^tSlLuDSH J^p*g% ^vUpCKU DRAGOTIN HUMEK: Majka priroda pripoveduje. 2. Tujka. | | jubljenci moji! Povem vam povest, ki se godi v ne- A4>et$^^^%l skončnem svetovnem prostranstvu. Strupen mraz go- jff^ ^ir^ spodari tatn zunaj v vsemirju, in nešteta množica m fS& zvezd se izprehaja po brezmejnem prostoru. M pKl Ali naj vam povem, kako veliko je vsemirje? tX f^" Ej, duše drage, preveč zahtevate. In ko bi vam tudi JR Ltiim znal °Pisati neskončnost, pa bi me vi ne razumeli. igfLjHT *&/\ Povest vam pa le povem. Tam zunaj v vsemirju pleše mamica zemlja v večnem krogu okolo solnca. Dolga stotisočletja venomer hiti isto pot, in čudim se, da se ji ne zvrti. Niti za hipec se ne odpočije. Ko dovrši krog, zapleše iznova. In ni ji dovolj vrtoglavega tekanja. Obenem se vrti sama krog sebe kakor mače, ki se lovi za svojim repom. Iz golega samoljubja se vrti tako hitro, da v štiriindvajsetih urah enakomerno ogreje vse strani. Prav ravna matnica zemlja! Ko bi venomer kazala solncu samo svojo Evropo, Azijo in Airiko, bi imeli ljudje v Ameriki zmerom noč, in mi bi jitn rekli: ,Američani — P^^SHHMII^Hl zaspani!" ^^^^B^^^^^H Da, mnogo opravka ima mamica. Vrhutega L^V ^^^^^^H^H mora tudi nadzorovati spremljevalko luno, ki caplja ny V^^^^^^^^^l za njo kakor kužek. Luna bi pravzaprav lahko skr- * ^ jMl^^^P^^B bela sama za sebe, saj ima iako preprosto delo. i; ^H^HbH^^ -M Sama okolo sebe se vrti in pleše obenem okrog ^W^H/^|PWJte?H^J zemlje kakor zemlja okrog solnca. Je li to kaj [po- ^r^M^^^^UOKi [jM sebnega ? In majhna je luna, prav majhna, skoraj wS^|^^HhHHH otrok v primeri z zemljo. Zato ji zemlja često prav oblastno ukazuje. — J stali. Zvezda pa jadrno plove in se hitro bliža. In vsa ^^^H^^^H( S^ Jj v strahu pomisli zemlja, da se morebiti trči ob njo. ¦K^^lBMfM^-Msl pa si pravzaprav? Odkod prihajaš? In kam te HBr^lBBB»iJsLA^^ "^e' ^e' rac*ovedni Pa res niste, mamica, samo IgP^ iitl^Bii^Tll vprašujete veiiko," ji z nasmehom odvrne tujka. . . »Tedaj, kdo si?" ponovi zemlja. »• »Prav navadna repatica ali komet sem. bicer se pa spodobi, da tudi zvem, kdo me je tako prijazno pozdravil." -*. 35 »— »Planet zemlja sem; gotovo si že čula o meni, to je pa luna, stara klepetulja, ki sem jo iz usmiljenja vzela k sebi, ko so jo upokojili." »Tisto o klepetulji kar obdrži, tujka že uvidi, da si res," se postavi luna. .No, no, vidim, da živita v vzorni slogi, in prav vesela sem, da sem naletela na vaji. Neznani so mi tod kraji in njihovi prebivalci." MDobro si pogodila, Ni mi navada, da bi se hvalila, a verjemi, da sem vseokrog med zvezdami najbolj nadarjena in jako izobražena." Tako se po-baha mamica zemlja, ki je hipec prej trdila, da se ne hvali rada. »Veseli me, da sem te srečala," se ji pokloni tujka, ki je v tem do-spela bliže. »Povej mi kaj zanimivega, a prični hitro, sicer odidem, zakaj skopo mi je odmerjen čas." BLe počasi, prijateljica! Saj se gibljemo zadosti hitro in lahko naji spremiš krog solnca. Čez leto dni smo zopet tu." BHa, ha," se zaničljivo posmeje komet. »Ti si pač domišljaš, da si urnih pet, a poglej mene in daj, prični, da mi kaj poveš, sicer ti uidem." BMnogo ti povem, a obljubiti mi moraš, da ne trčiš ob mene." Glasno se zasmeje tujka in v smehu se ji trese rep. BNe boj se, ma- ' mica! Tako lahka sem in nežna, da bi se razkadila v solnčni prah, ko bi se zaletela v klado, kakršna si ti." BAha, razumem. Gotovo si vsa ognjena, kakor sem bila tudi jaz nekdaj. A to je bilo davno, davno." nGotovo ni bilo to včeraj, saj imaš na glavi ledeno kapo." »Imarn jo, imam. In tudi na nogah nosimledene copate. Trebušček mi je pa lepo topel, in pridno mu kurim." ____________________ Kot odgovor zakadi zetnlja iz najvišjih og- ^Op^^s^Ž^HSJI^H nienikov. Bele kope dima se valiio v oblake, ognie- ^^K^flH^HP^IH nikov vrh zablesti v ognjenem sijaju, in žarni po- W jff *:j'J*"^*/ffjfcl toki lave stečejo dol do znožja. f^Mmr il »-S^ J*^y^9l ,Saj res!" se zavzame komet. »Prav lep j t^* ^W^^*^|S Mamico zemljo pa užalijo te besede. nOgenj- ^^S^^B^^IbBH ček, praviš? Ogenj je, velik in močan, a bil je še ^S^^^^^^^^T^^J mnogo večji in močnejši, preden sem ga zaprla v trdno skorjo." BGotovo te tišči oklep in ti ne da dihati prosto." „0, ni mi sile. Privaditi se moramo vsemu. Sicer pa živijo na mojem oklepu ljudje." nLjudje? Kaj pa je to?" V zadregi se popraska mamica zemlja po severnem tečaju, da se utrga čreda ledenikov, ki splavajo daleč ven v zeleno morje. »Hm, ljudje se menda tako nekakšen mrčes, drobna golazen ali kaj takega." ,Tfu!" zaničljivo pljune repatica. Zemlja pa molči in razmišlja. Nato nadaljuje: BNe vem, kako bi itne-novala ta bitja. Ljudje venomer kopljejo, rijejo in brskajo po meni. Vsa sem —^« 36 «— polna globokih rovov, ki iščejo ljudje v njih oglja, kovin in kdove česa še. Bog znaj, čemu jim je vse to. Vsenavzkriž sem prepeta z železnimi tračni-cami, skozi največje gore so mi prevrtali luknje in preko rek so zgradili ogromne mostove. Po meni hodijo, kakor bi bila prav zaradi njih ustvarjena, in pravijo, da so mi gospodarji." »To pač ni nikakšna čast za tebe. Pa se otresi vsiljivcev." nBi že. Poizkusila sem že toinono, a pomagalo ni kaj prida. Z žarečo lavo sem požgala bogata človeška selišča, sem razburkala morje, da je vse-okrog poplavilo naselbine in pomorilo tisoče ljudi, s potresom sem v prah razdrobila velika mesta, ki so si jih s trudom postavili v stoletjih ..." »No, in ni izdalo?" jo prekine komet. : »O, da. Pa samo za hip. Zdi se, da je že preveč človeške gomazni. Prej bi jih bila morala zatreti, ko so bili še majhni po številu in manj pre-meteni. Če danes pokopljem ali potopim nekoliko tisoč mož in mislim, da gladu poginejo njihove družine, vidim, da zbirajo prispevke vsi drugi, ki jih ni potipala usoda, da pomorejo nesrečnikom. In tem se bolje godi nego kdaj poprej. Množijo se in rastejo in v nekoliko letih je pozabljeno vse. Pomozi, če znaš !" ... »Čudim se, a ne umem te." »Da, žalostna resnica je, kar ti pravim. Ljudem ne morern več do ži-vega. Preiskali so me od tečaja do tečaja, in gotovo ni na meni prostorčka, ki bi bil še moj. Natanko jim je znana moja teža in velikost, popisali so ^^^^^ me od kraja do konca, vse viharje, potrese in K^SSB^^HHH nime jirn kar naprej povedo učene priprave na B/fflHBžJMBliHB^lJB ljudje in pridno te opazujejo z velikanskimi daljno- K&gBeKS^iB^SlS *' že na(^e'' 'me- Seveda imam med ljudmi tudi dosti plašljivcev inbedakov. Tem se tresejo hlače, in Živo jim je prepričanje, da naznanjaš konec življenju." »Kakšni pa so bedaki?" Vidi se, da ni ljubo zemlji takšno vprašanje. V zadregi si popravlja ledeno kapo in pravi: BJako nepriličen rai je odgovor, ker še sama ne vem, kdo so pravzaprav bedaki. Vsepolno jih je, to vem, a težko jih je razbrati izmed pametnikov. Ljudski sodbi pa ni verjeti, ker vsak trdi o sebi, da je jako pameten, vsi drugi pa da so bedaki." »Hej, že vem! Recimo, da so vsi ljudje bedaki." »Nikakor ne!" užaljeno odvrne zetnlja, ki se ji ne zdi pošteno in spodobno, da bi taka-le zvezda kar tjavendan zabavljala ljudem. Skoraj žal ji je, da je tako odkrito govorila s tujko. Zato nadaljuje: BLe pusttva tak pogovor. Bahava nisem, a smelo trdim, da sem med zvezdami jako zani- —-• 37 «— miva. Sam Jupiter me ne doseza v znamenitosti, pa tudi ne Venera, Mart ali kdorsibodi iz blesteče množice planetov, ki krožijo krog solnca. Ne-skončno globoka so moja morja, in nepregledno se raztezajo zeleni bukovi gozdovi —-------"' »Lepo govoriš, a jaz ne vidim krasot." MOprosti. Povedala nisem, da me pokriva debela zračna odeja in da ti zastirajo pogled kope oblakov." »Vidim, da ti dela preglavico oklep, človek in navsezadnje še zrak. Prav smileš se mi." BTo naj te ne moti, draga repatica. Majhen planet sem sicer in hodim svoja pota, a živo je v meni prepričanje, da sem središče svetov." »Težko že dihaš, prijateljica. Le sedi in se bahaj dalje." nSedla da bi? Hej, potem bi bil takoj konec slavi. Slavna pa sem in ostanem. Ljudi nima nobena druga zvezda. — He! Hoj! Počakaj no! Kam tako lomastiš? AH mi utečeš?" nPa z Bogom!" ji izdaleka zakliče repatica. BOj, obtani vsaj še nikoliko let! Pogovoriva se še kaj. Ni prijetno, če mora kdo sam hoditi vedno isto pot. Strašna mi je misel, kako pusto bo zopet, ko bom sama s prismuknjeno luno." nLe srečno hodita." MH^HHHBl!^^^ »Hiteti moram in dovolj mi je tvoje samo- ^^'-<^si^&Ui in žalostno zre zemlja za njo. Zato jo podraži |^^pwp^H^Hn(Tj8| »Da, da, skoraj tako lepa je bila kot ti," odvrne zemlja. A tistega dne je imela luna polno licc, dobre volje je bila in ni se ji hotelo prepira. * Čez tristo let... V neizmernem hrepenenju in v ženski radovednosti je zemlja nestrpno pričakovala onega trenutka. Na zemlji so pa stali učenjaki ob svojih daljnovidih in so pričakovali, da zazro nenavadno lepo in veličastno prikazen. Globoko v blazine zariti so čakali bedaki, da jih objame smrt, ali so pa blodili v temi, popivali in uganjali budalosti, da so bili bolj norci kot ljudje. V dalji zablesti zlata meglica. nRepatica, repatica!" zakriči nekdo, ki je z visokega stolpa|prvi zazrl meglico. »Komet, komet!" se vzradosti luna. -----©-I OO l-o----- BAh, tujka prihaja!" vzklikne zemlja. nHiti, hiti, draga dušica, da poveš!" In repatica hiti. Izdaleka se ji klanja in jo pozdravlja zemlja: »Pozdravljena, znanka! Dobrodošla, prijateljica! Oj, kako sem srečna, ko te zopet gledam." Repatica molči. Ponovno jo pozdravlja zemlja, a ne dobi odgovora. BAli ji je primrznil jezik? Ali je ponosnejša?" »Zapazila te še ni," hudobno pripomni luna. nPremajhna si in pre-neznatna." »Jezik za zobmi, zgaga, pa glej, da ne zaostaneš! Repatica! Komet! Ti šment!" Zaman kliče zemlja in skrbi jo, da bi ji izpred nosa ne ušla tujka, preden bi se dalo z njo kaj govoriti. BHej, sestrica! Ali me ne poznaš več ? Tvoja znanka sem, zemlja. Veš, takrat pred tristo leti.-------Spominjaj se! Od tedaj si preletela mnogo milijonov kilometrov. Daj, povej, si li videla kje zvezdo, meni enako?" »Phe! se zaničljivo odzove repatica. »Povej, povej," zaprosi zemlja. »Prav vesela sem, da nisi izgubila glasu. No, pa povej, si li videla kje morja, kakršna imam jaz? In gozdove?" ,Ha, ha, ha!" se reži tujka. Ali si videla kje Ijudi, kaj?" ,Hi, hi, hi!" ,Res ne vem, čemu se režiš. Ali imajo drugod ljudi ? Ali imajo celo — bedake? Govori!" ,He, he, he! Ho, ho, ho!" Razposajeno se grohoče repatica, in pri tej priči prične pokati vsavprek. Z grozo vidi zemlja, flESKHHHpFpjp^S da švigajo plameni na desno in na levo in da EA^K^Y|v/jL^^H padajo tudi nanjo v obliki žarečega kamenja. BBSBmiit MJ" dP^3 A hitro je končan grozotni prizor, in prazno K^^^^K''"'^^^^^3 Je vsemirje. Tujka je izginila brez sledu. ^S^fe^^ ^^^^3 nSame nadutosli se je razletela," izprego- mfS^ž^-^l-i, ?,•:*"^^^^^ vori zemlja, ko se ji poleže prvi strah. nŽal, da \3^&ž'7^ jkAN^^^^B mi ni vsaj povedala kaj s potovanja." lP^^^^(w|W^|^^fl -Ha, ha," se ji roga luna, »kajne, skoraj bi HggQ^Uy^^L|^pH bila zvedela zanimivih novic, a ukanilo te je." nJezik za zobmi, spak spačeni, in glej, da ne zaostaneš, prifrknjeni trabant! Pazi načas! Vtem, ko zaplešem enkrat okrog solnca, me moraš obkrožiti trinajstkrat, da veš! Sicer se ljudetn zmeša ko-ledar." A luna ima poln obraz in poredno se posmehuje razjarjeni matnici zemlji.