bolnika neka .^skrivnostmi in nadnaravna si-za n \ra^'’ ®a vzame zase in iztrga svetu neje • ^aSa' Ti'P°lcrat je prvi podrob-h L** bolezen in njene simptome, božjln -mu °R'SU Pa Je pripisaL da druj^1 n' skoraj v ničemer podobna ljudi b°'eznim. Še stoletja kasneje so h0Je.na božjast gledali s svetim stra-prj "'nerazumevanjem, v najhujših Uiein*L 50 v epileptikih celo videli ‘ke hudiča. Tudi dandanes imajo mnogi ljudje predsodke do te bolezni. Kot je bolezen stara, je staro tudi zdravljenje. Antični Grki sojo poskušali zdraviti s sredstvi, ki sodijo bolj v čarovništvo kot v zdravilstvo: z želvjo krvjo, kameljo dlako, s spolnimi žlezami nilskega konja in s podobnimi čarovnijami. Starorimski zdravniki iz prvega stoletja našega štetja poročajo o še bolj nenavadnem načinu zdravljenja, ki je naravnost grozljiv. Govore o uspehih, kijih pri zdravljenju svete bolezni dosegajo s tem, da dajejo bolnikom piti kri na smrt ranjenih gladiatorjev. Epilepsija je odziv možganov na razne okvare, na obolenja in okvare živčevja, na vnetja možganov, na tu-moije. Bolezen lahko spremlja nekatere druge bolezni, lahko pa se pojavlja kot povsem samostojna brez očitnega vzroka. Določeno vlogo igra tudi podedovana nagnjenost k božjastnim napadom. Lahko je tudi posledica visoke vročine, ki prizadene otroke. Večina otrok, ki imajo tako izkušnjo za seboj, sicer nikoli ne razvije padavice, pri redkih posameznikih pa v možganih ostane košček brazgotinastega tkiva, imenovanega gliosis. Stimulacija te točke v možganih privede do eksplozije abnormalnih električnih aktivnosti v možganih in pride do epileptičnega napada. Božjastni napad se najavlja s posebnim počutjem. Večina bolnikov občuti neposredno pred napadom neprijeten občutek v želodcu, glavobol ali vrtoglavico. Začetnemu stanju pravijo avra. Nato sledi sam napad, ki je različno močan. Gre za začasno izgubo zavesti, bolnik pade po tleh kot pokošen, pogosto ga zvijejo močni krči. Čez čas se umiri in pride k sebi. Samega napada in splošni poziv ZA VPIS V VOJAŠKO EVIDENCO qpj?°dlagi 12. in 69. člena Zakona o vojaški obveznosti (Ur. list u, St. 64/85 in 26/89) pozivamo vse moške osebe, rojene v oh^.1974 in starejše, stalno ali začasno stanujoče na območju Dčine Novo mesto, ki niso bile klicane z osebnim pozivom k Pišu v vojaško evidenco, da se zglasijo TAKO J, najkasneje pa treh mesecih po objavi tega poziva, na Sekretariatu za ljudsko vorambo občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, zaradi vpisa v vojaško evidenco. Številka: 822/26-91 Ua*um: 26. 3.1991 SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO -____ OBČINE NOVO MESTO I C* KRKN z gostinsko tovarna zdravil, p.o. Novo mesto ODDAJA V NAJEM gostinski objekt -Restavracijo Baza 20 na Rogu okal je v celoti opremljen in bo oddan v najem .premo brez drobnega inventarja. D°r med ponudniki bo opravljen glede na predstavljen pro-X gostinske dejavnosti in višino ponujene najemnine, pri ®mer bodo imeli prednost delavci KRKE, zdravilišča. Poslov-pi^^elovanje bo sklenjeno najmanj za dobo petih let. vi^Iobneiše informacije lahko dobite v vodstvu KRKE — Zdraha, telefon 068/22-436 in 22-330. dnlu vlo9e z ustreznimi dokazili in programom pričakujemo v 8 ^eh po objavi na naslov KRKA — Zdravilišča, Germova 3, No-l°kalaS,° Vlo^e naibodo v zaphih kuvertah s pripisom »najem ^ 'Zbiri boste obveščeni v 15 dneh po poteku roka za objavo. izgube zavesti se ne spominja. Napadi so nevarni, ker se bolnik lahko pri padcih težko rani, pade v vodo in utone ali se kako drugače ponesreči. Če si hudi napadi slede neprekinjeno, lahko bolnik tudi umre. Zdravljenje epilepsije z zdravili ter dieto in primernim načinom življenja je dolgotrajno in traja več let, včasih kar vse življenje. Bolnik mora jemati zdravila po natančno predpisanem redu leta in leta, četudi nima več epileptičnih napadov. Tudi če napadi prenehajo, mora bolnik še jemati zdravila. Namen zdravljenja je predvsem, da se število napadov kar najbolj zmanjša ali povsem odpravi, kar pa je pri huje obolelih težko ali celo nemogoče. Poskusi operacijskega zdravljenja epilepsije so stari, kot je stara medicina. Stari Egipčani so vrtali luknje v lobanje, da bi tako odprli izhod v glavi za zlega duha bolezni. Sodobni kirurgi, ki se lotevajo božjasti s skalpelom, tudi iščejo »zlega duha« bolezni, vendar ga vidijo v tistih nepravilnostih v možganih, ki povzročajo epileptične napade. Odkrivanje teh točk je bilo doslej zelo težavno, zato so bili tudi poskusi in uspehi kirurškega zdravljenja epilepsije redki. V novejšem času imajo nevrologi neprimerno večje možnosti odkrivanja kritičnih točk v možganih. Na pomoč so jim prišle najsodobnejše elektronske naprave, s katerimi lahko nadzorujejo delovanje možganov, jih opazujejo in merijo med samim delovanjem ter z računalniki obdelujejo slike dogajanj med samim epileptičnim napadom. Sprožilci napadov leže v levi ali desni možganski polutki, lahko so v obliki epilepto-genih brazgotin v možganih ali tumoija. Če se kritično tkivo nahaja v delu možganov, kjer gaje mogoče odstraniti brez posledic za delovanje gibalnih ali govornih središč, je pot za operacijo odprta. Gre sicer za zelo zahteven in silno natančen postopek, ki pa daje izredne rezultate. Kirurgi so z nožem popolnoma ozdravili težke epileptične bolnike. MiM Privlačen tobak Francoska mladina v objemu tobaka — Novškan-______________dal______________ Za mlajše francoske generacije je ime Chevignon nekaj tako domačega kot rock in hamburger. Ta francoska tekstilna družba je znala s svojimi kolekcijami usnjenih jaken, majic in jeansa pritegniti najstniške generacije, ki se množično oblačijo v Chevignonovo konfekcijo. Sociologi zato govore kar o Chevignonovih mladih generacijah. Prav zaradi te priljubljenosti imena Chevignon se je v Franciji dvignil val ogorčenja, ker so se na tržišču pojavile tudi cigarete s tem imenom. Borci proti kajenju se čutijo naravnost izigrane. Francoska mladina je že tako preveč podvržena zdravju škodljivemu kajenju. Podatki govore, da vsak drugi petnajstletnik že redno kadi, občasno pa si prižiga cigareto četrtina trinajstletnikov. Borci proti kajenju menijo, da bodo po cigaretah znamke Chevignon mladi še toliko raje segali kot po drugih, boj za spametovanje mladih kadilcev pa bo očitno še težji. Drobceni fosili razkrili skrivnost pletenja mrež Mnoge živali imajo kakšno posebno značilnost, po katerih jih takoj spoznamo. Kamelo po grbi, slona po rilcu, žirafo po dolgem vratu in pajka po mreži. A četudi je pletenje mrež tako značilna lastnost pajkov, drugim živalim povsem neznana, ne vemo vsega o tej spretnosti. Drobec k boljšemu poznavanju tega čudovitega naravnega pojava je prispeval britanski raziskovalec z manchestrske univerze Paul Selden, kije nedolgo tega ugotovil, da znajo pajki spletati mreže že najmanj 140 milijonov let. Selden je do odkritja prišel, ko je proučeval kamenine, ki so jih našli v španskih kamnolomih. V prosojnem kamnu je opazil ijavkaste kosmiče. Pogled pod mikroskopom je pokazal, da gre za drobcene okamenele pajke. Pravo presenečenje je sledilo, ko je raziskovalec ugotovil, da imajo pajkci že povsem razvite pomožne kleščice, s katerimi si dandanašnji pajki pomagajo pri spletanju svojih mrež. To je trden dokaz, da so pajkci delali mreže. Ko so izračunali starost fosilov, seje izkazalo, da gre za najstarejše doslej znane pajke pletilce mrež. Fosili so stari približno 140 milijonov let. Biologi so doslej menili, da so pajki razvili sposobnost spletanja mreže več milijonov let kasneje. Znali so sicer izločati svilnate niti že pred 400 milijoni let, vendar jih niso povezovali v mreže. Služile so jim le kot pomožni, prosto plavajoči čutni sprejemniki. V deževnih gozdovih Brazilije in Venezuele se dogaja mračna drama, žal še preveč značilna za zgodovino človeštva. Tako imenovana modernizacija ugo-nablja prvinsko in avtohtono kulturo največjega indijanskega plemena na ameriških celinah, ki se še preživlja na prastar način, z najbolj preprostim poljedelstvom in lovom brez strelnega orožja. Gre za kakih 20.000 preostalih južnoameriških Indijancev Vanomami, za katere antropologi pravijo, da so razvili lepo uravnovešeno življenje z deževnim tropskim gozdom. Žive življenje, kot ga je živel človek v svojem razvoju pred več desettisočletji v kameni dobi. Ne poznajo pravega poljedelstva, kolo je zanje še neodkrit izum. Hrano in vse, kar potrebujejo za življenje, jim dajeta reka in pragozd. Žive v večjih skupnostih, ki štejejo preko sto pripadnikov, vsaka skupnost pa si postavi eno samo veliko leseno kolibo, pokrito s slamnato streho. Edino pohištvo, ki ga poznajo in uporabljajo v tem preprostem domu, so spalne mreže, narejene iz lubja. Preostale skupine Yanomamov so spravili v obsežne rezervate, kjer naj bi v miru živeli svoje preprosto življenje, obiskovali pa bi jih samo znanstveniki. Toda ti lepi načrti so padli v vodo, ko so na območjih, kamor so se Yanomami zatekli in kjer še žive svoje prvinsko življenje, odkrili prekleto rumeno kovino — zlato. Na tisoče zlatokopov je pridrlo v deviško divjino in jo začelo uničevati. Za brazilsko zlato mrzlico se zdaj ponavlja venezuelska. Hrup izpiralnic zlata je prepodil divjad, hidravlični grabeži in črpalke so uničile rečne bregove, mulj od izpiranja je zasul izvirke, živo srebro, ki je potrebno pri čiščenju zlata, je zastrupilo reke in življenje v njih. Nesrečne Indijance so priseljenci »obdarili« z nalezljivimi boleznimi, zoper katere niso odporni, in tako ošpice, gripa in spolne bolezni pobirajo velik smrtni davek. Nekatere skupine Yanomamov si lahko zagotove hrano samo še z beračenjem. Vladi Brazilije in Venezuele sta na pritisk svetovne javnosti poskušali zaščititi Indijance, vendar brez uspeha. Celo miniranje letališč v divjini se ni obneslo. Zlatokopi so začeli uporabljati helikopteije. Vse kaže, da se bo tudi Yanomamom usoda obrnila tako, kot se je številnim drugim ljudstvom iz deževnega tropskega gozda — izginili bodo in se povsem »civilizirali«. Drago razlitje Rekordna odškodnina za onesnaženje morja z _____________nafto Največje izlitje nafte in doslej najhujše onesnaženje okolja s surovo nafto, do katerega je prišlo pred dvema letoma, ko je ob obalah Aljaske nasedel super tanker Exxon Valdez, se bo zapisalo v zgodovino tudi kot najdražja ekološka katastrofa doslej. Ne samo po škodi, ki je bila narejene okolju, marveč tudi po kaznih, ki jih mora izplačati lastnica tankeija. Proti nji je bilo vloženih preko 300 sodnih tožb. Samo kazen za razlitje je štiridesetkrat ve/^a, kot so bile dosedanje. Za povzročeno škodo bo morala družba plačati najmanj 1,1 milijarde dolaijev. Ekologi praznujejo; visoka kazen pomeni nove usmeritve v pravnem obravnavanju ekološkega onesnaževanja. In čeprav naftna družba pravi, da se plačilo kazni ne bo kaj dosti poznalo pri poslovanju, je gotovo svarilen znak za druge. Do razlitij se ne bodo več obnašale tako brezbrižno. Enkratna priložnost v prodajnem salonu v Novem mestu, Cesta komandanta Staneta 38, tel. 22-305 in v Krškem, Cesta krških žrtev, tel. (0608) 31-302 velika izbira kuhinj priznanih proizvajalcev predsobe dnevne sobe z veliko izbiro sedežnih garnitur spalnice jedilnice kopalniški programi keramične ploščice iz uvoza svetila in vse ostalo za opremo stanovanj TV sprejemnike SAMSUNG Prodaja na 6 obrokov brez pologa z dodatnim 10—30% popustom! DEDKI IN BABICE! OČKI IN MAMICE! Pomladni SUPERARANŽMAJI za vas in vaše otroke do 27.4. ter od 5. do 31.5. 1991 Hoteli A KATEGORIJE ARENATURISTA v Pulju! BRIONI, PALMA, HISTRIA Spomladi 91 ARENATURIST poklanja vašim otrokom 50% popust, toda tudi... • šolo plavanja v zaprtih bazenih z ogrevano morsko vodo za začetnike in naprednejše plavalce • družabne igre • otroški kino ... vam pa • nakupe v blagovnici STANDA v Pulju • družabne igre: bridge, šah... • videoprojekcije... Cena polnega penziona je (neverjetna!) 180 (lili Z3 0S6l)0, otrokom do 12. leta pa nudimo 50% popusta na to ceno! vXv Vse informacije in rezervacije posreduje: ARENATURIST PULA. A. Smare-glia 5, tel.: (052) 34-588, 41-853, fax: (052) 42-138, telex: 25228, 25323 POTA Ii\ STit? 'Jt dežurni poročajo ODKLENJENA HIŠA - Nepridiprav, kije 20. marca okoli 13.40 Štefanu Slaku iz Dečje vasi pri Trebnjem zmaknil 2. ISO din, ni imel težkega dela. Hiša je bila namreč odklenjena. ODNESEL VETROBRANSKO STEKLO — Tudi to se zgodi. Z osebnega vozila Franca Bajca iz Dolenje Radovlje je nekdo prejšnji teden snel prednje vetrobransko sleklo in ga odnesel neznano kam. Avto je bil parkiran pred bifejem na Otočcu. VINJEN PRETEPAL OČETA — Z vinjeno osebo so imeli opravka tega dne tudi trebanjski možje postave. 45-letni Janez U. iz Repč je popoldne doma pretepal očeta in ga zmerjal, zato je moral z miličniki na prisilno hlajenje vroče glave. OSUMLJENA TATVINE — I. G. iz Gabrja pri Soteski in M. B. iz Dolenjih Su-šic sta osumljena tatvine radiokasetofona, kije do poldneva 24. februarja domoval v garaži Pavla Škufce iz Obrha. S SEKIRO NAD OČETA — 23. marca okoli 17. ure je 28-letni P. H. iz Vrčic pri Črnomlju doma med prepriom pograbil za sekiro in z njo po prsih poškodoval svojega očeta. Slednjemu so morali priti na pomoč miličniki. GROZIL JE ŽENI — Topliški miličniki so 24. marca okoli polnoči pridržali do iztreznilve 54-letnega Jožeta P. iz Velikega Lipja, Možakarje doma vinjen grozil ženi, ko pa tudi opozorila niso zalegla, so možje v .modrem pač opravili svojo nalogo. « i rii DOBER PLEN — V noči na 22. marec je nekdo vlomil v tovorni avto Franca Avgustinčiča iz Gradca in odnesel kovček z dokumenti, denatjem in štampiljko. Policijsko poročilo omenja, da je Avgustin-čič kar ob 37.000 din. MILIČNIKA PO GLAVI — 49-letni Ivan S. z Vrhtrebnjega je prišel 22. marca nekaj po 12. uri navzkriž z zakonom. Prepir in pretep so hoteli preprečiti miličniki iz Trebnjega, a je Ivanovo srboritnost in vročo krpobčutil tudi mož v modrem, ki ga je Ivan ob prihodu s pestjo kresnil po glavi. Kaj dosti več mu ni uspelo, živce si je nato miril v prostoru za pridržanje trebanjske PM. PREREZANE GUME — 23. marca zvečer je neznanec prerezal štiri gume na kombiju Ignaca Škode iz Vinje Gorice pri Trebnjem. Škode je za 6 tisočakov. KJE JE MERCEDES? ČATEŽ — Neznan nepridiprav je 21. marca! neznano kam odpeljal osebni avto zrtarrike Mercedes 200 D, ki ie bil parkiran p(ed hotelom Terme na Čatežu. Vozilo j^bilo srebrno kovinske barve, registrska oznaka na njem pa je bila ME - AY 103 100. Lastnik mercedesa, Domžalčan Milan Marcijan, je začasno vsaj ob 550 tisočakov. TRČIL V DREVO MURNICA — Janez Martinčič iz Šentjanža seje 20. marca okoli 20. ure peljal z neregistriranim osebnim avtom, za nameček pa še brez izpita, po cesti med Šentjanžem in Leskovcem. Zaradi prehitre vožnje ga je med vožnjo po klancu navzdol v levem ovinku zaneslo s ceste. Trčil je v drevo in obležal hudo poškodovan. Zdravi se v novomeški bolnišnici. GOSPODARSKI KRIMINAL NA DOLENJSKEM IN V POSAVJU ft) Pomoč poslovodje in inflacije ali, kako je zasebnik B. K. s pomočjo poslovodje M. Ž. gradil stanovanjsko- poslovni objekt v Gradcu? Slovenski kriminalisti so napovedali razmahu gospodarskega kriminala neizprosen boj. Tudi novomeška in krška UNZ v lem nista izjemi, pričujoči zapisi go vore o nekaterih v zadnjih mesecih na Dolenjskem in v Posa vju odkritih primerih tovrstnih kriminalnih dejanj, katerih »avtorji« so praviloma vodilne osebe delovnih organizacij, podjetij ali trgovin. ČRNOMELJ — Ne bomo prvič v tem okviru zapisali, kako je še do-w bro leto ali dve nazaj visoka inflacija šla na roke trgovcem, bolje rečeno, poslovodjem nekaterih prodajaln. Velika večina jih je znala to s pridom izkoristiti, bodisi za dobro svoje delovne organizacije, zase, bodisi za nekoga tretjega. Tudi M. Ž., poslovodja črnomaljske trgovine Mavrica, kije poslovala v okviru ljubljanske Lesnine, tozda Trgovina na drobno, pri tem ni bil izjema. Le da je s svojim početjem padel tudi v oči uslužbencev novomeške UNZ, ki so se za njegovo ravnanje pričeli že predlani resneje zanimati, pred nekaj meseci pa so primer zaključili s kazensko ovadbo, ki sojo predali novomeškemu temeljnemu javnemu tožilcu. V njej M. Z. sumijo storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe. Sporno dogajanje sega v čas med 30. marcem in 7. julijem 1989. Pri poslovodji M. Ž. se je v Mavrici oglasil zasebni obrtnik B. K., ki je bil v tistem času v hudih likvidnostnih težavah. V Gradcu je namreč gradil stanovanjsko-poslovni objekt, investicija pa mu je očitno povzročila kar hude preglavice. Kot pravi ovadba, naj bi se bila M. Ž. in B. K. dogovorila za svojevrstno sodelovanje, kot tretja glavna oseba se v nadaljevanju zgodbe pojavlja še Inflacija. M. Ž. naj bi namreč privatniku dobrosrčno izdajal naročilnice svoje delovne organizacije, s katerimi je ta potem po različnih prodajalnah v Beli krajini in drugod kupoval razni gradbeni material, potreben za gradnjo in dokončanje objekta v Gradcu. B. K. je nato te zneske z za tiste čase zavoljo inflacije velikimi časovnimi zamiki vsaj enega meseca poravnal z naročilnicami svoje obrtne zadruge Bela krajina. Daje delo teklo neopazno, naj bi bil M. Ž. v času med 28. aprilom in 29. septembrom 1989 v dobavnice obrtne zadruge vnašal lažne podatke in tako prikrival preje omenjeno početje. Kot pravi kazenska ovadba, naj bi bila ljubljanska Lesnina s tovrstnim brezobrestnim kreditiranjem v času hiperinflacije oškodovana za vsoto 12.696,60 din, kar v tistih časih ni bil majhen znesek. Za lažje razumevanje ravnanja, ki naj bi si ga privoščila poslovodja in obrtnik, dodajmo, da blago, ki naj bi ga B. K. kupoval z naročilnicami Lesnine, dejansko sploh ni prihajalo v prodajalno Mavrica, pač pa naj bi ga B. K. neposredno obdržal zase, za navidezno dospetje materiala v trgovino pa naj bi s ustreznimi »priredbami« potrebnih papitjev poskrbel poslovodja. Da vse le ni teklo po njunih dogovorih in pričakovanjih, pa so poskrbeli kriminalisti novomeške UNZ. B. BUDJA Dvajseterica brez čelad Ugotovitve nedavne akcije novomeških miličnikov NOVO MESTO — S pomladjo so na mestne ceste in ulice prihrumela tudi preko zime varno spravljena motorna kolesa, ki sedaj prenekaterim iz takšnih ali drugačnih razlogov parajo živce. Hrup, divja in objestna vožnja ter nespoštovanje prometnih predpisov so poglavitni vzroki za vse številnejše pritožbe. Da so slednje vsaj v dolenjski metropoli povsem upravičene, je pokazala tudi akcija novomeških miličnikov, ki sojo opravili pred dnevi skupaj s sodnico za prekrške in uslužbencem novomeškega AMD. Kot zanimivost pa omenimo, da so prvič pri delu uporabljali tudi fonometer, s katerim so preizkušali glasnost vozil. Takoj zapišimo, da je fonometer pri štirih kolesih z motorjem pokazal preveliko hrupnost, očitno so bila vozilca temu primerno tudi predelana. Sicer pa je bilo v akciji pregledanih 55 koles z motorjem, 17 motornih koles, 40 koles, 75 osebnih avtomobilov in 9 tovornjakov. Pa ugotovitve? Izdanih je bilo 10 plačilnih nalogov, pobranih 12 denarnih kazni, izrečenih 36 opozoril, ob tem pa podanih še 36 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške: osem za voznike osebnih avtomobilov, tri šo-fetje tovornjakov ter 25 motoristov. Pri slednjih je šlo predvsem za vožnjo brez ustreznega potrdila, preveliko hrupnost motorja ali za tehnično oporečno vozilo. Bilo je tudi nekaj izrečenih prepovedi nadaljnje vožnje: v 11 primerih zavoljo vožnje brez izpita, dvanajstkrat zaradi hibe na vozilu, dvajsetkrat zaradi Razkošno življenje za šolski denar? Postopek zoper bivšega ravnatelja in računovodkinjo OŠ Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem se bliža h koncu — Obtožnica zoper Ano in Cirila Plut pri sodnikih KRŠKO — Posavčani niso in verjetno ne bodo zlepa pozabili dogajanj na Osnovni šoli herojinje Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem, kjer naj bi si tamkajšnji ravnatelj skupaj z računovodkinjo, svojo ženo, na šolski račun prigrabil za malo premoženje raznih dobrin. O tem pričajo številna vprašanja in klici o usodi že pred tremi leti pričetega kazenskega postopka, ki pa se, kot kaže, le bliža svojemu sodnemu koncu. Že konec minulega leta je novomeško temeljno javno tožilstvo vložilo pri krški enoti Temeljnega sodišča Novo mesto štirinajst strani dolgo obtožnico zoper 65-letnega bivšega ravnatelja šole Cirila Pluta iz Krškega in njegovo ženo, 58-letno bivšo računovodkinjo na OŠ v Leskovcu, Ano Plut. Da sodne obravnave še ni bilo, so krive pritožbe na vsebino obtožnice. Slednja je od prejšnjega tedna znova pri sodnikih in tako je moč končni razplet pričakovati prav kmalu. Sicer pa poglejmo, česa vsega sta obtožena Ana in Ciril Plut. Skupaj naj bi — tako pravi obtožnica — z naročilnico, ki jo je plačala seveda šola, jeseni 1985 v zagrebškem Kerametalu vzela 315 salonitnih plošč in 30 slemenjakov, nato na enak način spomladi istega leta v krškem Mercatorju Preskrbi 1630 kg betonskega železa, 300 vreč cementa in nekaj betonskih cevi; avgusta 1985 naj bi v brežiškem GG na šolski račun vzela zase 338 kvadratnih metrov stenskih oblog, decembra istega leta pa v Kerametalu Zagreb nadaljnjih 160 vreč cementa in 70 vreč lepila nivedur. Zadnje dejanje, ki naj bi ga storila skupaj, sega v julij 1987, ko naj bi iz krškega Agrokombinata namesto v šolo odpeljali domov 10 kg kokoši, 30 kg junčjega stegna, 31 kg svinjskega stegna, 4 kg mletega mesa in 15 prekajenih svinjskih reber. Nekajkrat daljši pa je seznam podobnih dejanj, ki naj bi jih storila Ana Plut sama. Tako naj bi si septembra 1985 s šolskim denarjem kupila pralni stroj Gorenje, junija istega leta tri torbice, fondi, tri krožnike in škt blazin,junija 1986 pa v ljubljanskem Supermarketu gugalnik. Oktobra 1986 naj bi bila po pisanju obtožnice znova v zagrebškem Kerametalu in tam s šolskimi naročilnicami zase vzela 15 kvadratnih metrov stenskih oblog iz hrastovega furnirja, februarja 1986 naj bi v sevniš-kem Mercatorju Agrokombinatu vzela jedilni pribor, maja 1988 v krški Preskrbi dva mikserja, septembra tega leta pa v krškem Mercatorju Agrokombina- Duši nas znak blaginje Z okrogle mize Zelenih Slovenije: ceste in avtomobili so postali vir smradu in hrupa Petino vse končne energije porabi človeštvo v prometu. V Šloveniji ta čas kuri fosilna goriva 550.000 avtomobilov, nad90.000traktorjev, 30.000 tovornjakov in na tisoče avtobusov ter drugih vozil. Simbol blaginje in človekove osebne svobode — avto je postal vir smradu in hrupa Prav v tej luči ga je prejšnji teden obravnavala okrogla miza Zelenih Slovenije, ki jo je v Ljubljani sklical predsednik dr. Dušan Plut. Zaslepljeni z varljivim bliščem motorizacije, ki je Slovenijo pripeljal med razvite dežele (3,6 prebivalca na eno osebno vozilo, v A vstri-ji 3, l, v Italiji 2,8), se doslej nismo temeljito ukvarjali z ekološkimi posledicami in ne ugotavljali škode, ki jo vozila povzročajo v človekovem okolju. Ta je že sedaj iz dneva vdan večja, z dograditvijo slovenskega cestnega križa pa se bo še po večala, saj se bo močno okrepil tranzitni promet, emisijo škodljivih snovi iz motornih vozil pa povečujejo tudi večje potovalne hirosti Avtomobil, ki drvi s hitrostjo 120 km, izloča štirikrat več dušikovih plinov, kot če vozi s 70 km na uro. Ker za Slovenijo ni zbirnih podatkov o ekološki in ekonomski škodi, ki jo povzroča promet, je o grozljivih težavah, s katerimi se srečuje razviti svet, na okrogli mizi govoril dr. Želimir Dobo višek iz Maribora. Prvi so začeli ukrepati Ame-rikanci v Kaliforniji pred 30 leti, medtem ko se je Evropa začela osveščati šele desetletje kasneje. Vendar je prav Evropa sprejela doslej mnoge tehnične in administrativne ukrepe, ki zmanjšujejo onesnaževanje okolja in ki jih bomo morali uveljaviti tudi pri nas. če bomo zares hoteli postati njen enakovreden del Žal te zahtevne naloge sovpadajo z gospodarsko krizo, ki otežuje modernizacijo voznega parka in cestišč, uvajanje katalizatorjev in do narave bolj prizanesljivih dizelskih motorjev. Morda bi zato za začetek začeli z vsesplošnim varčevanjem, z opuščanjem nepotrebih voženj, z več peš hoje in vožnje s kolesi? M. LEGAN tu več stiropora, bakrenih cevi, purpe-na, kita in čopičev. Datum 14. oktober 1988 je imela naročilnica osnovne šole, s katero naj bi Plutova zase vzela še 52,5 kg bakrene pločevine, 14. 11. 1988 pa naročnica, s katero je v Mercatorju Preskrbi dvignila jupol, izvijače, žičnike, električni kabel, vtičnice in izolimi trak. Posebnost nakupov Plutove s šolskimi naročilnicami pa so bili obiski mesnic in špecerij. Tako naj bi v Mercatorju Agrokombinatu Krško enkrat vzela zase 55 kgjunetine in 38 kg svini-ne, spet drugič 10 kg junčjega stegna, 8 kg mletega mesa, 10 kg svinine in 13,5 kg piščancev, ob tretjem obiskuje šlo z njo 8,7 kg svinjskega kareja, 10 kg goveje potrebušine in 10 kg mletega mesa, četrtič raznega mesa v skupni teži 27 kg, petič pa so se 33 kilogramom mesa pridružile še hrenovke in jetra. Nič manj • Ciril Plul, bivši ravnatelj OŠ Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem, je odšel v pokoj 31. decembra 1987, njegova žena Ana pa je bila vodja finančno-raiunovodske službe na tej šoli do 31. decembra 1988. rada ni Ana Plut obiskovala prodajaln krškega Mercatorja Preskrbe, kjer si je izbirala druge vrste dobrot in potrebščin. Osnovna šola Milke Kerin naj bi bila plačnik več kilogramov vratovine, salam in slanine ter viljamovke, slivovke, sira, 6 kg kave, 241 mleka, 18 zavitkov pralnega praška in še česa, kolikor naj bi Plutova ob enem obisku odnesla na svoj dom. Spet drugič naj bi vzela kar 200 jajc, 80 kg sladkorja, 30 kg moke, 20 kg soli, 24 1 olja, 100 kozarcev, 46 kompotov, da 10 kilogramov salam, 5,2 kg šunke, šamponov, čistil, pralnih praškov, čaja, mila, masla, margarine in še česa ne omenjamo. Ne dosti bolj skromna je bila tretjič, ko naj bi domov odnesla 12 1 olja, 15 kg sira, 210 jajc, hrenovke, šampinjone, vampe, olive, čokolado, pašteto, sirup, drobtine, marmelado ter še in še podobnih stvari. Poglejmo še »izkupiček« štirih podobnih obiskov v prodajalni krškega Mercatorja Preskrbe. Julija 1988 naj bi z naročilnico osnovne šole zase nabavila 7 kg različnih salam, 10 kg hrenovk, več klobas, 2,5 šunke, 3 kg vratovine, 24 1 mleka, več sira, olja, margarine in rozin, 30 sokov, kis, smetano, kavo, pašteto itd. Vse to ji je očitno zadoščalo za slab mesec, kajti že avgusta naj bi odšla po novih »nakupih«; tokrat je vzela 24 1 mleka, 7,7 kg vratovine, 24 paštet, 60 kg sladkorja, 120 jajc, 40 margarin, 121 olja, 12 kg pariške salame, 86 zavitkov toaletnega papirja, metlo ter nekaj podobnih stvari. Septembrski nakup je vključeval 190 zavitkov toaletnega papirja, 401 olja, 50 kg sladkorja, 10 paštet, 3 kg marmelade, več kilogramov sira in salam, pralne praške, jajca, čokolado, mleko, kavo, smetano in še kaj, medtem ko naj bi oktobra odnesla domov omeli in metli, 66 čokolad, 360 jajc, 40 kg vampov, 16 kg šunke, več kilogramov vratovine in salam, kavo, maslo, 6 kg sira, da ne naštevamo naprej. Kajti z lučjo bi ob belem dnevu morali iskati tistega, ki si je takšne nakupe z legalnimi dohodki kdajkoli lahko privoščil. Tudi ravnatelj in računovodkinja še takšne ustanove ne. Jasno, da se ob vsem tem vrstijo vprašanja, kako je bilo takšno početje toliko časa neodkrito. Poglavitni del odgovora je skrit v dejstvu, da sta Plutova zasedala mesti ravnatelja in računovodkinje, s čimer je bila objektivna notranja kontrola nad razpolaganjem in porabo šolskih sredstev domala nemogoča. In kdo ve, koliko časa bi nadaljevala s prisvajanjem, kot jima ga očita obtožnica, ako ne bi bilo zanju nesrečne dobavnice z dne 7.10. 1988. Po tej dobavnici, ki jo je Plutova sama podpisala, nai bi za šolo kupila in prevzela v poslovalnici 3 kršjkega Mercatorja Agro- Pomladanski požari se kar vrstijo NOVO MESTO — Še takšni posveti pomladanskih požarov ne bodo preprečili. Najboljši lek bi bila učinkovita kaznovalna politika, katere pa brez ustreznih občinskih odlokov ni. In tako bo pač še naprej gorelo, kot je prejšnji teden. Neznanec je 20. marca ob 12.45 v gozdu Terezije Gerlica v Dečji vasi zažigal listje, požar pa se je hitro širil in povzročil za 5 tisočakov škode. Istega dne popoldne je Alojz K. iz Stranske vasi požigal suho travo nad obronkih njiv za vasjo Krupa. Veter je ogenj raznesel na travnike in v smrekov nasad; slednjega je bilo uničenega kar 10 arov, škodo pa so ocenili na 50.000 din. 21. marca okoli 16. ure je Albina L. iz Dolenjega Karteljevega požigala suho travo ob magistralni cesti Ljubljana—Zagreb. Požar se je razširil bolj, kot je načrtovala sama, na pomoč so morali priskočiti gasilci. V petek, 22. marca, okoli 16. ure pa je Janez G. iz Hrušice zažigal travo in odpadke ob cesti med Gabrjem in Brusnicami. Veter je ogenj odpihal v bližnji gozd, tako da so morali posredovati poklicni in prostovoljni gasilci. Škoda še ni ugotovljena. OGENJ UŠEL V GOZD BREGANSKO SELO — V nedeljo, 24. marca, okoli 14. ure je Zagrebčan Stanko V. pospravljal okolico svojega vikenda v Breganskem selu. Med opravilom je sežigal tudi ostanke in suho travo, pri tem pa je bil nepreviden in mu je ogenj ušel v bližnji 250 krat 300 m velik gozd, kjer so zgorela drevesa in podrast. S požarom so opravili gasilci iz Velikega Obreža, materialne škode pa je za 20 tisočakov. Zoper Stanka V. bo podana kazenska ovadba. MOTORISTU IZSILIL PREDNOST SENOVO — V ponedeljek, 25. marca, ob 13.35 je Ivan Selič iz Krškega zapeljal svojo katrco s parkirnega prostora pred gostinskim lokalom ob cesti med Brestanico in Senovim. Pri tem ni bil dovolj previden in je izsilil prednost motoristu Janku Šenici z Drnovega. Da bi le-ta preprečil trk, je zaviral, izgubil ravnotežje, trčil v betonski steber ob cesti in se hudo poškodoval, enako kot njegov sopotnik na motorju Martin Hictaler s Senovega. Oba se zdravita v brežiški bolnišnici. vožnje na motorju brez čelade, štirikrat pa celo, ker je bil za krmilom tudi alkohol. Dodajmo za konec, da so miličniki v akciji, kije trajala od 12. do 16. ure, odvzeli tudi po 3 vozniška in prometna dovoljenja. Pregreta žarnica je upepelila hlev Angela Udovič iz Repč je ob vsaj 150.000 din REPČE — Minulo sredo, 20. marca, proti večeru je prišlo na gospodarskem poslopju Angele Udovič iz Repč do požara, ki je po doslej zbranih podatkih povzročil kar za 150.000 din škode. Ogenj seje pojavil na 18 krat 5 metra velikem poslopju, zagorelo pa je v delu, kjer je bil zidan hlev, ostali del poslopja je bil iz lesa. Gasilci so bili sicer urni, toda požarje bil močnejši in hitrejši; gospodarsko poslopje in hlev sta zgorela do tal; domačim je uspelo rešiti le 5 govedi in dva prašiča. V ognju je med ostalim končala ročna in strojna mlatilnica, pu-halnik za seno, dva elektromotoija, mlin za sadje, 20 vreč umetnega gnojila, 1.500 kg pšenice, 1.000 kg koruze, tri velike lesene kadi, 4000 kg sena, da vsega ne naštevamo. Kot je pokazala preiskava, ki so jo opravili uslužbenci novomeške UNZ in elektrogospodarski inšpektor UIS Novo mesto, je ogenj zanetilo pregretje stovatne žarnice, ki je bila vložena v neustrezen okov, nad njo pa je bil lesen strop, skozi katerega je štrlelo seno, ki se je žarnice dotikalo. kombinata 56,5 kg različnega mesa. Mesar je o tem nakupu seznanil vodjo šolske kuhinje, ker pa kuhinja tega mesa ni nikoli niti naročila niti prejela, seje klobčič neveijetnosti pričel odmotavati. Drugo pa je vprašanje, kako se bo dokončno odmotal. Delo sodišča zavezuje poneumljeno in z zdravo pametjo sprto določilo, da vrednosti protipravno pridobljene premoženjske koristi ne sme revalorizirati. In tako bo moral sodni senat — če veijamete ali ne — razpravljati o natanko 1060 din protipravne premoženjske koristi, kolikor so po takrat veljavnih cenah stale zgoraj navedene stotine kilogramov mesa, salam, sirov, kave, margarin, pralnih praškov, hektolitri olja, mleka in sirupov, tone cementa, kritina in še in še. Le v ilustracijo: dobavnica z dne 13. 9. 1985 kaže, daje veljal pralni stroj takrat 6,70 din, 315 salonitnih plošč in 30 slemenjakov je bilo tistega leta vrednih 32,65 din, 1630 kg betonskega železa, 300 vreč cementa in še nekaj betonskih cevi pa 61,60 din. B. BUDJA OB PRAVO PREMOŽENJE ČRNOMELJ — Na še nepojasnjen način je v noči na 18. marec neznan storilec splezal v sobo podstrešnega stanovanja Alberta Geltarja v Črnomlju. Neznanec je dobro vedel, kaj in kje iskati; s seboj je odnesel 5.000 DEM, 4.400 avstrijskih šilingov in 36.000 din gotovine, tako da je skupne škode kar za 87 tisočakov. ROP V GOSTILNI GORNJI MAHAROVEC — 17. marca okoli 2.30 je bil v gostilni Turk v Gorenjem Maharovcu 31-letni Anton Šantl iz Dolenjega Vrhpolja. Ko je možakar zapuščal lokal, ga je neznanec z neugotovljenim predmetom mahnil po glavi. Šantl je izgubil ravnotežje in padel, nepridiprav pa mu je iz denarnice vzel bankovec za 100 DEM in tri bankovce za 100 avstrijskih šilingov. PO NEZGODI OB DENARNICO ŽABJEK — 18. marca okoli 20. ure je bil 26-letni Ivan Papež iz Suhotja nad Prečno udeležen v prometni nesreči, ki seje pripetila na cesti med Novim mestom in Mirno Pečjo pri Žabjeku. Ko je stopil iz vozila, gaje takoj obkrožilo več Romov. Eden med njimi mu je neopazno zmaknil denarnico kar z 18.000 din gotovine, med njimi je bilo tudi nekaj deviz. Z AVTOM V SKUPINO OTROK RAJEC — 20. marca ob 7.10 se je Anica Rostohar iz Ponikev peljala z osebnim avtom Z 101 po lokalni cesti z Velike Doline proti Novi vasi. V ostrem desnem ovinku jo je zaradi prevelike hitrosti na mokri in spolzki cesti zaneslo v levo, kjer je trčila v skupino petih otrok, ki so hodili nasproti ob skrajnem desnem robu ceste. Tri med njimi je zadela in odbila s ceste, pri čemer so se osemletni L. A. in S. N. ter M. Š., 9, vsi iz Nove vasi, hudo poškodovali in se zdravijo v brežiški bolnišnici. Avto je po nezgodi zapeljal na nasip in se prevrnil, vendar jo je voznica odnesla brez poškodb. PO DOLENJSKI DEŽELI • Resda reklama ni bila zastonj, toda njen učinek bo bržkone nad pričakovanji. Kajti če nekomu iz zidanice zmaknejo kar 180 litrov žlahtne kapljice, potem ta res ne more biti slabe kvalitete. To je Željku G. iz Dolenjih Ponikev pravzaprav edina tolažba, potem ko je prejšnji teden ostal brez dobršnega delo lanske letine. Upa lahko le, da reklama ne bo privabila še koga v zidanico. • Dobrota je sirota. Vsakodnevno življenje nam to neštetokrat potrjuje. Novo potrdilo tega je dobila prejšnji teden Katarina D. iz Leskovca. Pri njej se je v zgodnjih dopoldanskih urah oglasil Darko B- d Šentjerneja in prosil vode. Med gašenjem žeje pa je neopazno zmaknil 550 din gotovine. • Čedo K. iz Novega mesta je imel prejšnji teden v slano vanju tatiča. Zmaknil mu je pet tisočakov gotovine, deponirane v omari spalnice- Zlobneži pravijo, da je tudi to boljše-kot če bi denar imel v banki; ima namreč vsaj nekaj možnosti, da bo s pomočjo miličnikov bankovce še kdaj videl • Minuli teden je nekdo vlomil i’ hlev Jožeta Golobiča v Travnem Dolu, kjer je domovalo 90 ovac-Čredo je zmanjšal za tri glave, eno je odnesel s seboj, dva jagenjčka P° sta bila žrtve preplašenih ovac, kis° ju pohodile. Namesto na roštilju sto končala na mrhovišču. PADEL POD KOLO TRAKTORJA — V petek, 22. marca, je prišlo v Brezovici pri Mirni do hujše delovne nezgode, v kateri se je hudo ranil 78-letni domačin Miha Pate. Slednji je tega dne nekaj po 9. uri s traktorjem oral njivo v Brezovici in med opravilom iz neznanega vzroka omahnil s traktorja. Padel je tako nesrečno, da mu je zadnje desno kolo zapeljalo preko trebuha. Naj bo nezgoda dovolj resno opozorilo vsem, ki jim je traktor pripomoček pri številnih spomladanskih opravilih po poljih, njivah in gozdovih. OB HIŠI NAŠEL GRANATO PODTURN Boris Murn iz p°£ turna je 19. marca popoldne med janjem hišne okolice našel l9P0p|jš-granato in o najdbi tudi obvestil fpP -e ke miličnike. Granata, katere kalit* ■ 155 ccm, izhaja iz druge svetovne! | ne, za njeno uničenje pa bo p°sK pirotehnik. 'DOLENJSKI UST1 Št. 13 (2171) 28. marca odbojka '••ZVEZNA LIGA, zahod, žen-?~e’'4- KOLO: LIK KOČEVJE — IGMAN 2:3 (8, 10, -3, -5,-12) lik Kočevje: Klun, Levstik, Turk, &ln??vič' Drobnič, Ni, Briški, Na. “nSki, Hočevar, Zupančič, Vidmar. LESTVICA: 1. Pula 26, 2. Jcdin-stvo Elir 24... 7. Celje 10,8. LIK Ko-če'0e 8,9. Nova Gorica 8,10. Poreč 8. ran prihodnjega kola: Celje — Lik Kočevje Igman - Poreč, Nova Go-nca — Jedinstvo itd. Plnv?PL’ ženske’ l8‘ K°L°: PIONIR — LJUBNO l:3(-8, -8,11, Pionir: Barun, Ostroveršnik, Kuče-Fabja°neber’ Vemig’ H‘aCa’ Slatnik-LESTVICA: 1. Koper Cimos 32,2. Kr>m 30 ... 6. Pionir 18 itd. Pari prihodnjega kola: Topolšica Kajuh — Pionir, Paloma Branik II — Koper Cimos itd. rokomet irnj^^NA LIGA, ženske, 19. KOLO; LOKOMOTIVA — OPREMA KOČEVJE 14:27 (4:14) Oprema: Štefanišin, Klarič 1, Guš-m 2 Vuk 1, Križman 5, Jerič 7, Bej-tovič 7, Dragičevič, Kersnič, Petek 2, Kovač—Jerič 1. , k^JVICA: 1. Modea Šparta 36, IV 33 ... 8. Kranj 18, 9. Borovo n-b °Perma Kočevje 10, 11. Bra-'k 10, 12. Burja Centrocoop 8, 13. Lokomotiva 0. lrJxar'- Pr'hodnjega kola: Oprema očevje — Borovo, Branik — Veleje. Zamet — Burja Centrocoop, Kranj — Mlinotest itd. SRL, moški, 18. KOLO: ŠEŠIR — INLES RIKO odigrano v torek, 26. marca, UPLAST KRŠKO 29:18(17:8) Krško: Imperl, Kekič 2, Keše 3, Rakar, Voglar 5, Martinčič 6, Pirc, Vrtovšek, Urbanc 2, Kozinc. DOBOVA — PREDDVOR 26:26 (13:11) Dobova: Jurkas, B. Levec 7, S Deržič 5, R. Levec, Starc 2,1. Deržič l,Zibert 1 vGlascr 9, Blažinč, Večerič I, Kranjc, Skofca. LESTVICA: L STT Rudar 31, Z Pomurka Bakovci 29, 3. Inles Riko (tekma manj) 26 _ 10. Dobova 15, II. Velika Nedelja 11, IZ Ormož 9, 13. Krško 7, 14. Emcns Dol — 4. Pari prihodnjega kola: Inles — STT Rudar, Krško - Ormož, Preddvor — Pomurka Bakovci, Dobova — Drava itd nogomet SNL, 18. KOLO: ELAN — ŽIVILA NAKLO 1:1 (ftO) Strelca: 0:1 Taneskr (53), 1:1 Plevnik (63) Elan: Črv, Kroni, Kolenc, Kramar, S. Mesojedec, Mdanovič, Juršič, Bo-žovič (A. Primc), V. Primc, Plevnik, Kostrevc. LESTVICA: L Slovan 26, Z Rudar (V) 25,3. Ljubljana 24 8 Ingrad Kladivar 16,9. Nafu 16,10. Elan(-2) 16,11 Domžale 15, IZ Mura 15,13. Vozila 15,14. Steklar 14,15. Partizan Hmezad 13, 16. Medvode 8. Pari prihodnjega kola: Slovan — Elan, Nafta — Vozila, Medvode — Partizan Hmezad, Rudar (V) — Sles-klar. Svoboda — Mura, Ingrad Kladivar - Jadran Lama itd. V soboto tretja zaporedna zmaga? Rokometašice kočevske Opreme vse bliže končnemu cilju —Zanesljiv uspeh v Vinkovcih, v soboto z Borovom — Zanimivo postaja tudi v SRL_ Napovedi se na srečo uresničujejo. Po nekaj neverjetno nesrečnih porazih rokometašic kočevske Opreme v II. zvezni ligi so dekleta zabeležila že drugo zaporedno zmago in tako na lestvici prehitela še enega neposrednega tekmeca v boju za obstanek, ekipo mariborskega Branika. Poročila iz Vinkovcev govore, da je bila tekma med domačo Lokomotivo in gostjami iz Kočevja igra mačke z mišjo, Ko-čevkam je bil to le lažji trening pred še nekaterimi odločilnimi spopadi' v finišu prvenstva. Sicer pa svoje pove že zmaga gostij s trinajstimi zadetki prednosti; razlika pa bi bila lahko še večja, ako bi igralke Opreme vso tekmo odigrale v enakem ritmu. Navsezadnje pa sta najpomembnejši točki, s katerima so se Kočevke približale rešilnemu mestu na lestvici, ki jim zagotavlja obstanek v ligi ne glede na končni razplet prvoligaških obračunov, in la, ali se bo prvaku II. zvezne hge uspelo uvrstiti v najvišji tekmovalni razred. Seveda bosta zmagi v zadnjih dveh kolih ostali brez vsakršne vrednosti, če Kočevke v soboto na domačem parketu ne bodo ugnale ekipe Borova, kije, po zadnji igri sodeč, ko je kar s34:25 premagala Branik, v dobri formi. Podobno zanimivi postajajo v finišu prvenstva tudi obračuni v prvi moški republiški ligi. Čeprav se je boj za vih zdel že bolj ali manj odločen, je nenadejani poraz Trboveljčanov v Ptuju takšne napovedi postavil na glavo. Razlika med Rudarjem REVIALNI POKAL 91 Slovenski klubi malega nogometa bodo tudi letos med majem in septembrom že šestič zapored merili svoje moči v tekmovanju za slovenski rcvialni pokal 91. Organiziranih bo 12 turnirjev v različnih kra-jdi Slovenije, dvanajst najboljših ekip pa se bo novembra pomerilo na finalnih turnirjih. Dodajmo še, da sc bodo danskim vrstam letos prvič pridružile tudi veteranske (nad 32 let), vse dodatne informacije pa je moč dobili na lefcfon (062)302-623. ar Se štiri kola boja za obstanek Odbojkarice Lika še enkrat neprijetno presenetile—Poraz doma z Igmanom — V ------ soboto v Celje — Črna serija pionirjevk se nadaljuje ____________________________ ma serija pionirjevk se nadaljuje 2:3^ 't0f.evskem odbojkarskem klubu že bqejo plat____ kiirk.°j ekipi 1 Rmana je namreč igralke Lika popeljal še korak bkže k l' bodo ^upaj s Porečankami, Novogoričankami m nemara Ceipmb • lestvice. razred J*** ^ ek'P mora,a prihodnjo sezono nastopati v že im uvrst‘* med kandidate za avoiK, na eYropskem prvenstvu, ki bo na Švedskem. tudi o ključu delegiranja sodnikov, ne nazadnje zato. ker prihajajo od daleč in tako po nepotrebnem obremenjujejo žr tako prazno klubsko blagajno, za nameček pa — to seje pokazalo že na predzadnji tekmi z Jedinstvom — sodijo pristransko Kakor koli že, do konca so vsega še štiri kola, Kočevke pa so v drugem delu prvenstva še brez zmage. Obliž na neverjetno slabi spomladanski izkupiček bi bd poln zadetek to soboto, ko igrajo Kočevke v Celju z enim neposrednih tekmovalcev v boju za obstanek v II. zvezni hgi. V zaključni del se je prevesilo tudi prvenstvo v prvi republiški ženski bgi, kjer mlada vrsta odbojkaric novomeškega Pionirja nadaljuje s črno spomladansko serijo Dekleta pod vodstvom trenerja Igorja Praha nizajo poraz za porazom. U> krat so ostala praznih rok na domačem parketu v srečanju z ekipo Ljubna. Tako ostajajo novotnrščankr pri izkupičku devetih zmag. jrsemka zalaga točk pa jim tudi ob takšnem razpletu omogoča mimo nadaljevanje prvenstvenih bojev. POKAL SLOVENIJE V RAFT1NGIJ STRAŽA — Rafting društvo iz Straže organizira v soboto, 30. marca, prvo letošnjo dirko za pokal Slovenije v mitingu. Nastopilo bo deset naših ekip m dve iz Avstrije, start tekme pa bo ob 13. uri v Drašči vasi, medtem ko bo cilj v Žužemberku. Kolesarjem Kfke dve zmagi Brionih tJt®l'ianskem Percot--^Pajebil Ravbar 13. nov«'°N>. PERCOTTO — Najboljši Udelej.fj kolesarji so se minuli vikend tiovan', večjih mednarodnih tek-Hli ijLMladinci in člani so v soboto me-Prvj m ' na Brionih, kjer so pobrali obe 40 kji s '■ V mladinski konkurenci je na z^rvare*rov dolgi progi slavil Boštjan Stanc,,r nje8ov klubski tovariš Gorazd <>5 kn,,jLPa Je Bil tretji. Člani so vozili na Prednc^drov dolgi krožni progi, z veliko 4an Ra, pa Je sam pripeljal na cilj Bog- b °ar. 41 v nLa.r.-ie Bil pred velikim uspehom tu-Sla Pasi, -P' koJe novomeška članska vr-V ‘talijan^3 na 34 kilometrov dolgi dirki 'Panji, l , m Percottu. Nastopila je vrsta kpslavj: °*®saijcviz Italije, Avstrije in Ju- ■ 8din d °*®° Pa Jc Bil na čelu kolone r'iin bil avbar- Dobil je tudi prvi leteči 'Pišu Pa drugem tretji, Uda beg mu je v . moii- da Bi dosegel kaj več ibSosli, lraJ d°Brcga 13. mesta. Najboljši kpjak..lVa.n na lej dirki je bil s 5. mestom !P'Pia» IC' Milan Eržen pa je bil 13. Vča-VfhVkalcajena c'*-* Pril>0Pa*a skupina »Meh nared za noro sezono Klub »Mel« v Dolenjskih Toplicah že pripravlja progo za državno prvenstvo v motokrosu DOLENJSKE TOPLICE — V soboto jc bik) na novi motokros stol v bližini Dolenjskih Toplic slišati rezko zavijanje motorjev. Bdi so to glasovi motorjev mladih člaaov Moto kluba Mel, ki so sc preizkušali na delu proge, pa tudi motorji žag na tistem delu proge, ki vodi skozi gozd. Tu so imeli starejši člani delovno akcija Redčili so drevje, da bo steza pregledna in vama. Pomanjkanja delovnega poleta članom kluba Mel in njegovemu predsedniku ter ustanovitelju Ludviku Mežnarju res ne bi mogli očitali. Odkar jc bil lani klub ustanovljen, ima včlanjenih že preko petdeset entuziastov vseh starosti ter dvajset tekmovalcev, med katerimi je gotovo največ pionirjev, kar kaže, da ima kljub svoj podmladek zagotovljen, med tekmovalci pa je tudi poznani veteran cesl-nohitrostnih dirk Alojz Pavlič. V enem letu so dani sami na 4 ha zemljišča, ki so ga a deset let dobili v najem od kmetijske zadruge, ureddi atraktivno tekmovalno stezo za mo- tokros — za gledalce bo gotovo zanimiv tisli deL kjer so možni skoki celo do 40 m — m postavili v njegovo bbžmo star kmečki pod, v katerem so PO ZRAKU IN PO TLEH — To-pl iška proga sodi med za goto vo najtežje in tudi najbolj atraktivne. Podobnih skokov se bodo privrženci motokrosa lahko nagledali na prvomajski prireditvi, ki bo štela za ^državno prvenstvo. (Foto: B. R) s PRIPRAVE NA TEKMOVANJE — Progo za motokros in njeno okolico je treba pred tekmovanjem očistiti in pospraviti Takole so se lega dela lotih člani kluba Mel v Dolenj skik Toplicah. Levo: ustanovitelj in predsednik kluba Ijtdvik Mežnar. (Foto: T. Jakše) si z okusom za okolje uredili svoje klubske prostore in skladišča. »Zdo pomembno pri dosedanjem delu pa je, da smo s pomočjo AMZS izpeljali tečaje in izpite za športne funkcionarje ter tako usposobili petintrideset danov za pripravo in izvedbo dirk. Prej smo si morali strokovnjake izposojati, sedaj pa smo sami sposobni organizirati tekmovanja na društveni, republiški in zvezni ravni,« pravi prizadevni predsednik društva Mel Ludvik Mežnar, ki je hkrati lastnik istoimenske firme za prodajo motornih koles Honda in Kavasaki v Bučni vase Svoje znanje bodo novopečeni funkcionarji lahko kmalu preizkusili v praksi, kajti že I. maja bo v Dolenjskih Toplicah dirka za državno prvenstvo v motokrosu za razreda do 80 in do 125 ccm. O tq več v eni prihodnjih številk. T. J. in Pomurko Bakovci seje tako zmanjšala na vsega dve točki, Ribničani na tretjem mestu imajo s tekmo manj zaostanek petih točk. Račun pa je vendarle preprost: če Inles Riko dobi preloženo tekmo s Šešiijem in če v soboto na svojem parketu premaga vodilno ekipo STT Rudarja, se bo slednji približal na vsega točko razlike, vrsta Pomurke pa bi se z zmago v Preddvoru po Številu točk celo izenačila s Trboveljčani. RETELJ KLONIL ŠELE V FINALU PRESERJE — Tukajšnji namiznoteniški klub jc minuli vikend pripravil pionirski kvalifikacijski turnir ljubljanske medobčinske namiznoteniške zveze, na katerem je nastopilo okoli 60 mladih igralcev. Imenitno se je odrezal član novomeške Novotehne Matjaž Retelj, ki je klonil šele v finalu, kjer ga je ugnal Kastelic (Kovina Olimpija) z 2:1 (10,-15, 17). Med ostalimi Novomeščani si Kralj deli 3. in 4. mesto, Miklič pa 5. do 8. Šele sedaj postaja jasno, koliko so z razprodajo točk na domačem parketu zamudili igralci Inlesa Rika. Naslovu prvaka so bili tako blizu, kot mu nemara zlepa ne bodo več. Toda do konca prvenstva jc še daleč. Če se bo zgoraj zapisani račun izšel Ribničanom v prid, utegne biti finiš prvenstva še kako zanimiv, razburljiv in negotov. Manj negotovo je na dnu, kjer je ob Emensu Dolu drugega potnika za nižji tekmovalni razred iskati med vrstama Ormoža in Krškega. Prvi so v prednosti, toda za končni razplet bo lahko odločilen njun medsebojni spopad to soboto v Krškem. Za gostitelje pride v poštev le zmaga, poraz bržkone že vodi v II. republiško ligo. MENGEŠ — KOČEVJE 1:2 MENGEŠ — Nogometaši Kočevja so v 14. kolu ljubljanske medobčinske lige v nedeljo gostovali v Mengšu in premagali tamakajšnjo istoimensko enajsterico z 2:1 (1:1). Strelca za goste sta bila Petkovški in Rauter. Dodajmo, da je sodnik izključil nogometaša Kočevja Buzuka. Kočevci so po tem kolu še naprej na vrhu lestvice s 24 točkami, v nedeljo pa bodo ob 10.30 igrali v športnem parku Gaj proti Livarju iz Ivančne Gorice. NOVO MESTO — Po treh spomladanskih kolih prvenstva v prvi slovenski nogometni ligi ostajajo igralci novomeškega Elana neporaženi, njihov izkupiček iz treh srečanj, od katerih so dve odigrali pred domačimi gledalci, so trije neodločeni izidi. Zadnjega so si priigrali v nedeljo na stadionu v Portovaldu proti ekipi Živil Naklo. Gostje so bili novomeškim nogometašem velik dolžnik, v jesenskem delu prvenstva so danovcem nasuli v mrežo kar 5 zadetkov. Zato so mnogi v nedeljo popoldne pričakovali povračilo. T oda enajsterica iz Naklega je dokazala, da ni kar tako na 5. mestu prvenstvene lestvice; z nekaj več športne sreče bi se celo lahko zgodilo, da bi iz Novega mesta odpotovala z. dvema točkama. Po izenačenem prvem polčasu, v katerem so imeli Novomeščani dve, gostje pa eno lepo priložnost za zadetek, seje drugi del pričel s hladnim tušem za kakih 250 gledalcev. Igralci Nakla so namreč v 53. minuti povedli z zadetkom Taneskega. Ob tem pa velja omeniti, da si je novomeška obramba v nedeljo privošči- VRATAR VENO, ŽOGA V DRUGO STRAN- V 63. minuti nedeljskega srečanja med enajstericama novomeškega Elana in Živil iz Nakla je sodnik Žitnik iz Ptuja pokazal na belo točko, potem ko je eden od gostujočih igralcev v svojem kazenskem prostoru igral z roko. Zanesljivi strelec z enajstih metrov je bil najboljši novomeški nogometaš Plevnik, vratar Vodan je krenil desno, žoga pa je obtičala v levem kotu njegovih vrat S tem zadetkom so elanovci rešili točko in po treh spomladanskih kotih ostali neporaženi (Foto: B. Budja) Po treh kolih trije remiji Neodločen izid v srečanju Elana in Živil iz Nakla — Izenačen boj za obstanek — V nedeljo s Slovanom KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Čeprav seje koledarska pomlad šele pričela, so kegljači in namiznoteniški igralci svojo prvenstveno sezono že končali. Igralci Melamina so tudi v letošnjem zadnjem kolu nenadejano imeli glavno besedo o naslovu prvaka. Le da tokrat niso odločali o svoji usodi, pač pa o tem, ali bo celjski Ingrad, s katerim bi morali odigrati zadnje srečanje, postal prvak. Toda na poti do Celja so imeli prometno nezgodo; Ingrad je tako dobil dvoboj z 9:0 in z enakim številom točk kot Gornja Radgona osvojil naslov prvakov. • Ženska kočevska kegljaška vrsta je v I. republiški ligi nastopala vsega eno leto. Ekipa je namreč v pravkar končanem prvenstvu zasedla predzadnje mesto in tako zapustila družino najboljših republiških ligašev, kar je vsekakor presenečenje, saj gre za izkušeno ekipo, ki pa je morala plačati ceno dvema nenadejanima porazoma na domačih stezah. Upati je le, da se bo ekipa prihodnjo sezono znova vrnila v I. republiško ligo. Povsem negotova pa je usoda članske vrste. Slednja je zavzela predpredzadnje mesto; ekipa sedaj čaka, ali bo Tekstini iz Ajdovščine uspelo v kvalifikacijah za I. zvezno ligo. V nasprotnem čaka tudi moško vrsto selitev v II. republiško kegljaško ligo. Dokaj podobna je usoda ribniškega Rika, ki bi le v primeru uspeha Tekstine ostal med republiškimi drugoligaši. • Neuspešni tekmovalni sezoni so se pridružili tudi kočevski strelci, kajti ekipi Itasa in Kočevja, ki sta nastopali v prvi oziroma v drugi republiški ligi, bosta prihodnjo sezono nastopali v nižjih tekmovalnih razredih. Upanje je, da le eno prvenstveno sezono. • Člani ribniškega Aerokluba so imeli pred dnevi redno letno skupščino. Sklenili so, da bodo letos skušali dograditi stezo in nabaviti opremo za talno signalizacijo, pričeli pa bodo tudi s tečaji za pilote, kijih bo vodil Samo Dečman. Dodajmo še, da bo klub že to soboto, 30. marca, pripravil za svoje člane in pristaše izlet v italijanski Basen. M. GLAVONJIČ la kar nekaj spodrsljajev; delno opravičilo temu jc, da v ekipi ni bilo poškodovanega kapetana Pavlina. Vsega 10 minut je trajalo veselje gostov, ko je po streljanem kotu Plevnika, kije bil tudi v nedeljo daleč najboljši mož v novomeški vrsti, žoga zadela enega od gostujočih obrambnih igralcev v roko, in sodnik Žitnik iz Ptuja je pokazal na belo točko. Zanesljiv strele je bil Plevnik, ki to pomlad igra v zares imenitni formi. Do konca srečanja je bilo na obeh straneh še nekaj priložnosti za zadetek, najlepšo je minuto pred koncem zapravil domači napadalec Kostrevc, ko je zgrešil prazen okvir vrat. Boj za obstanek pa še zdaleč ni dobljen, med osmim in predzadnjim petnajstim mestom so vsega tri točke razlike. Bržkone bodo Novomeščani že po nedelji nazadovali za kakšno mesto, kajti v naslednjem kolu jih na Kodeljevem čaka vodilna ekipa Slovana. PIONIRJI NOVEGA MESTA V POLFINALU POSTOJNA, ŠENTVID — Po Sloveniji so bili minule dni sklepni turniiji letošnjega jubilejnega, že 25. pionirskega košarkarskega festivala za pokal Mars 91. Fantovski turniiji so bili v Trbovljah, Mariboru, Slovenj Gradcu, Tolminu, Sežani in Postojni, v slednji so igrali tudi Novomeščani in Kočevci. Rezultati: Postojna — Novo mesto 50:44 (26:22), Novo mesto — Kočevje 99:35 (52:15) in Postojna — Kočevje 78:30 (45:7). Dekleta so igrala v Trbovljah, Šentjuiju, Sežani in Šentvidu, tu so nastopale tudi Novomeščan-kc; izgubile so s Kranjem 25:70 (14:46) in Cerknico s 24:48 (10:23). Mladi košarkarji Novega mesta so se z. drugim mestom v Postojni uvrstili na polfinalni turnir, katerega gostitelji so bili sami. KOLPA — OLIMPIJA 0:8 lokacijah za vstop v I. SKL Le potrdili napredovanje Šesta zaporedna zmaga košarkarjev Podbočja v kvalifikacijah za vstop v I. SKL — V soboto znova doma PODZEMELJ — Po katastrofalnem sobotnem porazu proti Crveni zvezdi z 0:6 se je ekipa ljubljanske Olimpije dan kasneje, 24. marca, v Podzemlju pomerila z enajsterico Kolpe. Kakih 400 gledalcev je videlo lepo in dopadljivo igro, v kateri tudi zadetkov ni manjkalo. Kar osemkrat je moral domači vratar Jaklič po žogo, kije končala v mreži, trikrat ga je premagal Radivojevič, po enkrat pa Vončina, Komočar, Bosiljčič, Pantič in celo vratar Olimpije Marič, ki je zadel z bele točke. J. FABINA PODBOČJE — Košarkarji Podbočja so s šesto zaporedno zmago v kvalifikacijah za vstop v I. SKL le še potrdili napredovanje v najelitnejšo družbo slovenskih košarkarskih ligašev. V soboto so doma ugnali vrsto kranjske Kokre z 88:67 (43:39). Razlika v kvaliteti sobotnih nasprotnikov je bila očitna, Kranjčani so se gostiteljem upirali le v prvem delu, ki ga je Podbočje zaključilo s prednostjo štirih točk, drugi polčas pa je prinesel pravo razmeije moči. Gostitelji so prednost povečali iz r BAREGEL Icematic ČtFAEMA TRST Ul. Rittmeyc! 9/12/14 Projektiranje in kompletna oprema gostinskih lokalov, slaščičarn, pekam, pizzerij, mesnic, kuhinj . . Drobec ponudbe; pomivalni stroj od 1.578 DEM naprej • vitrine za sladoled od 2.308 DEM naprej ledomati od 1.888 DEM naprej aparati za kavo (2 grupi) od4 214 DEM naprej •pl poli-de I J d.o.o V M/ [novo mestoj inženiring prodajo zastopstva Pod Trško goro 40. Novo mesto tel & faks 068 24 509 minute v minuto, na koncu so zabeležili prepričljivo zmago z 21 točkami razlike. Vendarle pa je na prepričljiv uspeh Podbočja padla tudi temna senca. Že v prvem polčasu si je ob skoku za žogo najboljši strelec ekipe Podbočja Franci Krošelj zvil nogo, poškodba je takšna, da v zadnjih dveh kolih play offa zanesljivo ne bo mogel igrali. Vsa sreča potemtakem, da si je Podbočje napredovanje zagotovilo že prej, kajti brez najboljšega strelca sezone bi jim v nasprotnem trda predla. Za sobotno zmago si zaslužijo pohvale prav vsi igralci, še posebej pa Mišel Krajcar za učinkovito igro. Strelci za Podbočje: Krajcar 24, Krivokapič 17, V. Jurečič 15, Rozman 11, Kro-šelj 9, Vego 8, M. Jurečič 4. V 7. kolu play offa se bo ekipa Podbočja doma pomerila z. vrsto Alpos Šentjurja, srečanje bo v soboto, 30. marca, ob 19.30. ŠOLA BADMINTONA TREBNJE ZTKO Trebnje organizira šolo badmintona, ki jo bo vodil Sašo Zrnec, lanski državni prvak v tej igri pri moških posamezno in inštruktor badmintona pri BZS. V trebanjski šoli badmintona, ki se bo začela 4. aprila, bodo ponudili animacijski program za učence višjih razredov osnovne šole in za odrasle. Za ta tri-deseturni tečaj, ki bo v dvorani trebanjske osnovne šole vsak četrtek od 15. do 18.30 ure, se lahko kandidati prijavijo na ZTKO Trebnje, Kidričeva ulica 2, ali po telefonu 44-102, kjer je na voljo tudi obširnejša informacija. V šolo badmintona bodo vpisovali do I. aprila. I TELEVIZIJSKI SPORED) jmsmut PETEK, 29. ffl. SLOVENIJA 1 8.35— 11.15 in 14.35—1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK , KLOBUK KLOBUK SIMENON, TV naniz., 10/13 11.05 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 SVET NA ZASLONU, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica, 7/12 18.25 MESEČEVA URA, angl. nadalj., 2/6 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 UGANKA KUMRANSKIH ROKOPISOV, avstralska dok. oddaja, 2/2 21.15 POPOLNI VOHUN, angl. nadalj., 5/7 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.40 SOVA: DRAGI JOHN, amer. naniz., 6/24 ODISEJA 2001, amer. film 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.00 Tenis ČSFR:YU — 17.30 Studio Maribor — 18.50 SP v hokeju, YU:Fian-cija — 21.00 Pasijon po očetu (oratorij) — 22.00 Tenis ČSFR:YU (posnetek) —23.30 Satelitski programi — 0.15 Y utel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Povejte, kaj naj počnem (oddaja za otroke) — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila— 12.10 Videostrani— 12.20 Satelitski program — 13.35 Neron (opera) — 16.20 Video strani — 16.35 Poročila — 16.40 TV koledar — 16.50 Pokličimo 93 —17.00 Iz zgodovine glasbe— 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Povejte, kaj naj počnem (oddaja za otroke) — 18.45 Polna hiša (amer. naniz.) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Pasijon našega gospoda Jezusa Kristusa po Janezu (glasbena oddaja) — 21.10 Maša papeža Janeza Pavla II. (prenos) — 21.35 Dnevnik 2 — 22.55 Tatovi milnatih oper (italij. film) — 0.25 Yutel — 1.25 Poročila SOBOTA, 30. m. SLOVENIJA 1 8.10 — 1.25 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.25 TV MOZAIK 8.35 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 6. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.10 ŠTIRIDESET ZELENIH SLONOV (4/7) 9.25 ZGODBE O POLUHCU 9.40 ALF, amer. naniz. 10.05 PERISKOPOV RAČEK 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.20 NAŠA PESEM 1150 VIDEOSTRANI 13.15 VIDEOSTRANI 13.25 VIDEOGODBA, ponovitev 14.10 ČUDOVITI SVET BRATOV GRIMM, amer. mlad film 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 ŠPORTNI DOGODEK 18.30 DRUGA GODBA 19.00 ŽE VESTE? 19.10 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 ONA + ON 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 5/30 TWIN PEAKS, amer. nadalj., 11/21 MOŽ V RJAVI OBLEKI, amer film 1.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.00 Satelitski programi — 10.30 Smučarski skoki — 14.00 Tenis ČSFR:YU —16.30 Satelitski programi — 18.30 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja (ponovitev) — 19.00 Muppet show —19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Boter II (amer. film) — 23.25 Smučarski skoki (posnetek) — 0.05 Yutel — 0.50 Satelitski programi NEDELJA, 31. m. SLOVENIJA 1 8.25 — 0.45 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 OTROŠKA MATINEJA: -EVA URA, angl. nadalj., 2/6 10.00 CELJE: VELIKONOČNA MAŠA, prenos 11.10 RUŠEVEC, dok. oddaja 11.40 OBZORJE DUHA 12.00 RIM: URBI ET ORBI, BLAGOSLOV S TRGA SV. PETRA 1Z40 LJUDJE IN ZEMLJA 13.10 VIDEOMEH, 46. oddaja 13.40 PRISLUHNIMO TIŠINI 14.40 SAGA O FORSYTHIH, nadalj., 11/26 15 JO SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 GOLGOTA, franc, film 18.45 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19 55 VREME 20^05 LJUBEZEN PO KRANJSKO, ponovitev drame 21 JO PODARIM - DOBIM 21.40 ZDRAVO 23.00 DNEVNIK 3, VREME 23.20 SOVA: KREMPLJI IN PRASKE, amer. naniz., 5/16 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz., 17. del 0.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.30 V znamenju zvezd (nemška dok. serija, 4. del) —10.00 Muppet show —10.30 Finale svet. pokala v smučarskih skokih — 12.30 Titanic (ponovitev) — 14.00 Športno popoldne (tenis ČSFR:YU) — 19.30 Dnevnik — 19.50 SP v hokeju, YU:Avslrija — 22.15 Posnetek tenisa in smučarskih skokov — 23.30 Športni pregled — 0.15 Yutel PONEDELJEK, 1. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.55 in 14.45 — 0.25 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 10.45 VIDEO STRANI 15.00 VIDEO STRANI 15.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 B. Cavazza: PRIMER FELIKSA LANGUSA ALI KAKO UJETI SVOBODO, drama TV Slovenija 21.10 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3 22.20 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 12. oddaja 23.00 SOVA: AVTOŠTOPAR, amer. naniz., 14/16 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz., 18. del 0.15 VIDEOSTRANI TOREK, 2. IV. SLOVENIJA 1 8.35— 12.10 in 14.35 — 23.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 ŠOLSKA TV ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI, 7/14 10.50 ANGLEŠČINA - FOL- LOW ME, 8. lekcija 11.15 OSMI DAN 12.00 v VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 8. lekcija 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE H 4*.; 'v:.-* ENO LETO »VAŠEGA KANALA« — S skromno slovesnostjo so stalni in zunanji sodelavci novomeške lokalne televizije Vaš kanal proslavili eno leto poskusnega oddajanja. V365 dneh se je na zaslonih TV-sprejemnikov, priključenih na mestno razdelilno kabelsko omreije, zvrstilo blizu 10 tisoč novic, obvestil in reklamnih sporočil Skoraj 1000je bilo tudi prispevkov z živo sliko. Pohvale vredno je, da snemalci, montažerji, mešalci slike in uredniki delajo zastonj. Na sliki: Marjan Moškon, »gonilna sila« lokalne televizije, med razgovorom z operaterjem grafike. (Foto: M. Vesel) E INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK - ŠOLSKA TV 18.10 SPOR ED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VČERAJŠNJE SANJE, angl. nadalj., 6/7 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 SAN REMO -91, L del zabavnoglasbene oddaje 22.00 DNEVNIK 3, VREME Tl 70 SOVA- HAGGARD, angl. naniz., 5/7 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz., 19. del 23.35 VIDEO STRANI SREDA, 3. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.50 in 15.05 — 0.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ŽIVŽAV 9.50 B. Cavazza: PRIMER FELIKSA LANGUSA ALI KAKO UJETI SVOBODO, drama TV Slovenija 11.40 VIDEOSTRANI 15.20 VIDEO STRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev SLOVENIJ A - JESEN, dok. oddaja, 4/6 17.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA ŽIVALSKI VRT PONOČI, kanadski film 22.05 MARLBORO MUSIČ SHOW 22.35 DNEVNIK 3, VREME 22.55 VIDEOGODBA 22.55 SOVA: ALF, amer. naniz. 31/38 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz. 20. del V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 5/12 0.10 VIDEO STRANI ČETRTEK, 4. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.00 in 14.35 — 0.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 10.50 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.30 MOZAIK, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK 17.05 FREUD, dok. oddaja 17.55 ŽE VESTE? 18.05 PO SLEDEH NAPREDKA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 SIMENON, TV naniz., 11/13 21.10 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22 35 SOVA- JAZ IN TI, angl. naniz., 3/10 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz., 21. del 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 19.50 SP v hokeju, Francija Norveška — 22.15 Zdaj pa po slovensko — 22.40 Večerni gost: Jernej Repovž — 23.30 Yutel Zavarovalnica Novo mesto d.d. OBVESTILO ZAVAROVANCEM Veliko je bilo letos že napisanega, še več pa ste lahko slišali prek Študija D o preobrazbi zavarovalstva, predvsem na področju občin Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto ir« Trebnje. Kljub vsemu pa še vedno prihaja do nesporazumov oz. do nekorektnega delovanja zastopnikov drugih zavarovalnic. Z željo, da se boste ob sklepanju zavarovanja lahko odločili za vašo dosedanjo zavarovalnico, posredujemo naslove vseh sklepalnih mest: NASLOVI IN TELEFONSKE ŠTEVILKE NAŠIH ZASTOPNIKOV • Sedež Zavarovalnice Novo mesto d.d. je na Cesti herojev 1 v Novem mestu, na področju občine Novo mesto pa delajo naslednji zastopniki: ZORAN Jože šmarjeta 2 68220 šmarješke Topi. 068 73-136 HRASTAR Ivan Kristanova 49a 68000 Novo mesto 068 22-467 KOS Vinko Ločna 7 68000 Novo mesto 068 21-797 TURK Aleš Podgrad 1 68000 Nqvo mesto 068 43-719 ANTONČIČ Alojz Gor. Kronovo 4 68222 Otočec 068 73-082 LUZAR Stane Orehovica 33 68310 Šentjernej 068 42-688 MIKEC Jože Mali Slatnik 22 68000 Novo mesto 068 22-187 AJDIšEK Franc Stranska vas 36 68000 Novo mesto 068 43-659 KAVŠČEK Stane Pod vinogradi 2 68351 Straža 068 86-125 KREN Janez Vavta vas 10 68351 Straža — ŠINKOVEC Ciril Brezov dol 21 61303 Zagradec — RAZDRH Mirko Dobrava 4 68211 Dobrnič — MEDLE Jože Slavka Gruma 56 68000 Novo mesto 068 27-857 TURK Jože Dobravica 7 68310 Šentjernej 068 42-561 PARKELJ Marjan Vihre 2 68216 Mirna Peč — • poslovna enota Črnomelj, Staneta Rozmana 2, z zastopniki: RAUH Jože Sadinja vas 7 68333 Semič 068 56-483 KOCJAN Zvone Dragatuš 17 68343 Dragatuš 068 57-318 LUIČ Josip Moša Pijade 6 68340 Črnomelj 068 51-109 BRUS Boris ul. 21. oktobra 17a 68340 Črnomelj 068 51-963 MORAVEC Franc Podklanec 7 68344 Vinica — KOBE Miha Predgrad 26 68342 Stari trg ob Ko. 061 869-718 • poslovna enota Kočevje, Ljubljanska 20, z zastopniki: KOŠOROG Franc Koblarji 27 61332 Stara cerkev PUGEU Ivan Kuželj 14 61302 Kuželj 051 837-207 IVANEŽ Srečko Breg 20 61332 Stara cerkev — • poslovna enota Metlika, Partizanski trg 3, z zastopniki: ŽUGELJ Anton Otok 13 68332 Gradac 068 57-112 ČERNIČ Slavko CBE84 68330 Metlika — RENKO Franc Klošter 11 68332 Gradac 068 57-128 • poslovna enota Trebnje, Goljev trg 4, z zastopniki: STUŠEK Ciril Gorenja vas 25 68323 Mirna 068 47-744 GLUŠIČ Zvone Gor. Jesenice 26 68232 Šentrupert 068 49-234 ZOREC Miro Rimska cesta 1 68210 Trebnje 068 44-453 ZUPANČIČ Miha Rakovnik 2 68232 Šentrupert 068 47-553 GRIČAR Stane Hrastovica 10 68230 Mokronog 068 49-251 • življenjski zastopniki ABOLNAR Stane Adamičeva 29 68000 Novo mesto 068 21 -002 ŽAFRAN Dušan Ljubljanska 20 61330 Kočevje — LAVRIČ Polde Veronike Deseniške 6 61330 Kočevje 061 852-367 Obratovalni čas od 7.00 do 14.30 Sredstva zavarovancev ostanejo doma na Dolenjskem in Kočevskem! Vaša zavarovalnica / DOLENJSKI UST Št. 13 (2171) 28. marca KOVINOPLAST Jesenice na Dolenjskem delavski svet Delavski svet podjetja Kovinoplast razpisuje prosta dela in naloge direktorja podjetja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje: ~ visoka izobrazba strojne ali podobne smeri in tri leta izkušenj na odgovornih delih in nalogah ~ višja izobrazba strojne ali podobne smeri in pet let izkušenj na odgovornih delih in nalogah - znanje tujega jezika — predložitev programa in razvoja podjetja Kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa z oznako »Za raz-Pjsno komisijo« na naslov: Kovinoplast, 68261 Jesenice na Dolenjskem. pojavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. avto moto društvo trebnje bo organiziralo l!?°re,ični tečaj za voznike otormh vozil, ki se bo začel v °snovm šoli Trebnje v petek, tečaju’ °k uri' Priiave na MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.d. Titova 3 61000 Ljubljana Objavljamo javno licitacijo za prodajo prenosnega kioska, ki je trenutno lociran ob novi avtobusni postaji v Novem mestu. Licitacija bo v torek, 2. 4. 1991, ob 9. uri pri kiosku. Vse informacije dobite v naši novi prodajalni, na novi avtobusni postaji v Novem mestu. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete ALOJZIJE MAKSE rojene Papež z Male Strmice S® ?ah valjujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje. Hvala tudi za opravljen obred slovesa. žalujoči: hčerka Slavka z možem Jožetom, hčerka Anica z roožem Iztokom, sestra Marija z družino, vnučki Matjaž, Mateja, Dejan in Matevž ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očita in dedija SLAVOTA-ALOJZA ADLEŠIČA ^zahvaljujemo vsem, ki so bili v tem času z nami. Posebna zahvala rSebJu Zdravstvenega doma Črnomelj v času bolezni, prav tako pa tudi kolektivom IMV, OŠ Milke Šobar—Nataše, SDK in LB Črnomelj. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in prijatelja JOŽETA JENKOLETA Pot na Goijance 20, Novo mesto b 'skreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in do-n ,ni sosedom za ustno in pisno izraženo sožalje, podatjeno cvetje, de-Vj,rn° pomoč in spremstvo k njegovemu počitku, kakor tudi za poslo-na govora obema govornikoma. Lepa hvala g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi LOKA LESING d o o. Podjetje za razvoj, inženiring, proizvodnjo in trgovino ODKUPUJEMO IZDELKE LESNE GALANTERIJE! Želimo razširiti poslovanje in povečati odkup zobotrebcev, kuhalnic, kuhinjskih desk in drugih uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa. Ponudbe z vzorci in• dnevnimi cenami dostavite na naslov: LOKA LESING, 64220 Škofja Loka, Titov trg 3 a, tel. 064-622-481. { Ct ZLATA VERIGA 5 £ alpha oglase sprejemamo na tel.: 068/28-121 ^ N N 5 S S SALO V OGLASNIK * Statvo-—i/n^&mruitLomil ttxLr\ilc fvašrujLclbo' maliJv &cjjLojx&v-—coco 10.000. * fRcct/no- o4o«aČco o- uis^Jv ucj&dl/n&tUih vrv fvcttuubnih fv&nAMLLcJv. * 3 cLoajJa/tv mJilamrvrvi rroaAi^ pcv jv&djdjAs . 3d.:068/24-454 fvofvoldcvrv ! BREZPLAČNI MALI OGLASI / PRODAJA SVETIL V PRAZNIČNIH DNEH 15%POPUSTA ELBA, Novo mesto, Ulica talcev 9, tel. (068) 24-884. Vsem želimo vesele velikonočne praznike. ZAHVALA Ob odhodu v večnost naše drage mame ANGELE KASTELIC iz Velikega Orehka se zahvaljujemo vsemu zdravniškemu in bolniškemu osebju za nego v dolgotrajni bolezni. Zahvaljujemo se vsem duhovnikom, ki so vodili, sodarovali in sodelovali pri maši in pogrebu. Hvala pevcem iz Kresnic za petje pri maši in pogrebu ter vsem, ki ste darovali za maše ali cvetje, in vaščanom za kakršnokoli pomoč. Hvala vsem za navzočnost pri slovesu in za vsako dobro misel in željo. Žalujoči domači ZAHVALA ' IT'? V 83. letu nas je zapustil dobri mož, oče, brat in stric JOŽE PUCELJ Partizanska c. 1, Novo mesto Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so nam stali ob strani. Hvala sodelavcem računovodstva Tovarne zdravil Krka, pljučnemu oddelku bolnice v Novem mestu in patru Luku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, *, 1 stari oče, brat in stric FRANC MAJDE Knežja vas 9, Dobrnič Ob boleči izgubi naša iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in nesebično pomagali ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala DO varnost, KZ Trebnje, g. župniku za pogrebni obred in pevcem iz Dobrniča. Žalujoči: vsi njegovi * 4 4 4 4 4 4 ZAVAROVALNICA TRIGLAV NOVO MESTO - Praviš, da li bo potekla registracija avtomobila? In zdaj ne veš, pri kateri zavarovalnici bi zavaroval svoj avto? Jaz ti pravim, da ostani pri tisti zavarovalnici, kjer si bil doslej. Njihov novi naslov tako veš. Zdaj so na Zagrebški 2 v nekdanjem hotelu Kan-dija v Novem mestu. Po mojem se splača zavarovanje pri njih. Priznajo ti vse dosedanje popuste, če pa boš sklenil zavarovanje na poslovni enoti v Novem mestu, dobiš še za 10 odst. popusta. Pa kaj bi ti našteval Obišči jih ali pa jih pokliči na tel 068/25-696, 25-602 in 25-167. TILIA NOVO MESTO — POPOLNOST PONUDBE Morda iščete mojstra ali material za vodovodne zadeve, ogrevanje, električne napeljave? Potrebujete kosilnico, žago, pralni stroj ali TV aparat? Pridite v tehnično trgovino TILIA vBršljin 21 v Novem mestu in izberite, kar potrebujete. Mi vam bomo SVETOVALI pri nakupu in robo tudi PRIPELJALI. Tel 068/21-503. Pokličite. S S * N * ADUT TREBNJE — Tehnična trgovina v Trebnjem. Kmetijski stroji Ugoden nakup stroja za pranje traktorja za 6.225 din, sadilec krompirja za I1.845din, plug IMTdvobrazdnl hidravlična rotacijska kosilnica IMT165 za 29.767 din, nahrbtna kosilnica torex 40 ccm za 6.300 din, freza IMT za 14.671 din, traktorska škropilnica za 340 litrov za 13.479 din, motoma žaga husquamaza 7.809din, obračalnik za I2.800din, avtoprikolica za 8.279din. Ulica OF 4, tel 068/45-369. Pokličite. TRADETOUR POTOVANJA ŠPANIJA - SAMO 295 DEM (8 dni L maj), POČITNICE IN POTOVANJA DOMA IN V TUJINI, POSEBNI PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE, POIŠČITE NAS IN POMAGALI VAM BOMO KAM, KAKO IN KDAJ. ORGANIZIRAMO TEČAJE AEROBIKE, JAZZ BALETA IN RITMIČNO PLESNIH IGRIC ZA OTROKE. TRADETOUR do.o., Zagrebška 2 (II. nad), Novo mesto, tel: 068/22-410. INTERMARC — Tehnična trgovina STOPIČE Vsa oprema za traktorje. W Preže, nakladalke gnoja, vitli itd. Program BCS, kosilnice in ostalo. Ob naku-£ pu nad 1500 din DOBITE SREČKO. Poleg ugodnega nakupa vas čaka še ^ sreča, pa lahko dobite kosilnico, hladilnik ali kaj podobnega. TeL 068/43-806. J Pokličite.___________________________________________________________^ ^ PACOM 200 — Že veste za podjetje Pacom iz Novega mesta? Ta firma k ^ skrbi za čistočo in zdravje v vaših bivalnih in poslovnih prostorih. Opravlja ^ ^ učinkovito in TEMELJITO ČIŠČENJE vseh talnih površin, oblazinjenega ’ ^ pohištva in vzmetnic. In še: UNIČUJEJO ZDRAVJU ŠKODLJIVO PRŠICO. \ ^ Informacije in naročila sprejemajo vsako popoldne na Trdinovi 3a v Novem ^ mestu ali po tel 068/27-164. Pokličite. J ^ BIRO 5 — Zelo ugodne cene za telefakse, računalnike, printerje, registrske ^ ^ blagajne v trgovini na Vrhovčevi 9 v Novem mestu. Oglasite se v prodajalni ali " ^ pokličite po tel 068/25-901. ^ £ ALFAGRAF— Toje prodajalna, kjer se najde zmeraj kaj novega. To pot ^ JOLLYprogram, brisalci tinle, barvice, nalivna peresa, flomastri, voščenke, ^ r roller in keramični svinčniki ter 30 različnih vrst grafitnih svinčnikov. Prešer- ^ 0 nov trg, Novo mesto. TeL 068/25-646. Pokličite. PGP TREBNJE - Prodajajo hiše. Ugodne cene za montažne stanovanjske hiše s 110 kvadratnimi metri površine in vikend hišice z 52 kvadratnimi metri površine. Informacije na teL 068/44-898. Pokličite__________ AKCIJSKA PRODAJA - NOVOLES Noviambient STRAŽA pri Novem mestu vas vabi v industrijsko prodajalno. Tam boste lahko kupili stole, komode, vitrine, predalnike, lovsko pohištvo, skrinje, spalnico manon. Kuhinjski vozički deske, gugalnike, bokse, predalnike, police. Izdelki V KLASI so ZA 30 ODST. CENEJŠI, prodajajo brez trgovske marže in tudi na POSOJILO. Odprto v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 15. ure, v torek in četrtek od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure TeL 068/84-600. Pokličite. VELIKONOČNA PONUDBA — KZ Krka je v vseh svojih prodajalnah pripravila akcijsko velikonočno prodajo suhega mesa in vin. Izvrstne suhomesnate izdelke lastne proizvodnje prodajajo za 25 odst ceneje. Vina iz Goriških Brd pa so ta teden cenejša od 20 do 25 odst KZ KRKA za veliko noč. LEPOTA CVETJA — Kdor da kaj nase in na svojo ljubo ženo, dekle, mamo, sestro ali ljubico, se bo v teh dneh zagotovo oglasil v cvetličarni V IKEBANI (teL 068/57-184) na Otoku v Gradacu in v CVETLIČARNI (teL 068/59-001) na Mestnem trgu 1 v Metliki vas čakajo ves marec. Holandska zveza. »CENTER« NOVO MESTO — Trgovsko podjetje »Center«je novo ime za nekdanjo Kurivoprodajo. Po zelo ugodnih cenah prodajajo izolacijski material Demit fasada z zaključnim slojem je samo po 271 din kvadratni meter. Kombi plošče po II 3,87 din za kvadratni meter. Ves ostali gradbeni material Kupcem, ki takoj plačajo z gotovino in članom stanovanjskih zadrug, blago dostavijo in ga pomagajo razložiti »Center«, Bršljin 2, teL 068/21-518. Pokličite. i t i 4 \ \ 5 N ZAHVALA Nenadoma nas je v 56. letu zapustila naša draga mama, "tara mama, sestra in teta MARIJA KAMBIČ roj. Kapušin iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo ZD Metlika, Splošni bolnišnici-nevrološkemu oddelku, cerkvenemu pevskemu zboru Črnomelj ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni DOLENJSKI LIST 17 II TFM TFIMIII 11AQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA ^MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ 1 cm I cunu VMd 4.nmm A prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 28. marca — Milada Petek, 29. marca — Berta Sobota, 30. marca — Bogoljub Nedelja, 31. marca - Beno Ponedeljek, 1. aprila — Hugo Torek, 2. aprila — Franc Sreda, 3. aprila — Rihard LUNINE MENE 30. marca ob 8.17 — ščip kino BREŽICE: 29. in 30. 3. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Beli lovec — črno srce. 31.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Air America. 2. 4. ameriški vojni film Glory — Vojna za slavo. kmetijski stroji IIRSUS (35 KM), letnik 1977, dobro ohranjen, s koso in kabino prodam. ® (047)72-109. 2135 ZA TRAKTOR ZETOR ugodno prodam štarter, črpalko Bosch in glavno motorsko gred za tip 25—11. * (061) 789-097, zvečer. 2137 KOSILNICO BCS, acme motor, staro 13 let, prodam. ® (068)69-136. 2141 TRAKTOR IMT 542 prodam. ® (068)59-416. 2142 TRAKTOR D 30, starejši letnik, prodam. Branko Peteline, Sela 90, Dobova, ® (0608)67-636. 2144 KOSILNICO BCS prodam ® (068)24-466. 2185 TRAKTOR URSUS 335, prevoženih 637 ur,v zelo dobrem stanju, s plugom, kosilnico in branami prodam. Ogled pri Hrastar, Stranska vas 36, Novo mesto. 2189 SAMOHODNO KOSILNICO Tomos Batuje, širina grebena 80 cm, rabljeno 10 ur, prodam. ® (0608)34-792. 2196 TRAKTORSKO FREZO in vitlo za TV ugodno prodam. ® (0608)75-522. 2200 TRAKTOR URSUS 335, letnik 1985, s kabino, kosilnico in kompresorjem prodam. Jože Zupančič, Ilirska 4, 68257 Dobova, « (0608)67-202. 2203 TRAKTOR IMT 540,1550 delovnih ur, prodam. Avgust Cirar, Konj 9, Litija, * (061)874-128. 2213 KOSILNICO Gorenje Muta s koso, motor Lamborgini, malo rabljeno, ugodno prodam. Tomše, C. 4. julija 66, Krško. 2226 TRAKTOR DEUTZ (25 KS) in prikolico (3 t) domače izdelave prodam. ® 42-693. .. 2274 DEUTZ (22 KM), ugodno in poceni prodam. * (0608)43-295. 2281 TRAKTOR ZETOR 5211 star eno leto, in kosilnico BCS, prodam. Franc Bartelj, Jablan 41, Mirna Peč, W 84-331. 2289 OBRAČALNIK SIP 220, rabljen, in kabino za traktor Store, novo, prodam. * (0608)75-612, popoldne. 2295 TOMO VINKOVIČ, nov, z italijanskim motorjem, ter avtoprikolico po ugodni ceni prodam. Miran Dvoršak, Blatno 33, 68255 Pišece. 2298 SNOPOVEZALKO za BCS in 3001 vina prodam. ® 40-135. 2321 TRAKTOR Valpadana, 25 KM, obnovljen, in dvobrazdni plug prodam. Matija Urh, Otok 16, Gradac, * v službi (068)58-152, od 7. do 15. ure. 2334 kupim KOSTANJEVE STEBRIČKE, debeline 10 do 20 cm, dolžine 2 m, kupim. ® 40-884. 2317 motorna vozila JUGO KORAL 55, letnik 1989, v dobrem stanju, ugodno prodam. ® (0608)34-803, popoldne. 2138 Z 750, letnik 1984, v dobrem stanju, prodam. «(068)56-752. 2143 GOLF DIESEL, december 1988, me-talik, dodatno opremljen, prodam. ® (061)486-881. 2144 JUGO KORAL 45, letnik 1989, 30.000 km, prodam za 6.100 DEM. ® 49-582. 2145 TOMOS AVTOMATIK A3ML, modre barve, prodam. ® 52-189, Birkel-bah. 2146 JUGO KORAL 45, letnik 1989, KRŠKO: 28.3. (ob 20. uri) ameriška komedija Ljubezenska šola Josefine M. 31.3. (ob 18. uri) avstralska komedija Mladi Einsterin. KRMELJ: 30. 3. ameriški akcijski film Juriš na bazo Glorija. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 28. do 31. 3. (ob 18. uri) ameriška akcijska melodrama Dnevi grmenja. Od 28. do 31. 3. (ob 20. uri) ameriški triller Hot Spot. 1. (ob 18. in 20. uri) in 3. 4. (ob 20. uri) francoski akcijski triler Nikita. 2. 4. (ob 19.30) Gledališče — Ljubezen na prvi pogled. 3. 4. (ob 18. uri) film Ninja — želva. NOVO MESTO — DOM JLA: 29. in 30. 3. (ob 19. uri) ameriški film Omega sindrom. SEVNICA: 29. in 31.3. ameriški akcijski film Juriš na bazo Glorija. 30.000 km, prodam za 6.100 DEM. ® 49-582. 2147 GOLF DIESEL, letnik 1988, rdeč, ugodno prodam. Vinko Barič, Dobrava 19, Podbočje. 2150 JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam. ® 21-719. 2151 R 4 GTL, letnik 1983, ugodno prodam. Zagrebška 6 a, ® 25-598. 2152 JUGO 45, letnik 1989, prodam za 6200 DEM. Zupančič, Črmošnjicc pri Stopičah 15. 2153 ZASTAVO 750, letnik 1982, prevoženih 40.000 km, prodam za 1000 DEM. Mali Vrh 8, Mirna Peč. 2156 R 4 GTL, letnik 1988, prodam ali zamenjam. ® 23-585. NISSAN SANY 1,5 GLcoupe, letnik 1985, ugodno prodam. ® 41-077. 2157 GOLF DIESEL, december 1988, me-talik, dodatno opremljen, prodam. ® (061)486-881. 2158 KAMION 35/8, vozen z B kategorijo, star eno leto, ugodno prodam. ® 49-251. 2159 Z 750, letnik 1984, v dobrem stanju, prodam. ® (068)56-752. 2160 NISSAN SUNY 1,6 SLX HB, letnik 1987.45.000 km, kot nov, nikoli na posoljeni cesti, prodam. W (068)49-045. 2161 JUGO 45, letnik 1986, in golf, letnik 1980, prodam. Brane Uhemik, Otočec 48. 2162 GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. ® (0608)60-135. 2163 SUBARU JUSTY, 1986, prodam za 12.000 DEM. Možna menjava. ® (068) 25-003. 2165 R 4 GTL, letnik 1986, in APN 6 poceni prodam. ® 26-737. 2167 R 4 GTL, letnik 1984, poceni prodam. Stane Žabkar, Ivanjše 9, Kostanjevica. 2168 JUGO KORAL 55, letnik 1990, in jugo Koral 55, letnik 1989, oba sta kot nova, zelo ugodno prodam. ®(068)24-483, (068)28-525. 2169 FIAT 126 P, letnik 1988, kot nov, ugodno prodam. ®(068)24-483,28-525. 2170 Z 128, letnik 1987, prevoženih 35.000 km, dobro ohranjen, prodam za 5.600 DEM. Ogled vsak dan od 8. do 15. ure na Mestnih njivah 4 a, Novo mesto. 2171 JUGO 45 A, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam tudi na obroke.® 28-496. 2172 FIAT 750, letnik 1979, ugodno prodam. Ana Šašek, Pristava 6, Šentjernej, ® 42-705. 2176 JUGO, letnik 1988, Z 850, letnik 1982, in Z 750, letnik 1980, prodam. Traktor Zetor super 50 prodam ali menjam za manjšega. ® (0608)77-091. 2177 RENAULT 4, letnik 1979, prodam. ® 42-234. 2187 FIAT 126, star dve leti, prodam. Ivan Tomažin, Petelinjek 35, Novo mesto. 2188 DIANO 6, letnik 1976, registrirano do 15. aprila 1991, z rezervno letveno streho in nekaterimi rezervnimi deli ter dodatno opremo prodam za 27.000 din. Informacije na ® (0608)81-150. 2192 GOLF DIESEL, star 4 leta, prodam. ® 43-848. 2193 126 PGL, letnik 1987, dobro ohranjen, garažiran, prodam. ® 84-538. 2195 LADO SAMARO, letnik 1988, prodam. ® (068)22-646. 2197 R 4 GTL, rdeč, star 4 leta, dobro ohranjen, prodam. ® 57-637. 2202 AUDI 80, letnik 1973, registriran do marca 1992, prodam. ® 21-575. 2204 R 4 GTL, letnik 1987,35.000 km, dobro ohranjen, prodam. ® 84-877. 2209 JUGO SKALA 55, 5 vrat, december 1989, dodatno opremljen, garažiran, prodam za 8.000 DEM. ® (0608)82-976. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgovorni urednikj, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 18 din, naročnina za 1. trimesečje 200 din; za delovne in družbene organizacije 400 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 240 din, na prvi ali zadnji strani 480 din; za razpise, licitacije ipd. 260 din. Mali oglasi do deset besed 200 din, vsaka nadaljnja beseda 20 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.. 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in lotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in lilmi: Grafika Novo mesto, p.o, Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R 4 GTL, letnik 1988, registriran do februarja 1992, ter barvni TV Crown 37 ugodno prodam. ® (068)23-964.’ 2211 ZASTAVO 750, letnik 1985, obnovljeno in registrirano do februarja 1992, prodam. Kastelic, Gabije 108, Brusnice. Z 101, letnik 1986, odlično ohranjeno, prodam. ® 25-614. 2215 MERCEDES 1113, letnik 1972, ugodno prodam. ® (0608)77-117, od 19. do 21. ure. 2220 TOMOSOV AVTOMATIK, skoraj nov, prodam. ® 28-310. 2225 126 P, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. ® 84-455. 24-875. BT 50 S, letnik 1989, prevoženih 700 km, kot nov, ugodno prodam tudi na kredit. ® (068)84-647. 2232 MERCEDES 190 D, letnik 1986, malo vožen, kot nov, ugodno prodam ali menjam. * (068)84-647. 2233 Z 750, letnik 1985, in jugo 45, letnik 1989, prodam. ® (068)49-137. 2234 Z 128, oktober 1986, prodam. Brulc, Brusnice 83, Brusnice. 2236 R 5 GT turbo, črne barve, letnik 1988, registriran do aprila 1992, kasko zavarovan, prodam. W (061)266-347. 2238 Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Martin Hrastar, Vel. Brusnice 82, Brusnice. 2241 PRODAM JUGO 45 A, letnik 86 z veliko dodatne opreme. ® 44-100. PRODAM 126 P, letnik 81. ® 24-620. GOLF diesel, letnik 89, prodam. ® 068/28-671. ZASTAVO 750, letnik 1985 in prikolico za prevoz živine prodam. Avbar, Dol. Kamence 63, Novo mesto. 2243 JUGO 45, letnik 1988, prodam. ® 27-730. 2245 R 4, letnik 1988, prodam. ® 85-933, popoldne. 2246 JUGO 45 KORAL, letnik 1990, rdeč, prodam. ® (0608)70-029. 2247 GOLF DIESEL, letnik 1986, zelo ohranjen, ugodno prodam. Martin Kump, Kot 50, Semič, ® 56-664. 2249 R 4 GTL, letnik 1989, prvi lastnik, prevoženih 17.000 km, in star vinograd v Tolstem Vrhu ugodno prodam. Vovko, Leskovec 2, Brusnice. 2250 GOLF DIESEL, letnik december 1983, modre barve, prodam. ® (068)51-644. 2252 Z 101, letnik 1984/85, in motor ETZ prodam. Turk, Veliki Slatnik 7, Novo mesto. 2254 126 P, letnik 1986, in Z 750, letnik 1982, prodam. Cveto Brajer, Lukovek 6, Trebnje. 2255 JUGO 45, letnik 1989, in 126 P, letnik 1990, prodam. ® 28-825. 2257 TOMOS AVTOMATIK in računalnik Commodore 64 s programi prodam. ® (0608)32-875. 2258 JUGO 55, letnik 1989, ohranjen, 17.000 km, prodam. ® (068)44-784. GOLF JXD, letnik 1988, prodam. Informacije na ® 22-074. 2260 Z 128, december 1986, prevoženih 40000 km, prodam. ® (068)23-737, popoldne. 2261 VW HROŠČ, nemški, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Perko, Jurčičeva 27, Trebnje. 2263 DJEPP ARO, 10/88, dodatno opremljen (camel dezigu), ugodno prodam. ® 84-693, v službi, 86-298, po 14. uri. MOPED TORI in moško kolo, oboje malo rabljeno, ugodno prodam. ® 24-297. 2267 JUGO 1,1 GX, letnik 1987, in frezo, 8 KS, novo, prodam. ® (068)76-280. JUGO 45, rdeč, kot nov, prodam. Dr-ska 13, Novo mesto. 2273 ZASTAVO 750, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Martin Jevšek, Ce-gelnica 43, Novo mesto. 2275 ŠKODO, letnik 1976, po delih prodam. ® (0608)31 -888. 2282 GOLF DIESEL, letnik 1986, registriran za celo leto, in Z 750, letnik 1985, ugodno prodam. ® (0608)32-446. R 4, letnik 1988, svetlo modre barve, prodam. Špringer, Belokranjska 16, Novo mesto, ® 25-278. 2284 GOLF DIESEL, letnik 1988, prodam. ® 24-996. 2285 JUGO 45, letnik 1983, 68.000 km, prodam. Malnarič, Drejčetova pot 32, Novo mesto. 2286 FIAT 850, italijanski, registriran do 8/91, prodam za 1.200 DEM. Darko Kalem, Šlakova 7, Novo mesto. 2287 LADO 1200, letnik 1976, registrirano do 10/91, odlično ohranjeno, prodam. ® 65-317. 2288 APN 6, malo rablen, prodam. ® (0608)81-126. 2290 126 PGL, star 18 mesecev, in lado 1200, letnik 1985, 40.000 km, prodam. ® (0608)62-389. 2291 Z 101 COMFORT, 28.000 km, registrirano do 3/92, ugodno prodam. ® 106X144-66? 229? REGATO 100 S, letnik 1987, prodam za 11.000 DEM. ® (0608)27-986, po 19. uri. 2294 ALFA ROMEO 33 1,3 S, letnik 1988, prevoženih 38000 km, ugodno prodam. ® (0608)67-102. 2296 MOTORNO KOLO APN 6, novo, zelo ugodno prodam. Stane Rožman, Pavlova vas 6 c, Pišece. 2299 SIMCO 1307 GLS, odlično ohranjeno, z obnovljenim motorjem, vlečno kljuko in dodatno opremo prodam. Cena 32.000 din. ® (0608)82-651. 2301 KOMPLETNO LINIJO za betonski strešnik, tam 125 K in golf diesel, letnik 1987, prodam. W 52-336. 2307 Ril, letnik 1987, garažiran, ugodno prodam. * (061)843-166. 2308 GOLF DIESEL, star 16 mesecev, kovinsko zelene barve, ohranjen, kot nov, prodam. ® 21-213. 2309 GOLF, letnik 1980, rumene barve, prodam. ® 45-292. 2310 Z 101, letnik 6/88, 25.000 km, prodam za 90.000 din. Kastelic, Mestne njive 10, Novo mesto. 2311 JUGO 55 A, letnik 1988,40.000 km, prodam. * (0608)33-563. 2312 R 4 GTL, letnik 1988/6, ugodno prodam. ® 26-419, zvečer, 22-323, dopoldne. ' 2313 VARTBURBG karavan, letnik 1987, 15.000 km, prodam za 90.000 din. ® (0608)69-536. 2314 126 P, letnik 1979, generalno obnovljen, ugodno prodam. ®42-161. 2315 JUGO 45 AX, december 1987, 31.000 km, registriran do decembra 1991, prodam. Alojz Kužnik, Podlisec 4, Dobrnič. 2316 Z 128, staro 3 leta, prodam za 7000 DEM, in 126 BIS, star 2 meseca, za 8000 DEM. Kumer, Dol. Kamence 95, Novo mesto (pri gasilskem domu). 2319 R 4 GTL, letnik 11/88, prevoženih 23.000 km, ugodno prodam. ® 21-810. JUGO 45, letnik 1989, R 4, letnik 1987, in Z 128, letnik 1989, ugodno prodam. ® 42-424. 2324 R 5 D, nov, neregistriran, in golf JXD, letnik 1987, prodam. ® 73-595. 2325 126 P, star 15 mesecevt prodam. Marko Golc, Mali Cimik 22, Šentjanž. 2328 GOLF JGL, starejši letnik, prva registracija 1982, prodam. ® 42-975. 2330 JUGO 55, star dve leti in pol, prodam za 6.400 DEM. ® 59-082. 2332 GOLF, letnik 1988, in R 4, letnik 1990, prodam. ® 27-581. 2333 R 4, letnik 1986, in rezervne dele za VW 1300 prodam. * 51 -862. 2335 Z 128, letnik 1989, prodam. ® (068)21-180. 2336 Z 101 GTL, letnik 1986, bele barve, prodam. ® 20-360. 2337 126 P, letnik 1983, in diano, letnik 1980, prodam. ® 25-894. 2338 AX 11 TRE, 5 vrat, 5 prestav, letnik 1988, prodam. ® 25-047. 2340 obvestila TAPECIRAM, preoblačim vse vrste stolov, kotov, garnitur in opravljam ostale tapetniške storitve. Tapetništvo, Mestne njive 4 a, ® 28-642. 1984 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno ogrevanje. ® (063)39-878. JARKICE, rjave nesnice, stare 10 tednov, bomo prodajali 6. aprila. Sprejemamo naročila. Strugar, Svibnik, Črnomelj, ® 52-774, 52-919. 2194 NE ČAKAJTE do zadnjega! Naročite sedaj. Izdelujem in obnavljam nagrobne spomenike. Kvaliteta zajamčena, cene dostopne. ® (068)44-179. 2218 NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave stare 3 in 4 mesece, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije trgovina diskont »Sut-la«, Milan Herakovič, Oražnova 11, Kostanjevica, ®(0608)60-078. 2235 OBVEŠČAMO STRANKE, da še sprejemamo naročila za štiritedenske piščance, bele ijave. Jablan 23, Mirna Peč. posest PIŠČANCE, enodnevne bele, težke, rjave nesnice in grahaste, že prodajamo: Valilnica Humek, Irča vas 18, tel.: 24-4%, 68000 Novo mesto. VODOVODNE INSTALACIJE, popravila in napeljava, Mirko Jerkovič, Slavka Gruma 3, Novo mesto, ® 27-332. 1217 PRODAJAM VSE VRSTE SADNIH SADIK po 40 din, cepljene trte po 12,5 din. Kata Vrbanek, Vivodina 13 pri Metliki, tel. (047) 75-900 OGLASITE SE V NOVO ODPRTI VODOVODNOINSTALA-TERSKI DELAVNICI pri Emilu Cudru v Meniški vasi 34 a, tel. (068) 65-455. V POPRAVILO VZAMEM VSO KONFEKCIJO iz blaga in usnja. Sprejem stvari vsak dan na Glavnem trgu 16, Novo mesto. FRIZERSKI SALON »MARIJANA« iz Bršljina 8 obvešča vse stranke, da bo od L 4. 1991 spremenjen delovni čas: PONEDELJEK od 13. do 20. ure OSTALE DNEVE 7.30 do 12. ure 14. do 20. ure SOBOTA 7.30 do 14. ure Vse cenjene stranke prosimo za razumevanje in jih prisrčno vabimo. preklici HIŠO z delavnico, vseljivo, ob cesti Šentjernej — Kostanjevica, ugodno prodam. ® 99352 - 97266. 1607 ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo z vso lokacijsko dokumentacijo, v okolici Bele Cerkve, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2131 HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam. Alojz Perpar, Knežja vas 7, Dobrnič. 2143 PO ZELO ugodni ceni prodam 30 arov smrekovega gozda in 40 arov obdelovalne njive na Vranovičih, ter 30 arov borovega gozda v Kanižarici pri Črnomlju. Informacije na ® 51-888. 2154 HIŠICO z vrtom v bližini Krškega oddam. ® (0608)77-352. 2173 ENONADSTROPNO HIŠO, primerno za obrt, v Brestanici prodam. ® (0608)77-352. 2175 ZAZIDLJIVO PARCELO na Hrastu pri Vinici ugodno prodam. ® (068) 51-342. 2180 MANJŠO HIŠO v 4. gradbeni fazi in zemljišče na Hrastu pri Vinici ugodno prodam. ® (068)51 -342. 2181 VINOGRAD v izmeri približno 1500 m2 v Srasljah pri Mimi na Dolenjskem, na sončni legi, prodam. Možna postavitev vikenda. Prodam tudi IMT 560, 300 delovnih ur. ® (061 )871 -032. 2191 ZIDANICO in novejši vinograd (23 arov), v Piroškem vrhu — Cerklje ob Krki, prodam. Retelj, ® (061)578-015. 2199 HIŠO oziroma domačijo v bližini Šentjerneja oddam v najem. Možna je tudi gostinska obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 2201 HIŠO v centru Metlike, z gospodarskim poslopjem in vrtom, ugodno prodam. Marija Generalovič, Tušilovič 2, 47241 Tušilovič, ® (047)718-001. 2206 GRADBENO parcelo (900 m2) v Straži prodam. Jankovič, Pod vinogradi 6, Straža. 2207 MONTAŽNO HIŠO .dvostanovanjsko, novo, še nevseljeno (196 m2), centralna, telefon, garaža, nekaj zemlje, na sončnem kraju v Zgornjem Kamenju pri Novem mestu, prodam. ® (061)311-920. 2221 V KOSTANJEVICI na Krki prodam veliko nedokončano hišo. ® (041)267-133. 2228 ZELO UGODNO prodam staro, manjšo hribovsko kmetijo na Čatežu-Zaplazu pri Veliki Loki na Dolenjskem. Kmetija je na lepi sončni legi z razgledom po Dolenjski. Prodam tudi nov sintesizer-orgle Farfisa TK 90 po bistveno nižji ceni kot v trgovini. Informacije vsak dan razen nedelje od 8. do 15. ure na ® (061)783-142. 2231 80 a gozda na Štritu pri Bučki, zapravljivček in šotor za 4 osebe z dvema kabinama prodam. ® (0608)75-571. 2237 VINOGRAD, star 6 let, s 600 trtami, in vikend (7 x 8 m), do tretje gradbene faze, v bližini Mokronoga prodam. ® (0608)31-075. 2239 VINOGRAD Z ZIDANICO, voda in elektrika sta v bližini, travnik s sadnim drevjem ter njivo in mešan gozd na Vrhku št. 19 pri Tržišču na Dolenjskem prodam. 2244 STAREJŠO HIŠO v Brestanici, s centralnim ogrevanjem, ugodno prodam. ® (0608)70-011 ali (0608)70-386. 2266 VIKEND, nov, v bližini Škocjana, primeren za stanovanje, prodam. Elektrika, voda in telefon. Dostop z vsakim vozilom. Prodam tudi motor BMW R 45 S elektronik, letnik 1983, prevoženih 15.000 km. ® 76-364, v soboto. 2269 ZAZIDLJIVO PARCELO (550 m2), v Šmarjcti, prodam. ® 24-070. 2276 ZGORNJO ETAŽO stanovanjske hiše s pripadajočim vrtom, ob Krki v Kostanjevici, prodam. * (068)25-898,20-511. 2302 PARCELO (64 a), z novo vikend hišico, pritličje vseljivo, v Gor. Leskovcu pri Senovem prodam.® (0608)79-385. 2304 ZIDANICO v 4. gradbeni fazi, 170 trt, 3300 m2 zemlje, na Stražnjem vrhu pri Črnomlju prodam. Cena po dogovoru. W 51-382, zvečer. 2305 PRODAM ali dam v najem travnik, vinograd in njivo v izmeri 56 arov, na Velikem Trnu, 11 km iz Krškega. Viktor Ce-rovšek, Cesta zmage 92, Maribor, ® (062)304-061, vsak dan po 16. uri. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam ali dam v najem za predplačilo večjo stanovanjsko hišo s prostori za obrtno dejavnost na ugodni lokaciji v Novem mestu. Resni ponudniki naj se oglasijo v Cegelnici 20. Petelinkar. 2327 DOMAČIJO na ugodni lokaciji v Gor. Vrhpolju na Dolenjskem prodam za 25.000 DEM. ® (068)41 -022. 2339 prodam PIŠČANCE, bele, težke, stare dva meseca, prodam. ® 85-950. 2253 IZPOSOJEVALNICA poročnih oblek: trgovina »Quick«, Vavta vas 20, ® (068)85-425. 2329 JANEZ REPOVŽ, Gomila 9, Šentjanž, prepovedujem vsako pašo kokoši po moji zemlji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 2132 ALBIN IN MARICA FORŠČEK, Prapreče 17, Straža, opozaijava Jožeta Marolta iz Prapreč 14, Straža, da zapre svoje kokoši in nas pusti pri miru, sicer ga bova sodno preganjala. 2222 PRODAM razstavljiv čebelnjak 170 x 200 cm. ® 28-250. SEDEŽNO GARNITURO prodam. «(0608)32-060. 2136 GARAŽNA VRATA, kopalniško kad in okno (60 x 70 cm) prodam. ® 25-195. 2144 OSTREŠJE, velikosti 15x12 m, prodam. Ivan Potočar, Dol. Kamence 35, Novo mesto. 2149 PRODAM belo, dolgo poročno obleko številka 38/40, in jugo 45 a, letnik 11/86. Danica Junc, Daljni Vrh 18, Novo mesto. 2164 VGRADNI ŠTEDILNIK Gorenje (2 ® 2), rjav, skoraj nov, prodam. ® 22-933. 2166 PRODAM novo, bočno kosilnico Garibaldi za traktor IMT 539, kravo s teletom, brejo telico in vino — šmarnico. Gazvoda, Brusnice 42. 2174 PRODAM rabljeno posteljo (200 x 180), z jogiji, dve nočni omarici, psiho, dve postelji (200 x 90) z jogiji, in štedilnik (4 plin). Metlika, ® (068)50-204. 2182 MIZARSKO formatno krožno žago in kompresor (1201) prodam. ® 44-871. 2183 TRAKTORSKO škropilnico KŽK, vrtno kosilnico in motor APN 6 prodam. ® 42-219. 2186 KRAVO, s teletom ali brez, prodam. Župevc, Žabja vas 16, Novo mesto. 2190 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO nosilnosti 1200 kg prodam. Zofič, Globočice 4 b, Krška vas. 2198 5 m3 suhih hrastovih plohov, debeline 5 cm, in 3 m3 smrekovih desk za ladijski strop prodam. Vladimir Lenčič, Dol. Prekopa 41, Kostanjevica. 2205 BENKOVŠKI KAMEN za obloge (2 - 3 cm), prodam.® 23-158. 2208 2 m3 hrastovih plohov (5 cm debeline), stari 3 leta, prodam. ® 24-948, po 14. uri. 2212 HRASTOVE PLOHE , KOSTANJEVE DROGOVE, SOHE IN BUKOV LES, PRODAM. ® 28-750. 2216 4 m3 hrastovih plohov prodam. ® 85-144. 2219 COMMODORE 64, kompleten, prodam. ® (0608)62-367. 2229 SEMENSKI krompir prodam. Andrej Verbič, Sela pri Dobu 3, Šentvid pri Stični, ® (061 )447-258, dopoldne. 2230 PLETILNI STROJ Pfaff, s karticami, čebelje družine z AŽ panji in točilo za med prodam. ® (068)51-644. 2251 COMMODORE 64 z joystickom in kasetofonom ter 5 kaset programov prodam. ® (068)21-747. 2262 HIDROFOR 80 1), motor enofazen, po ugodni ceni prodam. ® 21-639.. KAŠČO, v dobrem stanju, prodam. Veličevič, Kržišče 9, raka. 2279 15 ČEBELJIH DRUŽIN prodam. Jože Kranjc, Rožno 56, Blanca, 9 (0608)43-231. 2280 SPALNICO, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. ® (0608)32-742, dopoldne, in (0608)33-837, popoldne. MIZARSKI, KOMBINIRANI sko-belni stroj, širine 35 cm, prodam. 9 (068)84-330. 2300 GLASBENI STOLP, 2 x 25 w, prodam. ® (0608)82-639. 2323 SUHE hrastove deske, debeline 3 in 5 cm, prodam. ® 42-925. 2326 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3lO 1, tip Gorenje, novo, ugodno prodam. 9 27-586. 2331 razno IŠČEMO žensko za varstvo otrok, p° možnosti iz okolice Bršljina. Zainteresirani naj se zglasijo pri Mlinarič, Bršljin 43 ah frizerski salon «Marijana<>. 221' VARSTVO otrok na svojem domu nudim.® 26-711. 2242 NAJAMEM večji prostor za trgovski lokal s parkirnim prostorom v Metliki ah Črnomlju. ® 25-035. 2256 KOŠNJO SENA v Koroški vasi, 3 ha, ob cesti, oddam. Možen je tudi odkup tega zemljišča. Gotna vas 2, Novo mesto. službo dobi _ HONORARNO DELO na teren" nudim komunikativnim ljudem. Provizij8 30 %. Sestanek bo 28.3. ob 19. uri v hote' lu Sremič v Krškem. Ob prihodu infor' macije pn recepciji. 2*y PRODAJALKO za honorarno dele išče DR butik iz Novega mesta. Inform8' cije dobite od 8. do 19. ure v DR butike NEZAPOSLENI in komunikati'"1' pozor! Nudimo vam delo na terenu, nak* dobite tedensko izplačilo. Združite prjj81' no s koristnim in preživite prvomajske praznike na moiju. Avto je zaželjen, ni P* pogoj. Informacije v četrtek in petek dej poldne na® (0608)62-185. 222* AKVIZITERSTVO! Velika izbir* prodajnega artikla (tekstil). Pokličite P? 19. uri na ® (060875-663. 222' ZA DOBER ZASLUŽEK potrebujete proste vikende in osebni avto. *, (068)25-961. 226J POTREBUJEMO še nekaj agente’ za prodajo konfekcije na terenu. Velik izbira artiklov. Odličen zaslužek! jr. (068)26-330. 22'* ZA PRODAJO tekstilnih izdelkov.8* terenu potrebujemo še tri potnike. Veh8; izbira artiklov. ® (068)23-977. 22'* IŠČEM več prodajalcev na stojni^ iz Posavja in Dolenjske. Sestanek bo e v marca 1991 ob 10. uri v gostilni Solini Krškem. Na mizi bo časopis. 23 DEKLE za strežbo sprejme gos8,iig ® 57-154. 23* stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE. beno, v Novem mestu, zamenjam 82 v. ^ tudi v Novem mestu ali bližnji okolici- , 26-779, po 14. uri. VL SOBO s kopalnico nudim. »K ANDI JA«. z,|j. DVOSOBNO STANOVANJE v ci Slavka Gruma v Novem mestu Pr07]i9 ® 23-022. 1\h ® 23-022. ‘■'m 27 letna uslužbenka, nekadilka, sobo. Šifra: »PREDPLAČILO« ENOINPOLSOBNO družbeno * novanje na Šegovi, v pritličju zamenJ-j za večje. ® 24-070. a|i ENOSOBNO STANOVANJ^ garsonjero v Novem mestu iščem. K Lgj na ® (068)21-646, po 18. uri. ženitne ponudb5 SAMSKI MOŠKI išče žensko p let. Otrok ni ovira. Šifra: »PO^ ’jj4 PRIHAJA«. DOLENJSKI UST Št. 13 (2171) 28. marca J ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega MARTINA ŽUGLJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, še posebno kD Metlika, ZLD Bela krajina, ZZB NOV Metlika in obema govornikoma za izkazano sožalje, spoštovanje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Delo, trud in trpljenje, to bilo, oče, tvoje je življenje. V 84. letu nas je zapustil FRANC BOŽIČ iz Zapuž 4 Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje, pevskemu zboru Ajda, GD Orehovica in govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Veliko si prestal, zdaj boi v grobu mimo spal 16. marca nas je v 80. letu zapustil dragi mož, dobri oče, dedek, pradedek, stric in boter FRANC MURN iz Hrušice 42 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom,prijateljem, znancem, zdravstvenemu osebju vircelarnega oddelka novomeške bolnišnice in vsem ostalim, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo družini Turk iz Hrušice. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen obred, Ivanki Boltez za izrečene poslovilne besede, gabrskim pevcem za lepo zapete žalostinke ter ZB Gabije za podaijcn venec. Hvala tudi vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Franci ter hčerka Mici družinami ZAHVALA V 68. letu nas je nepričakovano in tragično zapustil naš dragi stric KAREL PFLEGE iz Cerkelj ob Krki 1 a Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivu Cestnega podjetja Novo mesto, enota Brežice, Ribiški družini Brežice ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata HERMAN KRAKOW Ul. talcev 20, Straža Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, sveče in denarno pomoč ter spremili pokojnika na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Živkoviču, dr. Kokalju, dr. Dragici Dular, kolektivu Avto Kočevje, KZ Krka, Gorjanci ter Dolenjki. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Žužemberka, Adiju za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast MARTIN PLESKOVIČ iz Dol. Kamene 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, ki so nam jo nudili v težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin. Posebna zahvala Novoteksu — računovodsko finančnemu sektoiju, Krka Tehnoservis, Frizerskemu salonu »Milka«, ZZB Bučna vas ter upokojencem. Zahvala govornikoma Ašiču in Potočarju za poslovilne besede, GD Kamence in Novoteksu ter cerkvenim pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi O V SPOMIN 27. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je tragično za vedno zapustil naš dragi mož in oče FRANC MEDLE Dol. Suhadol 17, Brusnice V tihi bolečini se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in obiskuje njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi . ^ lik/; ZAHVALA Delo, trud in trpljenje, to bilo. mama. tvoje je življenje. V 93. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica FRANČIŠKA MENCIN roj Gole, iz Gabrijel Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sosedonvin prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Hotku za tople besede slovesa ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sinovi Milan, Drago, Franci z družinami ter hčerka Fanika z družino ZAHVALA Svoj boj končalo je življenje, nič več solza, izginilo trpljenje. V 77. letu nas je zapustila draga mama, sestra, teta in babica FRANČIŠKA ŠILER roj. Kovačič, iz Prečne 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Posebna zahvala družinam Dular, Vesel, Opalk in Kapš ter DO Pionir- tozd MKO Vzdrževanje in Temeljnemu sodišču Novo mesto. Hvala tudi župniku za lep pogrebni obred ter cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA V soboto, 23. marca, smo se na pokopališču v Ločni poslovili od našega upokojenega sodelavca Jožeta Puclja Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci in upokojenci KRKE, tovarne zdravil, Novo mesto ZAHVALA Ljubil si svoj dom, ljubil travnike in polja pa živino in gozdove, ljubil vse ljudi si in vedno izžareval dobroto in veselje Hvala za zgled in za ljubezen. Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, pradedka, tasta, brata in strica ALOJZA PACKA iz Jelš 7 pri Leskovcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem kolektivom Sava Krško, Novotehna | Krško, Kostak Krško, M Agrokombinat Krško, Zastava avto-prodajalna Krško, pevcem, darovalcem maš, vencev in cvetia ter sveč. za ustno in pisno izražena sožalja, vozniku krste, duhovnikom-eospodu župniku Ludviku Žagaiju za ganljiv obred, gospodu Packu in gospodu Jožetu Mrvarju. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na poslednji poti. 1 Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 50. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in zet MARTIN ŠAŠEK iz Vidmaijeve 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter sovaščanom, ki so nam v težkih trenutkih nesebično pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družinama Jakše in Hudoklin ter sodelavcem Krke holacij, pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke, kolektivu Splošne bolnice oddelek za HD, kolektivu finančne službe GIP Pionir ter g. dekanu iz Stopič za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Pomlad v vinograd bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 62. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ BLAŽIČ Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.sodelavcem in poslovnim partneijem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom, govornikoma za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke, gasilcem za spremstvo in zadnji pozdrav, g. proštu Lapu in patru Francetu Dulaiju za lep pogrebni obred. Iskrena hvala zdravnikom in osebju ORL klinike v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje in zdravnikom ter osebju urološkega oddelka novomeške bolnišnice za pomoč in lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi s s s * * s s * * $ * 5 Tone Golobič Tone Golobič, pomočnik rektorice v novomeški podružnici SDK, v kateri je sicer preživel zadnjih 30 svojih delovnih let, je od 13. marca uradno na dopustu, saj naj bi v aprilu šel v pokoj. Edini znak, dojena dopustu, pa je ta, da prihaja v službo nekoliko pozneje. Da bo pospravil delovno mizo, pa bo še trajalo, saj se od službe poslavlja z zelo trdim orehom: kako najti in speljati za No-voles rešitev, ki ne bo pomenila pogreba tega dolenjskega podjetja. Tone Golobič velja za odličnega poznavalca knjigovodsko bilančnih zadev, ki vse povedo o tem, kakšno je neko podjetje Tone Golobič zna to videti tudi v obračunih zadnjih let, ki so bili in so deloma še takšni, da na razne načine dopuščajo zamegljevanje dejanskega stanja Kako zelo ga je to jezilo, smo imeli novinarji priložnost slišati na rednih tiskovnih konferencah, na katerih % SDK predstavlja gospodarske re-S zultate v določenem obdobju Te vi, revizija je bila zelo kvalitetna državna podjetja pa so takrat imela boljše knjigovodstvo in računovodstvo od današnjega kije začelo iti navzdol nekje okrog leta 1975. Takrat je bilo tudi več samoupravljanja pravi, kot zdaj, ko bi delavce čisto potisnili v kot, čeprav je edina v svetu dokazana perspektiva soupravljanje, ter jim vzeli tovarne, tudi tiste, ki so zrasle v še danes solidna podjetja na račun lastnih žuljev. Ker je bilo ob praktični šoli treba narediti še kakšno formalno, je končal VEKŠ, druge stopnje, kijo je sicer vpisal, da ne, ker »sem preveč poznal tisto drugo stran in nisem prenašal nekaterih razlag, pa tudi ambicij za neke visoke položaje nisem nikoli imel; tako sem imel mir, da me ni nihče nikoli pretirano silil za kakšnega direktorja in sem lahko delal svoje strokovno delo. V novomeško SDK je prišel pred 30 leti v inšpekcijo, v njej tudi vseskozi ostal ob tem pa bil prvič že leta 1965 tudi pomočnik direktorja Vsi, ki so imeli opravka z njim, vedo, da se je vedno trudil probleme, ki so jih prav z neverjetno vztrajnostjo in sposobnostjo uspeli ustvarjati v raznih kabinetih, reševati strokovno, logično in življenjsko. »Če bi imeli knjigovodske predpise kot pred 15, 20 leti, se ne bi dogajalo to, kar se Knjigovodstvo je zoprna reč, vse kar nekdo namerno naredi, se maščuje, vse do pare nese s seboj. Cel svet priznava le mi ne, da morajo biti knjigovodski obračuni korektni, da dobiček lahko pri- ’ konference so bile prav zaradi kažemo, ko je potrjen, izgubo pa kose naja vlja Kaj vse seje delalo ’4 "* i t % % • % * * * * % S S 5 % S k. njegovih pronicljivih vsebinskih * analiz vedno svojevrstno doživet-, je. Sam pravi, da ima pač eno veliko napako: da stalno sitnari nikdar ni zadovoljen ne s tistim, kar naredi sam, ne s tistim, kar naredijo drugi, da se problemom nikdar ne izogne. »Velikokrat sem svaril in napovedal, kaj se bo iz česa izcimilo in si želel da bi se zmotil A se, žal nisem nikoli« Golobič je leta 1948 začel s knjigovodskim tečajem kot knjigovodja v suhorski zadrugi Po pol leta je šel v zadrugo v Črnomelj, večino obdobja kmetijsko-delovnih zadrug pa dal skozi v zadružni reviziji na Primorskem. To je bila velika praktična šola, pra- pri nas. Imam cele mape spisov, s katerimi sem se odzival na razne zakone, a stvari ki niso v redu, tudi nova oblast zdaj ne ureja, pri drugih, na primer pri privatizaciji pa ni angažirana stroka. Upam, da spoznanje, da je treba nekaj narediti ne bo prišlo prepozno. Mislim, tudi da bi morali zaustaviti odpuščanje delavcev in dobiti neke menedžerje, ki bodo organizirali proizvodnjo.« Pokoj. 7,a Golobiča to gotovo ne bo popolno slovo od stroke, imel pa bo več časa zase, prvič bo lahko šel na dopust brez skrbi za polletne obračune in tudi svoje Gorjance upa, da bo obiskal še letos tolikokrat, ko jih je v 10 letih. Z UNDIČ-DRAGAŠ 0 S 0 d d 0 0 0 0 0 0 0 0 ■ 0 0 ■ 0 0 0 0 S! 0 0 0 0 0 0 0 0 0 I 0 ' 0 ' V 0 S* 0. *0 * 4 4 Zdaj zadnji jugoslovanski popis? I. do 15. aprila bo tudi v Sloveniji potekal osmi jugoslovanski popis prebivalstva, gospodinjstev, kmečkih gospodarstev — Podatki le za statistiko! Odi. NOVO MESTO — V ponedeljek, 1. aprila, se tudi v naši republiki po desetih letih pričenja popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gos- podarstev, ki bo zaključen 15. aprila. To bo osmi (in morda tudi zadnji) jugoslovanski popis prebivalstva. Gre za obsežno statistično akcijo, ki bo dala temeljit presek stanja družbe, kakršno bo 31. marca opolnoči. Podatki bodo podlaga za boljše vsestransko dolgoročno načrtovanje. Popisovalci bodo večinoma popisovali ves dan, saj so jih večino skušali dobiti iz vrst nezaposlenih in študentov. Vsaj v novomeški občini so tudi pazili, da so popisovalci v naj večji možni meri domačini, saj bo delo lažje in hitreje teklo, če jim razmere in ljudje niso povsem neznani. Lažje in hitreje bo teklo tudi, če popisovalcu popisani ne bomo Prepozno izrečene pripombe K popisu prebivalstva ČRNOMELJ — V popisu prebivalstva, ki bo trajal od 1. do 15. aprila, bo v črnomaljski občini sodelovalo 92 popisovalcev, 10 inštruktorjev in 7-članska popisna komisija. Na voljo bodo imeli skromnih 614.000 din, vsak popisovalec pa bo dobil za popisnico po 10 din. Kot je na zadnji seji občinske skupščine povedala predsednica popisne komisije Kse........." ' • . V >» „■ Ksenija Khalil, bosta letos dve novi rubriki, in sicer veroizpoved ter materin jezik, vendar je popisovalec pred popisom občanu dolžan prebrati določila iz zakona, da se ni dolžan opredeliti za vsako rubriko. Kljub temu daje Khalilova poudarila, da je tajnost podatkov zagotovljena in da naj ljudje zato navajajo točne podatke, pa so socialisti menih, da ta popis ni demokratičen in da pravzaprav ne gre za popis prebivalstva, saj so vsi občani že natančno popisani v matičnih knjigah, ampak je to popis o premoženju ljudi in njihovi narodni in verski pripadnosti. Torej gre za veliko poseganje v zasebnost ljudi in nikakor ni moč trditi, da {gre le za statistiko, če je na vsakem poptsnem listku tudi ime in naslov občana. S pripombami socialistov so se strinjali tudi v SDP, kjer so poudarili, daje OZN izdala deklaracijo, v kateri je zapisano, da se podatki o ljudeh lahko zbirajo le v tolikšni meri, da z njimi ljudem pomagajo. Kakorkoli že, te pripombe so prišle prepozno, le teden dni pred začetkom popisa, zato jih ni moč upoštevati, pač pa bodo popisovalci delali po določbah zveznega in republiškega zakona. M. B.-J. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« Zaskrbljeno in jezno o avtobusu, pravičnem zaposlovanju, razigranih komunal-_______cih, popisovalcih, preštevanju kosti, slovenski vojski in še čem___ Prvi pomladni dan ni v vseh ljudeh prebudil prazničnega počutja. Skrbi, težave in težavice, zaskrbljenost in jeza nad dogajanjem v družbi, vse to se ni knilo veselen umaknilo veselemu pomladnemu raz- položenju in številni naši bralci so poklicali dežu klicali dežurnega novinarja po telefonu ter spregovorili o tem in onem, kar jih teži in kar bi radi videli napisano za javnost. Žal je bilo med njimi še vedno kar nekaj takih, ki nočejo iz anonimnosti, zato njihovih klicev ne moremo upoštevati. Na uredništvu pač moramo imeti imena ljudi, ki nas pokličejo, da bi kdo ne posumil v pristnost klicev na naš četrtkov dežurni telefon. Seveda pa za javnost klicatelje, ki to želijo, ohranimo anonimne. Pogovor z dežurnim novinarjem je začela Marija Jerele iz Čadraž in povedala, da ima zadnje čase precej težav z avtobusnim prevozom iz Novega mesta do Drage. Čeprav na voznem redu lepo piše, kdaj in kateri avtobus vozi do tega kraja, je Jereletova večkrat ostala na postaji, avtobus Gorjancev, ki odpelje po 2. uri popoldne, pa je odpeljal brez nje. Nanj je preprosto niso pustili, češ da ne ustavlja v Dragi. V Gorjancih bodo morali sprejemati potnike do Drage ali pa popraviti svoj vozni red. Sentjemejčanka je opozorila na resen problem: kako zagotoviti, da bo ponovno zaposlovanje delavcev, ki se ob stečaju podjetja znajdejo na cesti, potekalo pravično. V šentjemejskih Uporih po njenem ni vse čisto. Zaposlitev so dobili izbranci in tisti, ki so se poprej vse lepo dogovorili. Ljudje brez zvez pa so ostali doma. Novinarji bi seveda ugriznili v to grenko jabolko in pisali o tem, ko bi ne bilo takšnih zadev skoraj nemogoče opreti na dejstva. Kjer prihaja do zlorab te vrste, jih znajo dobro zakriti, novinar pa na koncu zdrsne na ledu »neargumentiranega in neobjektivnega« pisanja. Poskusili pa bomo. Ljudje so pripravljeni delati, a ne dobe dela. Še tiste občasne priložnosti za zaslužek jim včasih odžrejo tisti, ki ne živijo slabo. K takim mislim se nagiba Belokranjka, ko razmišlja o izbiri zapisovalcev bližnjega popisa prebivalstva. Veliko je ljudi, ki bi jim honorarno delo pri popisu prišlo prav, ker so ali brezposelni ali imajo zelo slabo plačo, vendar so si delo popisovalcev zagotovili taki, ki imajo službe in jim denarnice ob plačilnem dnevu niso prav tanke. Belokranjka meni, da bi morali pri izbiri po- čan je, da bi bil potreben za vse kaj drugega kot za orožje. »Spore rešujmo po mirni poti s pogovori in dogovori. Z orožjem se nikoli nič dobrega ne nare- di,« je zatrdil Semičan. Bralec z Dvora pa imam dovolj »preštevanja kosti«, kot seje izrazil. »Pustimo preteklost na miru,« pravi, »in posvetimo se raje sedanjim problemom, da bomo imeli kaj jesti. Za vse nas bo bolje tako!« Povedal je tudi, da je ta naša rubrika dobra. Občanka iz Brežic je tudi zadovoljna z Dolenjskim listom in posebej s pisanjem novinarke Brede Dušičeve, ki pokriva dogajanje v njenem koncu. Poslovila se je z nekoliko enigmatičnim nasvetom, naj gresta Kučan in Drnovšek na dopust. Dolenjski list nima moči, da bi na njuno odločitev vplival,a ker je želela naša bralka to svojo misel sporočiti javnosti, naj bo napisanih še teh nekaj besed. MiM POMOČ ZA UDOVČEVO Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. TREBNJE — Trebanjski Rdeči križ je začel akcijo zbiranja pomoči za Angelo Udovč iz Repč pri Trebnjem, ki ji je požar 20. marca letos uničil gospodarsko poslopje skupaj s stroji in krmo. Kdor bi želel pomagati Udovčevi z denarjem, lahko denar nakaže na žiro račun 52120-678-82058 OO RK Trebnje. K računu naj da- honorarni popis 1 som. Z imeni ogorčena Belokranjka ni hotela na dan. rovalci pripišejo Udovč.« »Pomoč za Angelo Matjan s Ceste herojev V Novem mestu je bil tudi jezen, le da njemu žagajo živce novomeški komunalci, natančneje tisti fantje, ki pobirajo smeti v tem delu mesta. Imajo namreč navado, da zjutraj pustijo tovornjak na poti, sami pa šmrcnejo na jutranje okrepčilo v Mercatorjev bife, kar traja kake pol ure. Medtem starši, ki pripeljejo svoje najmlajše v vrtec, jezno čakajo v avtih, da se fantje okrepčajo in odpravijo dalje. Marjan to početje opazuje že dlje časa, zdaj pa mu je prekipelo in, tuje, kar je povedal. Naj ga sliši vesela ekipa spor- oteževali dela z oklevanjem odgovora na kakšno vprašanje. Popisovalci, ki bodo imeli vsaj peto stopnjo izobrazbe, so se o popisovanju poučili na posebnem seminaiju, popisovalce pa nadzirajo tudi inštruktorji. Da je obiskovalec natanko tisti, ki ima v popisu na skrbi vas, se bo popisovalec izkazal s pooblastilom, podpisanim od direktoija republiškega Zavoda za statistiko, Tomaža Banovca, in od predsednika občinske popisne komisije. V Novem mestu je to Jože Derganc. Enkrat v času od 1. do 15. aprila bo torej vsa gospodinjstva obiskal popisovalec. Če ob prvem obisku ne bo nikogar doma, bo popisovalec pustil obvestilo, kdaj se bo ponovno oglasil. Popisati bo moral vse prebivalce, stalne in začasne, gospodinjstva in stanovanja, posebej pa bodo letos popisana kmečka gospodarstva in tudi vikendi, za katere lastniki v predčasnem popisu niso vrnili popisnic. V popisnih obrazcih so tudi štiri vprašanja, na katera bo popisovalec posebej opozoril, da ni treba odgo- nega tovornjaka! Fri Franc Sever iz Semiča ni zadovoljen z našim obrambnim ministrom Janšo. Nič osebnega sicer, le ne strinja se, da bi Slovenci dajali denar za vojsko. Prepri- voriti nanje, kdor tega ne želi. Gre za vprašanje narodnostne opredelitve, veroizpovedi in pogovornega jezika v družini oz. okolju. V osnovnih popisnih obrazcih, ki jih je pet vrst (podatki o osebi, vprašalnik za gospodinjstvo in stanovanja, vprašalnik za kmečka gospodarstva, seznam članov gospodinjstva in kontrolnik popisa) je tudi nekaj vprašanj označenih z »R«. To pomeni, da bodo tovrstni podatki uporabljeni za vzpostavitev registra, na primer o stanju kmetijstva, o velikosti, starosti, opremljenosti stavb itd. Sicer pa so vsi podatki iz popisa uradna tajnost in se bodo smeli uporabljati le v statistične namene. Strah ljudi, da bi bili uporabljeni v davkoplačevalske ali še kakšne druge namene, je od-* več. Popisovanje je v Sloveniji v skladu z lani sprejetim zakonom o varstvu osebnih podatkov, podatke pa na Zavodu za statistiko Republike Slovenije varujejo po pravilniku o zavarovanju osebnih podatkov na statistiki. Z. L.-D. LAŽI IN SATIRA MIRNA — V ponedeljek, 1. aprila, ob 19. uri bo v tukajšnjem domu TVD Partizan prireditev z naslovom Kljukec, na kateri bodo nagradili avtorje najboljših prispevkov na temo laž. Na mirenski prvoaprilski slovesnosti bodo pomagali dvigniti temperaturo člani skupine Moped show s Tonetom Fornezzijem Tofom. O BARVANJU PIRHOV KOČEVJE — Kako se pobarvajo belokranjske pisanice (pirhi), to bojutri 29. marca, dopoldne in popoldne prikazala v spodnjih prostorih kočevske Name Marija Trdič iz Pribanjcev v Beli krajini. Pisanice bodo naprodaj. V izložbi kočevske Name pa je te dni razstava velikonočnih pogrinjkov, ki jo je pripravil kočevski muzej. Prikazani so ribniški, poljanski in kostelski pogrinjki. Klic v sili za otroke in njihove starše Tel. 23-304 vsak četrtek med 18. in 20. uro NOVO MESTO — Zveza prijateljev mladine vsak četrtek med 6. in 8. uro zvečer na telefonski številki 23-304 nudi mladim in njihovim staršem brezplačen pogovor s psi-^ hologom, pedagogom in sociologom. Morda se sliši čudno, pa vendar se dogaja, da tam, kjer že imajo takšne telefone, kličejo otroci in tožijo svoje starše, češ: »Zakaj so m® sploh spravili na svet? Vedno me puščajo samega, zame sploh ne skr-be, ne dajo mi niti toliko denarja, d* bi si v šoli privoščil malico.« Starši imajo veijetno drugačna vprašanj*-Zanima jih, zakaj se njihov sin ne uči, zakaj ga zanimajo le motoiji