Sredi 90. let 20. stoletja, ko sta 30. septembra 2016 je v dvorani v bili formalna demokratizacija in Šmarci potekal simpozij o Francetu osamosvojitev končani, je razvoj Tomšiču, začetniku slovenske slovenske postkomunistične družbe demokratizacije na političnem in mnogokrat krenil v drugo smer, sindikalnem področju. kot si je zamislil France Tomšič. To Dvanajst referentov je osvetlilo se je kazalo tudi v njegovi čedalje večplastno osebnost Franceta večji »marginalizaciji« v političnem Tomšiča in širši okvir družbenega življenju, ki je končno botrovala tudi in političnega okolja, v katerem je njegovemu umiku iz aktivne politike. deloval, in mnogokrat potegnilo tudi Danes, ko je slovenska družba spet vzporednice z današnjim časom. čas v krizi, ki se morda na trenutke zdi še Obdobje srede in zlasti konca 80. let bolj brezizhodna, spoznavamo, da 20. stoletja je bilo navdano z upanjem bi se morali spet približati zamislim in veliko željo po spremembah, in idealom, ki jih je zastopal France zato je bil France Tomšič s svojimi Tomšič. lastnostmi, kot so: odgovornost, energičnost, izkušnje s politično Dr. Damjan Hančič kulturo in socialno demokracijo v Nemčiji, zasledovanje konkretnih rezultatov dela in zlasti velika in njegov strpnost do političnih nasprotnikov, tista oseba, ki je že na začetku teh Č procesov potegnila »voz zgodovine« v pravo smer. Njegova premočrtnost, ki je izhajala tudi iz dejstva, da je pripadal tehnični in ne družboslovni inteligenci, je veliko pripomogla k OMŠI uspehu njegovih prizadevanj. V prvem delu simpozija so referenti podali nekoliko širši pogled na zgodovinski razvoj socialne demokracije in sindikalizma v Evropi in pri nas od srede 19. stoletja naprej pa vse do današnjih dni, ko socialna demokracija pravzaprav spet išče svojo pravo identiteto. FRANCE T Drugi del simpozija je bil namenjen osvetlitvi vloge in pomena Franceta Tomšiča v procesih demokratizacije političnega in sindikalnega življenja in osamosvojitve. V tretjem in četrtem 15 EUR delu simpozija so svoje spomine na ISBN 978-961-285-644-1 Tomšiča predstavili njegovi politični sodelavci. 9 789612 856441 France Tom�iè in njegov èas Zbornik prispevkov s simpozija, ki je bil 30. septembra 2016 v �marci pri Kamniku. Kamnik, 2022 FRANCE TOM�IÈ IN NJEGOV ÈAS Zbornik prispevkov s simpozija, ki je bil 30. septembra 2016 v �marci pri Kamniku. Urednika: Marjeta Humar in Igor Podbre�nik Oblikovanje naslovne strani: Du�an Sterle Prevod povzetkov v angleščino: Darja Pretnar Založilo in izdalo: Dru�tvo Demos na Kamni�kem Za založnika: Jože Berlec Elektronska izdaja © Društvo Demos na Kamniškem Maistrova ulica 18, 1241 Kamnik 2022 http://www.demos.nakamniskem.si/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 130250243 ISBN 978-961-95167-2-0 (PDF) 2 Kazalo UVODNE BESEDE Marjan �arec �upan Obèine Kamnik...................................................................7 Mag. Matja� �inkovec Pozdravno pismo............................................................................9 Dr. Marjeta Humar Predsednica organizacijskega odbora ..........................................15 SIMPOZIJSKA PREDAVANJA I. Doc. dr. Ale� Maver Èudna igra novih in starih socialdemokratov...............................21 Prof. dr. Janko Prunk Ponovno rojstvo evropske socialdemokracije na Slovenskem.....33 Prof. dr. Stane Granda Slovenska osamosvojitev in sindikalizem.....................................47 Dr. Andreja Valiè Zver France Tom�iè in njegov èas........................................................69 Doc. dr. Milan Bala�ic Prelomni èas slovenske demokratizacije in osamosvajanja in zgodovinska vloga Franceta Tom�ièa v njem...............................87 Prof. dr. Bogomir Kovaè France Tom�iè in brezpotja slovenske socialne demokracije....127 II. Andrej Magajna Vpliv znaèajskih posebnosti voditeljev na profiliranje politiènih strank.......................................................151 3 Prof. dr. Gorazd Dreven�ek France Tom�iè � generator ali v�igalna iskra politiène tranzicije v srednji in vzhodni Evropi?......................................159 Jo�e Erèulj Vloga Franceta Tom�ièa v sindikalnem gibanju.........................169 Anton Toma�iè Litostrojska izku�nja...................................................................181 Mag. Igor Podbre�nik France Tom�iè, eden od stebrov prenove dru�benega reda in osamosvojitve..............................................191 4 Uvodne besede OB IZIDU ZBORNIKA PRISPEVKOV S SIMPOZIJA FRANCE TOM�IÈ IN NJEGOV ÈAS Slovenska pomlad, ta tolikokrat uporabljena besedna zveza v smislu preporoda, smrti enega sistema in rojstva drugega. Mnogi si jo lastijo, mnogi mislijo, da je brez njih ne bi bilo. Nekateri pa tega ne mislijo niti si je ne lastijo, ampak so preprosto bili pomlad. V trdi zimi, v prenesenem in dobesednem pomenu. France Tom�iè je bil, je in bo za vedno v slovenski zavesti sinonim boja, najprej za dostojno plaèilo za opravljeno delo, nato pa kot ustanovitelj prvega gibanja izven tedanje politiène nomenklature. Decembra 1987 je Ljubljana postala slovenski Gdansk, France iz �marce pa slovenski Walensa. Verjel je v dostojno �ivljenje, verjel je v spremembe, kajti gospodarski in politièni okovi nekdanje skupne dr�ave so postali prete�ki za ljudi, usmerjene v prihodnost. France Tom�iè je bil zaèetnik sprememb, danes bi rekli, da je izumil nov slog, na�el novo tr�no ni�o, skratka, da je imel svoje ideje in bil dovolj moèan, da jih je zaèel uresnièevati. Bil je nekak�en Janez Krstnik, ki je napovedoval nove èase, a jih ni doèakal na kak�ni dr�avni funkciji, saj je kmalu spoznal, kaj je politika. Surov boj, brez vite�tva in sentimentalnosti, ki se vèasih pojavita celo v vojnah, v miru pa nimata pravice obstoja. Bil 7 je idealist, pravi socialdemokrat zahodnega tipa. Njegova stranka je �la, kasneje po njegovem odhodu, v desno sfero politike, èeprav sta bila tako Tom�iè kakor tudi Puènik socialdemokrata, kar je izprièevalo tudi ime stranke. Ne vem, kak�na so bila njegova obèutja ob kasnej�em politiènem dogajanju, ker sem ga poznal zgolj kot otrok, ko je sedeè v na�i kuhinji razlagal svoje poglede na dogajanje. Sem pa vesel in ponosen, da sem smel kot �upan sodelovati pri njegovi razglasitvi (�al posmrtno) za èastnega obèana Obèine Kamnik. France Tom�iè je bil pravi èlovek na pravem mestu, ob pravem èasu. Izpolnil je svoje zgodovinsko poslanstvo in samo to je treba imeti vedno pred oèmi, ko govorimo o obdobju slovenske osamosvojitve. Dokazal je, da je Slovenija de�ela velikih ljudi. Marjan �arec �upan Obèine Kamnik 8 POZDRAVNO PISMO FRANCE TOM�IÈ: BOREC ZA SVOBODO Vesel sem bil vabila Igorja Podbre�nika na simpozij France Tom�iè in njegov èas v �marci, rojstnem kraju Franceta Tom�ièa v organizaciji Dru�tva Demos na Kamni�kem, kjer bi se imel prilo�nost sreèati s prijatelji, s katerimi smo skupaj s Francetom orali ledino demokratizacije in osamosvojitve konec osemdesetih let prej�njega stoletja. �al se pomembnega dogodka tako iz objektivnih kot subjektivnih razlogov ne morem udele�iti, se pa zahvaljujem za prilo�nost posredovanja nekaterih svojih bolj ali manj lapidarnih misli. Ameri�ki konservativec Bruce Jackson je ljudi, ki smo v srednji Evropi spodbudili in bili polno vkljuèeni v osvoboditev nekdanjih komunistiènih dr�av in njihovo polno integracijo v strukture Zahoda, najraje preprosto imenoval »Freedom Fighters«, torej borci za svobodo. Mnogi, ne le z njemu nasprotne strani politiènega spektra, so se temu izrazu vsaj nasmihali, èe ne �e iz njega norèevali. V na�ih logih je lep izraz »osamosvojitelji« danes, èe ne kaj huj�ega, tudi do�ivel tak�no usodo. To dejstvo ne obeta niè dobrega za prihodnost. Koga bo nacija, ki ne spo�tuje tistih, ki so jo postavili na zemljevid sveta, spo�tovala? 9 Zgodovino paè menda pi�ejo zmagovalci in ni presenetljivo, da so ljudje, ki ne le da niso s prstom mignili za osvoboditev na�e dr�ave tako iz totalitarnega sistema kot nacionalne podjarmljenosti, ampak ji celo nasprotovali, tako rekoè postali glavni razlagalci èasov izpred èetrt stoletja. To bi lahko izrazil z rahlo prirejenim citatom bodisi Georgea Bernarda Shawa ali Woodyja Allena: »Tisti, ki �elijo spremembe, jih dose�ejo; tisti, ki jih noèejo, nas kasneje o njih uèijo.« Res je, da so �tevilni na�i predniki kot mnogi od nas sanjali o samostojnosti. Sam sem odra�èal v dru�ini, kjer nam intimno razmi�ljanje o tem ni bilo tuje. V gimnazijskih èasih sem celo pri�el dvakrat v navzkri�je z varnostnimi organi zaradi izra�anja nedovoljenih misli o pluralizmu in nacionalni emancipaciji. V obdobju �tudija sem leta 1972 celo napisal zgodbo, v kateri sem se pojavil v slovenskem parlamentu v èasu nekak�ne omejene demokratizacije in nalepil na avto oznako SL. Oba dogodka sta se dogajala na varnem v tujini, daleè od domovine. A sanje niso dovolj, stvari je bilo treba zgrabiti v svoje roke. Za to so bili potrebni pravi èas in pravi ljudje. Mednarodne razmere konec osemdesetih let so bile bolj zaradi samo-razpada komunistiènih re�imov na Vzhodu kot zavestne politike Zahoda po eni strani pravo ozadje za bolj svobodno izra�anje demokratiènih in emancipacijskih pobud. Za slovensko stvarnost je bil �e bolj pomemben èasovno vzporeden proces proti èetverici in kot posledica gnevni odziv zatiranih, ki smo se ne glede na razliène intimne politiène opredelitve podali na Ro�ko in ljubljanske trge. 10 Vendar brez pogumnih ljudi, ki se niso bali niti zapora, ne bi �lo. France Tom�iè je bil prvi Slovenec, ki je v tistem èasu stopil na barikade demokracije in samostojnosti. Bil je slovenski Walensa, slovenski Landsbergis, slovenski Mandela. Ti pokonèni ljudje so za seboj potegnili enako misleèe, morda ne enako pogumne, a polne zamisli, kako doseèi visoke cilje. Sam sem v èasu sojenja èetverici poklical Franceta in ponudil svoje sodelovanje v porajajoèem se iniciativnem odboru za ustanovitev socialdemokratske stranke. Predvsem me je zanimalo mednarodno udejstvovanje nove stranke, za kar je France sicer menil, da bo pri�lo mnogo kasneje, a se je potem vdal v usodo. Ko sva se prviè sreèala na zaèasnem sede�u na Kersnikovi 4, me je, èe se prav spomnim, zapisal v svoj rokovnik kot sedmega èlana po vrsti. Tedaj sem se spoznal tudi z Andrejem Magajno in Gorazdom Dreven�kom ter kmalu tudi z drugimi, s katerimi smo tvorili prvo vodstvo SDZS. Spomini na nekatere dogodke so sem in tja drugaèni, kot jih je France opisal v svoji knjigi, a kaj moremo, preteklo je �e precej èasa. S Francetom se obèasno o nekaterih zadevah nisva strinjala, vendar so bili najini odnosi obojestransko odkriti in prijateljski. Strankarsko �ivljenje ni bilo lahko tako zaradi pritiskov, ki so prihajali od zunaj, pa tudi od znotraj, iz stranke. Dejstvo je, da brez SDZS, ki je bila prva nova sila na Slovenskem, ki se je progla�ala za politièno stranko, ob pragmatièni odloèitvi za zaèasno poimenovanje, volilni razplet leta 1990, ki je popeljal Slovenijo na svoje, prav gotovo ne bi bil tako ugoden. 11 V parlamentu sem sedel v klopi skupaj s Francetom Tom�ièem in Andrejem Magajno. Na�i odnosi so bili kljub na�i precej�nji razliènosti dejansko »soborski«. To se je na nek naèin izkazalo tudi ob nenadnem predlogu v predsedstvu stranke o izkljuèitvi Andreja iz stranke. Ko so ob glasovanju na seji predsedstva letele roke kvi�ku, sva bila s Francetom edina, ki predloga nisva podprla. Sam sem vse bolj èutil, da me ukvarjanje z notranjo politiko omejuje kot èloveka, ki razmi�lja po svoje. Zdelo se mi je, da sem morda Sloveniji znotraj dal vse, kar se je dalo. Sem je sodila izjava na ustanovnem kongresu, da mora biti stranka ne le socialna, ampak tudi liberalna in ljudska. Sem je sodil moj predlog o oblikovanju predvolilne koalicije novih strank Demokratièna lista. Sem je sodil tudi moj predlog, da se novo nastajajoèa koalicija poimenuje Demos. Kot prvi predsednik parlamentarnega zunanje-politiènega odbora sem uspel konstruktivno prispevati k oblikovanju èim bolj konsenzualne zunanje politike dr�ave v njenih prvih korakih na tujem. Bil sem podpredsednik stranke, èlan sveta Demosa, po odhodu Andreja Magajne pa tudi vodja poslanskega kluba in �e kaj. Menil sem, da je èas, da se polno posvetim svojemu poklicu in prispevam Sloveniji od zunaj. Tako sem kmalu po priznanju prevzel v Londonu prvega od svojih desetih veleposlani�kih imenovanj in, upam, bil svoji naciji koristen. 12 V naslednjih letih sem se s Francetom sreèeval na nekaterih dogodkih, praznovanjih, proslavah. Vesel in ponosen sem, da me je ta veliki èlovek vedno rad videl. V �ivljenju sem sreèal �tevilne pomembne ljudi, cesarje, kralje, predsednike, a tudi dejansko velike ljudi, na primer �e omenjena Lecha Walenso in Vytautasa Landsbergisa, Otona Habsbur�kega, Jaserja Arafata, Benazir Bhutto, Joséja Ramosa-Horto, Aung San Suu Kyi, Dalai Lamo itd. Slovenija je imela le enega Franceta Tom�ièa. A ta ji je bil dovolj. Mag. Matja� �inkovec 13 14 UVODNIK Zbornik France Tom�iè in njegov èas vsebuje besedila predavanj, predstavlje- nih na simpoziju, posveèenem Fran- cetu Tom�ièu, zaèetniku slovenske demokratizacije na politiènem in sindi- kalnem podroèju, slovenskemu politiku, sindikalnemu voditelju in èastnemu obèanu Obèine Kamnik. Zbornik je iz�el v poèastitev praznika Obèine Kamnik 2017. Simpozij je potekal 30. septembra 2016 v Domu krajanov v �marci pri Kamniku, od koder izhaja France Tom�iè. V okviru Socialnega tedna 2016 sta ga pripravila dru�tvo Demos na Kamni�kem in Dru�tvo sv. Jakoba. Izvedbo simpozija so finanèno podprli: Demos na Kamni�kem, Dru�tvo sv. Jakoba, Obèina Kamnik, Krajevna skupnost �marca in Socialna akademija. Prireditev je pripravil organizacijski odbor, ki so ga sestavljali: Jo�e Berlec, Ludvik Gomir�ek, dr. Damjan Hanèiè, dr. Marjeta Humar, Marta Lavriè Tom�iè, Robin Majnik, Leon Pirman, mag. Igor Podbre�nik, Janez Repan�ek, Matja� �porar in Igor Zemljiè. Za celostno grafièno podobo simpozija je poskrbel slikar Du�an Sterle. 15 Pregledno razstavo o �ivljenjski in politièni poti Franceta Tom�ièa, ki je bila na ogled v preddverju dvorane v èasu simpozija, so pripravili Igor Zemljiè, sodelavec In�tituta za novej�o zgodovino, Marta Lavriè Tom�iè, Leon Pirman in Janez Repan�ek. S sreèanjem zgodovinarjev, politologov in Tom�ièevih nekdanjih sodelavcev in prijateljev smo �eleli osvetliti dru�bene razmere pred osamosvojitvijo, vzpostavljanje pogojev za politièno in gospodarsko demokracijo, èas oblikovanja nove dr�ave in politiènega sistema s poudarkom na vlogi Franceta Tom�ièa v vseh teh procesih. Na simpoziju je nastopilo dvanajst predavateljev: �est raziskovalcev slovenske zgodovine in �est Tom�ièevih politiènih sodelavcev in prijateljev. V takem vrstnem redu si sledijo tudi objavljeni èlanki. Tom�ièa in njegovo zgodovinsko vlogo v dogodkih, ki so privedli do demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, zgodovino in probleme socialdemokracije pri nas in v Evropi so predstavili raziskovalci: doc. dr. Ale� Maver, prof. dr. Janko Prunk, prof. dr. Stane Granda, dr. Andreja Valiè Zver, doc. dr. Milan Bala�ic in prof. dr. Bogomir Kovaè. Tom�ièevi politièni sodelavci in prijatelji v èasu dru�benih sprememb � Andrej Magajna, prof. dr. Gorazd Dreven�ek, Jo�e Erèulj, mag. Branko Grims, Anton Toma�iè in mag. Igor Podbre�nik � pa so opisali Tom�ièa kot osebnost, voditelja prvega upora proti oblastnikom v Kamniku in kasneje litostrojske stavke, njegovo vizijo politiènega razvoja Slovenije, vzpostavitve socialnodemokratske stranke in neodvisnega sindikata. 16 Zgodovinar dr. Damjan Hanèiè je v zakljuèkih simpozija zapisal: »Njegov prispevek pri uporu v Novem trgu v Kamniku leta 1986, pri litostrojski stavki leta 1987 in pri ustanavljanju prvih nekomunistiènih politiènih strank v letu 1989 je bil neprecenljiv.« Politik Branko Grims je v naslovu svojega simpozijskega govora poudaril, da je bil France Tom�iè »èlovek z dovolj civilnega poguma za prelomne trenutke«. Za zbornik pa besedila ni pripravil. France Tom�iè je o spremembi sistema razmi�ljal �e veliko prej kot drugi. Bil je prijatelj mojega mo�a Janeza Humarja �e iz otro�kih let. Zelo dobro se spominjam drobnega dogodka. Na zaèetku leta 1986 je mo�eva teta Minka Humar pri nas praznovala 80-letnico. Treba je bilo urediti veliko stvari. Mo�a sem prosila, naj gre po neko malenkost v trgovino. Èakala sem ga veè kot dve uri. Ko je le pri�el, sem ga vpra�ala, kje je bil toliko èasa. Rekel je, da je sreèal Franceta Tom�ièa, ki mu je povedal, da komunizem mora propasti in bo propadel. Moj mo� si je tega moèno �elel in je pozabil na vse drugo. Tom�iè ni samo govoril, ampak je za demokratiène spremembe in samostojno Slovenijo tvegal vse: mirno strokovno delo, dober slu�beni polo�aj, urejeno dru�insko �ivljenje, osebno varnost. Z vso ostrino se nam danes po 25 letih postavlja veliko vpra�anj: zakaj se je Tom�iè moral umakniti iz politike, zakaj so ga izrinili iz politike njegovi nekdanji sodelavci ob podpori nasprotnikov in ali bi bila Slovenija danes drugaèna, èe se to ne bi bilo zgodilo. 17 Na nekatera od teh vpra�anj so odgovorili simpozijski prispevki. Na druga bo �e treba poiskati odgovore. Udele�enci simpozija so predstavili, da je bil France Tom�iè borec za svobodo, glasnik slovenske dr�avnosti, socialne in pravne dr�ave, utemeljitelj svobodnega sindikalnega organiziranja, èlovek naèelnosti in iskrenega boja za slovensko delavstvo. Zato je bila na zakljuèku simpoziju dana pobuda, da bi taka sreèanja pripravljali na dve leti. Tako bi se razjasnile �e nove podrobnosti o tako pomembnem èloveku, kot je bil Tom�iè. Odpirala in pojasnjevala pa bi se �e marsikatera druga vpra�anja slovenske demokratizacije in osamosvojitve ter tudi vpra�anja politiène sedanjosti. Dr. Marjeta Humar Predsednica organizacijskega odbora simpozija in sourednica zbornika France Tom�iè in njegov èas 18 Simpozijska predavanja Dr. Ale� Maver Filozofska fakulteta Maribor Koro�ka cesta 160, Maribor alexius.mauer@gmail.com ÈUDNA IGRA STARIH IN NOVIH SOCIALDEMOKRATOV. SOCIALNA DEMOKRACIJA V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI PO LETU 1998 Zgodba o usodi videnja razvoja socialne demokracije na Slovenskem, kot ga je razvijal France Tom�iè, se dobro vkljuèuje v �ir�i srednje- in vzhodnoevropski kontekst. V njem je znaèilen alarm zazvonil lansko jesen, ko je v najveèji èlanici Evropske zveze s tega prostora, na Poljskem, iz parlamenta sfrèala celotna levica na èelu s Stranko demokratiène levice. Omenjeni presenetljiv zakljuèek poti, na kateri je bila ena od postaj tudi pribli�anje absolutni parlamentarni veèini pred petnajstimi leti (prim. Pra�movska 2010: 231, in Gebert 2010: 155), je prejkone tipièen. Da je socialna demokracija vzhodno od nekdanje �elezne zavese pognala precej �ibkej�e korenine, kot jih ima zahodno od nje, ni sad nakljuèja, marveè v veliki meri temeljne usodne zmote starej�ih in razvitej�ih zahodnoevropskih sester. Rezultat je vidna podrejenost levosredinske politiène opcije, kot jo razbiramo, recimo, iz rezultatov volitev v Evropski parlament[1], pa tudi iz dejstva, da v kratkem obdobju na zaèetku leta 2012 èlanice socialdemokrat-1 Tako je levosredinska skupina socialistov in demokratov na volitvah v Evropski parlament leta 2009 osvojila 45 od 190 sede�ev iz srednje in vzhodne Evrope, pet let pozneje pa celo le 44 od 199. 21 ske strankarske dru�ine niso bile zastopane v vladi niti ene èlanice Evropske unije iz obravnavane regije. Tudi na obmoèju nekdanje Nem�ke demokrati- ène republike je socialdemokratska stranka praviloma �ibkej�a kot v zahodnem delu dr�ave. Ob demokratiènem cunamiju v vzhodni in srednji Evropi med pomladjo 1989 in pomladjo 1991 sta se s socialdemokratsko dedi�èino zaèeli kititi dve scela razlièni vrsti politiènih grupacij. Ena se je sku�ala nasloniti na v nekaterih okoljih zelo bogato predvojno socialdemokratsko izroèilo in vzpostaviti socialno demokracijo tako rekoè na novo, mimo obstojeèih re�imskih struktur. Praktièno ni srednje- in vzhodnoevropske dr�ave, kjer do tak�nega poskusa ni pri�lo. Ob bok Sloveniji lahko recimo postavimo Hrva�ko, Poljsko, Bolgarijo, Romunijo, Latvijo, Estonijo, Èrno goro ali Albanijo. Tudi v Nem�ki demokratièni republiki z njenimi nekdanjimi socialdemokratskimi trdnjavami se je morala socialna demokracija vzpostaviti na novo, saj je bila po drugi svetovni vojni nasilno zdru�ena s komunistièno partijo in je bila v tem pogledu celo v slab�em polo�aju kot vzhodnonem�ki kr�èanski demokrati, ki so obstajali kot resda povsem »glajh�altana« blokovska stranka, a vendarle so (gl. recimo Lapp 2010: 49�70). Po drugi strani so prednosti enaèaja med reformiranim komunizmom in socialno demokracijo zaèeli kmalu odkrivati v prenekateri do prelomnih let vladajoèi stranki. Kot je bil France Tom�iè eden vzhodnoevropskih pionirjev organiziranja socialdemokratskega politiènega gibanja brez komunistiènega pedigreja, je bila tudi Zveza komunistov Slovenije med 22 zgodnjimi uporabniki tega priroènega modela (prim. Potoènik 2007: 112 s.). Iz Stranke demokratiène prenove je kmalu postala Socialdemokratska prenova. Socialdemokratsko ime so kmalu posvojili �e romunski, litovski, èe�koslova�ki, poljski ali hrva�ki postkomunisti. Njihovi albanski in bolgarski kolegi so ostali nekje vmes kot socialisti, èrnogorski so si nadeli ime demokratiènih socialistov, a bolj z mislijo na socialno demokracijo kot dana�nji demokratièni socializem. Slova�ki in poljski postkomunisti so se slednjiè oklicali za demokratiène levièarje. Poseben polo�aj je nastal na Èe�kem in v Nem�ki demokratièni republiki. V prvi de�eli je trdo jedro partijskih struktur zavrnilo skoraj vsakr�no transformacijo in se organiziralo kot Komunistièna stranka Èe�ke in Moravske (Skalnik Leff 2010: predvsem 172). Podoben projekt je imel na Slova�kem le omejen uspeh (slova�ki komunisti so se enkrat prebili v parlament, prim. Harris 2010: 187), na Mad�arskem in Hrva�kem pa ni do�ivel nikakr�nega preboja. V Sloveniji sama komunistièna znamka v poosmosvojitvenem obdobju ni presegla folklorne ravni, kljub sicer�nji majhni volji po prelomu s povojnim re�imom. S èe�kimi komunisti je bistveno drugaèe, saj so postali stalnica politiène scene in so leta 2002 pristali na pragu petinske podpore volivcev. Manj rigidni postkomunisti so svojo domovino velikokrat na�li med socialdemokrati pod vodstvom leta 1968 iz komunistiènih vrst izgnanega Milo�a Zemana (Skalnik Leff 2010: 173). V NDR so se pojavljale ideje o razpustitvi prej vsemogoène Socialistiène enotne stranke Nemèije, nazadnje pa je tudi z mislijo na precej�nje partijsko premo�enje pri�lo do preobrazbe v Stranko demokratiènega socializma. Ta je po eni strani ostala stranka biv�e nomenklature, po drugi strani pa izrazita regionalna stranka vzhodnih 23 Nemcev. Zato v njej od vsega zaèetka obstajata bolj dogmatièno krilo, ki se je verjetno okrepilo s prikljuèitvijo zahodnonem�kih levièarjev iz Volilne akcije Solidarnost in praviènost, in bolj pragmatièno krilo. Prvo ima najvi�jo podporo na jedrnih obmoèjih nekdanje nomenklature v Berlinu in Brandenburgu (prim. Dittberner 2010: zlasti 183), drugo v ostalih zveznih de�elah na vzhodnonem�kem obmoèju. Socialdemokrati so se, kot reèeno, organizirali na novo in neodvisno od prej�nje vodilne sile (Lapp 2010: predvsem 65�69). Socialdemokrati so po razmeroma hudem boju v svoj prid odloèili boj za prevlado na levici v Brandenburgu, medtem ko je na vzhodu Berlina veèje naklonjenosti obièajno dele�na naslednica nekdanje dominantne stranke. Kjer se je Stranka demokratiènega socializma oziroma dana�nja Levica bolj profilirala kot regionalna grupacija vzhodnjakov, je danes pod hudim udarom populistiène Alternative za Nemèijo, ki jo je v de�elah Sa�ka-Anhalt in Mecklenburg-Prednja Pomorjanska �e prehitela. Po drugi strani se socialdemokrati niso mogli navezati na predvojne uspehe istoimenske stranke v ju�nem delu nekdanje Nem�ke demokratiène republike. Sa�ka in Turingija sta v novih razmerah postali izraziti opori�èi kr�èanske demokracije, v obeh je socialdemokrate do danes gladko prehitela tudi Levica, v vladi, v kateri so socialdemokrati od leta 2014 manj�i partner v Turingiji (gl. denimo Rellecke 2010: 343�44). Odloèitev zahodnoevropskih socialdemokratov v precepu med obema oblikama razvoja socialne demokracije je bila razmeroma hitra in eno-znaèna. V znamenju formule, da je »reformirani komunist sodoben socialdemokrat«, so podprli postkomunistiène socialdemokrate. Tudi zato so ti praktièno v vseh srednje- in vzhodnoevropskih okoljih kmalu pridobili 24 odloèilno besedo levo od sredine. Razlogi za tako izbiro so bili razlièni. Verjetno odloèilna je bila realistièna ocena, da so te politiène skupine zaradi nakopièenih privilegijev in premoèi v dolgih petih desetletjih enostavno v tolik�ni prednosti, da je stavljenje nanje poro�tvo la�jega prodora v ta okolja. Nista samo Socialistièna internacionala in evropska dru�ina socialistov in demokratov razmi�ljali tako. Tudi evropski liberalni demokrati in Evropska ljudska stranka so odprli vrata marsikateremu politiku in marsikateri stranki, nad katerima politièni tekmeci in celo somi�ljeniki upravièeno vihajo nos. Pri liberalnih demokratih naj omenim samo estonsko Stranko centra dolgoletnega populistiènega in rusofilskega talinskega �upana Edgarja Savisaarja (prim. Nohlen in Stöver 2010: 566), pri Ljudski stranki bolgarski Grb premierja Bojka Borisova (prim. Spirova 2010: 405�407). Evropska ljudska stranka pa se je vsaj uprla sku�njavi, da bi v svoje vrste sprejela Stranko velike Romunije, ko in èeprav je bila precej moèna stranka (Stan 2010: 384 s.). Drugi razlog bi utegnil biti na evropskem zahodu nasploh raz�irjen strah pred vnoviènim vznikom srednje- in vzhodnoevropskih nacionalizmov in avtoritarnih te�enj iz obdobja pred drugo svetovno vojno (viden celo pri takih poznavalcih srednjeevropskih razmer, kot sta Timothy Garton Ash in Timothy Snyder). Èeprav je bil ta strah nedvomno pogosto izgovor za mlaèen odnos do neposrednih dedièev povojnega totalitarizma, ni èisto jasno, zakaj so na zahodu tako zlahka odkupili mantro o njihovem nenadnem odkritju liberalnih vrednot in pristne socialne demokracije. Navsezadnje so �tevilne komunistiène stranke �e pred letom 1989 nastopale izrazito nacionalistièno. Omenim naj le srbske komuniste pod Milo�eviæem 25 ali bolgarske pod �ivkovom z njihovo protitur�ko gonjo v osemdesetih letih (Dalos 2009: zlasti 154�157). Zato ni niè èudnega, da so danes med najuspe�nej�imi politiènimi skupinami s socialdemokratsko nalepko slova�ka Smer in romunski socialdemokrati. Zlasti prvi slovijo po �tevilnih epizodah protimad�arskega nacionalizma in v novej�em èasu levega populizma. Tudi drugi imajo dolgo zgodovino plodnega sodelovanja z romunskimi nacionalisti, zato ni presenetljivo, da se mad�arski manj�ini v obeh dr�avah izrazito obraèata h konservativnim strankam (za podatke prim. Stan 2010: 384�385). Latvijski socialisti so po drugi strani sèasoma postali osrednji glasniki interesov �tevilène ruske manj�ine in nostalgije po Sovjetski zvezi, èeprav morajo soèasno vse bolj poudarjati navezavo na rusko pravoslavje. V Estoniji je vlogo glavnega zagovornika ruske manj�ine in proruske usmeritve nasploh prevzel �e omenjeni nominalno liberalni Center (prim. Smith-Sivertsen 2010: predvsem 455�458). V podobno smer kot slova�ko Smer je �e pred èasom izrazito zaneslo nekdanjega socialdemokrata na èelu Èe�ke republike Milo�a Zemana. Litovski socialdemokrati so med trenutno vladajoèimi na evropskem vzhodu tako rekoè edini, ki se lahko sklicujejo na vsaj deloma reformno preteklost. Izhajajo namreè iz tistega krila litovske komunistiène partije, ki se je pod vodstvom Algirdasa Brazauskasa �e zgodaj opredelilo za obnovo litovske suverenosti. »Nagrada« je bila, da so bili od vseh strank v demokratièni Litvi najdlje na oblasti (1992�1996, 2001�2008 in od 2012; gl. Smith-Sivertsen 2010: 452). Razen na Poljskem gre socialnim demokra-26 tom trenutno precej za nohte �e na Mad�arskem, kjer jih v bitki za drugo mesto ogro�a skrajno nacionalistièni Jobbik, pa tudi v Sloveniji, kjer je razvoj na levosredinskem delu politiènega prizori�èa nasploh velika posebnost in si socialni demokrati niso uspeli zagotoviti trajnega velikega kosa pogaèe, èetudi so leta 2008 presegli 30 odstotkov glasov (prim. o tem podrobno Maver in Fri� 2013, predvsem: 79�80 in 94�95). Povsem drugaèe so na oblast praktièno abonirani èrnogorski demokratièni socialisti, zelo konkurenèni za oblast so tudi hrva�ki socialdemokrati, ki so bili glavna vladna stranka med 2000 in 2003 in med 2011 in 2015 (gl. Ramet 2010a in 2010b). Kaj se je dogajalo s socialdemokrati brez komunistiènih korenin? Kot razmeroma pomembni politièni skupini so pre�iveli samo estonski in èe�ki socialdemokrati, èe slednjim seveda priznamo nekomunistièni izvor. Prav tako imajo velik pomen socialdemokrati na vzhodu Nemèije, èeprav je njihov polo�aj, ker so del vsenem�ke socialdemokracije, kajpak specifièen. Nekje v senci veèjih strank �ivita recimo èrnogorska socialdemokratska stranka in bolgarska Evrolevica. Ostalim sta ostali dve mo�nosti: ali premik proti sredini in desnici ali zdru�itev z uspe�nej�imi postkomunistiènimi v socialdemokrate prekr�èenimi skupinami. Prvo pot sta izrazito izbrali Jan�eva (in nekdaj Tom�ièeva) SDZS/SDSS/SDS ali nekdanji socialdemokrati romunskega premiera Petreja Romana, ki so � zanimivo � ravno tako kot Jan�eva stranka postali demokrati, nazadnje pa po pridru�itvi dela liberalcev liberalni demokrati (prim. Maver in Fri� 2013: zlasti 47�50). Po drugi poti so krenili denimo hrva�ki socialdemokrati poznej�ega kulturnega 27 ministra Antona Vujiæa (njihov èlan je bil v zaèetkih hrva�ke demokracije tudi Miroslav Tudjman) ali latvijski socialdemokrati in del romunskih nekomunistiènih kolegov. Vsekakor ostaja priokus, da je taktiziranje velikih zahodnoevropskih socialdemokratskih strank v marsièem oslabilo to politièno usmeritev v srednji in vzhodni Evropi, del njenih vsebin pa je pristal na repertoarju obièajno kot desnosredinsko opredeljenih strank. V zadnjem èasu je omenjeno recimo zelo opazno pri vladajoèi poljski stranki. LITERATURA György DALOS, 2009: Der Vorhang geht auf: Das Ende der Diktaturen in Osteuropa. München: C. H. Beck. Jürgen DITTBERNER, 2010: Brandenburg � in der Tradition eines sozialdemokratischen Landes. V: Parteien in den deutschen Ländern: Geschichte und Gegenwart. München: C. H. Beck. 175�187. Konstanty GEBERT, 2010: Poland since 1989: Muddling through, Wall to Wall. V: Central and Southeast European Politics since 1989. Ur. Sabrina P. Ramet. Cambridge: Cambridge University Press. 139�161. Erika HARRIS, 2010: Slovakia since 1989. V: Central and Southeast European Politics since 1989. Ur. Sabrina P. Ramet. Cambridge: Cambridge University Press. 182�203. Peter Joachim LAPP, 2010: Die Staatsparteien der DDR. V: Parteien in den deutschen Ländern: Geschichte und Gegenwart. München: C. H. Beck. 49�70. Ale� MAVER in Darko FRI�, 2013: Zgodovinski razvoj strankarskih sistemov in volitve v srednji in vzhodni Evropi po letu 1989. Maribor: Znanstvenoraziskovalni in�titut dr. Franca Kovaèièa. Dieter NOHLEN in Philip STÖVER, 2010 (ur.): Elections in Europe: A Data Handbook. Baden-Baden: Nomos Verlag. 28 Dragan POTOÈNIK, 2007: Prve veèstrankarske volitve na Slovenskem. Studia historica Slovenica 7. 103�130. Anita PRA¯MOVSKA, 2010: Poland: A Modern History. London � New York: I. B. Tauris. Sabrina P. RAMET, 2010a: Politics in Croatia since 1990. V: Central and Southeast European Politics since 1989. Ur. Sabrina P. Ramet. Cambridge: Cambridge University Press. 258�285. Sabrina P. RAMET, 2010b: Serbia and Montenegro since 1989. V: Central and Southeast European Politics since 1989. Ur. Sabrina P. Ramet. Cambridge: Cambridge University Press. 286�310. Werner RELLECKE, 2010: Sachsen � vom »roten Königreich« zum CDU-dominierten Sechsparteiensystem. V: Parteien in den deutschen Ländern: Geschichte und Gegenwart. München: C. H. Beck. 341�359. Carol SKALNIK LEFF, 2010: Building Democratic Values in the Czech Republic since 1989. V: Central and Southeast European Politics since 1989. Ur. Sabrina P. Ramet. Cambridge: Cambridge University Press. 162�181. Hermann SMITH-SIVERTSEN, 2010: The Baltic States. V: Central and Southeast European Politics since 1989. Ur. Sabrina P. Ramet. Cambridge: Cambridge University Press. 258�285. Maria SPIROVA, 2010: Bulgaria since 1989. V: Central and Southeast European Politics since 1989. Ur. Sabrina P. Ramet. Cambridge: Cambridge University Press. 401�420. Lavinia STAN, 2010: Romania in the Shadow. V: Central and Southeast European Politics since 1989. Ur. Sabrina P. Ramet. Cambridge: Cambridge University Press. 379�400. 29 POVZETEK Zgodba o usodi videnja razvoja socialne demokracije na Slovenskem, kot ga je razvijal France Tom�iè, se dobro vkljuèuje v �ir�i srednje- in vzhodnoevropski kontekst. Ob demokratiènem cunamiju v vzhodni in srednji Evropi med pomladjo 1989 in pomladjo 1991 sta se s socialdemokratsko dedi�èino zaèeli kititi dve scela razlièni vrsti politiènih grupacij. Ena se je sku�ala nasloniti na v nekaterih okoljih zelo bogato predvojno socialdemokratsko izroèilo in vzpostaviti socialno demokracijo tako rekoè na novo, mimo obstojeèih re�imskih struktur. Po drugi strani so prednosti enaèaja med reformiranim komunizmom in socialno demokracijo zaèeli kmalu odkrivati v prenekateri do prelomnih let vladajoèi stranki. Odloèitev zahodnoevropskih socialdemokratov v precepu med obema oblikama razvoja socialne demokracije je bila razmeroma hitra in eno-znaèna. V znamenju formule, da je »reformirani komunist sodoben socialdemokrat«, so podprli postkomunistiène socialdemokrate. Tudi zato so ti praktièno v vseh srednje- in vzhodnoevropskih okoljih kmalu pridobili odloèilno besedo levo od sredine. Kljuène besede: socialna demokracija, stranke v srednji in vzhodni Evropi po letu 1989, France Tom�iè, Socialistièna internacionala, socialdemokratske stranke 30 EIN SELTSAMES SPIEL DER ALTEN UND NEUEN SOZIALDEMOKRATEN. SOZIALDEMOKRATIE IN MITTEL- UND OSTEUROPA SEIT 1989 ZUSAMMENFASSUNG Die Geschichte der Vision der Entwicklung der Sozialdemokratie in Slowenien, wie sie von France Tom�iè konzipiert wurde, verbindet sich gut mit dem breiteren mittel- und osteuropäischen Kontext. Während des »demokratischen Tsunami« zwischen dem Frühling 1989 und dem Frühling 1991 begannen zwei ganz verschiedene Typs der politischen Gruppierungen, das sozialdemokratische Erbe für sich zu beanspruchen. Die erste versuchte an die in manchen Gegenden sehr reiche sozialdemokratische Tradition der Vorkriegszeit anzuknüpfen und die Sozialdemokratie so zu sagen ganz neu, unabhängig von Regimestrukturen, zu etablieren. An der anderen Seite fing man auch in mancher bis zur Wende regierenden Partei, die Vorteile eines Gleichheitszeichens zwischen des Reformkommunismus und Sozialdemokratie zu entdecken. Die Entscheidung der westeuropäischen Sozialdemokraten fiel in diesem Zwiespalt zwischen den beiden Formen der Entwicklung der Sozialdemokratie ziemlich eindeutig aus. Im Zeichen der Formel, »ein Reformkommunist sei ein moderner Sozialdemokrat«, unterstützen sie die postkommunistischen Sozialdemokraten entscheidend. Auch deswegen gewannen diese fast in allen mittel- und osteuropäischen Gegenden bald die Oberhand links der Mitte. Schlüsselwörter: Sozialdemokratie, Parteien in Mittel- und Osteuropa seit 1989, France Tom�iè, Sozialistische Internationale, sozialdemokratische Parteien 31 32 Dr. Janko Prunk Me�kova ulica 11, Ljubljana PONOVNO ROJSTVO EVROPSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE NA SLOVENSKEM 1988/89 Ko se je konec osemdesetih let zru�il vase leninistièni komunizem in je nastala v vzhodni Evropi politièno pluralna dru�ba, je pomembno mesto v njej � ob liberalnih in kr�èanskodemokratskih strankah � zasedla tudi socialdemokratska stranka zahodnega, evolutivno reformnega tipa. Slovenija je v tej obnovi politiènega pluralizma poseben primer. Èeprav je bila socialdemokratska stranka Franceta Tom�ièa in Jo�eta Puènika ena prvih demokratiènih strank, ni pri�la do veèje veljave. Za to so trije vzroki: - �ibka socialdemokratska tradicija v Sloveniji; - prevlada liberalnih in kr�èanskodemokratskih pogledov in politiènih agensov pri obnovi slovenske demokracije; - ohranitev precej velike moèi in vpliva komunistiène partije, ki se je v zadnji fazi pred tranzicijo zaèela reklamirati za socialdemokratsko stranko. Kljub temu pa je socialdemokratska stranka Jo�eta Puènika pri slovenski dr�avni osamosvojitvi odigrala pomembno vlogo, na momente kar avantgardno. Prvi socialdemokrati na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja so bili zelo radikalni. Propagirali so veliko delavsko revolucijo, ki bo zru�ila krivièen 33 kapitalistièni red. Tako so na socialdemokratskem kongresu v Neudörflu pri Dunaju leta 1874 slovenski socialni demokrati podpirali radikalno strujo proti zmerni. Oster pritisk avstrijske vlade in obsodba vodilnih radikalcev pa sta tej struji vzela zalet in v avstrijski socialni demokraciji je prevladala umirjena reformistièna struja, ki je 1888/89 organizirala nov kongres v Hainfeldu, ki so se ga udele�ili tudi Slovenci. Tako imamo ta kongres lahko tudi za rojstvo socialdemokratske stranke na Slovenskem, ki je bila izrazito reformistièna v socialnem smislu, kar je bilo pametno, v ideolo�kem smislu pa izrazito dogmatska in je vztrajala pri dogmatiènih marksistiènih pogledih glede mnogih bistvenih socialnih in politiènih problemov na Slovenskem. Tako je leta 1897 eden ustanovnih in vodilnih èlanov Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS) Melhior Èobal na 6. kongresu skupne Avstrijske socialdemokratske stranke na Dunaju nasprotoval, da bi se socialna demokracija ukvarjala tudi s kmeèkim vpra�anjem. Leta 1912 pa je ob problemu osamosvojitve èe�ke socialne demokracije izven okvira avstrijske napadel Èehe in plediral za jalov internacionalizem avstrijske. Tak�na usmeritev slovenske socialdemokratske stranke ni mogla prinesti veèjega prodora in vpliva v slovenski tradicionalni in kmeèki dru�bi. Eden njenih bolj lucidnih in nedogmatskih voditeljev Albin Prepeluh je ocenil, da se pot slovenskih socialdemokratov vije po samotni poti. Drugi socialni demokrat Ivan Cankar pa je leta 1918 zapisal, da je stranka ujeta v jalov dogmatizem, da je postala nekak�na verska sekta, ki ni videla naroda in narod ni videl stranke. Tako slovenski socialni demokrati leta 1917 niso hoteli podpreti tedaj smi-34 selne Majni�ke deklaracije in so vztrajali pri jalovem dogmatskem stali�èu, da je re�itev za slovenski narod v splo�ni socialni revoluciji v Avstriji, ki pa je ni bilo na vidiku. Med obema vojnama v novi jugoslovanski dr�avi so socialni demokrati vztrajali v svojem ideolo�kem dogmatizmu, ki se je kazal v najostrej�ih napadih na Katoli�ko cerkev in na samo kr�èanstvo, pa v neki novi varianti internacionalizma, tokrat v obliki jugoslovanskega unitarizma. To ji je zopet prepreèevalo veèji prodor v slovensko �e vedno prete�no katoli�ko in kmeèko dru�bo, ki pa je bila slovensko narodno zavedna in si je prizadevala za ohranitev slovenske narodne identitete in za slovensko avtonomijo. Socialni demokrati so v jugoslovanski dr�avi izbolj�ali svoj politièni polo�aj. Z razvojem industrije in rastjo kvalificiranega delavstva so okrepili svoje politiène pozicije v delavskih sredi�èih in nekaterih mestih, npr. v Mariboru in Celju, kjer so obèasno celo osvojili mestne svete. Po sporazumu z liberalnimi centralistiènimi vladami so vodili tudi dve pomembni dr�avni instituciji delavske socialne za�èite: Delavsko zbornico in Zavod za zavarovanje delavcev. S svojim delavskim sindikatom, strokovno komisijo so prevladovali nad sindikalno organiziranim delavstvom in z vsemi sredstvi netolerantno branili svoje pozicije proti rasti kr�èansko-socialistiènega sindikata Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ) in proti svojim odcepljenim komunistiènim sodrugom, ki so jim oèitali revolucionarni utopizem in voluntarizem. V svojem ideolo�kem brezpotju in izgubljenosti so se leta 1938 za volitve v jugoslovansko narodno skup�èino celo povezali s kljuènim socialnim 35 nasprotnikom, s slovensko liberalno stranko. Skupaj z njo so leta 1941 ob okupaciji Slovenije pristali v brezglavi atentistièni dr�i. Niso se, razen redkih izjem, prikljuèili Osvobodilni fronti in ta jih je �e februarja, marca 1943 odpisala iz slovenske zgodovine. Po vojni so bili v komunistiènem sistemu prepovedani kot vse druge stranke in njihova tradicija je bila sistematièno brisana. Nekaj pozitivne socialne tradicije so si zlagano zvito prisvojili slovenski komunisti, èeprav je bil leninistièni komunizem popoln odklon od evropske socialne demokracije in njen najhuj�i sovra�nik. Med Slovenci pa se je v èasu komunizma in vse do danes kolaportirala oznaka, da so komunisti dedièi socialne demokracije. Ta oznaka se je med nekomunisti- ènimi Slovenci prijela, s èimer je bila tudi vsa socialna demokracija avtomatièno kompromitirana, tudi tista evropska, res demokratièna, ki se je �e davno, dokonèno pa leta 1959, odrekla marksizmu in voluntarizmu. Tako so imeli prvi slovenski evropski socialni demokrati, to pa so bili ljudje, ki so delali ali �tudirali v inozemstvu, predvsem v Nemèiji, in so poznali evropsko socialno demokracijo, ob ustanavljanju socialdemokratske stranke velike te�ave preprièati ljudi, da ustanavljajo tak�no nemarksistièno, nedogmatsko stranko, kakr�ne so npr. nem�ka, avstrijska, nizozemska ali skandinavska socialna demokracija. Za veèino Slovencev je bil to le zvit poskus na fin naèin prevarati in pridobiti ljudi za novo varianto socializma, kljub jasnemu poudarjanju Tom�ièa in Puènika, da gre za novo socialno in demokratièno stranko, ki je za socialno tr�no gospodarstvo in za socialno za�èito ter pravice delovnih ljudi nasproti kapitalu, podobno kot tedaj moderne evropske socialdemokratske stranke, ki obsojajo socialistièno revolucijo. 36 Liberalci in kr�èanski demokrati, zlasti prvi, so od vsega zaèetka politiène pomladi nasprotovali ustanovitvi socialdemokratske stranke. Eden od liberalnih voditeljev Dimitrij Rupel je zagovarjal koncept, naj se vse demokratiène opozicijske sile pove�ejo v eno enotno protikomunistièno in protisocialistièno stranko, ki bo najla�je in najuspe�neje konkurirala Zvezi komunistov Slovenije (ZKS) in Socialistièni zvezi delovnega ljudstva (SZDL). France Tom�iè je tako imel te�ave pridobiti kak�ne ugledne slovenske disidente, zlasti iz vrst izobra�encev, da bi vstopili v vrste socialdemokratske stranke, za katere ustanovitev je dal pobudo decembra 1987 in leto pozneje zaèel s pripravami za njeno ustanovitev. Posku�al je celo preprièati Franceta Buèarja, uglednega disidenta, da bi sprejel predsedstvo stranke. Dr. Buèar mu je iskreno povedal, da on ni socialni demokrat, ampak le demokrat �irokega spektra, ni pa imel niè proti ustanovitvi socialdemokratske stranke. Prvi ugledni intelektualci, ki so se vkljuèili v pripravljalni odbor, so bili Andrej Magajna, Katja Boh in Gorazd Dreven�ek. Kmalu sta se pridru�ila �e Matja� �inkovec in dr. Jo�e Mencinger. Najpomembnej�o okrepitev pa je socialna demokracija dobila v zaèetku leta 1989, ko se ji je pridru�il najbolj ugleden in edini pravi disident dr. Jo�e Puènik. On je tudi nastopil z zahtevo, da se porajajoèa slovenska protikomunistièna opozicija organizira idejno in politièno pluralistièno. Tako so po prièevanju Franceta Tom�ièa (avtorju tega referata) hoteli socialni demokrati ustanoviti svojo stranko �e januarja 1989. Po njegovem prièevanju pa je dr. Dimitrij Rupel v krogu opozicijskih aktivistov dosegel, da se mora prva ustanoviti slovenska demokratièna stranka, èe� da imajo 37 njeni simpatizerji, to je bil predvsem krog sodelavcev Nove revije, najveèje zasluge za slovensko politièno pomlad. To Ruplovo mnenje so upo�tevali in prva je bila v zaèetku februarja ustanovljena Slovenska demokratièna zveza (SDZ), malo zatem pa Socialdemokratska zveza Slovenije. Obe sta potem v letu 1989 dobro sodelovali v politiènih akcijah za spremembo dru�benega in politiènega sistema, ki naj se izvede na demokratièni naèin z volitvami. Prva najpomembnej�a politièna akcija je bila skupna politièna deklaracija slovenskega politiènega programa: odprava nedemokratiènega enopartijskega sistema in vzpostavitev samostojne suverene slovenske dr�ave, ki bo demokratièna, pravna in socialna ter bo nudila po svojih naravnih mo�nostih pogoje za materialni in duhovni razvoj svojih dr�avljanov. Deklaracijo je podprlo tudi slovensko kr�èansko socialno gibanje, ki se je pozneje v novembru organiziralo pod vodstvom Lojzeta Peterleta v slovensko kr�èansko demokratsko stranko. Vse te tri stranke so si med letom ustvarile v javnosti precej�nje simpatije in nekako prisilile tedanjo komunistièno oblast, da je septembra 1989 sprejela pomembne amandmaje k slovenski ustavi, ki so Slovencem in Sloveniji zagotavljali suvereno razpolaganje z ustvarjenim bruto produktom in poveljevanje v miru vsem oboro�enim silam v Republiki Sloveniji. V zaèetku oktobra so opozicijske sile na pobudo Jo�eta Puènika prekinile jalove pogovore na okrogli mizi o tranziciji s SZDL, ko so ugotovile, da stare sile pogovore izkori�èajo za to, da bi ostale na oblasti in da se sistem ne bi veliko spremenil. Konec novembra so se vse tri opozicijske politiène zveze sklenile povezati 38 v Demokratièno opozicijo Slovenije, ki ji je socialdemokrat Matja� �inkovec predlagal dvakratno simbolièno ime Demos. Za predsednika predsedstva Demosa so tako izbrali dr. Jo�eta Puènika, s èimer so mu dali priznanje za njegovo dotedanjo politièno dr�o in da je sposoben demokratièno voditi Demos. Na prvi tiskovni konferenci Demosa 4. decembra je njegov predsednik dr. Puènik drzno izjavil, da so se zdru�eni v Demosu odloèili, da prevzamejo odgovornost za slovensko dr�avo v svoje roke. Zato hoèejo na demokrati- ène volitve in z njimi prevzeti oblast. Puènik je pozneje veèkrat povedal, kako so se navzoèi novinarji tej njegovi izjavi posmehovali. Posmehovanje Demosu in njegovemu voditelju je bil nato ves èas obstoja Demosa tenor veèine slovenskih tiskanih medijev. Kljub temu je Demos na volitvah v najvi�ji slovenski zakonodajni organ, v republi�ko skup�èino, zmagal s 54 % nad strankami biv�ega re�ima: stranko prenovljenih komunistov, stranko komunistiènega podmladka, preimenovano v Liberalno demokratsko stranko (LDS), in vodilni kader SZDL, preimenovan v Socialistièno stranko Slovenije. Zmaga bi bila �e veèja, toda volilni sistem je omogoèal starim silam, da so zmagale v Zboru zdru�enega dela, ki so ga volili korporativno in delegatsko. Volitve pa so v Demosovi koaliciji ustvarile nelagodje. Èlani Slovenske demokratiène zveze, ki so bili prvoborci slovenske pomladi in bili polni samozavesti in zmagovitega prièakovanja, so dobili na volitvah mnogo pod prièakovanji, le malo veè kot 9 % glasov, in postali �ele tretja Demosova stranka po moèi. Tako so izgubili pravico postaviti predsednika vlade, ki 39 je po predhodnem dogovoru znotraj Demosa pripadal najmoènej�i Demosovi stranki, to pa so bili Slovenski kr�èanski demokrati in njihov predsednik Peterle. Peterle se je s svojimi kr�èanskimi demokrati odloèil, da odstopi svojo mandatarsko pravico predsedniku Demosa dr. Puèniku, katerega stranka je dobila tudi proti prièakovanju malo glasov, le 7,3 %. Puènik je po kraj�em oklevanju na prigovarjanje obeh Hribarjev ponudbo odklonil in vlado je sestavil Lojze Peterle, s èimer se pa vodilni èlani SDZ(S) niso mogli sprijazniti, èeprav so bili njihovi vidni èlani nadproporcionalno zastopani v vladi, zlasti pa po te�i svojih dr�avotvornih resorjev: Rupel � zunanji minister, Bavèar � notranji minister, Pirnat � pravosodni minister. Tako je bila v sam zaèetek Demosove vlade polo�ena klica nesporazumov in sporov, kar so dobro izkori�èale stranke starega re�ima in ovirale zakonodajni proces, ki je posku�al Slovenijo èimprej in èimbolj izvleèi iz preteklega re�ima. Do sodelovanja Demosa in strank biv�ega re�ima, tedaj v opoziciji, je pri�lo le ob odloèilnem vpra�anju slovenske dr�avne osamosvojitve z narodnim plebiscitom. V tak�nih razmerah so socialni demokrati v Demosovi vladi objektivno gledano igrali najbolj konstruktivno vlogo, èeprav so bili dvakrat oslabljeni: s slabim volilnim rezultatom in s Puènikovo predsedni�ko funkcijo v Demosu, ki ni imela direktne povezave z institucijami oblasti. Prednjaèili so v jasnosti in odloènosti zahtev po èimprej�nji slovenski dr�avni osamosvojitvi, niso se vkljuèevali v ideolo�ke razprtije med katolièani in liberalci v preambuli ustave, ki naj bi vsebovala formulacijo o 40 svetosti �ivljenja. Izra�ali so zadr�ke o vraèanju velike zemlji�ke posesti Katoli�ki cerkvi, opozarjali na potrebe jasne objektivne ocene o �kodljivosti socialistiène revolucije v teku narodnoosvobodilnega boja itd. Zato so bili tarèa napadov prenovljenih komunistov, predvsem pa njihovega podmladka, preimenovanega v Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), ki je vèasih pre�el mejo dobrega okusa. Liberalni tekmeci so socialdemokrate dol�ili, da s svojo spravljivo politiko omogoèajo razmah klerikalizma, ki ga posku�a vzpostaviti Peterletova vlada. Tudi v socialnih in gospodarskih vpra�anjih so se dr�ali preudarno, npr. gospodarski minister Jo�e Mencinger, dokler ni odstopil iz protesta zoper popolno podr�avljenje dru�benega premo�enja kot prvo stopnjo pri procesu privatizacije, ki ga je predlagal Peterletov svetovalec Jeffrey Sachs. Najpomembnej�e dejanje socialnih demokratov pa je bil predlog njihovega predsednika Puènika o narodnem plebiscitu, za katerega se je Puènik po mojem preprièanju odloèal sredi oktobra v Beogradu, ko sva bila na obisku pri ugledni politologinji in biv�i pomembni politièarki Latinki Peroviæ, ki je bila odkrito ostra nasprotnica Milo�eviæeve politike. O pobudah in zaslugah za plebiscit se vsa leta upravièeno in neupravièeno hvalijo mnogi Puènikovi prijatelji in sodelavci. Po zelo uspelem plebiscitu, ko je slovensko republi�ko predsedstvo �e posku�alo z dogovori doseèi nek konfederalni sporazum z ostalimi jugoslovanskimi narodi in republikami, je bil socialni demokrat Puènik tisti, ki je konec februarja jasno in odkrito na TV poudaril, da bo Slovenija junija 1991 uresnièila plebiscitarno odloèitev in razglasila samostojnost, ne glede 41 na pomisleke kogarkoli, ker je to njena legitimna pravica. Zaradi tega je bil dele�en neokusnih kritik LDS. Med osamosvojitveno vojno so nekateri èlani socialdemokratske stranke odigrali pomembne vloge, zlasti v prizadevanju informirati mednarodno javnost in politiko, kaj se v Sloveniji dogaja in zakaj je ta oklicala svojo samostojnost. Ta dejanja so zabele�ena v tiskanih in televizijskih arhivih. Socialni demokrati se po vojni niso udele�evali prerivanja za spremembo vlade, za odstavitev predsednika Peterleta in za postavitev Igorja Bavèarja. Vodstvo stranke pa je maja 1992 podprlo novega mandatarja Janeza Drnov�ka in s tem pomagalo legitimirati oblast LDS, ki je na volitvah dobila le 14 %. Zaèeli so demontirati politiko osamosvojiteljev na �tevilnih podroèjih. S sodelovanjem v tej vladi, v kateri si je LDS prigrabila vse kljuène resorje in jih ob taktièni spretnosti Janeza Drnov�ka èvrstila, je ugled socialdemokratov upadel. Pomagal mu ni niti pristop popularnega obrambnega ministra v èasu vojne Janeza Jan�e. Socialni demokrati so postajali politièno vse bolj osamljeni. Desnica in zlasti kr�èanski demokrati so jih obto�evali puèizma � Puènik proti vladi Lojzeta Peterleta � in jih dol�ili, da so tajno �e vedno komunisti � tudi Puènik. Tranzicijska levica pa jih je imela za desnièarje, èeprav so socialni demokrati na svojem 2. kongresu aprila 1992 v Mariboru sprejeli pravi levi socialdemokratski program. Levici, vkljuèno z LDS, je �lo na �ivce socialdemokratsko kritiziranje socialistiène revolucije in povojnega nedemokratiènega sistema. Bli�ale so se dr�avnozborske volitve in stranke so sestavljale svoje volilne programe in svoja volilna gesla. Takrat sem kot èlan strankinega sveta, 42 vrhovnega strankinega telesa, predlagal geslo »Prava demokracija je samo socialna demokracija«, kar je bila smiselna besedna igra. Veèina èlanov sveta je bila za to geslo. Ko pa sem pri�el na naslednjo sejo, je vodja volilnega �taba �or� na Jan�evo in Puènikovo nagovarjanje predlagal geslo »Skupaj bomo zmogli« in pridobil veèino sveta z obljubo, da bo na volilnem plakatu fotografija celega sveta. Vsi bi se radi videli na sliki. Malo ironièno sem jim povedal, da je to prazna fraza in da jo lahko ponudi vsaka stranka. �e veèje razoèaranje pa sem do�ivel in drugi naivni èlani sveta �e bolj, ker sta se na sliki plakata pojavila samo Jo�e Puènik in Janez Jan�a z geslom »Skupaj bomo zmogli«. Bil sem malo hudoben in sem Jo�etu rekel, da bi bilo prav, da bi uporabila pod tak�no sliko dvojino: »Skupaj bova zmogla«. Bilo mu je nerodno. Pa pustimo to neposreèeno sceno ob strani. Ta ni bila vzrok za slab rezultat, ampak je bila predmet posmeha. Nekaterim pravim socialnim demokratom v stranki pa se je zaèelo svetlikati, da je stranka skrenila s socialdemokratske poti notranje demokracije. Volilni rezultat nam je v bistvu pokvaril na� biv�i èlan, celo predsednik obèinske organizacije Ljubljana � Center Zmago Jelinèiè, ki je malo pred zaèetkom volilne kampanje izstopil iz na�e stranke in ustanovil Slovensko nacionalno stranko, ki je z nacionalno demagogijo pridobila èlanstvo. Ostaja pa odprto vpra�anje, kdo mu je organizacijsko in mobilizacijsko pomagal. Morda bomo tudi to �e kdaj izvedeli. Jelinèiè je hodil za nami in po na�ih volilnih zborih na istem mestu organiziral svoje sreèanje. Zelo nam je �kodoval. Na volitvah smo dobili komaj 3,4 % glasov in se skozi �ivankino uho prebili v parlament. 43 Naslednji napaèen korak po volitvah pa je bil vstop oslabljene SDSS v drugo Drnov�kovo vlado. Kdo je forsiral ta korak, ne morem reèi, vem pa, da je bila veèina strankinega sveta proti vstopu. Dokonèen udarec evropski socialni demokraciji na Slovenskem pa je bil leta 1994 sklep socialistiène internacionale v New Yorku, da sprejme v svoje polnopravno èlanstvo slovenske prenovljene komuniste, socialdemokrate pa pusti v èakalnici. POVZETEK Konec osemdesetih let je slovenska pomlad prinesla tudi ponovno rojstvo socialdemokratske stranke, ki jo je v svoji socialistièni revoluciji med narodnoosvobodilno vojno likvidirala Komunistièna partija Slovenije in za skoraj pol stoletja vzpostavila voluntaristièen neorganski sistem, ki je bil hud odklon od zahodnoevropskega demokratiènega. Socialdemokratske stranke so bile od zadnje tretjine 19. stol. v Evropi in tudi na Slovenskem sestavni del demokratiène dru�be. Precej pomembno vlogo so igrale tudi med obema vojnama in bile predmet najhuj�ih napadov obeh totalita-rizmov: nacifa�istiènega in bolj�evi�ko-komunistiènega. Kljuène besede: evropska socialna demokracija, socialdemokratska stranka, Slovenija 44 REBIRTH OF THE EUROPEAN SOCIAL DEMOCRACY IN SLOVENIA IN 1988�89 SUMMARY In the late 1980s, the Slovenian Spring led to a rebirth of the social democratic party, which had been eliminated by the Slovenian Communist Party at the time of the socialist revolution during the World War II in Yugoslavia. Having eliminated its rival, the Communist Party established a voluntarist, fixed system that deviated considerably from West-European democracies. Since the last third of the 19th century, social democratic parties in Europe and Slovenia have been an essential part of democratic society. Furthermore, they played a crucial role in the inter-war period and were targeted by both totalitarian regimes, Nazi Fascism and Bolshevik Communism. Key words: European social democracy, social democratic party, Slovenia 45 46 Dr. Stane Granda Cankarjeva 11, Ljubljana granda.stanko@gmail.com SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV IN SOCIALNO VPRA�ANJE Socialne pravice so temelj politiènih zahtev, ekonomija praviènej�e delitve je pogoj demokracije. (Anthony Atkinson1) Uvod Veliki zgodovinski dogodki ali prevrati, slovenska osamosvojitev oziroma ustanovitev slovenske dr�ave je gotovo najveèji v slovenski zgodovini, imajo pogosto, èe �e ne praviloma, velike pomanjkljivosti. Velièina, enkratnost in èustvenost nadvladajo sistematièno in racionalno ravnanje. Odsotno je polivanje ognja s pametjo, kot bi rekel F. S. Fin�gar. Pri nastanku, �e bolj pa pri oblikovanju Republike Slovenije sta to nedvomno odsotnost vsaj nekih osnovnih z njo povezanih gospodarskih in socialnih zamisli. Vsekakor se nam to danes zelo otepa. Slovenska zgodovina je na prvi pogled zgodovina kulturnega pre�ivetja na podlagi lastnega jezika. Njegova ohranitev, zlasti pa vzpostavitev na raven, primerno za univerzitetno rabo brez neke osrednje dr�avne pomoèi in skrbi, vse je slonelo na Mohorjevi dru�bi in Slovenski matici, ki so se jima 1 Povzeto po Bogomir KOVAÈ, 2017: Skrita esenca ekonomije. Mladina 2, 13. 1. 30. 47 pridru�ila �e razna specializirana slovenska dru�tva od pravni�kega do pisateljskega. Ta so opravila delo, ki ga lahko imenujemo èude�. Toda za popolno narodno osamosvojitev je potrebno �e bistveno veè: ekonomski in socialni program. Slovenci zaradi razdelitve na de�ele in celo razliène dr�ave nismo mogli oblikovati skupnega ekonomskega programa. Ob razliènih prilikah od leta 1848 dalje, preko taborov in drugih mno�iènih zborovanj, so bile tudi posamezne ekonomske ideje. Najbolj ambiciozna � ustanavljanje nacionalnih delni�kih dru�b � je do�ivela polom z mednarodno zavarovalnico. Edini pozitivni rezultat tovrstnih prizadevanj je v zadru�nem gibanju, ki je v osnovi socialno. Tako se prvi slovenski nacionalni ekonomski program lahko pojavi �ele z nastankom Slovenije po I. svetovni vojni. Sestavil ga je Milko Brezigar (1886�1958). Njegovo delo je pod naslovom Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva iz�lo 1918. leta v Celju. Je prvi, ki je sistematiziral gospodarstvo slovenskega etniènega ozemlja ob koncu obstoja 600-letne monarhije in pokazal mo�nosti in poti za njegove izbolj�ave in dolgoroènej�e perspektive. Na njegove poglede je vplivala izguba Trsta � »slovenske denarnice« � in njegovega �ir�ega zaledja. Gospodarskih povezav z njim ni povsem odpisal, ker je bilo to nepojmljivo za normalnega Slovenca tiste dobe. Koro�ko je �e upo�teval kot bodoèi del Slovenije. Brezigarjev gospodarski naèrt ni prevratni�ki, saj ni izhajal iz vzpostavitve neèesa novega, verjetno to niti ni bilo mogoèe, ampak iz nekega dejanskega prestrukturiranja in slovenske gospodarske specializacije v novih ekonomskih in politiènih okvirih. Njegove zamisli so bolj ali manj ostale na papirju. Ob koncu obstoja stare Jugoslavije je nastalo drobno delce, po obsegu seveda, Andreja Gosarja z naslovom Banovina Slovenija. 48 Politièna, finanèna in gospodarska vpra�anja, ki je iz�lo 1940. leta.[2] Nastalo je kot reakcija na nastanek Banovine Hrvatske, ko je Slovenija postala »privesek srbskega dela Jugoslavije«. Opozoril je na lastno slovensko krivdo, »da v svojem razvoju �e nismo prekoraèili dobe, ko se vse javno �ivljenje v narodu suèe predvsem le okrog svetovnonazorskih in kulturnih, zlasti �e jezikovno-kulturnih vpra�anj«.[3] Upa, da so Slovenci spoznali, »da ne more noben narod politièno �iveti in napredovati, ako se sam za to ne trudi, marveè prepu�èa vso skrb in odgovornost za svojo bodoènost drugim«.[4] Slovenci si v vseh dvajsetih letih sploh niso pri�li na jasno, kak�ni naj bi bili njihovi »cilji glede narodnogospodarskega ter socialnega razvoja in �ivljenja«.[5] Pri Gosarju lahko �e preberemo misel o gospodarskem izkori�èanju Slovenije kot vzroku njenega gospodarskega in dru�benega zaostajanja. Ostala je �iva tudi po II. svetovni vojni in so jo Slovenci mno�ièno sprejeli. Tudi komunisti.[6] Bila je eno moènih kuri�è protijugoslovanskih razmi�ljanj pred osamosvojitvijo. Slovenski komunisti nekega ekonomskega programa za Slovenijo niso predstavili, èeprav so oèitno o njem razmi�ljali. Vpra�anje pa je, koliko je �lo za rivalstvo in egoizem republi�kih vodstev, koliko pa dejansko za Slovenijo. Slovenski komunistièni oblastniki so radi koketirali s slovenskim nacionalizmom, 2 Andrej GOSAR, 1940: Banovina Slovenija. Politièna, finanèna in gospodarska vpra�anja. Ljubljana: Zadru�na tiskarna. Oèitno gre za dopolnjen ponatis pred tem objavljenih èasopisnih oziroma revijalnih èlankov, na primer Dejanja 1939, �t. 9. 3 Ravno tam, str. 8. 4 Ravno tam, str. 3. 5 Ravno tam, str. 8. 6 Njen prista� naj bi bil tudi Boris Kraigher. To je bilo mogoèe razumeti iz Kardeljevega govora na njegovem pogrebu. 49 samostojna Slovenija pa ni bila njihova osebna opcija. Tudi pri Stanetu Kavèièu ne. V tem pogledu je bil pomembnej�i krog slovenskih emigrantov v ZDA. Veèina Slovencev takoj pomisli na Cirila �ebota (1914�1989), dejansko pa je bil bistveno pomembnej�i slovensko-ameri�ki ekonomist in zgodovinar Toussaint Hoèevar (1927�1987)[7] in njegov krog, tudi v Evropi. �al je zgodnja smrt prepreèila �tevilne naèrte in dogovore. Pred slovensko osamosvojitvijo v krogih uspe�nih slovenskih gospodar-stvenikov ni bilo strahu pred gospodarsko prihodnostjo. O tem mi je pripovedoval mag. Boris Andrijaniè, ustanovitelj novome�ke farmacevtske industrije, ki pa imen svojih sogovornikov ni razkril. Povsem dugaèe je s socialno problematiko pri Slovencih. Lahko reèemo, da je to njihova obsedenost in ni nakljuèje, da sta prvi slovenski tiskani besedi »stara pravda« v letu 1515. Delno gre za slovansko dedi�èino, saj primerjava romanskih, germanskih in slovanskih jezikov sporoèa, »da je iz slovanske osnove prav- nastalo neprimerno veè besed kakor iz lat. Ius in germ. Rehta. Slovenski jezik ima npr. 91 besed, ki se zaèenjajo s to osnovo«,[8] delno pa tudi za posledice slovenskega kulturnega, gospodarskega in socialnega izvora z moèno kmeèko podstatjo. Socialna nota je stalnica v slovenski zgodovini, tudi leta 1848, v taborskem in deklaracijskem gibanju, èe se �e omejim na dve najbolj mno�ièni. Omenili smo �e, da je najveèji dose�ek Slovencev na ekonomskem in zlasti socialnem podroèju 7 Slovenia's Role in Yugoslav Economy, 1964. Ohio: Columbus; The Structure of the Slovenian Economy, 1848�1963, 1965. New York: Studia Slovenica. 8 Jo�e KRA�OVEC, 1998: Praviènost v Svetem pismu in evropski kulturi. Celje: Mohorjeva dru�ba. 187. 50 Krekovo zadru�ni�tvo. V teoretiènem pogledu je njegov prispevek èutiti v sklepih I. slovenskega katoli�kega shoda 1892. leta, najbolj pa se je proslavil s svojo knjigo Èrne bukve kmeèkega stanu. Tu gre za splo�nej�i in v bistvu vseslovenski socialni naèrt. Èeprav velja za re�itelja slovenskega kmeta, mu je bilo v bistvu bli�je delavsko vpra�anje. Prav praktièno delo na socialnem podroèju je bilo tisto, kar je dalo Slovenski ljudski stranki (SLS) vse do II. svetovne vojne najveèjo politièno te�o. Kmetje komunistom niso bili nikoli naklonjeni. Kmeèko vpra�anje je bilo zanje kvadratura kroga. Radi pa so jim prisluhnili in sledili, ko so jim obljubljali delitev veleposestni�ke zemlje. Èeprav so pred II. svetovno vojno med delavci prevladovali kr�èanski socialisti, kar je bila evropska posebnost, so bili tudi oni odprtih u�es za obljube komunistov. Realnost je bila drugaèna in kmalu so drug drugega natanèno poznali. Delavcem njihova prevladujoèa delitvena filozofija ni bila v�eè. Kmalu so tudi uvideli, da za njihov slab polo�aj ni vzrok njihova delavnost, ampak slabo vodenje podjetij in dr�ave. Odhajanje na »zaèasno delo v tujino«, kamor je od�el tudi France Tom�iè, je bila sprva gospodarska in socialna nuja, ki pa je kmalu dobivala ideolo�ke vsebine. Komunistièna oblast je bila do »slovenskih delavcev na zaèasnem delu v tujini« tudi bistveno bolj obzirna. Ne zato, ker je mnoge kot delavce dobesedno preko jugoslovanskih podjetij prodala v tujino in bi zato imela slabo vest, te komunist ne pozna, ampak ker so njihove devize podalj�evale njen obstoj, kakr�enkoli je �e bil. Pri �irjenju slovenske osamosvojitvene misli so bili veliko bolj aktivni ekonomski kot politièni emigranti, ki jih je preveè zaposloval voja�ki poraz v II. svetovni vojni in z revolucijo povezan povojni obraèun z njimi. Teh 51 dejstev namreè ni bilo mogoèe spremeniti. Komunistom bi la�je zmanj- �evali moè in oblast, èe bi jim stalno oèitali ekonomsko neuspe�nost in predlagali kot edino re�itev v Evropo usmerjeno samostojno slovensko dr�avo. Proti taki ideji bi bili brez resne obrambe. V samoupravljanje in vodilno vlogo delavskega razreda ob vsemogoèi, vendar na ekonomskem podroèju povsem neuèinkoviti partiji, ni nihèe verjel. Delavske pravice niso bile netivo slovenske osamosvojitve. Delavsko samoupravljanje, ki zaradi nasprotja med centralizirano komunistièno partijo in samoupravljanjem, ki je ustvarjalo atomizacijo odloèanja, ni moglo nikoli polno za�iveti, je delavcem vsaj na papirju �e vedno zagota-vljalo veè pravic, kot so jih ti bili sposobni konzumirati. Problem, ki je razburil delavce, je bilo slabo vodenje dr�ave in podjetij, slabe in neredne plaèe, obèutek, da so �rtve nesposobnosti in z njimi povezanim politiènim kadrovanjem na vodilna mesta v podjetjih. �e zlasti, ko so lahko svoje �ivljenje in delo, svoj standard primerjali z onim njihovih kolegov v zahodni Evropi. Bolj kot ideologija je bil za delavski odnos do re�ima usoden slab in brezperspektiven socialni polo�aj. Delavcem je bilo jasno, da je vsega krivo slabo vodenje podjetij, ne pa njihova storilnost, katere pogoje so dejansko pripravljali »vodilni«. France Tom�iè je bil eden tistih, ki so delavcem v Litostroju dopovedovali, da je tako zaradi odsotnosti demokracije oziroma re�ima, ki je iznièil sindikalno gibanje. Znaèilna je primerjava francoskih in slovenskih delavcev enega vodilnih francoskih mened�erjev novome�kega Revoza: »Va�i delavci so pismeni in kvalifici-rani, kar v Franciji ni pravilo. Za delo preko okvirov rednega delovnega èasa se moramo doma ure in ure pogovarjati s sindikalnimi funkcionarji, 52 pri vas obljubimo vi�je plaèilo in dodatno malico in vse uredimo preko delovodij. Sindikalistov nihèe ne upo�teva!«[9] Osamosvojitev in delavstvo Poglavitne zasluge za nastanek slovenske dr�ave pripisujemo slovenski kulturi oziroma njenim nosilcem. Ne mislimo ru�iti ali zmanj�evati pomena te trditve. Za preteklost to nedvomno velja, èeprav ne povsem brez omejitev. Vsekakor pa je nekaj proces, ki traja desetletja in stoletja, nekaj pa je zgodovinski trenutek odloèitve oziroma preloma s preteklostjo, ki ima tudi svojo predzgodovino in svojo dinamiko. Trenutek spremembe je nekak�na krona ali zakljuèek procesa, ki pa ima to pomanjkljivost, da se tako vsebinsko kot po kljuènih nosilcih razmeroma hitro pozabi. Pri slovenski osamosvojitvi sta to nedvomno izjemno pomembna sestavna dela osamosvojitvenega procesa � veliki �trajk delavcev Litostroja in �trajk slovenskih strojevodij leto kasneje.[10] Za litostrojskim �trajkom je stal France Tom�iè. Pod njegovim vodstvom je od 9. do 15. decembra 1987 5000 delavcev izreklo nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Zahtevali so ustanovitev neodvisnih sindikatov in ustanovili iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije. Naslednji izjemen dogodek je pribli�no leto mlaj�i. 27. decembra 1988 so pod vodstvom Slavka Kmetièa zaèeli �trajkati slovenski strojevodje. Posledice so bile stresne za gospodarstvo in oblast. S tem se je na�e 9 Osebna izku�nja. 10 Slavko KMETIÈ, Ga�per BLA�IÈ, 2016: Stavka, ki je iztirila rdeèi re�im. Ljubljana: Nova obzorja. 53 delavstvo vkljuèilo v evropsko delavsko aktivnost nekdanjega vzhodnega bloka, kamor je Jugoslavija notranjepolitièno, zlasti pa v odnosu do delavcev, vedno sodila. Delavski nemiri so bili sicer najbolj odmevni na Poljskem in v Romuniji, v manj�i meri pa tudi v ostalih dr�avah nekdanje ljudske demokracije. Spomnimo se samo stavke kosovskih rudarjev v Trepèi in njene eksplozivne vsebine. Delavski nemiri, namesto dotlej obièajne kardeljanske sintagme »prekinitev dela« je bila uporabljena beseda �trajk, ki je bila za oblast veliko bolj stra�ljiva oznaka kot vse govorance inteligence, tudi tako imenovane »prave«, »delavske«.[11] Sicer �e tako izvotljeno so jo delavci naèeli v njenem bistvu, ki je, èeprav vsebinsko la�na, �e vedno slu�ila za njeno legitimiranje navzven, za opravièevanje obstoja, vladanja � Dr�ava samoupravnega socializma, kjer je delavec najveèja vrednota, proti delavstvu, predvsem zaradi takratnih mednarodnih razmer, ni veè zmogla aktivirati represije. Popolno nemoè so pokazale tudi dotedanje politiène metode vplivanja preko partije in sindikata, tudi bolj sofisticirane, ki so »obravnavale« nemirne�e individualno preko organov politiène represije v obliki pripadni-kov tajne politiène policije. Njeno tovrstno paniènost je nakazal �e pred desetletji trboveljski �trajk,[12] ki ga je hotela zadu�iti celo z vojsko. Zasluge delavcev so bile hitro pozabljene, tudi Tom�ièa in Kmetièa, in tudi zato smo na dru�benopolitiènem podroèju tam, kjer smo. Delavski voditelji z veèino nosilcev dru�benih sprememb niso bili kompatibilni, ker se je 11 Marjan TAVÈAR, 1986: Prekinitve dela: od tabuja do zakonske norme. Teorija in praksa 23, �t. 11. 1107�1118. 12 Darja SKOPEC, 2007: Stavka v rudniku Trbovlje-Hrastnik in Zagorje od 13. do 16. januarja 1958. Dokumenti o rudarski stavki v Zasavju leta 1958. Ur. Damjan Hanèiè in Renato Podbersiè. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje RS. 54 njihova aktivnost praviloma konèala z odstranitvijo vzrokov za nezadovoljstvo in nemire, tudi z zamenjavo oblasti, ne pa s povzpetjem v oblastne strukture. Vsekakor bi morala slovenska demokratièna politika, �e zaradi sebe in svoje uspe�ne prihodnosti, to spo�tovati in dlje èasa sloneti na mno�iènosti. Tako v organizacijskem kot vsebinskem pogledu. Aktivne ljudske mno�ice imajo povsem drugaèno politièno te�o kot politiène stranke oziroma njihove eksekutive. Napetost, ki jo ustvarjajo nezadovoljne mno�ice, so velik strah za one, proti katerim je nezadovoljstvo uperjeno. Seveda se bodo ti, v na�em primeru gre za nekdanje komunistiène oblastnike, sku�ali organizirati in braniti, vplivati na ljudske mno�ice, vendar bo njihov prvi cilj njihovo nevtraliziranje in celo pomoè pri organiziranju nove oblasti, ki jo nujno potrebujejo za svojo za�èito. Slovenska komunistièna oblast je bila �e posebno prestra�ena zaradi ljudske prizadetosti zaradi povojnih pobojev, ki jih je sama izvedla in organizirala. Zato je uporabila vse sile in vse mo�ne vzvode, tudi nekdanjih simpatizerjev in sodelavcev, da se je nova oblast èim prej vzpostavila in prenesla politièno dogajanje v o�jo politiko, zlasti parlament, kjer se je èutila zaradi politiènih izku�enj veliko moènej�a. Spomnimo se, kako malo èasa je trajala, kljub 45-letni dobi vladanja, njena odrevenelost in kako hitro je zaèela svojo igro. V veliki meri tudi s pomoèjo kadrov, ki so se bolj pre�ivetveno kot naèrtno infiltrirali v vodstva novonastalih strank. Ta proces je bil tako velik, da so danes, zlasti na Hrva�kem in v Sloveniji, mnogi preprièani in o tem celo pi�ejo, ne govorim o amaterjih, ampak resnih, univerzitetno habilitiranih strokovnjakih, da je na�o osamosvojitveno politiko v kadrovskem smislu oblikovala in vzpostavila nekdanja Udba. Ne trdimo, da takih posamezni-55 kov ni, ne verjamemo pa v teorijo zarote, èeprav jo je vedno te�je zavraèati. Vse bolj smo preprièani, da je dana�nja poplava takih teorij in zlasti govoric samo ena izmed metod, nekoè bi rekli specialne vojne, danes pa politiène taktike oblastnikov, ideolo�kih in politiènih dedièev nekdanje totalitarne oblasti, da bi èim bolj oblatili svoje demokratiène konkurente. Èas nekdanjih se, tudi zaradi biolo�kih zakonitosti, neusmiljeno izteka. �elijo mir v starosti in upanje za svoje naslednike oziroma potrditev, da ni vse propadlo, za kar so se zavzemali. Slovenska pomladna politika je bila zelo �ejna oblasti in �tevilni v njenih vrstah so hoteli iz najèistej�ega idealizma, iz resniène ljubezni do slovenstva in slovenske dr�ave kar najhitreje pokazati, kako si predstavljajo novo demokratièno Slovenijo. Pri tem so izhajali iz nekih idealiziranih predstav o sodr�avljanih, �e bolj pa o samih sebi. Iz prezira do nekdanje komunistiène politike so zaèeli prezirati to kot stroko in ve�èino, ki se je je treba nauèiti in nauèeno znanje uporabljati. V pomanjkanju znanja in ve�èin, zlasti pa poznavanja demokratiènih dr�av in njihovih navad, so mnogi razmeroma hitro postali nosilci obna�anja po starih obrazcih. Namesto nove demokratiène politike, ki je niso mogli poznati, namesto starih slovenskih politiènih izku�enj, ki jih ima slovenska politièna zgodovina, namesto dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Antona Koro�ca, èe stvari zelo poenostavimo, so se zaèeli obna�ati kot novi Popiti ali Kuèani. Slovenska pomladna politika vse do danes praktièno, vsa èast izjemam, ni ustvarila ne novih slovenskih politikov ne nove slovenske politiène kulture. Da o slovenski novi pomladni politièni filozofiji niti ne govorimo. Posnemajo tujino, domaèo demokratièno tradicijo ignorirajo. Preveè jo, tudi zaradi 56 objektivnih dejstev, obvladuje boj s preteklostjo. Osebno mislim, da to teoretièno ni narobe, ampak je napaèna taktika, izbira poti. Pravilneje bi bilo odloèno in brezkompromisno ubrati lastne nove poti in prisiliti nekdanje oblastnike, da se oni ukvarjajo z nami, ne pa mi z njimi. Ne zanikam usodno kvarnih posledic obstojeèega volilnega sistema, ki onemogoèa oblikovanje resnièno reformnih vlad, ampak vsiljuje gnile kompromi-sarske, kjer od velikih prièakovanj novega dobimo le njegove drobtinice. Prelom s totalitarno preteklostjo bi moral biti na vseh podroèjih globlji in odloènej�i. Na mentalnem podroèju je demokratièna tranzicija veliko bolj v zaèetni fazi kot pa na gospodarskem podroèju. �e bolj kot zaradi organizacijsko-politiènih hib trpijo dr�ave nekdanje ljudske demokracije na svojem vsebinskem podroèju, na podroèju rezona, bistva svojega obstoja in svoje prihodnosti. Ignorirajo lastno preteklost. Kjer obstaja zunanji sovra�nik, je �e mogoèe vsaj delno mobilizirati mno�ice, sicer pa je notranja politika zanemarjena. Politika, ki je zazrta v preteklost, ni politika, politika, ki jo ignorira, pa �e manj. Danes smo prièa, uporabljam izraz pomladna stran v klasiènem smislu besede, pri pomladni-kih, zlasti tistih, ki se jim vsiljujejo kot njihovi ideologi in mnenjski voditelji, sovra�tvo in prezir do nekdanjega komunizma in nekritièno posnemanje tujih vzorov, pri èemer pa je njihovo resnièno globinsko poznavanje vpra�ljivo. Preveè se naseda medijem, kjer je intelektualni potencial praviloma vpra�ljiv in imajo razni »soro�i« s svojim denarjem, njihov denar se me�a celo v vatikansko politiko, prevelik vpliv na oblikovanje javnega mnenja in politiène v�eènosti politikov. V mislih imam na prvem mestu popolno ignoriranje socialnega vpra�anja, ki je bilo in je gonilo in gibalo 57 vsake politike. Nimamo v mislih socialnega vpra�anja zaradi njega kot takega, ampak stanja in resniènih potreb dr�avljanov. V �tevilnih primerih niso pripravljeni sprejeti podatkov o domaèi rev�èini in se iz njih celo norèujejo. Domi�ljajo si, da so dr�ave zaradi politiènih elit. Te so resnièno mnogokrat poligon njihovih oblastnih hotenj in tudi blodenj, vendar je neunièljivo pravilo �ivljenja, da elite zginevajo, ljudstvo pa ostaja. �e bolj grozljivim nazorom smo prièa v zadnjih letih, ko si nekateri posamezniki v pomladnem taboru predstavljajo, da so dr�ave ali dru�be zaradi ekonomskih teorij, ki naj bi bile vsemogoène in edino zvelièavne. Niso sposobni doumeti, da je èlove�ka dru�ba preveè zapleten organizem, da bi jo bilo mogoèe reducirati na posamezno ekonomsko teorijo. �ivljenje je prekomplicirano in prezahtevno, poenostavitve so dovoljene za teorije in knjige, ne pa za politièno realnost. Èe ne bi bil ta pojav �ir�i, mednaroden in ne samo slovenski, bi lahko upravièeno domnevali, da sli�imo odzvanja-nje kardeljanskih naèel, ki so sledila branju in blodnjam njihovega oèeta ob branju klasikov marksizma in leninizma, ki ga resnièno �ivljenje ni zanimalo, ampak le teorija. Samo spomnil bi rad na znameniti vic o Kardeljevi vzgoji krav, ki so zaradi njegovega pristopa poginile. Njihov pogin ga ni prizadel, o uspe�nosti in smislu svojega dela ni razmi�ljal, ampak je objokoval svojo nesreèno usodo, ki mu je onemogoèila preizku�anje novih teorij. Povedano drugaèe: nem�ka politika je nem�ka, italijanska italijanska, mad�arska �e kako mad�arska, slovenska pa je vedno koprnenje po nekih tujih vzorcih in primerih. Tudi grozljiva banèna luknja postaja vse bolj podoba pomanjkanja slovenske samozavesti in znanja. Tudi zato so v Sloveniji v politiki tako za�eleni, iskani in ne nazadnje na volitvah nagrajeni tako imenovani 58 »novi obrazi«, kajti ljudje �elijo politiko, ki bo izhajala iz slovenske realnosti, slovenskih potreb in njihovega uresnièevanja v skladu z na�o logiko. Zaradi tega smo se osamosvojili! Slovenska politika dejansko trpi zaradi tipiènega totalitarnega »führerskega« principa, �e bolj pa »oèetovstva naroda«, ki ga vse bolj utele�a prvi slovenski predsednik Milan Kuèan. Ne glede na svoj upokojenski polo�aj ostaja nekronani kralj Slovenije. Premagati to stanje pomeni ustvariti take razmere, ki bodo njegov dru�beni polo�aj iznièile zaradi nepotrebnosti. Obstoj oèetov naroda je najveèja gro�nja demokraciji. Nastanejo pa zato, ker politika pozabi na ljudske mno�ice in te zaènejo iskati re�itelja � kralja Matja�a ali oèeta naroda. »Führer« ima nasprotnike v lastni dru�bi, »oèe naroda« jih zaradi atributov oèetovstva iznièuje. Demokracije, ki so nastale na pogori�èih nekdanjih komunistiènih dr�av, imajo najveèje te�ave zaradi onih, zaradi katerih potreb so nastale, njihova najveèja �rtev so oni, ki so jih pravzaprav omogoèili. Ne pozabimo, da v obrambo komunistiènih totalitarnih oblastnikov ni dvignil svoje roke noben delavec, jezike pa stegujejo in hitropisno pi�ejo �tevilni »znanstveniki«, da o kulturnikih niti ne govorimo. Temeljni problem, ki se pojavlja v teh novih demokracijah, je v tem, kako zagotoviti, razen na volitvah, vpliv dr�avljanov na vsakodnevno politiko. Ne domi�ljam si, da vem za konèno re�itev. Moje videnje je naslednje. Strokovna vpra�anja je treba re�evati v strokovnih zdru�enjih ali zbornicah in s tem odvzeti kompetence politiki na podroèjih, kjer ni kompetentna. Tipièen primer je velenjska T6. Namesto, da bi o njej razpravljali kompetentni, je njene probleme prevzela politika, ki se je zaradi lastne negotovosti in neznanja morala zateèi v parlament in tam dobila ustrezno zakonsko pokritje, ki jo sedaj �èiti pred odgovornostjo. Dejansko 59 gre za isti obrazec, ko je kljuène odloèitve na vse podroèjih sprejemal strokovno nekompetentni CK partije. Ta je bil, èeprav se je skliceval na samoupravljanje, dejansko njegov najveèji grobar. Pri nas je po osamosvojitvi zbornièni sistem do�ivel zelo rahle spremembe. �e najbolj odmeven poizkus je bil na kmetijskem podroèju. Skoraj niè se ni spremenilo na splo�nem gospodarskem podroèju, kjer je glavni sogovornik vsakokratne oblasti ostala Gospodarska zbornica Slovenije. Nikoli se ni prilagodila naravi samostojne slovenske dr�ave, je eden najvplivnej�ih reliktov preteklosti. Bolj ali manj je glasnica ljudi iz vrst privatizatorjev nekdanjega dr�avnega kapitala, ne pa ustvarjalcev novega. O njej dovolj zgovorno govori dejstvo, da je za najuspe�nej�e gospodarstvenike v preteklosti razgla�ala tako imenovane delodajalce, ki so se potem izkazali za najveèje tajkune. Pomladniki z njo ravnajo v rokavicah. Kot da bi �e vedno verjeli Marxu, da ima oblast tisti, ki ima kapital. Kljuèni so ljudje, dr�avljani, �tevilo glasov! Poleg strokovnih zbornic, in�enirska je �e vedno pre�ibka in si kljub trem desetletjem �e ni opomogla od Popitovega obraèuna s tehnokratizmom, potrebovali bi veè Jo�etov Duhovnikov, �e vedno ostaja odprto vpra�anje vpliva �ir�ih mno�ic, delavcev. Zanimivo je, kako so se upokojenci re�ili z upokojensko stranko, o kateri si lahko mislimo, kar si hoèemo, vendar je edina, ki ima ta izjemni segment dru�be vsaj na jeziku. Drugi se, vsaj do nedavnega, upokojencev sploh ne spomnijo. Pa �e tu prevzemajo pobudo nekdanji komunisti. 60 Sindikati in nove demokratiène dr�ave Komunistièni re�imi so se povzpeli na oblast v imenu delavskega razreda kot njegov najbolj osve�èeni del. Ta je takoj po prevzemu oblasti zaèel v njegovem imenu obraèunavati z njim. Prvi so bili na vrsti sindikati. Unièil ali, reèeno v njihovem stilu, poenotil jih je v sindikalnem pogledu v eno organizacijo, katere temeljna naloga je bila, kot je nekoè izjavil predsednik sovjetskih, izpolnjevanje nalog in ciljev partije na zunanjem in notranjepolitiènem podroèju. Na njegova vodstvena mesta je postavljal svoje najbolj zaupne in predane kadre, med njimi so bili, zlasti na srednjem nivoju, �tevilni pripadniki tajne politiène policije. Kljub temu delavcev niso nikoli povsem obvladali in ti so jih bili sposobni vsake toliko èasa presenetiti. Spomnimo se samo znamenitega trboveljskega �trajka od 13. do 16. januarja 1958, ki je tako pretresel takratno oblast, da je s stavkajoèimi hotela obraèunati z vojsko. Kasneje so se �trajki tako razbohotili, da jih niso mogli veè prikrivati, zato so jih enostavno preimenovali v prekinitev dela. �lo je za tipièno kardeljansko maniro. Èe èesa neprijetnega ni obvladal, mu je, da bi zmanj�al dru�beno ostrino, s preimenovanjem spremenil ime. Ne glede na dejstvo, da je partija nad sindikati izjemno bdela, so ostali poleg Katoli�ke cerkve edina kolikor toliko organizirana opozicija. Ne mislim vodstvo, ampak predvsem èlanstvo in sindikalna vodstva na najni�jem nivoju. Kot smo �e omenili, so slovenski delavci preko delavcev Litostroja in slovenskih strojevodij tudi tlakovali pot v slovensko samostojnost. Prepri- èani smo, da najveèje dejanje Slovencev v zgodovini mimo volje velike 61 veèine slovenskih delavcev ne bi moglo biti uresnièeno. Kljuèno vlogo so potem, ob veliki pomoèi temeljnim spremembam naklonjenih mednarodnih razmer, izvedli izobra�enci, zlasti kulturniki in nekateri politiki. �al se ti zaradi navidezne vloge sindikatov, pravilneje njihovih uradnih vodilnih kadrov v nekdanjem re�imu, zanje niso veè zanimali, ampak so jih prepustili usodi. V bistvu so jih pahnili nazaj k njihovim in svojim nasprotnikom. Oblikovati so se sku�ali tudi nekomunistièni sindikati, vendar pri tem niso bili dele�ni ustrezne podpore pomladne politike. Ta bi morala stremeti vsaj za tem, da bi razdelila neizmerno premo�enje nekdanjih enotnih sindikatov, in tako pomagati novim sindikatom, ki bi morali priti do svoje dedi�èine. Vsi pozivi politike k temu dejanju so bili bob ob steno. Iz tistega demokratiènega sindikalnega gibanja je ostal pravzaprav le Fides, nekaj je èutiti �e �elezni�ki sindikat, ostali so ugasnili ali bolj ali manj spijo spanje praviènega. Kje je Pergamon? Moèno je prisoten SVIZ, ki ima zaradi delovne vloge in intelektualnega potenciala èlanstva nadpovpreèno moè. Nekdanja oblast je zelo pazila, koga je spu�èala v uèiteljske vrste. V zadnjem èasu se je povzpel na èelo sindikatov veèjega dela negospodarstva. Ta ubira svoja pota, dela te�ave levim in desnim vladam, nikoli pa ni dvoma, kam pravzaprav sodi. Podobno lahko reèemo tudi za policijska sindikata. Skratka: pomladna opcija je sindikate prepustila same sebi in ti so zaradi pomanjkanja sindikalne tradicije in uspe�nih voditeljev ostali, kjer so bili, ali pa se prelevili v glavno oporo levice in sovra�nike pomladne politike. Pa ni bilo to ne nujno niti v duhu slovenske sindikalne tradicije. �e manj zaradi vloge delavcev v slovenski osamosvojitvi. Sindikati so pri nas obstajali �e pred I. svetovno vojno. Bili so socialistièni in kr�èanski. Ne 62 bom zahajal v njihovo zgodovino, ampak bom opozoril le na dvoje. Delavstvo je bilo v evropskih dr�avah obièajno v socialistiènih sindikatih, preddelavci in delovodje ter nekateri strokovnjaki v kr�èanskih. Pri nas je bilo ravno obratno. Delavci so bili, razen v Trstu in Mariboru, ki so ga sindikalno kontrolirali nem�ki elementi, veèinsko v kr�èanskih sindikatih. V èasu stare Jugoslavije je ta delitev �e obstajala in dr. Ale� Stanovnik kot vodja kr�èanskih socialistov ni sluèajno deloval na Jesenicah. Kot kr�èanski socialist in sindikalist je postal �rtev komunistov. Edvard Kocbek ni bil predstavnik kr�èanskih socialistov v OF, ampak so ga kot takega razglasili nasprotniki kr�èanske socialne orientacije. Èe povzamem: Slovenci imamo demokratièno sindikalno dedi�èino, ki pa smo jo po slovenski osamosvojitvi lahkomiselno pustili na smeti�èu zgodovine. Ignoranca do socialnih problemov in delavskega organiziranja se slovenski pomladi bolj ma�èuje kot nekdanji komunistièni re�im. Prav zaradi tega ne zmore dobiti nobenih volitev v taki meri, da ne bi bilo treba sklepati gnilih koalicij. Ker za spremembo volilnega sistema ni realnih mo�nosti v bli�nji prihodnosti, se je treba lotiti socialne problematike in postaviti nekak�en socialni naèrt slovenske dru�be. Seveda je treba najprej na novo definirati delavca. Ta je daleè od tistega, o katerem je pisal Marx. Mednje nedvomno sodijo celo mnogi samostojni podjetniki. Sindikate je treba oèistiti stare partijske navlake v osebah od zunaj postavljenih sindikalnih voditeljev in demago-gov, preveriti njihovo reprezentativnost. Socialno vpra�anje, �ivljenjske pogoje veèine dr�avljanov je treba vrniti v sredi�èe politiènega �ivljenja. To lahko hitro prinese tako �elene spremembe v slovenskem volilnem telesu. Socialne probleme ima vsaka dru�ba in vsaka jih mora prej ali slej 63 re�evati. Pametna in odgovorna politika iz tega vleèe korist, samov�eèna in samozadostna pa se utaplja v teorijah (sindikalne) zarote. V Sloveniji �iveti po slovensko Matija Majar-Ziljski je postavil kot najvi�je slovensko politièno naèelo, da v svoji skupnosti �ivimo po slovensko. Hkrati je dodal, tako, kot �ivijo drugi evropski narodi iz svojih potreb. Koncept je evropski, ne izolacionistièen. �iveti po slovensko je bil cilj slovenskih prizadevanj v zgodovini. V imenu tega cilja smo se tudi osamosvojili. Do leta 2008 smo kljub turbulentnim razmeram, ki jih taki dogodki sami po sebi pripeljejo, �iveli nekako v skladu s prièakovanji, poslej pa je �lo navzdol. Najbolj na socialnem podroèju. Odpovedali smo se virom slovenske osamosvojitve. Mnogi to razumejo celo kot njeno izdajo. Kljuèna elementa te odpovedi sta zadol�evanje in nekritièno posnemanje tujih vzorov. Korist od tega imajo predvsem nasprotniki slovenske osamosvojitve, ki so �e bolj obogateli, revnej�i pa postali revnej�i. Slovenska osamosvojitev je v oèeh mnogih njenih (preprostih) prista�ev postala kazen oziroma dobrobit, nagrada za one, ki so bili proti njej. Razmere zahtevajo naglo re�evanje. Vrniti se je treba k izvirom slovenske osamosvojitve. Njen kljuèni del so opazneje bolj�e socialne in politiène razmere, kot so bile v komunistiènem re�imu. Kar je dobro za ZDA, ni dobro ne za Slovenijo ne za Evropo. Neoliberalni kapitalizem, v katerem so tudi nekateri pomladniki videli edino re�itev, vodi do izjemne koncentracije bogastva in ekstremne neenakosti. 64 Te slovenska mentaliteta �e od nekdaj, ne zaradi komunistiènega obdobja, ne prenese. Je tuja njeni biti. Kljuèna vloga slovenskih mno�ic v osamosvojitvi zahteva njihovo spo�tovanje in upo�tevanje v vsakodnevni politiki. Kljub prislovièni zavistnosti Slovencev ta pri veèini ni taka, da bi bila proti socialnim razlikam oziroma bogastvu nekaterih. Ta strah so sejali komunisti. Gradovi v kmeèkih uporih niso goreli, ker so si kmetje �eleli grajskih pernic, ampak ker so njihovi lastniki kr�ili staro pravdo. Prevedeno v dana�nji èas: delavci niso krivi za slabo gospodarstvo, nizke stopnje dodane vrednosti, krivi so tisti, ki so zadol�eni in plaèani(!) za vodenje podjetij, zato delavci nikdar in nikoli ne morejo biti, vsaj na naèelni ravni, prva �rtev slabega gospodarstva. Njihove plaèe, pa ne minimalne, niso milost, ampak pravica. Da prihaja do sooèenja politike z realnimi razmerami �ivljenja dr�avljanov, je potrebna demokracija, za uresnièevanje temeljnih pravic delavcev pa so potrebni sindikati. Zato so se zavzemali tudi Puènik, Tom�iè, Kmetiè in drugi socialno èuteèi osamosvojitelji. 65 POVZETEK Absurd zgodovine dr�av »ljudske demokracije« ali komunistiènih, kjer je bil uradno na oblasti delavski razred, je dejstvo, da je bil ta kot celota njegova najveèja �rtev. Ta se je kazala v nesorazmerno nizkih plaèah in nizkem standardu. Takoj po prevzemu oblasti so komunisti unièili sindikalni pluralizem. Nasilno so zdru�ili vse v enoten sindikat in v njegovo vodstvo nastavljali svoje ljudi. Njihova glavna naloga je bila izpolnjevanje partijske politike na vseh podroèjih. Da bi vendarle imeli vsaj nekaj vpliva na delavce, so sindikatom namenjali akcije kot poceni ozimnice in skupna cenena letovanja. Ob ru�enju komunizma je bil eden kljuènih momentov kr�itev pravic iz dela. Javni nastopi nezadovoljnih delavcev so najbolj nakazali krizo totalitarnega politiènega sistema. Pri Slovencih so k njegovemu razgaljanju dodatno ali celo kljuèno prispevali delavci »na zaèasnem delu v tujini«, kjer so bili kot taki bolje za�èiteni in bolje plaèani. Zaradi njihove �tevilènosti in relativne neodvisnosti ter koristnosti (po�iljatelji nujnih deviz v domovino) so bili tudi pod �ibkej�o politièno kontrolo. Zru�itev komunizma se je pri Slovencih povezala s slovensko osamosvojitvijo. Èeprav gre za razmeroma staro politièno idejo, so jo najbolj glasno izra�ali zlasti �tevilni delavci »na zaèasnem delu v tujini«. Praktièno so lahko ugotovili, da vir gospodarske neuspe�nosti tièi v slabem in neuèinkovitem vodenju gospodarstva, nesposobnosti vodilnih struktur, ne pa v slabih delavcih. Med takimi je bil tudi France Tom�iè, ki se je ob vrnitvi iz Nemèije v domovino vkljuèil v sindikalno gibanje. Organiziral je �trajk 5000 delavcev Titovih zavodov Litostroj. Absurd osamosvojitvenih vladnih koalicij je v tem, da so na dele� delavcev v teh procesih hitro pozabile in delavskih potreb ne vkljuèujejo primerno v svoja politièna prizadevanja in �e manj v predvolilne programe. Zato se praktièno ne uspejo samostojno vrniti na oblast, ampak morajo stopati v koalicijo s silami, ki jih onemogoèajo in zlorabljajo za pridobivanje pozicij, ki so jih izgubile z zru�itvijo komunizma. 66 SLOVENIAN INDEPENDENCE AND THE SOCIAL ISSUE SUMMARY The absurdity of people's democracies, or communist democracies, in which the working class had control of political power, lies in the fact that the working class was also the greatest victim of these regimes, as workers were paid disproportionately low wages and had a low standard of living. Immediately upon coming into power, the Communists destroyed trade union pluralism. All trade unions were forcefully merged into one and Communist supporters were appointed as trade union leaders. Their main task was to carry out the Party's policy in all fields. In order to ensure at least some impact on the workers, trade unions were allowed to offer their membership certain bonuses such as cheaper winter supplies and budget communal holidays. One of the key moments in the decline of communism was the violation of rights at work. Public performances given by dissatisfied workers were a clear indicator of the crisis of the totalitarian political system. In Slovenia, the system was further exposed by »Gastarbeiters«, expatriates working abroad, who received better protection and better payments from their employers. These expatriate workers were under loose political control due to their high numbers, relative independence and undeniable usefulness (the source of much-needed foreign currency). In Slovenia, the collapse of communism was closely linked to the country's fight for independence. Although relatively old, this political idea was most loudly promoted by numerous Slovenian workers on temporary work abroad. They were able to see, quite practically, that the reason for the country's poor economic results was inadequate and inefficient management of the economy and the incompetence of the leading structures, rather than incompetent workers. France Tom�iè, one of the people who clearly saw this, joined the trade union movement immediately upon returning home from Germany. He organised the strike that drew 5000 workers of Titovi zavodi Litostroj. 67 However, the absurdity of independent Slovenia's government coalitions lies in the fact that they have quickly forgotten everything about the role of workers in these processes and failed to include workers' rights in their political activities and pre-election programmes. For that reason, they are unable to return to power. Instead, they have to form coalitions with forces which sabotage their efforts and abuse them in their own attempts to secure the positions they had lost through the collapse of communism. Key words: social issue, Slovenian independence, attitude of political parties towards workers 68 Dr. Andreja Valiè Zver Tivolska 42, Ljubljana andreja.valic.zver@scnr.si FRANCE TOM�IÈ IN NJEGOV ÈAS Konec osemdesetih let prej�njega stoletja so bile na Slovenskem ustanovljene prve neodvisne politiène in sindikalne organizacije, ki so bile tuje jugoslovanskemu enopartijskemu sistemu. Ta namreè v skladu s svojo totalitarno naravo ni dopu�èal neodvisnega politiènega in sindikalnega gibanja. V starem re�imu so delovale t. i. dru�benopolitiène organizacije, ki pa niso bile neodvisne in konkurenène Zvezi komunistov, ampak so kot transmisijske organizacije delovale v skladu z njenimi cilji in naèeli. Vsakr�no politièno organiziranje izven formalno doloèenega okvira je bilo razumljeno kot protidr�avno delovanje. Konec osemdesetih let je Zveza komunistov pod pritiskom mednarodnih okoli�èin, gospodarske, politiène in nacionalne krize ter zmanj�evanja �tevila njenih èlanov lansirala tezo o sestopu z oblasti, a pod pogojem, da bi razvijali unikaten sistem politiènega pluralizma brez strank (Puènik 1997: 428). Najpomembnej�a partijska transmisijska organizacija je bila Socialistièna zveza delovnega ljudstva, ki je nadzorovala kadrovsko politiko na vseh podroèjih (�e posebej na podroèju politike, �olstva, kulture, medijev itd.). Kandidati za odgovornej�a delovna mesta so morali biti »moralno-politièno primerni«, kar je dejansko pomenilo v skladu z voljo partijskih veljakov. 69 Zveza socialistiène mladine je bila »valilnica kadrov«, ki naj bi v bodoènosti primerno izoblikovani predstavljali t. i. »avantgardo dru�be«. Zveza sindikatov je bila daleè od sindikalnih gibanj, kakr�na so poznale zahodne demokracije (Valiè Zver 2013: 132). Proti koncu osemdesetih let se je v alternativnih politiènih krogih krepilo preprièanje, da je nujno potrebno opozicijsko politièno organiziranje v obliki gibanj oziroma strank. Demokratizacija politiènih razmer v jugoslovanski federaciji je predstavljala osnovni pogoj za politièno delovanje. Do tja pa je bilo potrebno prehoditi �e dolgo, naporno in nevarno pot. Najpomembnej�e slovenske opozicijske stranke so nastale v prvih mesecih leta 1989. Kljub pisani mno�ici programov in usmeritev so si bile njihove vizije v osnovnih zahtevah podobne: zahtevale so veèjo stopnjo suverenosti Slovenije in razvoj politiène demokracije. Veèina novonastalih gibanj in strank je bila do stanja v dr�avi izrazito kritièna in je zagovarjala spremembe v gospodarstvu, vojski, sociali, �olstvu, zunanji politiki in na drugih podroèjih dru�benega �ivljenja, obenem pa zahtevala tesnej�e povezovanje slovenskega in jugoslovanskega prostora z Evropo in s svetom. Proces ustanavljanja strank je bil verodostojen kazalec zaostrenih dru�benih razmer na Slovenskem, obenem pa tudi kazalnik krize jugoslovanske federacije in procesa demokratizacije v srednji in vzhodni Evropi konec osemdesetih let 20. stoletja. Veèina najpomembnej�ih slovenskih politiènih zvez in gibanj je bila ustanovljena v prvi polovici leta 1989: Slovenska demokratièna zveza 11. januarja 1989, Socialdemokratska zveza Slovenije 16. februarja 1989, 70 Slovensko kr�èansko socialno gibanje 10. marca 1989. V prvih mesecih svojega obstoja so se novonastale zveze in gibanja sreèevali s te�avami, ki so ovirale njihov obstoj in razvoj. Dele�ni so bili mnogih poskusov zastra�evanja, sreèevali pa so se tudi s finanènimi te�avami. Nove zveze in gibanja v primerjavi z obstojeèimi dru�benopolitiènimi organizacijami niso premogli prostorov in zaposlenih. O rednem financiranju so lahko le sanjali in èlani so svojo politièno dejavnost financirali veèinoma kar iz svojih �epov. Med pripadniki alternative je vladalo veliko nezaupanja, saj so po dolgih desetletjih prepovedanega svobodnega politiènega zdru�evanja mnogi od njih na vsakem koraku videli nevarnosti udbovskega nadzora. Njihove bojazni so bile veèinoma upravièene, saj so se v novonastale zveze in gibanja vkljuèili �tevilni pripadniki obve�èevalne slu�be, ki so nadzirali Ustanovni kongres Socialdemokratske zveze Slovenije v Cankarjevem domu 16. februarja 1989 (Foto: Tone Stojko, Muzej novej�e zgodovine Slovenije) 71 72 Pristopnica k iniciativnemu odboru Socialdemokratske zveze Slovenije, 16. februar 1989 (Arhiv �tudijskega centra za narodno spravo, Zapu�èina g. Uro�a �u�terièa) 73 delo »od znotraj«, ovirali dejavnosti, vna�ali zmedo, sejali strah in sumni- èenja (Valiè Zver: 134�135). Tudi izjave Franceta Tom�ièa[1] o mnogih ljudeh, ki naj bi bili »poslani« v Demos, prièajo o dejstvu, da je Slu�ba dr�avne varnosti imela v Demosu razpredeno mre�o svojih agentov. Ti so nastajanje novih politiènih strank nadzorovali »od znotraj«, posku�ali utrjevati svoj vpliv in po svoje usmerjali slovensko pomlad. O intenzivnem delovanju tajne politiène policije SDV v novo nastalih politiènih zvezah in gibanjih ter zlasti v Demosu prièa tudi arhivsko gradivo, ki ni bilo unièeno tik pred prvimi demokratiènimi volitvami (in �e po njih). Tako lahko npr. v gradivu najdemo poroèila sodelavca tajne politiène policije, ki se je v tem èasu imenovala Slu�ba dr�avne varnosti (SDV, nekdanja Ozna oz. Udba). Tajni sodelavec s kodnim imenom »Georg« je bil pripadnik slovenske narodne manj�ine na Koro�kem, ki je vzdr�eval stike z agentom avstrijske obve�èevalne slu�be s kodnim imenom »Ulrich«. Iz podatkov lahko sklepamo, da je bil »Georg« dvojni agent, ki je »Ulricha« po navodilih SDV »obve�èal« o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. Preko »Georga«, ki se je uspel infiltrirati v Socialdemokratsko zvezo Slovenije, je tajna politièna policija pridobivala poroèila o delovanju SDZS. V gradivu so tako npr. opisani stiki »Georga« z Matja�em �inkovcem, ki je bil med èlani o�jega vodstva SDZS zadol�en za stike s tujino.[2] Socialdemokratska opcija, ki je bila v slovenskem prostoru prisiljena zamreti s komunistiènim prevzemom oblasti, je ponovno o�ivela v osemdesetih 1 France Tom�iè, ustna izjava na Okrogli mizi ob dvajsetletnici ustanovitve SDZS. Ljubljana, Muzej novej�e zgodovine Slovenije, 16. februarja 2009. 2 ARS, AS 1931, �k. 3067, Poroèila sodelavca »GEORGA«. 74 letih. Predstavljala je moèno in realno politièno alternativo obstojeèemu re�imu, ki je s partijo in z njenimi transmisijskimi organizacijami obvladoval politièno prizori�èe. Socialdemokratske ideje so se krepile v èasu stavke v ljubljanski tovarni Litostroj leta 1987. Stavka je bila posledica drastiènega zmanj�anja delavskih plaè in izjemno slabega gospodarskega polo�aja v dr�avi. Brezposelnost je nara�èala, iz dneva v dan pa se je krepilo tudi nezadovoljstvo. Decembra 1987 so litostrojski delavci zagrozili s splo�no stavko, kar je oblast posku�ala na vse naèine prepreèiti in vplivati na nadaljnji potek dogajanja. Kljub temu je stavkovni odbor s Francetom Tom�ièem na èelu 9. decembra 1987 v Cankarjevem domu ustanovil prvi neodvisni sindikat na Slovenskem po drugi svetovni vojni. 15. decembra 1987 je bilo na zboru delavcev v tovarni Litostroj z volitvami v sindikalne organe uveljavljeno naèelo sindikalnega pluralizma. France Tom�iè je zboru delavcev predlagal tudi ustanovitev iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije, ki bi delovala paralelno in enakopravno z Zvezo komunistov Slovenije (Tom�iè 2010: 143�197; Zver 1996: 90). Ustanovitve neodvisnega sindikalnega in socialdemokratskega gibanja se je tedanji re�im najbolj bal, predvsem iz strate�kih razlogov. Delavci bi lahko zahteve, ki so izhajale iz neznosnih socialnih razmer, zdru�ili s politiènimi, legitimnost vladajoèe partije pa bi bila ogro�ena. Za predsednika iniciativnega odbora je France Tom�iè predlagal Franceta Buèarja, vendar je ta ponujeno funkcijo zavrnil. Idejo o ustanovitvi stranke sta naèeloma podprla Rudi �eligo in Veno Taufer iz Dru�tva slovenskih pisateljev, izmed medijev pa le Mladina in Radio �tudent (Tom�iè 2010: 75 199�208). Drugi slovenski mediji, pa tudi politièni dejavniki, celo Odbor za èlovekove pravice, so idejo zavraèali. Dele�na je bila tudi posmeha. Svojo podporo je bodoèim ustanoviteljem socialdemokratske zveze izrazila veèina èlanov stavkovnega odbora �eleznièarjev, ki so stavkali konec decembra 1988 (Zver 1996: 103�105), 31. januarja 1989 pa so na �elezni�kem gospodarstvu Ljubljana ustanovili svoj neodvisni Sindikat strojnega osebja Slovenije in Istre. Predsednik sindikata je postal Slavko Kmetiè, podpredsednik Boro Kovaèeviè, tajnik Silvo Berdajs in blagajnièarka Majda Peterka.[3] France Tom�iè je �elel ustanoviti politièno stranko na obletnico ustanovitve iniciativnega odbora, vendar so morali zaradi domnevne »zasedenosti« Cankarjevega doma sredi decembra 1988 pobudniki ustanovitev zveze prestaviti za skoraj dva meseca (Zver 2001: 399�410, 403; Tom�iè 2010: 235�256). Socialdemokratska zveza Slovenije je bila tako ustanovljena 16. februarja 1989 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na ustanovnem zasedanju je bilo navzoèih najmanj 1400 ljudi (Tom�iè 2010: 280�304). V pripravljalnem obdobju je iniciativni odbor deloval v prostorih Univerzitetne konference ZSMS v Kersnikovi ulici 4 v Ljubljani. Sestavljali so ga France Tom�iè, Matja� �inkovec, Katja Boh, Andrej Magajna, Uro� �u�teriè, Slavko Su�ec in mnogi zunanji sodelavci. Pri pisanju programske izjave so po navedbah Mladine sodelovali tudi Frane Adam, Uro� Cene, Gorazd Dreven�ek, Vida Jan, Gordan Jovanoviè, Jo�ef Kop�e, Bogomir Ko�elj, Pavle Likar, Andrej Magajna, Jo�e Mencinger, Milan Oder, Roman 3 Arhiv Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, Slovenske �eleznice, Ljubljana, Zapisnik ustanovnega zbora Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, 31. januar 1989. 76 Pogaèar, Boro Terèelj, Gregor Terèelj, Gregor Tomc, Vladimir Turk, Ja�a Zlobec.[4] V programski izjavi SDZS, ki je bila objavljena januarja 1989, so zahtevali suvereno slovensko dr�avo, reformo politiènega sistema, demokratièni volilni sistem in parlamentarno demokracijo, svobodo in pravice posameznika, svobodo politiènega zdru�evanja, svobodo govora in tiska, ponovno uveljavitev dela, tr�nega gospodarstva, sodoben razvoj kmetijstva, ukinitev zemlji�kega maksimuma, samostojnost Slovenije pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike, avtonomijo sindikata, èlanstvo v Evropski skupnosti, odprte meje, vojska naj se podredi demokratièno izvoljenim oblastem (Tom�iè 2010: 256�257, 268�273).[5] Posebej pomemben se je ustanoviteljem SDZS zdel proces nastajanja nove ustave, ki naj bi bila sprejeta z referendumom in so jo razumeli kot predpogoj za spremembe politiène klime v dr�avi. Pobudniki ustanovitve Socialdemokratske zveze niso �eleli vstopiti v Socialistièno zvezo delovnega ljudstva in delovati pod njenim okriljem,[6] vendar pa so zaradi �tevilnih pritiskov vladajoèe partijske nomenklature formalno morali pristati na tovrstne zahteve. Ustanovni zbor SDZS je podpisano izjavo zavrnil in se odloèil za pristop k SZDL, ko se bo o tem odloèilo celotno èlanstvo SDZS. Republi�ki izvr�ni svet je januarja 1989 v odgovoru na vpra�anje zsmsjev-skega politika Toneta Anderlièa razlo�il, da je sicer v okviru sistema mogoèe organizirati politiène organizacije, vendar le pod okriljem SZDL. Toda niti to zagotovilo se v praksi ni izkazalo za resnièno. Dejstvo je, da so bili mnogi 4 Mladina, 3. februar 1989, 22�23. 5 Telex, 16. februar 1989, 24. 6 Prav tam, 22. 77 plakati, ki so vabili na ustanovni zbor socialdemokratov, unièeni, organizatorji klicani na zasli�evanja ter na razliène naèine ustrahovani, ustanovitev SDZS pa je bila v medijih veèinoma zamolèana (Zver 1996: 94�96). Na ustanovnem zboru SDZS 16. februarja 1989 je uvodni govor Franceta Tom�ièa obravnaval zgodovinski razvoj socialdemokracije in vizijo nadaljnjega razvoja, Jo�e Puènik je v svojem referatu govoril o politiènem pluralizmu ter nujnosti svobodnih in demokratiènih volitev. V predsedstvo zveze so bili izvoljeni: France Tom�iè, Andrej Magajna, Brane Gradi�nik, Vitodrag Pukl, Boro Terèelj, Katja Boh, Matja� �inkovec in Slavko Su�ec. France Tom�iè je bil na prvi seji predsedstva v zaèetku marca 1989 izvoljen za predsednika stranke, podpredsednika pa sta postala Katja Boh in Andrej Magajna (Pesek 2007: 93). Èasopis Delo je v svojem poroèilu o ustanovnem zboru SDZS poudaril, da se je v Cankarjevem domu zgodil �e en dogodek, ki dokazuje, da Cankarjev dom ni veè le slovenski kulturni hram, temveè vse bolj tudi politièni oder. V èlanku je poudarjena vkljuèitev SDZS v SZDL, vendar naj bi v njenem okviru delovala SDZS avtonomno. Predsedujoèa na ustanovnem zborovanju Katja Boh je podpis izjave o vkljuèitvi v SZDL pojasnila z gro�njami mestnega sekretariata za notranje zadeve o prepovedi ustanovnega zbora v primeru, da ustanovitelji ne bi upo�tevali zahtev o vkljuèitvi. Med referati je èasopis Delo posebno pozornost posvetil referatu Franceta Tom�ièa, ki so ga poimenovali »neformalni voditelj zveze«. Izpostavljena je bila Tom�ièeva trditev, da bo po skoraj 50 letih na Slovenskem zaèela delovati samostojna politièna organizacija � stranka in 78 da je ena njenih prvih nalog, da se pripravi zakon o strankah. Po zapisu v Delu je Tom�iè med glavnimi programskimi naèeli navedel novo slovensko ustavo z novo definicijo suverenosti, boj za èlovekove pravice, republi�ko armadno obmoèje s poveljevanjem v slovenskem jeziku itd. Po njegovem mnenju naj bi komunistièni projekt do�ivel zgodovinski neuspeh, praksa pa naj bi pokazala, da je za sodobne evropske dru�be �e najprimernej�i projekt, ki ga zastopajo socialnodemokratske stranke.[7] Dan kasneje je Delo objavilo kratko notico o tiskovni konferenci SDZS. Dogodek je bil omalova�ujoèe oznaèen kot izredno slabo izveden, voditelj SDZS France Tom�iè pa naj bi bil »Nachmittagspolitiker«, kar bi lahko prevedli kot »popoldanski politik«. Svojim bralcem je èasopis Delo �e sporoèil, da se je doslej v stranko vèlanilo kakih 1000 èlanov.[8] Podobno kot Slovenska demokratièna zveza je torej tudi SDZS v èasu svojega nastajanja �e zlasti v medijskem prostoru naletela na izrazito odklonilen in posmehljiv sprejem. Èasopis Delo je tako na primer 23. februarja 1989 na svoji drugi strani z velikimi èrkami pomenljivo sporoèal, da »z nikomer ne bomo delili oblasti«. V èlanku s tem naslovom je predsednik jugoslovanske borèevske organizacije Milan Pribiæ izra�al zaskrbljenost ob obnavljanju strankarstva in pokroviteljsko izrazil preprièanje, »da se slovenski narod in njegovi borci ne zavedajo, kaj pomeni ustanovitev socialdemokratske stranke in kam to pelje«.[9] 7 Delo, 17. februar 1989, 1. 8 Delo, 18. februar 1989, 2. 9 Delo, 23. februar 1989, 2. 79 Sredi marca 1989 je predsedstvo SDZS zavrnilo izjave, da so nove zveze protiustavne in »vse pogostej�e ocene, ki prihajajo tudi od najvi�jih dr�avnih predstavnikov in teles, da je ustanavljanje novih politiènih zvez v Jugoslaviji v nasprotju z ustavo«. Socialdemokrati so poudarili, da ustava ne omejuje pravice do ustanavljanja politiènih zvez in tudi strank, Jugoslavija pa je ratificirala sporazum o èlovekovih pravicah, v katerem je zagotovljena pravica svobodnega zdru�evanja. Predlog referendumskega vpra�anja o pravici do politiènega zdru�evanja so zavrnili, èe� da je to �e priznana dr�avljanska svobo�èina in o njej ni potrebno ponovno odloèati, èlan predsedstva SDZS Gorazd Dreven�ek pa je predlagal referendum, na katerem naj bi prebivalci Slovenije odloèali, ali �elijo suvereno in demokratièno Slovenijo.[10] Na znamenitem majni�kem zborovanju 8. maja 1989 na Kongresnem trgu v Ljubljani je med govorniki nastopil tudi predsednik SDZS France Tom�iè. V govoru, ki ga je naslovil Svoboda Jan�e je na�a svoboda, je poudaril povezanost procesa proti èetverici s te�njami slovenskega naroda po samostojnosti, novi ustavi in demokratiènih volitvah. Sredi maja 1989 je bila na seji predsedstva SDZS podprta Majni�ka deklaracija v nespremenjeni obliki, obenem pa podana pobuda za skupni nastop demokratiènih sil na prihodnjih volitvah. Po poroèilu v èasopisu Dnevnik so �e nekaj mesecev pred ustanovitvijo Demosa socialdemokrati nastopali »s koalicijsko idejo v obliki nekak�ne mavrièno upodobljene demokratiène liste«.[11] 10 Delo, 17. marec 1989, 2. 11 Dnevnik, 16. november 1989, 2. 80 Ustanoviteljem SDZS se je eden najpomembnej�ih slovenskih politiènih disidentov dr. Jo�e Puènik pridru�il tik pred ustanovno skup�èino, takoj po svoji vrnitvi iz prisilne nem�ke emigracije v Slovenijo. Pred tem je bilo nekaj njegovih poskusov, da bi preko pisem vzpostavil stik s Francetom Tom�ièem, neuspe�nih. Puènikova pisma s severa Nemèije niso nikoli dosegla Tom�ièa v Sloveniji. Tudi to dokazuje aktivno vpletanje Slu�be dr�avne varnosti, ki je seveda ne le nadzirala oba vplivna akterja demokratiènega procesa, paè pa je v skladu s svojimi cilji tudi »krojila« tok dogodkov (Valiè Zver 2013: 145). Na ustanovnem zboru SDZS je bil Jo�e Puènik izvoljen v svet stranke, novembra 1989 pa je bil s programom, ki je poudarjal nacionalno, gospodarsko in osamosvojitveno vizijo, na 3. volilno-programski konferenci potrjen za predsednika SDZS. France Tom�iè je namreè v predhodnih mesecih ostajal s svojimi mnenji v vodstvu stranke vedno bolj osamljen, predlogi o njegovi zamenjavi pa so se mno�ili (Zver 1996: 107). Konec novembra 1989 je po glasovanju o zaupnici, kjer so mu oèitali slabe odnose s sodelavci in izjave v medijih,[12] in po tem, ko so skoraj vsi navzoèi podprli Jo�eta Puènika kot novega predsednika SDZS, Tom�iè odstopil, socialdemokratska stranka pa je nadaljevala s pripravami na volitve. Jo�e Puènik je poudarjal, da je z volitvami treba »narediti konec enopartijskemu monopolu« ter da so »oèitki opoziciji, da se bori za oblast, nesmiselni, saj ji gre v resnici za udele�bo pri oblasti, ker sicer ne bo imela vpliva«. Volitve je dojemal ne le kot politièno dejanje, ampak kot »splo�no kulturno 12 Delo, 24. november 1989, 20. 81 dejanje«, ki naj bi pokazalo, »ali smo Slovenci sposobni narediti konec s preteklostjo in reèi, da nismo veè pripravljeni krpati jugoslovanske razlièice realsocializma«. Po Puènikovem mnenju smo se Slovenci �eleli preizkusiti v sistemu, ki ima svoje pomanjkljivosti, vendar omogoèa nadzor nad oblastjo in v primeru neuspe�nega vladanja tudi menjavo na oblasti. Zavraèal je oèitke o »slovenskem separatizmu« ter poudarjal zahtevo po ponovnem dogovoru o pravilih igre v Jugoslaviji in odlog sprememb zvezne ustave do volitev.[13] Po zmagi Demosa na volitvah aprila 1990 je France Tom�iè kot poslanec Demosa �e naprej neutrudno opozarjal na mnoge tranzicijske pasti slovenskega demokratiènega prehoda, npr. glede privatizacije in denacionalizacije (Fri� 2013). Tako je marca 1991 pri obravnavi osnutka zakona o privatizaciji podjetij Tom�iè opozoril, da zakon zamuja vsaj za dva meseca. Poudaril je, da skup�èina sprejema »pravni akt, ki bo moèno vplival na emancipacijo, razvoj in uèinkovitost slovenskega gospodarstva kot tudi na same odnose v proizvodni sferi in s tem na celoten naèin razmi�ljanja in celotnega �ivljenja«. Izpostavil je pomen praviènosti do biv�ih nacionali-ziranih lastnikov, zaposlenih, nezaposlenih, upokojencev in kmeèkega prebivalstva. Skrbela ga je mo�nost prevelike razprodaje slovenskih podjetij tujcem, obenem pa se je zavedal, da je nujna odprtost na�ega tr�i�èa. Menil je, da bi morali pripraviti zakon o privatizaciji bank. SDS, ki jo je Tom�iè predstavljal, je predlagala, naj bi se 15 % dru�benega kapitala brezplaèno razdelilo med vse polnoletne dr�avljane RS v enakem znesku. Tom�iè je 13 Delo, 14. december 1989, 2. 82 spomnil tudi na notranja trenja v Demosu glede vpra�anja privatizacije in denacionalizacije. Tudi zato je prièakoval vroèo debato. »Demos prviè v slovenski skup�èini ne bo nastopal en block, verjetno tudi opozicija ne kresala se bodo mnenja.«[14] To se je tudi zgodilo, �e posebej ob obravnavi osnutka zakona o Agenciji RS za privatizacijo, osnutka zakona o skladu RS za razvoj in obravnavi predloga za izdajo zakona o denacionalizaciji. Kljub temu pa so se Demosovi poslanci, med njimi tudi France Tom�iè, odloèno zavzemali za popravo krivic, storjenih v povojnem obdobju. Po petindvajsetih letih lahko ocenimo, da so se mnoga Tom�ièeva opozorila izkazala za upravièena in da kljub naporom mnoge krivice, ki so bile storjene v èasu komunistiènih oblasti, �e niso poravnane. LITERATURA Darko FRI�, 2013: Demosova vlada in osamosvojitev Slovenije. Maribor: Mednarodna zalo�ba Znanstvenoraziskovalnega in�tituta dr. Franca Kovaèièa. Rosvita PESEK, 2007: Osamosvojitev Slovenije: ali naj republika Slovenija postane samostojna in neodvisna dr�ava? Ljubljana: Nova revija. Jo�e PUÈNIK, 1997: »Rojstvo Demosa«, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1941�1995. Ljubljana: Nova revija. 428. France TOM�IÈ, 2010: Od stavke do stranke. Ljubljana: Nova obzorja. Andreja VALIÈ ZVER, 2013: Demos: slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni in�titut dr. Franca Kovaèièa, �tudijski center za narodno spravo. Milan ZVER, 1996: Sto let socialdemokracije. Ljubljana: Veda. Milan ZVER, 2001: »Moè in nemoè Demosa: �tudij primera � SDS«, v: Demosov zbornik, Èasopis za zgodovino in narodopisje, letnik 72, 3.� 4. 14 Arhiv DZ RS 15. seja DPZ, 19. in 20. marec 1991, 20�22. 83 zvezek. 399�410. Maribor: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko dru�tvo v Mariboru. VIRI Arhiv Dr�avnega zbora Republike Slovenije. Arhiv Republike Slovenije, AS 1931, Republi�ki sekretariat za notranje zadeve, �k. 3067. Arhiv Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, Slovenske �eleznice, Ljubljana. ÈASOPISNI VIRI Delo, letnik 1989. Dnevnik, letnik 1989. Mladina, letnik 1989. POVZETEK Neodvisne politiène in sindikalne organizacije so bile tujek jugoslovanskemu enopartijskemu sistemu, ki v skladu s svojo totalitarno naravo ni dopu�èal neodvisnega politiènega in sindikalnega gibanja. V starem re�imu so delovale t. i. dru�benopolitiène organizacije, ki so kot transmisijske organizacije ravnale v skladu s partijskimi cilji in naèeli. Socialdemokratska opcija, ki je morala v slovenskem prostoru zamreti s komunistiènim prevzemom oblasti, je ponovno o�ivela v osemdesetih letih. Socialdemokratske ideje so se krepile v èasu stavke v ljubljanski tovarni Litostroj leta 1987. Stavkajoèi so napovedovali splo�no stavko, èesar se je oblast najbolj bala in hotela na vse naèine zaustaviti. Stavkovni odbor z vodjo Francetom Tom�ièem je 9. decembra 1987 v Cankarjevem domu ustanovil prvi neodvisni sindikat na Slovenskem po drugi svetovni vojni. Tom�iè je predlagal ustanovitev iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije, ki bi delovala paralelno in enakopravno z Zvezo komunistov Slovenije. Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) je bila ustanovljena 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu v Ljubljani. V programski izjavi so zahtevali suvereno slovensko dr�avo, demokratièni volilni sistem in 84 parlamentarno demokracijo, svobodo in pravice posameznika, svobodo politiènega zdru�evanja, svobodo govora in tiska, ponovno uveljavitev dela, tr�nega gospodarstva, sodoben razvoj kmetijstva, samostojnost Slovenije pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike, avtonomijo sindikata, èlanstvo v Evropski skupnosti, odprte meje, podreditev vojske demokratièno izvoljenim oblastem. Predsednik SDZS je postal France Tom�iè, ki je odloèno in javno nasprotoval procesu proti èetverici, podpiral Majni�ko deklaracijo in skupaj s predsedstvom spodbujal skupen nastop demokratiènih sil na volitvah. Po zmagi Demosa na volitvah aprila 1990 je Tom�iè kot poslanec opozarjal na mnoge tranzicijske pasti slovenskega demokratiènega prehoda, npr. glede privatizacije in denacionalizacije. Kljuène besede: France Tom�iè, Socialdemokratska zveza Slovenije, Demos, sindikat, stavka FRANCE TOM�IÈ AND HIS TIME SUMMARY Independent political and trade union organisations were foreign to the Yugoslav single-party system, which did not allow independent political and trade union movements in accordance with its totalitarian nature. In the old regime, the so-called socio-political organisations functioned, which acted as transmission organisations in accordance with the objectives and principles of the party. The social democratic option that died away with the communists� rise to power was revived in the 1980s. Social democratic ideas strengthened in 1987, during the strike at the Litostroj factory in Ljubljana. The strikers announced a general strike, which the government feared most and wanted to stop at all cost. The strike committee with its leader France Tom�iè founded the first independent trade union in Slovenia since the Second World War, on 9th December 1987 at Cankarjev dom. Tom�iè proposed the establishment of the Initiative Committee of the Social Democratic Association of Slovenia, which would operate in parallel 85 and on an equal footing with the Communist Party of Slovenia. The Social Democratic Association of Slovenia (SDZS) was established on 16th February 1989 at Cankarjev dom in Ljubljana. Its programme declaration demanded a sovereign Slovenian state, a democratic electoral system and parliamentary democracy, freedom and rights of the individuals, freedom of political association, freedom of speech and of the press, reenactment of the labour market economy, modern agricultural development, the independence of Slovenia in shaping the economic system and economic policy, the autonomy of the trade union, membership of the European Union, open borders, and the subordination of the military to the democratically elected authorities. France Tom�iè, who had strongly and publicly opposed the JBTZ Trial (Jan�a, Bavèar, Tadiæ, Zavrl), supported the May declaration, and supported the presidency in encouraging joint participation of democratic forces in the elections, became the President of the SDZS. The Demos coalition won the April 1990 elections. Afterwards Tom�iè, as a member of the Slovenian parliament, pointed to many traps of the Slovenian democratic transition, for example the issues related to privatisation and denationalisation. Key words: France Tom�iè, Social Democratic Association of Slovenia, Demos, trade union, strike 86 Dr. Milan Bala�ic Dole pri Kra�cah 21, Moravèe milan.lacan@gmail.com PRELOMNI ÈAS SLOVENSKE DEMOKRATIZACIJE IN OSAMOSVAJANJA IN ZGODOVINSKA VLOGA FRANCETA TOM�IÈA V NJEM Stavka Pi�e se leto 1986. Sklep kongresa Zveze socialistiène mladine Slovenije (ZSMS) aprila tega leta govori o »nujnosti legaliziranja stavk«, ki so bile v Jugoslaviji kriminalizirane kot »kr�itev delovne obveznosti oz. samouprav-ljavske funkcije«. Komunistièna dr�ava je torej prepovedovala stavko svojemu delavskemu razredu, na katerem naj bi formalno legitimirala svojo oblast komunistièna partija. Ta je pobudo za legalizacijo stavk zavrnila: partijska zagata je bila skrita v dejstvu, da se partija po definiciji pona�a kot zastopnica delavskih interesov, oèitno pa je postalo, da prihaja do konfliktnih situacij prav s tistim dru�benim razredom, v imenu katerega si komunistièna partija prila�èa oblast. Tako so bile stavke neke vrste ku�no znamenje jugoslovanskega in slovenskega socializma. O njih se praviloma po èasopisih ne pi�e, politika jih oznaèuje za »incidente«, za »nedovoljeno sredstvo«, »politièno sramoto«, »ideolo�ko diverzijo« in »sovra�no dejavnost«, podatke o stavkah pa zbirata Slu�ba dr�avne varnosti (SDV) in notranje ministrstvo.[1] 1 Mladina, 11. april 1986; Borba (Beograd), 15. oktober 1986; Delo, 7. oktober 1986; Mladina, december 1986, str. 14, P. Gantar: Stavke � bolj realistièno �; Delo, 20. november 1986, Stavka: napredno in legalno dejanje (M. Jakopec). 87 �e na tej ravni je bila Francetu Tom�ièu jasna simptomatska resnica re�ima: negativno stali�èe ideolo�kega projekta socializma do »me�èanskih« civilizacijskih pridobitev, med katere je vsekakor spadala pravica do stavke. Ideolo�ki predsodki partije in njenega sindikata o socializmu kot homogeni in nekonfliktni dru�bi so bili podlaga za nenehno prepovedo-vanje stavk s politiènimi in represivnimi sredstvi. Najbolj raz�irjena oblika stavkanja v Jugoslaviji je sicer bila t. i. siva stavka po naèelu: »Nihèe me ne more tako slabo plaèati, da ne bi mogel �e slab�e delati!« Tu je bilo �e veè kot milijon mladih nezaposlenih ljudi na samem robu eksistence, za katere je SDV ocenjevala, da so »zato najprimernej�i del populacije za sejanje nam tujih ideologij in sovra�tva do na�e dru�be ter mesto, od koder se lahko spro�i bistveno �ir�i in nevarnej�i protest«.[2] Zaradi tega strahu re�ima se represija stopnjuje: ob stavkah so prvi na potezi komiteji za splo�no ljudsko obrambo in dru�beno samoza�èito. Ti komiteji � neke vrste poltajna voja�ko-policijska organizacija � so zaradi stavke lahko razglasili izredno stanje, kar je stavko uvrstilo med naravne nesreèe. Skupaj s partijo je bila njihova naloga iskanje in preganjanje organizatorjev stavke, ki so bili praviloma odpu�èeni. Jugoslovanska zakonodaja ni nameravala pravice do stavke uvrstiti med klasiène svobo�èine, èeprav jo je k temu zavezoval mednarodni sporazum � ratifikacija mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1971. Leto 1987 je bilo izjemno stavkovno bogato, a ne le po �tevilu stavk: stavkovni val dose�e dva vrhunca, prvega v tridesetdnevnem merjenju 2 Delo, 28. november 1986, praznièna priloga, str. 21, vedno so stavkali le tisti, ki imajo najmanj�i vpliv (J. Klasinc). 88 moèi v Labinu (Hrva�ka) in drugega konec leta ob ljubljanski litostrojski stavki, v kateri vodja stavkovnega odbora France Tom�iè predstavi zahtevo po oblikovanju samostojne delavske socialdemokratske zveze v okviru re�imske Socialistiène zveze. Na tej nevralgièni toèki politiènega pluralizma zaène oblast stavke vse bolj opredeljevati za »napad na ustav-no ureditev Jugoslavije«, za »sovra�ne« in »kontrarevolucionarne«[3]. Toda partiji so se uprli ravno tisti, v imenu katerih je izvajala oblast � delavci. Prviè po letu 1939 privrejo 9. decembra 1987 na ulice Ljubljane stavkajo- èe delavske mno�ice, ki se izpred slovenske skup�èine odpravijo zborovat v Cankarjev dom. Kljuèen je bil trenutek, ki zaznamuje prehod od sindikalizma k politiki: Tom�iè namreè poleg socialnih zahtev in izrekanja nezaupnice uradnim sindikatom dejansko javno zahteva oblikovanje nove, resnièno delavske socialdemokratske stranke in neodvisnega sindikata. Slovenska partija je zgubljala tla pod nogami � samo na represijo se ni mogla veè nasloniti, o demokraciji pa ni hotela niè sli�ati, zato je �e hitreje menjala svojo smer, da bi vse ostalo isto. Partijski �ef Milan Kuèan je pred napadi iz Beograda, »da smo v Sloveniji sooèeni s kontrarevolucionarnimi tendencami in politiènimi diverzijami«, prisiljen do neke mere braniti poganjke demokratiène civilne dru�be v Sloveniji, a le do tiste mere, da so namesto zvezni podvr�eni slovenski represiji. Kuèan 15. aprila 1988 v kadetnici policijske �ole v Tacnu zbere kompletno ekipo slovenskega notranjega ministrstva in dr�avne varnosti. Èeprav pu�èice najprej letijo proti reviji Mladina in Janezu Jan�i, ki v tem èasu ustanavlja alternativno 3 Veè o tem: Milan BALA�IC, 2004: Slovenska demokratièna revolucija 1986�1988. Civilna dru�ba, nacionalni program in ljubljanski proces. Ljubljana: Liberalna akademija. 89�95. 89 mladinsko organizacijo (ZMOG � Zveza mladinskih organizacij in gibanj), je v Kuèanovih besedah o »grobem politikantskem poskusu boja za oblast« tudi napad na Tom�ièa. Notranji minister Ertl opozori predvsem na tiste opozicijske kroge v Sloveniji, ki � tako kot Tom�iè � partiji oèitajo, da je nelegalno na oblasti: »To je demokratizacija in svoboda napadanja in ru�enja vsega s polno nesvobodo, da bi kdo smel take stvari prepre- èevati. To pa pomeni, da bo jutri vsakdo na vsakr�ni javni funkciji izpostavljen kakr�nemukoli podtikanju, blatenju v imenu neke demokracije, ki jo je nekdo uzurpiral samo zase. Èim pa se bo ta oglasil in rekel, da se s tem ne strinja, da je to grdobija, bo stalinist.« Po Ertlu policijski organi in dr�avna varnost z operativnimi in analitiènimi metodami predvidevajo mo�na dogajanja v tesni koordinaciji z vrhom slovenske partije. SDV se zelo muèi, da partijske politike pravoèasno obvesti, kaj vse se lahko zgodi s Tom�ièevim vodenjem stavkovnega gibanja v Litostroju: »Kot delavec se s tem ne bi nikdar strinjal, ker mislim, da je to razbijanje delavskega razreda, kot odgovoren èlovek pa se ne bi strinjal zaradi tega, ker mislim, da smo delavski razred na milost in nemilost prepustili vsakomur, ki bi �elel z njim tako ali drugaèe manipulirati.« Toda zdaj bo tak�nim odklenkalo: »zaznavamo nekatere �pice, ki le preveè �trlijo in motijo mir v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Postopoma bomo morali z veè represije, kot smo jo doslej imeli.«[4] Nadaljevanje je znano: afera JBTZ, ljubljanski proces, odpor demokratiène civilne dru�be in ustanovitev Odbora za varstvo èlovekovih pravic. 4 Raz�irjeni kolegij Republi�kega sekretariata za notranje zadeve, Tacen, 15. april 1988 (magnetogram), ARS. 90 Stranka Jeseni 1988 Spomenka Hribar na straneh Mladine odpre politièno razpravo o prihodnosti Odbora, tega najveèjega civilnodru�benega gibanja v slovenski zgodovini.[5] Nekateri so se zavzemali za to, da Odbor postane apolitièna organizacija za za�èito in spo�tovanje èlovekovih pravic, drugi so predlagali, da se Odbor politizira in preraste v stranko, spet tretji pa so menili, da morajo iz njegovega okvira izstopiti homogenizirana politièna gibanja in frakcije ter se pluralno organizirati kot samostojne politiène stranke. Med slednje je spadal tudi France Tom�iè, ki je naèrtoval ustanovitev socialdemokratske stranke. Politièna praksa v Sloveniji ni èakala, da bi teorija najprej izèistila svoje koncepte demokracije. Medtem ko za oblastno garnituro revolucija �e traja, se izza oglu�ujoèega tru�èa afere JBTZ zaènejo vzpostavljati prvi zametki strankarske scene. Prva javnomnenjska anketa konec leta 1988 v tedniku Mladina izmeri potenci-alne preference volivcev takrat �e enopartijsko urejene Slovenije. Anketa poka�e na privlaènost dveh velikih politiènih opcij socialdemokratske in ljudsko-kr�èanske provenience. Anketiranci so vpra�ani, katero od tipiènih evropskih strank bi volili, èe bi imeli veèstrankarski sistem. Po rezultatih bi socialdemokrati dobili 35 % glasov, kr�èansko-ljudska stranka 25 %, zeleni 19 %, komunisti 9,6 % in liberalci 7,7 %.[6] Po stavkovnem valu v Litostroju in pobudi za ustanovitev socialdemokratske stranke sku�a Tom�iè zbrati simpatizerje iz svojega kolektiva in hkrati 5 Mladina, 11. november 1988, str. 10, Spomenka Hribar: Za politièni pluralizem! 6 Delo, 17. december 2001, Sobotna priloga, str. 11, Vlado Miheljak: Permanentna revolucija � dvanajst let socialdemokratov. 91 pritegniti tudi nekatere znane opozicijske politiène osebnosti. Med njimi je France Buèar, ki pa sodelovanje zavrne v imenu svoje kr�èanske usmerjenosti. Litostrojska pobuda v zaèetku ne za�ivi. Ko Tom�iè sredi poletja 1988 svojo pobudo za oblikovanje slovenske socialdemokratske stranke obnovi na sestanku Aktiva za demokracijo � gre predvsem za tiste èlane Odbora, ki so v tem èasu �e vedno èlani slovenske partije � je tudi tu molèe presli�an. �ele ob obletnici litostrojske stavke se priènejo resnej�e priprave za omenjeno ustanovitev. France Tom�iè, Andrej Magajna in takratni predsednik ljubljanske univerzitetne konference ZSMS Gorazd Dreven�ek v Mladini 9. decembra 1988 objavijo, da se je oblikoval iniciativni odbor za ustanovitev Socialdemokratske zveze.[7] Ta odbor je od �tudentske organizacije dobil v uporabo pisarno in najnujnej�e za zaèetek delovanja. V naslednjih dneh po objavi so se iniciativnemu odboru pridru�evali razlièni posamezniki, prijatelji, znanci, simpatizerji in sodelavci SDV � vsega skupaj 36 ljudi.[8] Kljub manj�emu �tevilu od prièakovanega se pobudniki pod Tom�ièevim vodstvom dobro organizirajo in s svojim entuziazmom nadome�èajo 7 Mladina, 9. december 1988, �t. 51, Ustanovitev Iniciativnega odbora za ustanovitev Socialdemokratske zveze (France Tom�iè, Gorazd Dreven�ek, Andrej Magajna). 8 Iniciativni odbor za ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) so sestavljali: France Tom�iè, Andrej Magajna, Gorazd Dreven�ek, Alenka Cotiè, Tit Turn�ek, Bogomir Kovaè, Gregor Tomc, Matja� �inkovec, Vlado Miheljak, Igor Mekina, Miran Zalokar, Josip �erbetar, Stojan �itko, Roman Pogaèar, Toma� Grubar, Miroslav Garb, Borut Me�ko, Stane Pugel, Ivan Vazzaz, Marko Selan, Bogomir Ko�elj, Franc Kr�i�nik, Branko Belinger, Anton Po�enel, Jo�e Rigler, Bo�idar Pahljina, Matja� Balantiè, Elimir Bohar, Robert Golob, Vanjo Trentel, Adolf Èebulj, Marjan Staniè, Bojan Vrezovnik, Ivan Vivot, Milan Manèiè in Darka Zvonar; seznamu èlanov iniciativnega odbora France Tom�iè doda podporo èlanov Slovenske demokratiène zveze, Slovenske kmeèke zveze, veèine èlanov kolegija Odbora za varstvo èlovekovih pravic in Dru�tva slovenskih pisateljev; dokument (arhiv avtorja) je datiran z datumom 14. december 1988. 92 kvantiteto. V prvih tednih je �e posebej agilna Alenka Cotiè, ki je v dogovoru s Tom�ièem avtorica odloènega odgovora socialdemokratov vodstvu Socialistiène zveze. Za razliko od drugih ustanavljajoèih se politiènih zvez SDZS razglasi, da se razume kot klasièna stranka in kot taka ne bo vstopila v Socialistièno zvezo. Tak�na pozicija je bila seveda v nasprotju z obstojeèo zakonodajo, ki strankarstva ni dovoljevala; po drugi plati pa je ta samostojna dr�a �e poveèevala privlaènost socialdemokratske opcije. V SDZS ne vstopajo le ljudje, ki hoèejo voliti protire�imsko in levo, marveè tudi mnogi drugi, ki jih za seboj potegne ve�èa Tom�ièeva retorika. Na sestankih na Kersnikovi 4 v Ljubljani se v prostorih ZSMS zbirajo Tom�iè, Rupel, Oman, Magajna in ostali pobudniki oblikovanja strank. Bolj ko je upadala moè Odbora kot korporativnega nepolitiènega zdru�enja za èlovekove pravice, bolj je nastopal èas nastajanja strank. Postavljalo se je vpra�anje, ali naj se demokrati (SDZ) in socialdemokrati (SDZS) zdru�ijo v eno stranko ali pa naj pride do ustanovitve vsake stranke posebej. Po kraj�em oklevanju pade odloèitev za dve posebni stranki in med Ruplom ter Tom�ièem je sprejet dogovor, da se SDZ ustanovi januarja, SDZS pa februarja 1989. Tako eni kot drugi so se zavzemali za demonta�o komunistiènega sistema, vendar so se v danih razmerah zaèasno odloèili, da sebi v prid obrnejo obstojeèi formalni okvir: SDZ za usluge uporablja aparat Socialistiène zveze, SDZS pa �tudentsko organizacijo. V èasu okrog novega leta 1989 Samo Resnik (UK ZSMS) v �tudentskem naselju v Ljubljani sklièe zaupen sestanek Rupla, Tom�ièa in Omana, tako da nastane prva opozicijska koordinacija. Tom�iè tako demokratom kot kmetom obljubi svojo pomoè in sodelovanje. 93 Boj za oblast se je zaèel: Tom�iè jasno pove, da so partijski oèitki, da jim gre le za oblast in za zamenjavo enega monopola z drugim, najveèji cinizem oblastnikov. Na mestu je vpra�anje, »ali je �e kak veèji cinizem od tega, da stranka, za katero vemo, da izrablja vsa mo�na sredstva, da bi obdr�ala oblast, oèita drugim politiènim skupinam, da jim gre za oblast?« V èem bi bilo tu karkoli spornega, èe gre socialdemokratom v resnici za oblast, saj bi stranka pri�la na oblast legitimno, torej z veèinsko podporo volivcev na svobodnih demokratiènih volitvah. Dilema o nestrankarskem ali strankarskem pluralizmu je umetno vzpostavljena z namenom, da se ohrani enopartijski sistem. Zakaj ne bi sprejeli zgodovinsko potrjene re�itve z veèstrankarsko demokracijo, ki bi jo po potrebi produktivno izbolj�evali, namesto da sku�a partija ljudstvo nenehno preprièevati, kako je posebej izbrana za spoprijem z zgodovinskimi izzivi?[9] France Tom�iè noèe ostati v èakalnici in po ustanovnem kongresu SDZ 11. januarja 1989 priganja k podobnemu kongresu socialdemokratov. Toda stvari se zapletajo: medtem ko demokrati v tem èasu �e sprejemajo re�imska pravila igre in sogla�ajo z delovanjem znotraj Socialistiène zveze, Tom�iè � kot reèeno � ne skriva, da gre pri SDZS za stranko in da hoèe doseèi pripoznanje tak�nega statusa. Za socialdemokrate je zadeva preprosta: »Kot smo �e veèkrat poudarili, je Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) avtonomna politièna organizacija, ki zahteva zase enako mesto v politiènem sistemu, kot ga ima Zveza komunistov. Ne priznavamo nikakr�ne apriorne vodilne dru�bene vloge kateregakoli 9 Dnevnik, 20. in 27. december 1988, priloga Zunaj-znotraj, str. 11�13 in 11�12, Okrogla miza o politiènem pluralizmu: I. Stranke niso vse, so pa nujne, II. Deveta partija (Z. Vrdlovec). 94 politiènega subjekta, prav tako tudi zavraèamo sam pojem avantgardno-sti, ki ga razumemo kot teoretièno sredstvo za nasilno hegemonijo doloèene politiène skupine v dru�bi ter kot naèin samolegitimacije, ki ima zelo vpra�ljivo dru�beno osnovo.«[10] Tom�iè pojasnjuje, da je Socialistièna zveza dejansko transmisija partije, saj ji to vlogo doloèa njen statut, partijski program pa je izenaèen s programom same Socialistiène zveze. Zato ne more biti mesto enakopravnega zastopanja razliènih politiènih opcij in zato socialdemokrati vanjo ne bodo vstopili. Pravo mesto artikulacije razliènih politiènih pobud je parlament. Tom�iè je od samega zaèetka poudarjal, da pri SDZS ne gre le za socialdemokratski projekt, temveè tudi za projekt slovenske dr�avotvorno-sti. Tak�ne izjave so v zaèetku leta 1989 odbile nekatere levièarske intelektualce, ki so se sprva pridru�ili SDZS. Kljub temu se je za ustanovni zbor stranke prièakovalo, da bo to dogodek evropskega pomena � �lo je namreè za prvo politièno stranko v socialistiènih dr�avah, ki je nameravala na politièni sceni nastopati kot stranka v klasiènem pomenu besede, kot slovenska demokratièna levica, vkljuèena v socialistièno internacionalo. Na vpra�anje, ali ni socialdemokratska stranka v Sloveniji odveè, ker naj bi ta politièni prostor �e zavzemali Kuèanovi komunistièni prenovitelji, je Tom�iè odgovarjal: »Mislim, da ima Zveza komunistov �e vedno program, ki ga je imela prej. To, kar poène Kuèan, je seveda popolnoma nov obraz slovenskih komunistov, nisem pa preprièan, da so se popolnoma 10 Izvr�nemu odboru predsedstva RK SZDL Slovenije: Organiziranje in delovanje SZDL, Priloga: Socialdemokratska zveza Slovenije in SZDL, Iniciativni odbor (za ustanovitev) Socialdemokratske zveze Slovenije, 13. januar 1989 (napisala: Andrej Magajna in Alenka Cotiè). 95 znebili nekaterih svojih programskih naèel (avantgarda, vodilna vloga itd.). Èe so komunisti pripravljeni delovati v okviru parlamentarnega sistema, zapu�èamo obmoèje vzhodnoevropskih komunistiènih partij in prehajamo v evrokomunizem, kar je �e nekaj èisto drugega; evrokomunisti so se opredelili, da bodo sku�ali svojo idejo in svoj program uresnièiti preko svobodnih volitev in parlamenta. Tisti, ki tako razmi�ljajo, kot navajate v vpra�anju, razmi�ljajo �e za veè let vnaprej. Èe bo kdaj tako, kot pravite, se bo morala Zveza komunistov preimenovati v socialdemokratsko stranko.«[11] Tom�iè partiji dopu�èa mo�nost socialdemokrati-zacije, vendar zgolj v kontekstu vzpostavitve parlamentarnega sistema, sicer »volivcem ne moremo ponuditi niè bistveno novega«. Njegovi socialdemokrati imajo bolje razèlenjen socialni program, v ostalem pa se strinjajo s SDZ in napovedujejo medsebojno sodelovanje v koaliciji. Medsebojno konkurirati v opoziciji v obstojeèih razmerah po Tom�ièu »ne bi bilo pametno«. Kongres Po vzoru na politièni profil zahodnoevropske socialdemokracije bo tudi slovenska ume�èena na demokratièni levici in se bo naslanjala na tri glavne skupine volivcev: na delavce, zasebni sektor in inteligenco. Tom�ièevi socialdemokrati v svoji prvi samorefleksiji tako ne bodo samo delavska stranka, ampak vseljudska stranka � razum kot tak pa je usmerjen v levo. Zaradi tak�ne �iroke usmerjenosti nekateri analitiki ocenjujejo, da slovenski socialdemokrati ciljajo na delavsko aristokracijo, na tisti del delavstva, 11 Milan BALA�IC, 2006: Slovenski berlinski zid. Partija, alternativa in boj za oblast. Ljubljana: �tudentska zalo�ba, str. 416. 96 ki raèuna na korist od tekmovanja na trgu delovne sile. Ta del delavstva pa je v Sloveniji majhen, saj veèina ni pripravljena na omenjeno tekmo, temveè se zana�a na komunistièno socialno dr�avo z zagotovljenimi delovnimi mesti, medtem ko jim Tom�iè ponuja podjetni�tvo, kompetitiv-nost, skratka negotovost. Na tak�ne kritike France Tom�iè odgovarja, da se zaveda, da najbr� nikoli ne bodo imeli tolik�nega èlanstva, kot ga ima partija; konec koncev stranka ne cilja na polo�aj edine politiène stranke, ki ima privilegij, da ljudem ponuja slu�be in druge prednosti. Raèunajo na velikost polovice partijskega èlanstva, tj. na okrog 50.000 èlanov, ki jih bodo pridobili s programskim naèelom o prenosu dru�bene lastnine v delavske delnice in s tesno povezavo z novimi neodvisnimi sindikati. Partijska paranoidna bojazen pred Tom�ièevimi socialdemokrati je dobivala velike oèi, ki so sistematièno napadale: (1) nove politiène zveze z nièemer konkretno ne pripomorejo k stabilizaciji gospodarstva, odpravi nezaposlenosti in izbolj�anju standarda � program socialdemokratov je poln abstraktnih predlogov in obrabljenih idej nem�kih socialdemokratov, nezdru�ljivih z »na�o stvarnostjo«; (2) socialdemokrati predlagajo odpravo samoupravljanja, kot da je to krivo za dru�beno krizo, namesto da bi razmi�ljali o njegovi izpopolnitvi in resnièni o�ivitvi; (3) socializem hoèejo nadomestiti s »svobodnim privatnim podjetni�tvom« � mar ni to dokaz za to, da so socialdemokrati skregani z ideali socializma?; (4) Tom�iè kot pobudnik nove zveze je zgolj nesposoben borec za oblast, ki izkori�èa prepoèasno partijsko prenovo; in (5) SDZS pravzaprav terja vrnitev na staro, v kapitalizem, ki je nepravièen dru�beni red itd.[12] Sooèen s tak�no 12 7 D, 9. marec 1989, �t. 10, str. 11, Pisma bralcev: Socialdemokrati so tukaj (Albin Pristovnik, Ljubljana). 97 kanonado partijskih napadov � nobena druga ustanovitev nove politiène zveze ni bila dele�na tako ostrih besed � Tom�iè govori o »nekajletnem prehodnem obdobju«. Preprièan je, da partijska oligarhija pri sebi �e vidi, da brez strank ne bo �lo: »Morda bo pri�lo v zgodovino, da je Jugoslavija kot prva dr�ava vzhodnega bloka (kamor nas �tejejo) pre�la od enopartijskega sistema v politièni pluralizem in demokracijo na miren naèin. To je po mojem tudi velika zasluga vodstva okoli Kuèana. Ne vidim druge alternative, samo kri.«[13] V slovenskem politiènem prostoru se bodo po Tom�ièevem prièakovanju oblikovale �tiri kljuène politiène opcije: komunisti, socialdemokrati, demokrati in kr�èanski demokrati � ne pa liberalci, saj so te stranke po Evropi zelo majhne in po navadi komaj preskoèijo parlamentarni volilni prag. V Jugoslaviji pa je zagata v tem, da pobudo za ustanovitev socialdemokratske stranke razumejo kot separatizem � vsaj Hrva�ko in Srbijo bi veljalo preprièati, da se ustrezno socialdemokratsko organizirajo tudi tam. �ele potem se bo lahko govorilo o socialni demokraciji na jugoslovanski ravni: tu se bodo skupni interesi le koordinirali, ne pa vsiljevali na naèin nekak�nega novega zveznega centralnega komiteja. Tudi sicer se Jugoslavije ne bo dalo »dr�ati skupaj z vojsko«; èe je tako, je po Tom�ièu bolje, da se ju�noslovanski narodi razidejo. Iniciativni odbor SDZS veèino teh Tom�ièevih idej mesec dni pred ustanovnim kongresom zapi�e v programski izjavi, navdihnjeni s sodob-nimi in svobodoljubnimi naèeli evropske socialdemokracije, socialne 13 Delo, 11. februar 1989, Sobotna priloga, str. 20, Socialdemokrati bomo demokratièna levica (intervju z voditeljem slovenskih socialdemokratov Francetom Tom�ièem; M. �etinc, B. Je�). 98 praviènosti, èlove�kega dostojanstva in etike evropskega humanizma:[14] »Preprièani, da ima vsak dr�avljan Slovenije pravico �iveti v svobodi in blaginji, izbirati in odstavljati voditelje po vnaprej doloèenih demokrati- ènih postopkih, ustvarjati v miru in brez strahu pred samovoljnimi posegi oblasti, ustanavljamo Socialdemokratsko zvezo Slovenije.« Po Tom�ièu je Programska izjava uperjena proti temeljem enopartijske vladavine. Tako je treba v Sloveniji zagotoviti svobodo politiènega zdru�evanja, govora in tiska, vzpostaviti delitev oblasti, uvesti svobodne volitve in referendum kot obliko neposredne demokracije. Za Tom�ièa je med najpomembnej�imi nalogami izdelava predloga nove slovenske ustave, v kateri bosta opredeljeni in za�èiteni slovenska suverenost in dr�avnost, vkljuèno s popolnim nadzorom nad voja�kim aparatom. Slovenija mora biti samostojna pri oblikovanju sebi primernega gospodarskega sistema in ekonomske politike. Da bi bilo gospodarjenje uèinkovito, se socialdemokrati zavzemajo za uveljavitev dela, podjetni�tva, lastninskega pluralizma in samostojnega sindikata.[15] Ustanovni zbor SDZS je potekal 16. februarja 1989 v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Govorci poudarjajo, da zaèenjajo praktièno iz niè in pri tem spominjajo na Tom�ièevo uvodno potezo, ko je decembra 1987 stavkajoèim delavcem Litostroja predlagal ustanovitev socialdemokratske stranke. Edini, ki so bili pripravljeni pomagati, so bili 14 Pri pisanju Programske izjave SDZS so sodelovali: Frane Adam, Katja Boh, Uro� Cene, Gorazd Dreven�ek, Vida Jan, Gordan Jovanoviè, Jo�ef Kop�e, Bogomir Ko�elj, Pavle Likar, Andrej Magajna, Jo�e Mencinger, Milan Oder, Roman Pogaèar, Slavko Su�ec, Uro� �u�teriè, Boro Terèelj, Gregor Terèelj, Gregor Tomc, France Tom�iè, Vladimir Turk in Ja�a Zlobec. 15 Mladina, 3. februar 1989, �t. 4, str. 22�23, Programska izjava Socialdemokratske zveze Slovenije. 99 �tudentje ljubljanske univerzitetne konference ZSMS. Od Socialistiène zveze so namesto podpore dobili opozorilo, da bo ustanovni zbor prepovedan. Od re�imskega »ljudskega parlamenta« niso dobili niti za pisemsko znamko. Monopol nad mediji pa ka�e namero oblasti, ki hoèe � èeprav jih neposredno ne kriminalizira � socialdemokrate potisniti èim bolj na obrobje. France Tom�iè novo politièno organizacijo imenuje za »prvo stranko po �tiridesetletnem premoru«. Namesto socializma socialdemokrati ponujajo demokracijo in socialno urejeno dr�avo, namesto samoupravljanja soupravljanje, namesto dru�bene lastnine dr�avno in privatno lastnino, namesto federacije suvereno Slovenijo in konfederacijo kot mo�no obliko so�itja ju�noslovanskih narodov. Poleg socialnega programa Tom�iè izpostavlja prav vpra�anje narodne usode Slovencev, èeprav naèeloma »ne zanika nadnacionalne usmerjenosti socialdemokracije«. Obstojeèa komunistièna oblast namreè vodi politiko omejene suverenosti na politiènem, gospodarskem in obramb-nem podroèju: »Iluzija je, da si lahko neko ljudstvo izbori politiène in ekonomske pravice, èe ni uveljavilo svoje dr�avne suverenosti. Danes te nimamo v polni meri zagotovljene. Dr�avno suverenost pa si bo uveljavil le narod in ne abstraktni dr�avljan. Dr�avna suverenost izhaja in temelji na narodu. �ele ko bo slovenski narod svojo dr�avnost uveljavil, bomo govorili o dr�avljanih Slovenije in ugotavljali, kdo vse prebiva na njenem ozemlju.« Ker se slovenska partijska politika zadovoljuje z malenkostmi, je treba to politiko imenovati »drobtinièarstvo«. Da bi prekinili z nadalje-vanjem tak�ne politike slovenskih oblasti, je po Tom�ièu � zdaj polnokrv-100 nem predsedniku stranke � potrebna odloèitev za zdru�itev demokratiène opozicije, ki bo znala kot blok nastopiti proti »dosedanji avantgardi«.[16] Odstranitev Ustanovitvi SDZS sledi ustanovitev Zbora za ustavo, skupno zborovanje re�imskih politiènih organizacij in novih zvez v Cankarjevem domu, posveèeno podpori stavkajoèim rudarjem na Kosovu, ponovni razhod slovenske politike ob podpisovanju Majni�ke deklaracije in Temeljne listine, skupni napor ob ustavnih spremembah septembra 1989, razpad Okrogle mize in ustanovitev skupne predvolilne koalicije Demos. V vseh na�tetih prelomnih toèkah France Tom�iè tvorno sodeluje, saj je to èas, ko v opozicijskih vrstah vre od poskusov politiènega povezovanja in hkrati novih razcepov med porajajoèimi se politiènimi strankami ter znotraj njih. Najveè prahu v slovenski javnosti pa dvigne znotrajstrankarski puè v SDZS, kjer skupina okrog podpredsednika Andreja Magajne odstrani predsednika Franceta Tom�ièa in na njegovo mesto pripelje disidenta dr. Jo�eta Puènika. Zgodba se zaène odvijati �e januarja 1989, ko Magajna stopi v kontakt s Puènikom, ki �e na ustanovnem kongresu SDZS pritegne najveè pozornosti. Tom�iè je svoje politiène nasprotnike upravièeno videl v javnih medijih, usmerjanih s partijskimi nalogi, da se na dogajanja v opoziciji odzivajo strogo negativno. Seje predsedstva SDZS, ki jih je vodil Tom�iè, so bile vselej odprte za vse novinarje, da bi ljudje lahko videli, kako je »metoda 16 Referati, predstavljeni na ustanovnem kongresu SDZS in na javnih tribunah ob ustanavljanju lokalnih podru�nic SDZS po Sloveniji (arhiv avtorja). 101 na�ega dela drugaèna kot pri komunistih«. Vendar je socialdemokrate po Tom�ièevem mnenju ta »naivna po�tenost« drago stala, saj je medijem omogoèila »seciranje« sposobnosti posameznih èlanov vodstva stranke. V ozadju ni mogel biti soborec Andrej Magajna, temveè vseprisotna partija. Vsaj tako si je predstavljal: partija mu nikoli ne bo odpustila tega, da je decembra 1987 4.000 stavkajoèih delavcev iz Litostroja sprejelo zgodovinsko odloèitev, da se zavo�enega enopartijskega komunistiènega sistema lahko znebijo le z ustanovitvijo opozicijske politiène organizacije in sindikata. Ta odloèilni korak k udejanjanju politiènega in sindikalnega pluralizma je partija sprejela kot �ok, kajti »avantgarda je naenkrat ostala brez svoje baze«. Kljub nenehnim neprijetnostim, �ikaniranju, sledenju in prislu�kovanju Tom�iè za partijo ne najde samo kritiène besede: »Slovenski komunisti so se takrat prviè po letu 1945 odloèili za pravilno smer, za smer razvoja v evrokomunistièno stranko, ki se je v nekaterih programskih toèkah pribli�ala evropskim socialdemokratskim idejam. In �e smo se dotaknili glavnega problema. Takoj ko je bila ustanovljena SDZS, smo od uradne politike in prek vseh mogoèih njenih medijev prièeli sprejemati udarec za udarcem, diskvalifikacij in raznih �alitev ni bilo konca. Re�imski infiltranti v organih SDZS pa so od vsega zaèetka pridno sejali razdor v vodstvu stranke. Diferenciacija na slovenski naèin funkcionira in je v polnem zamahu.«[17] Partijski re�im tako z raznimi intrigami in podtikanji razbija celotno opozicijo, a vendarle najbolj socialdemokrate, ki prièakuje-17 Delo, 11. november 1989, Sobotna priloga, str. 30, Diferenciacija na slovenski naèin (France Tom�iè, predsednik predsedstva SDZS). 102 jo � glede na razvojno stopnjo in mentaliteto slovenskega naroda � da jim bo na volitvah zaupalo okrog 30 % levosredinskih volivcev, na katere pa raèuna tudi Kuèanova partija. Tom�iè �e sluti, kaj se mu pripravlja, zato javno apelira k socialdemokratski »transfuziji sve�e krvi«, da bi v stranki zmanj�al vpliv »puèistiène frakcije«. Prepozno: èez nekaj dni, 22. novembra 1989, pet dni pred ustanovitvijo Demosa, 3. konferenca SDZS Tom�ièu izglasuje nezaupnico. Puènika ob odstranitvi dotedanjega predsednika socialdemokratov za novega predsednika te stranke Magajna povabi z ne preveè prijaznimi besedami za njegovega predhodnika: »Poudariti moram, da Tom�iè nima podpore niti pri enem samem èlanu predsedstva niti pri velikem delu èlanstva. Na� predlog je jasen: Jo�e Puènik se nam v tem trenutku zdi najustreznej�i èlovek po svojih strokovnih sposobnostih, politièni pripadnosti in anga�iranosti. Medtem, ko je bil Puènik sedem let v zaporu, je mladi France Tom�iè vstopal v Zvezo komunistov.« Puènikova izvolitev in zatem �e prevzem vodenja Demosa bo imela za slovensko opozicijo takrat �e neslutene politiène posledice. Za bo�iè leta 1989 je vrh Demosa dokonèno ekipiran: ob Puèniku kot predsedniku in Peterletu (SKD) kot podpredsedniku se iz Amerike na mesto drugega podpredsednika opozicijske koalicije vrne Dimitrij Rupel (SDZ). Na sestankih Demosa na sede�u socialdemokratov v neki �i�enski kleti v Ljubljani se zaèenjajo kazati prvi obrisi nove slovenske politiène konstelacije. Na teh sestankih poleg Puènika in Magajne s strani SDZS sodeluje tudi France Tom�iè, vendar ne veè kot predsednik stranke.[18] 18 Mladina, 1. januar 1991, �t. 1, str. 14�15, Odkriti 1990: Leto Demosa (I. Medjugorac). 103 Kljub temu se njegov anga�ma ne zmanj�uje: v kontekstu padca berlinskega zidu, èe�koslova�ke »�ametne revolucije« in krvavega romunskega prevrata mu je vse bolj jasno, da lahko na volitvah Demos celo zmaga. Vse skupaj je spominjalo na prero�ke besede, izreèene 8. maja 1989, ko na zborovanju na Trgu osvoboditve v Ljubljani France Tom�iè prvi napove nastop »zdru�ene opozicije« na volitvah in povrhu �e njeno zmago. Sindikat Tom�iè se ni motil: Demos je zmagal na prvih slovenskih demokratiènih volitvah, sam pa je postal poslanec prvega demokratiènega parlamenta. Poleg politiènega delovanja pa je zdaj konèno nameraval razviti tudi svoje socialno, se pravi sindikalistièno delovanje. Poleg privatizacijske je imela Demosova vlada odprto �e socialno fronto, z enim oèesom pa je bila prisiljena vseskozi pozorno motriti, kaj poèenja zvezna vlada v Beogradu. Kar je bilo za Tom�ièa pri starih re�imskih sindikatih problematiènega, je bilo njihovo neposredno politièno delovanje. �lo je za poziv »rdeèih« Svobodnih sindikatov Slovenije k splo�ni stavki, ki je bil po njegovem mnenju nekoristen in �kodljiv � tako za delojemalce kot za gospodarstvo v celoti. Sindikalistièna trdnjava bolj�evizma je bila poleg tega povezana z delom nove opozicije. Poziv k splo�ni stavki je neposredno ogro�al proces osamosvajanja Slovenije, saj organizatorji �elijo, da bi »se zgodilo ljudstvo«, ki bi zru�ilo obstojeèo Demosovo vlado.[19] Tom�iè je s Puènikom delil preprièanje, da je Svobodnim sindikatom kot neposrednim naslednikom biv�ega re�imskega sindikata tuje demokrati-19 Delo, 27. avgust 1990, �t. 199, str. 1, 2, Piknik v Loèah: Demos bo uresnièil obljube (D. Stamejèiè). 104 èno in pluralistièno organiziranje. Delavstvo v ta sindikat naj ne bi vstopalo zato, ker bi mu zaupalo, marveè iz strahu, da bi v nasprotnem primeru izgubilo svoja delovna mesta. Starega »partijskega« sindikata naj bi se delavci kljub novi »svobodni« preobleki �e vedno bali: poslovodne strukture so veèinsko v rokah prenoviteljev, ki �èitijo monopolni naèin organiziranja sindikata z namenom, da v podjetjih �e naprej ostanejo neomejeni gospodarji � »rdeèim direktorjem« pri njihovih namenih divje privatizacije ustreza z njimi tradicionalno zlizan »rdeèi sindikat«, ki za plaèilo svojih uslug prièakuje veèjo socialno varnost. France Tom�iè sicer �e 15. decembra 1987 ustanovi prvi neodvisni sindikat. Odziv sprva ni velik, saj ga ovira re�imski sindikat in nadzira SDV; zato se loti politike, a se po enoletni epizodi predsednikovanja novoustanovljeni Socialdemokratski zvezi Slovenije konec leta 1989 prisilno vrne v sindikalne vode. Z zaslombo zmagovitega Demosa oblikuje Zvezo neodvisnih sindikatov Slovenije � Neodvisnost in kot pobudnik sindikalnega pluralizma in demokracije postane njen prvi predsednik. Mnenja je, da veliko delavstva �ele v tedanjih kriznih razmerah dojema, kako jim stari re�imski sindikat ne more zagotoviti delovnih mest in se odpu�èanja, steèaji ter likvidacije nadaljujejo z zastra�ujoèo naglico � konkurenèni Svobodni sindikat je brez moèi tako kot »prijateljska« vlada. Osve�èeni delavci in uslu�benci s pokonèno dr�o �e izstopajo iz Svobodnega sindikata in vstopajo v Neodvisnost: »To pa pomeni, da morata �e v naslednjih mesecih v vsakem podjetju prièeti delovati vsaj dva samostojna sindikata podjetja, ki bosta v idejah in uèinkovitostih med seboj tekmovala in drug drugega kontrolirala, kar bo garancija, da ne bosta postala transmisija 105 poslovodnih struktur ali raznih strank.« Po Tom�ièu noben direktor nima pravice zatirati ustanavljanja »alternativnih« sindikatov � »rdeèi direktorji« morajo tolerirati neodvisni sindikat: »Trdno zaupam delavstvu Slovenije, da se bo èim prej osvestilo in nam pomagalo pri procesu sindikalne demokratizacije. Brez sindikalnega pluralizma bo na�a pot v bolj�o prihodnost in Evropo 92 polna nepremostljivih ovir.«[20] Tom�ièev projekt je kajpada najmoèneje politièno podpirala SDZS: predsednik Socialdemokratske stranke in koalicije Demos Puènik se je zavzemal za legitimnost Tom�ièevega in vseh drugih neodvisnih sindikatov. Na pogovoru s Svobodnimi sindikati je Puènik predsedniku Ravniku povedal, da ne verjame v harmonièen prehod njihovega biv�ega dr�avno-partijskega sindikata v evropskega, hkrati pa je pritisnil na vodstvo ZSSS, naj simbolno podpiranje sindikalnega pluralizma postane materialno: Svobodni sindikati naj, denimo, Neodvisnim ponudijo temeljne mo�nosti za delo � »prostor, telefon in tajnico«. Toda Svobodni sindikati se niso dali tako zlahka: odvrnili so, da so se na kongresu aprila 1990 opredelili za nadstrankarsko organizacijo; vanjo so delavci vkljuèeni prostovoljno in ne oziraje se na versko ali politièno pripadnost. Po zadnjih podatkih imajo �e 342.550 èlanov � od komunistov do vernikov � in so tako najveèja civilnodru�bena organizacija v dr�avi. Kateri sindikat je »re�imski«, je ostajalo odprto vpra�anje: biv�i re�imski Svobodni sindikati ali novi sindikat Neodvisnost, povezan z Demosovo vlado. Èe je �el o Svobodnih sindikatih glas, da so �e zaradi tradicije »prenoviteljski«, 20 Delo, 13. junij 1990, �t. 136, str. 3, Poziv III (France Tom�iè, dipl. ing., predsednik Neodvisnosti � Zveze neodvisnih sindikatov Slovenije). 106 Tom�ièeva Neodvisnost ni skrivala ideolo�ko-politiènih povezav z Demosom.[21] Sindikalni boj se je zaèel � med sindikati: ko v ljubljanskem Litostroju veèina delavcev podpre pobudo Svobodnih sindikatov za generalno stavko, predsedniku Neodvisnih Francetu Tom�ièu ne pustijo do besede in �ele po koncertu �vi�ganja ta spregovori. Ko zaène pred zborom delavcev tolmaèiti, da je omenjena pobuda pri�la iz »rdeèe« republi�ke sindikalne centrale, njen namen pa je »zru�itev nove vlade«, mu sindikalna konkurenca izkljuèi mikrofon, zbor pa predstavniki Svobodnih sindikatov na hitro zakljuèijo. Vodstvo Svobodnih sindikatov je vztrajno zavraèalo oèitke Demosa, da se za socialno demagogijo skrivajo politiène namere. Tom�iè ob tem izrazi zaèudenje, da Svobodni sindikati pripravljajo splo�no stavko v trenutku, ko je slovensko gospodarstvo na dnu. Njegova Neodvisnost tak�nim destruktivnim pozivom ne bo sledila: v èasu najhuj�e krize, ko so vsi napori vlade usmerjeni v premagovanje ekonomske in socialne krize, splo�na stavka ni primerna. Tak�en sklep Svobodnih sindikatov predstavlja »naèrten poskus dezorganizacije gospodarstva in delovanja javnih in dr�avnih ustanov«. Polo�aj gospodarstva in delavstva bo po tak�ni stavki samo �e slab�i: »Postavlja se seveda vpra�anje, proti komu stavkati v tem trenutku. Ali proti vladi, ki je na oblasti �ele dobre tri mesece, ali proti tistim, ki so vse skupaj zakrivili? V primeru splo�ne stavke bi delavci stavkali sami proti sebi.«[22] 21 Delo, 21. junij 1990, �t. 143, str. 2, Dr. Jo�e Puènik je dal nekaj nasvetov Ravniku in svobodnim (J. Gaæe�a). 22 Delo, 28. junij 1990, �t. 149, str. 3, Malo je manjkalo in v Litostroju bi spet poèilo (J. B.); Delo, 27. julij 1990, �t. 173, str. 1, Socialne nemire lahko prepreèimo le sporazumno (J. Gaæe�a); Delo, 28. julij 1990, �t. 174, str. 2, Neodvisnost KNSS je zoper stavke (�tefan Skledar, èlan predsedstva Neodvisnost � KNSS). 107 Ker je bil daleè najveèji dele� slovenskega delavstva sindikaliziran znotraj »rdeèe« Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, prav tako »rdeèi« Gospodarski zbornici v vlogi nadomestnega zastopnika kapitala ni preostalo drugega, kot da splo�no kolektivno pogodbo � prvo tak�no � podpi�e z ZSSS. Neodvisnost se je na to dejanje odzvala s priostreno kritiko: prenovitelji so vsepovsod � v monopolnem sindikatu, gospodarski zbornici, v sodstvu in medijih. Sindikalna demokracija ne obstaja: najprej so zgolj Svobodni sindikati podpisali splo�no kolektivno pogodbo in s tem kr�ili naèelo demokratiènosti � ostali neodvisni sindikati niso bilo enakopravno povabljeni k pripravi in podpisu te pogodbe. Kljub podpisu pa Svobodni �e nadalje vztrajajo pri pozivu k splo�ni stavki, èeprav je protipraven in nedovoljen, saj ne izpolnjuje nobenega za tak�no stavko nujnega predpogoja. Neodvisni zato poudarjajo, da bodo precej èasa namenili »prepreèevanju nadaljnjega pogubnega vpliva na demokratizacijo slovenskega sindikalizma, ki ga s prenoviteljsko zagnanostjo izvaja ZSSS«. Predsednik Neodvisnih sindikatov France Tom�iè je k temu pribil: »Smo proti politièni stavki, izjema bi bila nujna samo, èe bi bil v Sloveniji ogro�en sistem parlamentarne demokracije ali èe bi pri�lo do voja�kega udara militaristiènih srbofilnih generalov v na�i republiki � Èas je �e, da prese�emo �e vedno monopolni Ravnikov sindikat, da konèno stremo ostanke okovov bolj�evistiène miselnosti, da ne samo v skup�èino Republike Slovenije, temveè tudi v tovarni�ke hale, pisarne in urade prodre �arek demokracije in sindikalne svobode.«[23] 23 Delo, 2. avgust 1990, �t. 178, str. 3, Neodvisnost trdi, da je poziv k stavki protipraven (J. Gaæe�a); Delo, 18. avgust 1990, Sobotna priloga, str. 26�27, Splo�na stavka � da ali ne (France Tom�iè, Kamnik). 108 Razmere so bile na moè nenavadne: ko se je stari komunistièni sindikat otresel nove oblasti, je bila ta prisiljena zaèeti z novim sindikatom. Tom�iè je od Demosove vlade dobil finanèno in kadrovsko pomoè za ustanovitev novega neodvisnega sindikata. Po ustanovnem zboru 6. marca 1990 v ljubljanskem hotelu Slon je tako nastala sindikalna konfederacija Neodvisnost, ki je v naslednjih mesecih pridobila pribli�no 80.000 èlanov. Kar jih je dru�ilo, so bili oèitki Svobodnim, da so soodgovorni za dru�beno krizo in povezani z opozicijsko prenoviteljsko stranko, naslednico partije. Slovenski sindikalni pluralizem ni nastal kot rezultat samoorganiziranja delavstva: Svobodni niso bili nikoli razpu�èeni ali kot starore�imski partijski sindikati odpravljeni; sindikalna konfederacija Neodvisnost pa je bila izoblikovana po odloèitvi Demosa in neposrednem anga�maju Socialdemokratske zveze Slovenije. V rojstnem listu Neodvisnih je zapisana politièna volja Demosa, ki se je bal mo�nosti, da bi se zaradi vse slab�ega polo�aja delavstva levièarski Svobodni sindikati okrepili, strnili vrste in postali premoèan nasprotnik vlade. O prednosti sindikalnega pluralizma pred monizmom ni bilo veliko dvomov � tej pluralizaciji pa je �elel Tom�iè pomagati z delavskim samoorganiziranjem sindikata, ki bi bilo tak�no, kot je na Zahodu: sindikat je interesna organizacija delavstva in stran dela je vselej sedela na nasprotni strani mize kot kapital in oblast. Skupaj sta oblast in sindikat po leninistièni formuli sedela le v komunisti- ènih dr�avah, kjer se je vladajoèa komunistièna partija sklicevala na to, da zastopa delavski razred. Zato proti nekdanjemu re�imskemu sindikatu novi sindikat Neodvisnost terja priznanje enakopravnosti in dodelitev dela premo�enja biv�ega re�imskega sindikata. V zameno Demosovi vladi 109 ponuja svojo politièno podporo: za vlado zahtevajo najmanj �estmeseèni socialni mir, splo�no stavko, ki so jo najavili Svobodni sindikati, pa bi bilo najbolje administrativno prepovedati.[24] Tom�iè je namreè v pozivu k splo�ni stavki prepoznal »strahovito lice-merstvo«: komaj je po desetletjih bolj�evi�ka oblast zatonila, �e od nove vlade prièakujejo odpravljene posledice gospodarskega zloma, ki so ga sami povzroèili ali mu vsaj sekundirali. Ljudje so res v socialni stiski, a to je Svobodnim sindikatom � katerim v biv�em re�imu nikoli ni padlo na pamet organizirati splo�no stavko � po volji: èim slab�e, tem bolj�e za na�o stvar. V Sloveniji splo�no stavko napoveduje »balkanski tip« sindikata, ki se bori le za svoje politiène interese, delavci pa mu nastopajo le kot objekt manipulacije. Usodno vpra�anje je razprto: ali bo vlada podlegla »mitingarskemu hujskanju komunistov« ali pa bo glavne vodje nacionalnega propada postavila pred sodi�èe: »Partijski sindikati so napovedali vojno demokratièni pomladi Slovenije. S svojo stavko bi radi zru�ili vlado, ki so jo izvolili Slovenci zato, da konèajo partijsko diktaturo.«[25] Po Tom�ièu se prvi demokratièno izvoljeni slovenski parlament in vlada z vsemi moèmi trudita, da bi Slovenija namesto povsem zavo�enega gospodarskega sistema in pravnega nereda dobila pravo urejenost � »prenovljeni« stari sindikat pa »pomaga« tako, da delavce poziva k splo�ni stavki. Pravni strokovnjaki si v vladi prizadevajo za vzpostavitev popolnoma »poteptanega lastninskega prava, da bi se konèno spet vedelo, kdo 24 Delo, 18. avgust 1990, Sobotna priloga, str. 27, Ko se je sindikat otresel oblasti, je ta zaèela z novim sindikatom (Franèek Kavèiè, Ljubljana). 25 Demokracija, 21. avgust 1990, �t. 32, str. 2, dr. Marko Kos: Kaj se skriva za stavko? 110 pije in kdo plaèa, kdo dela in kdo krade« � Svobodni sindikati pa vladi in zaposlenim postavljajo protipravne, s pametjo in moralo sprte zahteve ter nadaljujejo s svojo tradicionalno politiko zastra�evanja. Neodvisni � nasprotno � ne prièakujejo èude�ev: staremu sindikatu je treba enkrat za vselej pokazati, da je èas gro�enj zaposlenim in enopartijskega ukazovanja dokonèno potekel. Posledice usmerjenega informiranja in omejujoèega ter du�eèega javnega mnenja bo potrebno �ele odstraniti � toda kdor �e zdaj ve, da je »sramotno in nemoralno« pozivati k splo�ni stavki v èasu najhuj�e gospodarske krize, naj izstopi iz èlanstva Svobodnih sindikatov. Poziv »na politièni upor proti novi vladi« bo �el v slovensko zgodovino kot �e ena slabo premi�ljena, moralno in pravno zgre�ena prenoviteljska ideja. Neodvisnim je jasno, kdo in kako je osramotil in razvrednotil »po�tena delovna prizadevanja na�ih prednikov«, zato se Neodvisnost ne pridru�u-je generalni stavki, temveè od vlade terja, da v roku dvajset dni objavi »sklep o socialnem miru in socialni varnosti« v prehodnem obdobju.[26] Predsednik Neodvisnih sindikatov France Tom�iè je ob napovedani politièni stavki Svobodnih sindikatov polo�aj v Sloveniji jeseni 1990 primerjal z Nemèijo po drugi svetovni vojni leta 1948: »Mi v Neodvisnosti smo dejansko preprièani, da Svobodnim ne gre za to, da bi resnièno izbolj�ali gospodarski in materialni polo�aj delavcev, ampak jim predvsem gre v tem trenutku za to, da naredijo zdraho, da naredijo politièno �kodo. Poglejte. Veèina direktorjev bi bila zelo vesela � recimo litostroj- èani � èe bi se dalo narediti, da bi �trajkali en mesec. Mi imamo �e sedaj 26 Delo, 27. avgust 1990, �t. 199, str. 3, Neodvisnost je proti stavki (Neodvisnost � KNSS, predsednik predsedstva: France Tom�iè, sekretar predsedstva: Alenka Orel). 111 prisilne dopuste itd. Takih podjetij je �e in �e. Ja madona, saj to je absurd. Namesto da bi se nekje sestali in pogledali, kako je mo�no sploh re�iti to stanje, da bomo sploh pre�iveli, bo� pa takrat, ko si v taki krizi, ko gre za pre�ivetje, �trajkal.« Sodeè po rezultatih javnomnenjske raziska-ve, so se vpra�ani pridru�ili Tom�ièevim argumentom, da za napovedano splo�no stavko ni pravi trenutek. Na vpra�anje, ali menite, da bi bila tak�na stavka upravièena, je pozitivno odgovorilo 25 %, slaba polovica (48,4 %) pa je menila nasprotno. V primeru, da splo�na stavka bo, po dobljenih rezultatih ne bi bila splo�na, kajti 56,2 % anketiranih je dejalo, da se stavke 10. septembra ne bo udele�ilo; zagotovo bi stavkalo le 19,1 %. Tak�ne stavke so kajpada izraz nezadovoljstva z nastalimi socialnimi razmerami, vendar napovedana po mnenju veè kot polovice anketiranih (57,9 %) ne bi pripomogla k izbolj�anju vedno slab�ega socialnega polo�aja.[27] Septembra 1990 je vlada poslala v parlament predlog ustavnega zakona, s katerim bi Slovenija v celoti ali delno izloèila iz uporabe trideset zveznih zakonov v prid gospodarske in politiène suverenizacije republike. Na skup�èinskem glasovanju predlog ni dobil zadostne, tj. dvotretjinske podpore poslancev in Demos je opozicijo obto�il dvoliènosti. Pred zasedanjem slovenskega parlamenta je njegov predsednik dr. France Buèar rotil poslance in ministre vladajoèe koalicije, naj po nepotrebnem ne izzivajo in provocirajo opozicije. Dogovor sta prekr�ila predsednik sindikata Neodvisnost France Tom�iè in njegova socialdemokratska 27 Evropa, 30. avgust 1990, �t. 7, str. 32, France Tom�iè: Gre za politièno stavko (pogovor); Evropa, 6. september 1990, �t. 8, str. 6�7, Ni èas za stavko, pravijo Slovenci (SPEM, Suzana Mihelin). 112 poslanska skupina, ki so kot glas vpijoèega v pu�èavi posku�ali v omenjeni paket ustavnega zakona vriniti poseben intervencijski zakon, s katerim bi bile zaèasno zamrznjene vse statusne spremembe v podjetjih � �e posebej izplaèevanje internih delnic � ker s tem prihaja do kraje dru�bene lastnine, prenovitelji in liberalci pa vse to podpirajo. Kljub temu konfliktu je bil Tom�iè preprièan, da strategija osamosvajanja zahteva zdru�evanje politiènih in dru�benih sil, ne pa ustrahovanje z diferenciranjem, lustracijami in èistkami po ideolo�kih merilih. Toda dedièi starih strank bodo storili vse, da obdr�ijo status quo, ki je po Tom�ièu nevzdr�en: »Koalicija Demos ne bo dovolila, da bo kadrovanje v rokah starih oblastnikov.«[28] Brez moènega samostojnega sindikata ne more nastati socialno-tr�no gospodarstvo, temveè divji zahod. Tom�iè pozdravlja Puènikove besede, da pri Neodvisnosti ne gre za strankarski sindikat, paè pa za socialdemokratsko podporo sindikalnemu gibanju, ki je res sindikalno in ni »samo re�evanje � da povem zlobno � stolèkov ali pa sindikalnega imperija iz preteklih èasov«. Vsako ignoranco sindikata mora politika prej ali slej plaèati.[29] Èeprav klasiènega delavstva ni veè, do tematskih sklopov »delojemalstva« neodvisni sindikati in socialdemokrati ne smejo ostati brezbri�ni: sem sodijo socialna politika, politika zaposlovanja, zakonodaja s podroèja delovnih razmerij, oblike soodloèanja v podjetjih, sindikalni pluralizem ipd. Na naèelni ravni vse lepo in prav, na ravni realne politike pa je Puènik iz vodstva SDSS odstranil èloveka, ki je skupaj s Tom�ièem 28 Delo, 31. oktober 1990, �t. 255, str. 1, 3, Skup�èina spet prelo�ila razpravo o vrsti zakonov (J. Ta�kar), Tema dneva: Prepih in sape (S. Partliè). 29 Evropa, 20. september 1990, prav tam, str. 16�18, Dr. Jo�e Puènik: Èe bi bil izvoljen, bi bile nekatere stvari drugaène (intervju, B. Po�ar). 113 ustanovil socialdemokratsko stranko in se ni upognil novi Puènikovi usmeritvi. Ta je zagovarjal skrajno pragmatièno socialdemokracijo, imenovano »socialni realizem«, ki jo je Magajna oznaèeval za socialni cinizem; po njegovem bi Puènik konceptualno-programsko bolj sodil k nacionalno-liberalni SDZ.[30] Osamosvojitev Pomembne razlike med opozicijo in pozicijo so ostajale. To je bilo vidno �e pri sprejemanju Deklaracije o samostojnosti 2. julija 1990. Opozicija naèeloma ne nasprotuje vsebini Deklaracije, vendar ni dobro, da se tak�ne odloèitve sprejemajo v evforiènem razpolo�enju in v stilu, ki spominja na ameri�ki divji zahod, kjer je v veljavi le zakon moènej�ega. Tudi obrambni minister Janez Jan�a je miril bolj razgrete Demosove glave � deklaracija ni odcepitveni akt, prej gre za to, da v èasu, dokler ne pride do ustavnega zakona in nove ustave, Slovenija prehodno potrebuje jasno izra�eno politièno voljo: »Drugaèe nimamo nobene pravne podlage, da republi�ka skup�èina sprejme katerikoli akt, ki ni v skladu z zvezno ustavo � na primer akt, s katerim zavrnemo po�iljanje nabornikov na Kosovo.« Toda perjanicam Demosa tak�ni posegi niso jemali vetra iz jader. Rudi �eligo (SDZ) je deklaracijo oznaèil kot artikulacijo stoletnih hotenj slovenskega naroda: vsako razpravljanje o naèinu in postopku sprejemanja tega akta je v nasprotju s temi hotenji, je nezgodovinsko izmikanje zgodovinskim vpra�anjem. Referendum, na katerem bi nova oblast povpra�ala za mnenje o usodnih odloèitvah svoje dr�avljane, ni potreben: ljudska volja je bila �e 30 Veèer � 7 D, 1. december 1990, str. 18�19, Demokracija enkrat na �tiri leta (intervju z Andrejem Magajno; D. Zvonar). 114 izra�ena na volitvah. Ciril Kole�nik (SKD) je poslancem oèital neodloènost, saj brez odloènih korakov Slovenija ne bo mogla ostati niti v evropski ropotarnici. Deklaracija je pravni akt odcepitve Slovenije in kolikor mu namerava opozicija nasprotovati, jo bo konsekventno sprejel sam Demos s pomoèjo svojega glasovalnega stroja. Karakteristièen je tudi argument Andreja �tera (SDZ): »Èe bi se Amerièani spra�evali podobno, kot se spra�ujemo mi, bi bil pod vsak ameri�ki zakon �e vedno podpisan angle�ki kralj.« France Tom�iè se je zbal konfliktne »razvodenitve«, do katere pride vedno prav takrat, ko bi morali narediti odloèilen korak. »Stopimo skupaj,« je pozval poslance opozicije, »saj je to prvi korak v neodvisno Slovenijo« � in po�el buren aplavz. Skup�èina je po njegovem nastopu glasovala enotno za Deklaracijo.[31] Podobno se je ponovilo ob sprejemanju zakona o plebiscitu za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Zmernej�i del vladajoèe koalicije je sku�al �ogo umiriti in ostati zvest podpisanemu medstrankarskemu sporazumu z opozicijo. Spomenka Hribar (SDZ) je plebiscit povezala s spravo: »Sprava izkljuèuje apriorno nezaupanje v posameznika; dr�ave ni mogoèe oblikovati na nezaupanju. Dr�avotvornost lahko temelji le na zaupanju. Èe ne bomo sposobni zaupati in �iveti v so�itju, preprosto ne bomo nacija.« Po Francetu Tom�ièu bi prav tako moral miniti èas napadanj in podtikanj, a se je v tem prièakovanju zmotil. Nekateri so svoje govore napisali �e predvèeraj�njim, od takrat pa se je marsikaj spremenilo in med strankami je bil dose�en konsenz. Zanj obstajata dva temeljna razloga: prvi je idealistièen, saj ni pomembnej�ega naroda brez svoje 31 Delo, 3. julij. 1990, str. 3, Deklaracijo oèitno potrebujemo, je menila veèina slovenskih poslancev; Evropa, 5. julij 1990, prav tam, str. 9, Nagelj suverenosti (J. Poglajen). 115 dr�ave; drugi je pragmatièen � vsi se spra�ujejo, kako bomo �iveli po plebiscitu, le malokdo pa, kako bomo �iveli, èe Slovenija ostane v Jugoslaviji pod gospostvom hegemonistiène Srbije. Tom�iè kot politièni tribun dvoma ne pozna: »Preprièan sem, da bomo v samostojni dr�avi v nekaj letih lahko �iveli kot v Avstriji ali Italiji.«[32] Ob tem pa kot sindikalni voditelj ostaja kritièen do vladne koalicije. Predsedniku SDSS in Demosa Jo�etu Puèniku diha za vrat struja Franceta Tom�ièa, ustanovitelja in prvega predsednika socialdemokratov, ki je napovedovala izstop stranke iz koalicije, èe ne bo pri�lo do preobrata pri vladni socialni politiki. Peterle se je s svojimi kr�èanskimi demokrati vse te�avneje sooèal z razcepom Demosa in vlade na dva tabora. Nasprotja v vladajoèi koaliciji so se ohranjala in obèasno �e privrela na plano, toda Demos je bil � zaradi zadnjega integrativnega elementa, nacionalnega interesa osamosvojitve � vsaj za silo spravljen skupaj.[33] 25. junija 1991 je sledila razglasitev samostojnosti in zatem desetdnevna vojna, ki se je konèala z Brionsko deklaracijo. Èeprav tudi med èlani iste stranke mnenja niso bila enotna, se je iz razprav prvakov strank in poslancev dalo razbrati, da ni bil nihèe zadovoljen z Brionsko deklaracijo kot izhodi�èem za re�itev jugoslovanske krize na miren naèin in brez uporabe sile. Hkrati pa si ni skoraj nihèe upal deklaracije imenovati ultimat. Veèinski del Demosa je bil vendarle za deklaracijo. France Tom�iè 32 Delo, 7. december 1990, str. 3, Z odloèitvijo za plebiscit se je slovenska skup�èina postavila za kapitana (in ne za brodolomca) narodove usode. 33 Bo�o REPE, 2002: Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana: Modrijan. 129; Milan ZVER, 1996: Sto let socialdemokracije. Ljubljana: Veda. 118; Delo, 13. januar 1991, str. 2, Tiskovna konferenca vladajoèe koalicije v Poljèah; Delo, 21. januar 1991, str. 2, Zeleni ostajajo Demosova stranka; Delo, 26. januar 1991, str. 2, Socialdemokrati nezadovoljni z Demosom. 116 je predstavil pismo nekega teritorialca, ki klièe k sprejemu deklaracije, èeprav ta ni najbolj ugodna. Èe pa bi bila po tem Slovenija napadena, bo v polo�aju �rtve, ki je ugodnej�i od polo�aja brezumne�a.[34] Tik pred novim letom 1992 je vladajoèa koalicija Demos, v okviru katere je France Tom�iè igral pomembno vlogo, razpadla. Demosova vlada je bila prej �rtev svojega uspeha kot neuspeha: uspeha oblikovanja prve demokratiène slovenske vlade, operacionalizacije parlamentarne demokracije, projekta osamosvajanja in vzpostavljanja slovenske dr�ave, mednarodnega priznanja, nekaterih gospodarskih reform, uvedbe slovenskega denarja; in neuspeha pri sooèanju s projektom privatizacije. Pri tem neuspehu je treba resnici na ljubo povedati, da bi se vsaka vlada spopadala z globoko krizo �e vedno socialistiènega gospodarstva, padcem standarda ljudi zaradi posledic te krize in vojne, pri lastninjenju, kjer Demosu ni uspelo doseèi soglasja, pa velja pri�teti tudi moèan interes opozicije, da Demosu privatizacijska zakonodaja spodleti. V polarizaciji na levi liberalni del in desnico se je vladajoèa koalicija izèrpavala in unièevala lastno motivacijo za nadaljevanje skupaj zaèetega dela. Tako je volja po ohranja-nju zavezni�tva iz èasov opozicije skopnela in proizvedla fantazmo, da je Demos vse svoje velike teme uresnièil. Na koncu so ostale le �e tiste, ki so koalicijo delile � vpra�anje preloma s preteklostjo na politiènem (politika sprave ali nadaljevanje kulturnega boja) in ekonomskem podroèju (privatizacija). 34 Delo, 11. julij 1991, str. 3, S sprejemom brionskega dokumenta se Slovenija ni v nièemer odrekla cilju � neodvisnosti slovenske dr�ave (M. Lesjak, M. Peèauer, V. Stojanov, V. Vasle); Evropa, 11. julij 1991, str. 12, J. Poglajen, Parlament se je odloèil za razum; Bo�o REPE, 2002: Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana: Modrijan. 356. 117 France Tom�iè, ki se je umaknil iz aktivne politike in sindikalnega gibanja, je novo neodvisno slovensko dr�avo razumel v zdru�evalni funkciji: Slovenci, zdru�eni in povezani v enotni in samostojni dr�avi, utele�ajo novo kvaliteto in izziv lastni tradiciji razkola in razcepljenosti, kar so s pridom izkori�èali tuji okupatorji in z umetnim prividom enotnosti prikrivali realsocialistièni èasi. Èe se je Slovenija otresla teh èasov, to ne pomeni, da se je treba vrniti nazaj v obdobje klasiènega kapitalizma, dr�avnega birokratizma in strankokracije. Ni zginil samo komunizem, zginil je tudi svet, ki je v Sloveniji obstajal pred njim. Slovenci morajo zato ustvariti nov svet, novo dru�bo in novo ureditev, iznajti nove odgovore na podlagi preteklosti, ki jo lahko kdo ljubi ali pa tudi ne. Èe je bila temeljna politièna odloèitev plebiscitna, se je temeljna ekonomska odlo- èitev skrivala v alinejah politiènih programov vseh strank: s »tr�nim gospodarstvom« sprostiti produktivne sile, kar je vodilo v boleèe rojevanje novega slovenskega kapitalizma. To je na dru�beni ravni � s komunisti- ènimi prenovitelji in njihovo »rdeèo« ekonomsko strukturo vred � kazalo na zmago stare komunistiène elite. Za Tom�ièa ni bilo tako samoumevno priznati, da se je kapitalizem uveljavljal �e v porah socialistièno-samoupravne dru�be, in to s precej krepkim posredovanjem partije. Za novo demokratièno oblast je predstavljalo problem prav to, da je obvladovala zgolj politièni del revolucije, ekonomskega je z oblikami divjega kapitalizma izvr�evala in vsaj zveèine vodila gospodarska elita starega re�ima. 118 Revolucija Iz tega zornega kota se zdi verjetno, da je bilo v slovenski demokratièni revoluciji veè revolucij, od katerih je vsaka imela svojega nosilca: civilnodru�bena (nova dru�bena gibanja), liberalno-demokratièna (ZSMS), nacionalna (Demos) in ekonomska (ZKS-SDP). Za produktivno sintezo je poskrbela pragmatiènost starih in novih politiènih sil � brez pretiranega ideolo�kega mesijanstva in nacionalistiène goreènosti so v hodu proè od Beograda integrirale navedene zastavke v izoblikovanje temeljev moderne demokratiène nacije in dr�ave. Pri tem ni nikoli odveè poudariti, da je bila re�itev Slovenije iz okovov Jugoslavije potrebna zaradi obrambe njene demokracije: osamosvojitev je logièni nasledek demokratiène revolucije. Slovenska demokratièna revolucija ima dvojni obraz: hkrati je liberalna � z idejo demokracije, svobode in èlovekovih pravic, in nacionalna, torej protiliberalna in korporativistièna � s konstrukcijo nacije, oblikovanjem dr�ave in osamosvojitveno vojno. Prvi obraz je obrnjen proti Zahodu, ki je pozdravljal »slovensko pomlad« kot prina�alko napredka, demokracije in svobode v Jugoslaviji; drugi obraz je obrnjen proti Vzhodu, kjer so na pogori�èih komunistiènih veènacionalnih imperijev nastajale nove nacionalne dr�ave. Vmes med obema obrazoma se je v natanko doloèljivem trenutku predvolilne kampanje Demosa zgodil zdrsljaj,[35] dr�avotvorna radikalizacija, ki je zavila z izvorne liberalne poti. Ta zdrs, morda celo cezura, vsebinsko in formalno loèuje dve dobro razloèni fazi slovenske 35 Prim. François FURET, 1983: Penser la révolution française. Paris: Gallimard (prevod: François Furet, 1989: Misliti francosko revolucijo. Ljubljana: SH, �KUC, Filozofska fakulteta. Spremna beseda Neda Pagon: Francoska revolucija je konèana, str. 240; omenjeni izraz je prvi uporabil Michel Vovelle). 119 demokratiène revolucije: prvo, liberalno (1986�1989), pri kateri gre za gibanje demokratiène civilne dru�be proti (partijski) dr�avi, in drugo, nacionalno (1990�1992), pri kateri imamo opravka z dr�avotvornim gibanjem za samostojno (demokratièno) dr�avo. Demokratièna revolucija je v svoji celovitosti (1986�1992) za slovensko zgodovino predstavljala prvovrsten in enkraten dru�beno-zgodovinski preobrat, prelomni skok v razvoj demokratiène in kapitalistièno urejene dru�be in dr�ave. Na politièni ravni so si dogodki in spremembe sledili razmeroma naglo, dru�beni in ekonomski procesi so bili �e nekoliko poèasnej�i, preobrazbe v kulturi in mentaliteti pa so bile � in so �e � podvr�ene poèasnemu zgodovinskemu ciklusu »dolgega trajanja«. Èe je to v sferi politike obdobje radikalnih skokov in cezur, povezanih s �ir�im propadom komunizma, je na ravni mentalitet tudi v porevolucijskem obdobju najti vztrajnost in kontinuiteto, ki jo izprièuje �e nadaljevanje »kulturnega boja«. V veliki meri je to posledica strukturiranosti dru�benih nosilcev demokratiène revolucije, zaradi èesar lahko pogojno govorimo o treh ali �tirih revolucijah v eni: o institucionalni oz. parlamentarni revoluciji na ravni obeh politiènih elit, kjer bi bila vsaka podoba konstruktivne in neboleèe ustavne revolucije zgolj retrospektivna utvara; o municipalni revoluciji demokratiène civilne dru�be z liberalnim opori- �èem v veèjih slovenskih mestih in o »ljudski« � bolj kot ne ruralni � revoluciji, ki je s svojimi konservativnimi tradicionalistiènimi vrednotami sprejemala demokracijo le kot instrumentalno sredstvo za dovr�itev nacionalne emancipacije. 120 To, da je demokratièna revolucija lahko krenila po drugaèni poti � in zdrsnila od liberalne (�e v okvirih Jugoslavije) k nacionalni (s ciljem samostojne Slovenije) � se je zgodilo zato, ker jo je nosila heterogena kombinacija slovenske politiène elite; v dvojnosti civilne dru�be je prvo obdobje veèinsko podpiral njen liberalno-demokratièni del, po prvih svobodnih volitvah pa si je prvenstvo izboril njen tradicionalistièno-nacionalistièni del. S to shematiko prevladujoèih tokov �e zdaleè ne zanikamo tega, da v vladajoèem Demosu ni bilo krepko prisotnih tudi liberalno-demokratiènih sil (SDZ) ali da v opoziciji ni bilo najti izrazitega nacionalnega sentimenta (SSS). Èe bi �lo za izolirano slovensko politiko, bi to eksplozivno me�anico hitro razgnalo po linijah kulturnega boja. Toda slovenska demokratièna revolucija se je morala od samega zaèetka sooèati z nasprotovanjem in celo sovra�nostjo centralistièno-komunistiènih sil federacije ter srbskega nacionalsocializma, ki ju je dru�il strah pred demokratièno oku�bo iz severozahodne republike. To je slovensko politiko pognalo v dialektiko dvojnega gibanja: strah pred sovra�nim udarom iz Beograda je deloval v prid zdru�evanja slovenskih politiènih sil, zavezni�tva in enotnosti, strah pred notranjim zarotni�tvom in »udarcem v hrbet« pa je ohranjal politièni pluralizem, razlike in parlamentarno demokratièno igro strank � celo med vojno za Slovenijo. Ko je po osamosvojitveni vojni, trimeseènem moratoriju in mednaro-dnem priznanju Slovenije odpadel ozir nevarnosti in ogro�enosti s podroèja biv�e Jugoslavije, se je obrambna poenotenost hitro razpustila v svoje sestavne dele: oba dela ljudske revolucije � liberalni in nacionalni � sta se povrnila v pasivno vsakodnevno �ivljenje, saj so bili cilji aktivizma 121 v glavnem uresnièeni in zaèelo se je prièakovanje skupnega dobra. V izteku demokratiène revolucije pa je politièna elita, zdaj vladno skombini-rana iz dela biv�e opozicije in Demosa, imela pred seboj �e zadnje dejanje � ekonomsko revolucijo, rekapitalizacijo. Restavracija kapitalizma je v danih okoli�èinah morala manevrirati med vse moènej�imi interesi �e privatiziranega dru�benega kapitala in vrednotami demokratiène revolucije ter sindikalnega gibanja, med nasprotujoèimi si postavkami ekonomskega in politiènega liberalizma. Z individualnimi politiènimi svobo�èinami in ljudsko oz. nacionalno suverenostjo so bili polo�eni temeljni kamni slovenske liberalno-demokratiène ustavne ureditve. Program ekonomskega liberalizma pa je bil po Tom�ièu v nasprotju z ljudskimi hotenji, ki so ostajala zvesta dirigiranemu gospodarstvu in dr�avnemu nadzoru. Od tod je bil sklenjen kompromis glede korporativnih osnov slovenskega gospodarstva, opazen tudi v konceptu lastninjenja. Oba novembra let 1991 in 1992 sta iz klasiène revolucionarne triade »svoboda, enakost, bratstvo« z zakonoma o denacionalizaciji in privatizaciji izbrisali dr�avljansko, ljudsko ali nacionalno bratstvo in namesto tega uzakonili svobodo, enakost in varnost lastnine, kar bo v naslednjem desetletju izzvalo korenite pretrese v dru�benem ravnote�ju in povsem spremenilo slovensko pokrajino. Politiènemu prevratu od avtoritarizma k demokraciji bo sledil dru�beno-ekonomski prevrat od socializma h kapitalizmu in posledièno veliko razslojevanje dru�be. Èe se je slovenska dr�ava rodila v samostojnem politiènem prevratu, je bila moderna slovenska nacija svoja mlada leta prisiljena �iveti v nesamostojni in v svet odprtem tranzicijsko-kapitalisti- ènem gospodarstvu. Ta je odseval novo samozavest vase preprièane stare 122 kapitalske elite, a tudi vroèièna prièakovanja preprostih ljudi. Pred letom 1992 � sploh v èasu civilnodru�benih gibanj in vojne za Slovenijo � je prevladoval besednjak slo�nosti in obèe samozavedanje dr�avljana patriota. �e v nekaj naslednjih letih bo privatizacija opravila svoje delo: po eni plati bo pognala slovensko gospodarstvo v tek, po drugi pa bo postalo jasno, da niè veè ne bo kakor prej, da je vsakomur mar le lastni interes. Vsako zganjanje zanosne simbolike slo�nosti iz èasov demokratiène revolucije in osamosvajanja se je mnogim dr�avljanom, katerih prevelika prièakovanja so bila razoèarana, kazalo kot utvara. Zmagala sta svobodno podjetni�tvo in egoistièni individualizem, razoèaranim � med njimi je bil tudi Tom�iè � pa je v rokah najveèkrat ostala zgolj moralizatorska etièna dr�a.[36] Veèina Slovencev se tega obdobja spomni kot negotovega in trdega èasa, ko je �ivljenjski standard strmo padal, divjala je draginja in �ivljenje ni bilo ravno lahko. Revolucijski val se je kotalil v trenutku svetovne gospodarske krize v drugi polovici osemdesetih let, v desetletju pogrezanja jugoslovanskega socialistiènega ekonomskega sistema, ki jo je v Sloveniji leta 1991 dopolnila �e vojna in njene negativne gospodarske posledice. Èeprav so bile kritike opozicije ostre kot rezilo je treba vseeno priznati, da je v teh nemogoèih razmerah Demosova vlada opravila soliden del svojega posla, saj bi lahko bilo glede na to, kar se je zgrnilo nad Slovenijo, �e veliko slab�e. Te�ko realnost ekonomije pa je bilo la�je prena�ati zaradi ideje bolj�e prihodnosti in materializacije dose�ene slo�nosti: enotnost sloven-36 Prim. Michel VOVELLE, 1989: Kratka zgodovina francoske revolucije: dru�bena gibanja in prelom mentalitet. Ljubljana: Komunist. 123 skega naroda ni bila nikoli prej in nikoli pozneje veè tako visoka, kot je to bilo v èasu plebiscita in vojne za Slovenijo. Svoje korenine je poganjala iz neizpodbitnega preprièanja o plebiscitu kot toèki brez vrnitve in vojni za samostojnost kot toèki popolnega in dokonènega preloma s preteklostjo. POVZETEK France Tom�iè je v prelomnem zgodovinskem obdobju slovenske demokratizacije in osamosvajanja deloval na preseku treh registrov: dru�benega, politiènega in nacionalnega. Bil je tvorec novega slovenskega sindikalnega gibanja, predstavlja eno osrednjih figur slovenske demokratizacije, hkrati pa je v dru�bi utemeljiteljev samostojnosti slovenske dr�ave. Bil je sposoben tveganja novega, razmi�ljal je inovativno in se ni bal storiti dejanj, ki jih po svoji epohalnosti za slovenski narod lahko imenujemo le slovenska demokratièna revolucija. France Tom�iè je bil strastno politi- èen, pa vendar visoko etièen, tako ljudski tribun kot po�tenjak v eni osebi. Ta redka lastnost ga je v kljuènih trenutkih konca osemdesetih in zaèetka devetdesetih let prej�njega stoletja dvignila nad druge v politiènega voditelja, obenem pa ga je pozneje spravila na obrobje in prisilila v umik. Tom�iè je bil tako �rtev komunizma kot �rtev demokracije: zaèel je kot disident v komunizmu in konèal � morda paradoksno � kot disident v demokraciji. Po naèinu svojega politiènega delovanja ni bil velik teoretik, temveè velik in�enir nove dru�be in dr�ave. Vselej ga je namreè najprej zanimalo, kako zadeva deluje, da deluje in da deluje dobro v dobrobit slovenskih dr�avljanov. Po tej svoji razse�nosti ni nobenega dvoma, da ni imel le svoje odloèilne vloge v ustvarjanju prve demokratiène opozicije Demos, ampak sodi � tudi z vsemi zmotami in nedoreèenostmi � med »founding fathers« slovenske dr�ave. Kljuène besede: Slovenija, demokratizacija, osamosvajanje, sindikalno gibanje 124 LANDMARK MOMENTS IN SLOVENIA'S DEMOCRATISATION AND FIGHT FOR INDEPENDENCE AND THE PIVOTAL ROLE OF FRANCE TOM�IÈ SUMMARY In the critical historical period of Slovenia's democratisation process and fight for independence, France Tom�iè played an active role in three spheres: social, political and national. He was the initiator of the new Slovenian trade union movement, one of the central figures of Slovenia's democratisation process, and one of the most ardent advocates of Slovenia as an independent state. France Tom�iè was an innovative thinker who welcomed the risk of change and dared to do things which were of such massive importance for the Slovenian nation that they can justly be referred to as the Slovenian democratic revolution. France Tom�iè was a passionate politician of high ethical standards. He was respected as a representative of the people as well as for his upright and principled stance. In the key moments of the late 1980s and early 1990s, this rare quality raised Tom�iè above his rivals and made him a political leader. Unfortunately, some years later the same quality pushed him to the brink of activisim and eventually forced him to step down as a politician. Tom�iè was the victim of both communism and democracy: he started his career as an anticommunist dissident and finished it, paradoxically perhaps, as a dissident in democracy. As regards his political activity, Tom�iè was an engineer of new society and a new state rather than a theoretical mastermind. His primary concern was whether something worked and, if it worked, how it will benefit Slovenian citizens. As regards this particular dimension, Tom�iè played a pivotal role in the formation of Demos as the first democratic opposition and stands � despite all his misgivings and mistakes � among the founding fathers of Slovenia as an independent state. Key words: Slovenia, democratisation, independence, trade union movement 125 126 Prof. dr. Bogomir Kovaè Glavni trg 21, Kamnik bogomir.kovac@ef.uni-lj.si FRANCE TOM�IÈ IN BREZPOTJA SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Celostnega èloveka nikoli ne smemo �rtvovati patriotskemu èloveku ali zgolj moralnemu èloveku. Zame so ljudje bogati, èe so mnogoplastni � Sreèko Kosovel, 1923 Namesto uvoda France Tom�iè je samosvoja politièna figura v slovenskem politiènem prostoru, ki je ni mogoèe stlaèiti v obièajne politièno-ideolo�ke predalèke in kli�ejske osebnostne sheme. Njegova univerzitetna izobrazba je bila tehnièna, po politiènem parketu pa se je gibal kot pravi dru�boslovec. Kot in�enir strojni�tva in in�titutski raziskovalec je bil nenavadno sistematièen, njegove misli in besede so bile vseskozi jasne, precizne, zamotana politièna razmerja je vseskozi prevajal v nekak�ne politiène algoritme. Zato je videl re�itev tam, kjer so drugi obtièali v problemih, njegov smisel za politièno kombinatoriko je tièal v njegovi tehnièni izobrazbi. Zaèel je z izku�njo samoupravnega socializma in se gibal v Berlinu v krogih �lahtne leve socialdemokracije (SPD) v njenih zlatih èasih. In teh izhodi�ènih idej socialne praviènosti, enakosti in svobode ni nikoli opustil. Ves njegov kasnej�i politièni kvas ga je postopno pomikal na desni politièni 127 breg. To velja za celoten politièni lok, od sindikalnega gibanja, litostrojskega �trajka in ustanovitve neodvisnih sindikatov do ustanovitve socialdemokratske stranke, Demosa, osamosvojitve Slovenije pa vse do politiènega delovanja v okviru samostojne dr�ave. Ostal je v labirintih zme�njave slovenske socialdemokracije, ki so si jo lastili z leve in desne, prenovljeni komunisti (dana�nji SD) in desni demokrati (dana�nja SDS), vmes pa so obtièali demokrati (DS) in nekaj malega tudi liberalni demokrati (LDS). In ne nazadnje: Tom�iè je bil nekak�no poosebljenje politiènega voditelja, imel je tisto politièno karizmo, ki je me�anica govorni�kih spretnosti, politiène preprièljivosti in odloènosti. Znal je presojati, v ljudeh je zbujal zaupanje in spo�tovanje, imel je avtoriteto, ki je temeljila na dialo�ki kulturi, na empatièni sposobnosti vplivanja na druge. Bil je preprièan v svoj prav, zato je bil preprièevalen in je znal preprièati. V hipu je postal spontan voditelj na lokalni ravni v Kamniku (1986), postavili so ga na èelo stavke v Litostroju (1987), ustanovil je prvo socialdemokratsko stranko (1989) in postal njen predsednik, bil je na èelu sindikata Neodvisnost kot njegov prvi voditelj (1990) � Toda vse te funkcije je opustil, umikal se je sorazmerno z vzponom novih politiènih povzpetnikov. Tom�ièa je zanimalo politièno podjetni�tvo in ne prisvajanje politiènega kapitala. Zato se umakne iz aktivne politike, ko bi lahko bil na vrhuncu politiène poti. Mnogi so Tom�ièa primerjali z Lechom Walenso, legendarnim poljskim sindikalnim voditeljem, ki velja za nekak�nega voditelja poljske stavke v ladjedelnici Lenin v Gdansku leta 1980. Stavkovni odbor je kasneje prerasel v Solidarnost, prvi uporni�ki svobodni sindikat, ki velja za temeljni kamen 128 kasnej�ega zloma re�ima. Tom�iè naj bi bil slovenski Lech Walensa � s podobno vlogo od sindikalnega boja znotraj socialistiènega sistema do politiène osamosvojitve in boja za novo demokracijo (Kovaè 1982). Toda Walensa je imel politièno veljavo, postal je predsednik Poljske, dobil je Nobelovo nagrado za mir, Poljaki so mu preprosto dali politièno veljavo. Tom�ièev polo�aj je bil �al drugaèen. Vloga in pomen Tom�ièa veliko bolj spominjata na usodo Anne Walentynowitcz, sindikalne aktivistke, kasnej�e borke za politiène pravice in velike moralne avtoritete stranpoti poljske postsocialistiène demokratizacije. Anna je zaradi politiènega delovanja izgubila slu�bo �erjavistke, delavski upor pa je zanetil prav boj za njene pravice. Zato je znameniti �trajk, pa tudi vzpon Solidarnosti in upor proti re�imu, zrasel na ramenih te pogumne �enske. Kasneje pa so novi politièni aktivisti Walentyno-witczevo povsem izkljuèili, konèala je na obrobju poljske politiène revolucije, bolj kot njen kritik, vse manj kot sopotnik. Vseskozi je trdila, da je nova demokracija Poljske zunaj socialnih in politiènih zahtev poljskih delavcev iz prvotne Solidarnosti. Walentynowitczeva je umrla v sloviti letalski nesreèi poljskih politiènih voditeljev pri Smolensku aprila leta 2010. Mesec dni prej so v Kamniku pokopali Franceta Tom�ièa in tudi tu je povezanost njunih politiènih usod veè kot povedna. Jan�eve poljsko-slovenske vzporednice Walensa � Tom�iè so torej bolj zapletene od preproste mitologije legendarnih sindikalnih voditeljev, herojskih netilcev slovenske pomladi in brezprizivnih nosilcev nove demokracije v Sloveniji. Prej bi lahko dejali, da je bil Tom�iè zunaj 129 teh kli�ejev, da je kot Walentynowitczeva izgubljal tla pod nogami z razvojem strankokracije in z novimi politiènimi povzpetniki. Ostal je samosvoj, pokonèen in vedno bolj oddaljen od novih centrov moèi, èeprav je bil na vseh teh podroèjih dejansko pravi politièni pionir demokratizacije dr�ave, dana�nje politiène elite pa njeni priskledniki. Zaradi vsega tega je politiko razoèaran tudi zapustil. Od tod izhajajo tudi osrednje teze, ki jih bomo postavili v nadaljevanju na�e analize. Zdi se, da lahko za na�e potrebe politièno zgodovino Franceta Tom�ièa delimo na dve podroèji: a) socialno podroèje pokriva njegovo delovanje v okviru slovenskega sindikalnega gibanja (litostrojska stavka, ustanovitev sindikata Neodvisnost), b) politièno podroèje je povezano z ustanovitvijo stranke in prizade-vanjem za osamosvojitev dr�ave (ustanovitev socialdemokratske stranke � SDZS, èlanstvo v DZ SRS, DEMOS). Hkrati lahko celotno èasovnico njegovega politiènega delovanja razdelimo na tri obdobja: a) berlinsko obdobje 1966�1976 (sprejemanje ideologije in politike nem�ke socialdemokracije), b) litostrojsko obdobje 1977�1987 (politièno delovanje v Kamniku, sindikalni boj v Litostroju), c) nacionalno obdobje 1988�1998 (ustvarjanje nove slovenske demokracije in slovenske dr�ave). 130 Èe napravimo presek èasovnega in vsebinskega delovanja, lahko postavimo naslednje izhodi�ène teze za presojo Tom�ièevega dela: a) France Tom�iè je svoj politièno-ekonomski kredo gradil v okviru nem�ke socialdemokratske tradicije, ki je oblikovala njegov pogled na evropsko socialdemokracijo in slovensko politièno demokratizacijo. b) Usoda evropske socialdemokracije je vezana na model socialne dr�ave in politièni program, ki v ospredje postavlja socialne pravice, enakost in enakopravnost delavcev v razmerju do kapitala in njegovih nosilcev. Tom�iè je svoje politièno delovanje vseskozi vezal na te politiène vrednote. c) Nastanek in razvoj slovenske dr�ave je politièni model socialdemokracije v veliki meri razstavil in podredil prevladujoèi neoliberalni ideologiji washingtonskega konsenza, ki je bila znaèilna za evropsko postsocialistièno obdobje in �iritvene procese EU. Tom�iè nikoli ni sprejel prevladujoèega neoliberalnega diskurza slovenske politike. è) Socialdemokratsko izroèilo je postalo del desnih in levosredinskih strank, od SDS in DS na eni strani ter SD in LDS na drugi. Tom�iè je vse manj in te�je dojemal te loènice in politièno mimikrijo, zaèel je z evropsko levo socialdemokracijo, doma so ga povzeli na desni. Toda vsem je postajal odveè in do�ivel je usodo Puènika. d) V Sloveniji je kriza socialdemokratskih pristopov rezultat problematiènega dojemanja politièno-ekonomskih problemov sodobne socialne demokracije na evropski ravni in razliènih socialnih mode-lov tr�ne dru�be. Nerazumevanje socialdemokratskih re�itev je v veliki meri poglobilo politièno in ekonomsko krizo pred in po letu 2008. 131 Naj ob robu te uvodne refleksije dodam �e osebno noto. Tom�ièa sem spoznal sredi osemdesetih. O njem mi je pripovedovala mama, ki je kot uèiteljica na Osnovni �oli Toma Brejca v Kamniku pouèevala njegove otroke, ki so pri�li v Slovenijo iz nem�kega okolja in so potrebovali pri tem prehodu skrbno uèiteljsko roko. Pozimi leta 1988 me je poklical in me prosil, èe bi sodeloval pri oblikovanju ekonomskega programa nove stranke. Sredi decembra sva se dobila v lovski sobi Planinke, k snovanju politiènega programa in mednarodnih odnosov je �elel pritegniti tudi Mojco Drèar Murko, ki je bila tedaj dopisnica Dela v Bonnu. Tako je nastal nekak�en »kamni�ki trio«, ki naj bi pospremil idejne zametke ustanovitve nove socialdemokratske stranke. Spominjam se, da sem tedaj napisal nekak�ne teze, mu jih oddal, sestala sva se �e enkrat, imeli smo sorodna politièno-ekonomska stali�èa, toda poti so nas vodile drugam. Sam sem tedaj od�el na �tudije v ZDA, Drèarjeva se je po novem letu vrnila v Bonn, Tom�iè pa je na pomlad z novimi somi�ljeniki ustanovil stranko. Kasneje se nisva veè videvala, politiène loènice med nami pa so bile v zaèetku devetdesetih vse veèje in globlje. Tudi iz politiènih logov sva sestopila v podobnem èasu, tam okoli leta 1997. Dokaz veè, kako prelomna obdobja obièajno stkejo presenetljivo prejo èlove�kih usod. Vloga in pomen nem�ke socialdemokracije pri oblikovanju Tom�ièeve politiène agende Ni mogoèe razumeti Tom�ièeve politièno-ekonomske agende brez jasne opredelitve kljuènih spoznanj in izku�enj, ki jih je dobil v t. i. nem�kem obdobju v Berlinu. Tom�iè je namreè po diplomi na Strojni fakulteti 132 Univerze v Ljubljani deloval na In�titutu Jurij Vega v Ljubljani, potem pa je leta 1966 dobil mo�nost odhoda v Nemèijo, kjer je v Zahodnem Berlinu dobil slu�bo razvojnega in�enirja. V Berlinu je pre�ivel eno najlep�ih obdobij svojega �ivljenja, ustvaril si je dru�ino, u�ival je gostoljubje berlinske socialdemokratske elite, kamor je sodila njegova �ena. V Zahodnem Berlinu je hkrati do�ivel eno najrazburljivej�ih in cvetoèih obdobij nem�ke povojne zgodovine, spoznal je »kapitalizem s èlove�kim obrazom«, kot ga je poimenoval. Nemèija je po II. svetovni vojni postavila dva razvojna modela in politièno-ekonomska pristopa, oba sta bila vezana na projekt re�evanja t. i. »nem�kega vpra�anja«, ki ga je prvi oblikoval Hayek v svojem predavanju 28. 2. 1944 na Kings Collegeu v Cambridgeu. Hayekova vizija je bila, da je mogoèe re�iti problem Nemèije zgolj v okviru dveh silnic: razvoja tr�ne dru�be kot spontanega reda in vkljuèitve Nemèije v �ir�i model evropske politiène federacije. Oboje je dejansko zaznamovalo zgodovino povojne Nemèije in Evrope (Gillingham 2003: 11�13). Freibur�ka ekonomska �ola je postavila v sredi�èe ekonomskega tr�nega sistema prosto trgovino in svobodno podjetni�ko pobudo, hkrati pa dr�ava stoji za trdno monetarno reformo in stabilno valuto kot osrednjim garantom stabilnih cen. Röpke in Erhardt sta postavila temelje nem�kega ordoliberalizma, politièno-ekonomskega sistema, ki je nem�kim kr�èanskim demokratom omogoèil z Adenauerjem na èelu leta 1949 osvojiti politièno oblast in spodbuditi razvojni cikel, ki je veljal naslednjih dvajset let za nem�ki povojni gospodarski èude�. Nem�ka CDU/CSU je bila osrednja nosilka nem�kega gospodarskega èude�a. Medtem ko je nem�ka socialde-133 mokracija (SDP) ostala po II. svetovni vojni politièno izgubljena, saj je sprva verjela v levièarski projekt zdru�itve obeh delov Nemèije, kasneje pa je nastopala kot konstruktivna parlamentarna opozicija vse do leta 1966. To pa je èas, ko v Berlin prihaja France Tom�iè. SPD je stopila v veliko koalicijo s CDU/CSU leta 1966. Tri leta kasneje (1969) SDP zmaga in prviè po letu 1928 sestavi koalicijsko vlado z liberalno stranko FDP. Socialnoliberalna koalicija pod vodstvom Brandta in kasneje Schmidta ostane na oblasti vse do leta 1982 in zaznamuje drugo zlato obdobje povojnega razvoja Nemèije. To obdobje hkrati sovpada z moènimi socialistiènimi partijami in vladami na �vedskem, kjer Olaf Palme kot »revolucionarni reformist« prevzame vodenje vlade v obdobju 1969�1976. V Avstriji postane kancler socialist Bruno Kreisky (1970�1983), v Veliki Britaniji so med leti 1964�1970 na oblasti Wilsonovi laburisti, v Franciji stopi na èelo socialistiène stranke karizmatièni Mitterand, v �paniji pa Gonzales, tu so �e moène evrokomunistiène stranke Marchaisa (PCF) v Franciji in Berlinguerja v Italiji (PCI). Skratka: politièna levica obvladuje tedanjo evropsko politièno sceno, doloèa ritem evropskih politik in naèine razumevanja tedanje tr�ne dru�be in politiène demokracije (Korpi 1980: 16�27, 309�335) Druga polovica �estdesetih let je bila v Nemèiji, podobno tudi drugod v Evropi, prelomna. Hitra povojna gospodarska rast in razvojna ravnote�ja so se zaèela lomiti, ne zgolj znotraj obièajnih ekonomskih ciklov, temveè tudi politiènih strukturnih protislovij. Padec rasti spremljata vse veèja brezposelnost, rast inflacije in zadol�evanja, v ospredju so vse bolj problemi javnega sektorja (�olstvo, zdravstvo, lokalne storitve), fiskalnih deficitov 134 na regionalnih in dr�avnih ravneh, pa tudi neenakosti delitve dohodkov (zaostajanje plaè). Vodilna politièna vloga kr�èanske demokracije in nem�ki gospodarski èude� sta se zaèela krhati, Nemèija je do�ivela prvo resnej�o politièno krizo po II. svetovni vojni. Trije razlogi so bili v ospredju te krize vodilne vloge kr�èanske demokracije: sekularizacija nem�ke dru�be (kriza »kr�èanskih vrednot«), politika popu�èanja med Vzhodom in Zahodom (reformizem komunistov) in nara�èajoèa ekonomska kriza (strukturna kriza socialno-tr�nega gospodarstva). Konec �estdesetih je prinesel �e nek zasuk, mimo katerega ne moremo in ne smemo. Leto »1968« dejansko simbolizira eno najkompleksnej�ih in prelomnih politiènih dogajanj v drugi polovici XX. stoletja. To je bil èas do�ivljanja vietnamske vojne, �tudentskih nemirov, pra�ke pomladi, v ospredje so stopile navidezno obrobne, zamolèane, prezrte teme rasizma in kolonializma, ekologije in feminizma, �tudentov in revnih delavcev z obrobja mest, tudi preloma v umetnosti in kulturi vsakdanjega �ivljenja. Upor proti navidezno uspe�nemu povojnemu kapitalizmu in socialni dr�avi je bil izjemno artikuliran, intelektualno �ivahen, polemièen. Sporoèilo »1968« je bilo nedvoumno. Realni kapitalizem in socializem potrebujeta radikalne spremembe. Sestavni del tega ru�enja je bil tudi terorizem, skrajno levièarska skupina Baader-Meinhof (RAF) pa je v sedemdesetih dodobra pretresla Nemèijo (268 bombnih napadov, 34 mrtvih). »Misliti nemogoèe« je postalo mitièno sporoèilo tedanjega èasa, zahtevalo je politièni pogum in neposredno politièno akcijo. To sporoèilo je postalo aktualno in odloèilno konec osemdesetih let, ko se je na ulicah Evrope namesto kapitalizma zru�il komunistièni red, ki ga je naplavila II. svetovna vojna. 135 Vsa ta razmerja so za Franceta Tom�ièa pomenila uèno uro razumevanja politièno-socialnih in delavskih pravic ljudi, ki jih je kasneje uveljavil tudi v Sloveniji. Nesporno je njegovo politièno dojemanje sindikalizma in ekonomske demokracije, socialne dr�ave in kapitalistiènega sistema dolo- èala socialdemokratska paradigma nem�ke SDP in tedanje evropske levice. V razgovorih o vsebinskih okvirih socialdemokratske stranke, ki jo je �elel ustanoviti v Sloveniji konec osemdesetih let, je bila SPD referenèna toèka. Pri tem je bil v razgovoru, ki sva ga imela konec osemdesetih manj naklonjen Brandtu kot Schmidtu, bolj je obèudoval Kohla kot Adenauerja. Helmut Schmidt, kancler v obdobju 1974�1982, je bil zanj vzor glede ekonomske uèinkovitosti in politiène uravnote�enosti. Brandt je moral odstopiti zaradi afere z Guillaumejem, vzhodnonem�kim vohunom, Schmidt je vseskozi zavraèal neomarksistiène ideje in sistem »demokratiènega socializma«, ki ga je podpiralo levo krilo SPD. Zagotovo mu je bil Schmidt bli�je tudi glede varnostnih vpra�anj v Evropi in ameri�ke (natovske) usmeritve ob raketni krizi konec sedemdesetih let. Sklep, ki ga lahko napravimo na temelju teh ugotovitev, je relativno preprost. Tom�ièev politièno-ekonomski kredo je socialdemokratski, nem�ka SPD je politièni zgled, ki ga je zasledoval, Schmidtova politièna linija �eleno poslanstvo, ki bi ga rad dosegel. Nem�ko obdobje je dejansko doloèilo njegov pogled na svet in ta ni pripadal neoliberalnemu in konservativnemu ideolo�kemu okviru, ki se je oblikoval v osemdesetih letih in kateremu se je poklonilo kasnej�e politièno vodstvo SDS po politiènem sestopu Tom�ièa in Puènika. 136 Nekatera politièno-ekonomska protislovja krize socialne dr�ave Devetdeseta leta so s propadom komunistiènih sistemov, posebno v vzhodni in srednji Evropi, prinesla svojevrsten paradoks »vraèanja v kapitalizem«. Institucionalna tranzicija v postkomunistiènih dr�avah in neoliberalna razvojna strategija v manj razvitih dr�avah sta se obièajno sklicevali na deset pravil t. i. »washingtonskega konsenza« glede (1) ekonomske stabilizacije (fiskalna disciplina), (2) uvajanja tr�nih institucij in tr�ne konkurence v dru�bi kot celoti (privatizacija, financializacija) in (3) èim veèje odprtosti do svetovnih trgov (globalizacija) (Williamson 2004). Ta pravila so postala nekak�no univerzalno vodilo prenove zahodnih dru�b v obdobju »reaganizma« in »thatcherizma«, dveh karizmatiènih politiènih voditeljev v ZDA in Veliki Britaniji. Hkrati pa sta tudi �iritev in trans-formacija EU po razpadu komunistiènega bloka uveljavili podobna pravila dru�benega razvoja. V ozadju teh sprememb je veliki politièni obrat, ko leta 1979 v Veliki Britaniji zmagajo torijci z Margaret Thatcher, leto kasneje v ZDA slavijo ameri�ki konservativci z Ronaldom Reaganom. V ospredje je prihajala nova doktrina, ki so jo poimenovali z »neoliberalizmom«. To je zmes teorije, ideologije in politièno-ekonomskih praks, ki dokazuje, da ljudje dose�ejo svojo blaginjo s pomoèjo podjetni�kih svobo�èin in zasebne lastnine, proste tr�ne konkurence in brezmejne trgovine, poveèane vloge financ in splo�ne deregulacije. Dr�ava jamèi za kakovost in stabilnost denarja in cen, za varnost trgov in lastninskih pravic, njeno lastnino je potrebno privatizirati, umakniti se mora z mnogih podroèij socialne oskrbe. Deregulacija, 137 privatizacija, financializacija in globalizacija postanejo magièni èetveroko-tnik teh sprememb, zgostitev in pogostnost tr�nih transakcij sta vsako èlove�ko in dru�beno dejavnost spravili v domeno trgov. Neoliberalizem je postal prevladujoèi diskurz mednarodnih institucij (MDS, SB), ZDA in EU, Rusije in Kitajske (Stiglitz 2010). Po drugi svetovni vojni je veljalo nekak�no soglasje, da dr�ava z ekonomskimi politikami skrbi za rast in zaposlenost, socialno vkljuèenost in enakost, da mora obvladovati doloèene panoge, javni sektor, da deluje skupaj s tr�no pomoèjo in v tr�ne razmere tudi posega. Kljuèna naloga je skrb za socialni mir, za »razredni kompromis« med delom in kapitalom, ki je pogoj za mir med narodi. Socialni mir je tu pogoj za politièni mir. Blyth tak�no politièno-ekonomsko ureditev imenuje »vpeti kapitalizem« (Blyth 2002), medtem ko neoliberalizem deluje kot politièni projekt obnove moèi ekonomskih elit in preureditve globalnega kapitalizma. S tega zornega kota se sodobna socialno-tr�na gospodarstva reformirajo tako, da poveèujejo in �irijo tr�no regulacijo tudi na podroèja �olstva, zdravstva, socialne varnosti in drugih dru�benih dejavnosti, ki so bile v socialni dr�avi v drugi polovici XX. stoletja v dr�avah OECD v veliki meri podr�avljene. Gre za podjetizacijo dr�ave, ki so jo nekateri razumeli kot novo obliko socializacije (t. i. »tretja pot« evropske socialdemokracije, Giddens 2001), drugi kot naèin njene nove politizacije (t. i. »neoliberalni konsenz« evropske desnice, Kitschelt 2000). V devetdesetih letih se torej socialna dr�ava vse bolj transformira v novo liberalno dr�avo blaginje. 138 Reforma socialne dr�ave je bila v zaèetku devetdesetih splo�no sprejet politièni projekt. V EU so sredi devetdesetih zaèeli govoriti o nekak�nem novem evropskem socialnem modelu dr�ave blaginje. Bela knjiga socialne politike EU (OECD 1994) je vkljuèevala (1) ostrej�e ekonomske omejitve, (2) nov politièni konsenz in (3) drugaèno vrednostno razumevanje morale tr�ne dru�be. Temeljna politièna filozofija priporoèil Bele knjige je bila usmerjena h kompleksnemu razumevanju in re�evanju socialne izkljuèenosti. Kljuène spremembe so pri tem namenjene trgu dela in zmanj�evanju eksplicitne za�èite zaposlenosti in zaposlenih na raèun veèje prilagodljivosti, podjetni�ke samoiniciativnosti in socialne samoodgovornosti. Bolje je torej �èititi zaposljivost kot zaposlenost, pomembnej�a je veèja pomoè o�jim skupinam socialno ogro�enih kot pa univerzalna za�èita vseh brezposelnih, poveèati je potrebno uèinkovitost javnih programov namesto splo�ne socialne usmerjenosti dr�ave. Reforma socialne dr�ave je v obeh primerih povezana in podrejena logiki liberalno-tr�nega gospodarstva. To ni veè socialna redistributivna dr�ava, temveè liberalna dr�ava, ki poveèuje razkorak socialnih neenakosti, �iri polje rev�èine in izkljuèenosti, prekarnost postaja univerzalna lastnost zaposlovanja na trgu dela. Toda kljuèni problem liberalne dr�ave ostaja odprt � kako zdru�iti svobodno tr�no gospodarstvo z demokratiènimi zahtevami ljudi po enakosti. Tradicionalni liberalizem se pri razumevanju dr�ave koncentrira na njeno zakonodajno plat, enakost je tu predvsem politièni ideal in ne ekonomski problem. To pomeni, da v liberalni dru�bi oblast obravnava vse ljudi kot enako upravièene do njene pomoèi, skrbi in spo�tovanja, zato je njena primarna naloga, da vsem zagotavlja enake 139 mo�nosti razvoja. Prva usmeritev je vezana na pravni sistem (ustavo), druga na naèela podjetni�ke svobode (svobodni trg). Nozick je na tem mestu ponudil koncept liberalne dr�ave kot minimalne dr�ave, ki je omejena zgolj na pravno in minimalno socialno za�èito njenih dr�avljanov (Nozick 1974). Toda prav liberalni pojem minimalne dr�ave zahteva moèno za�èito svobodnega trga in tu se Nozick znajde v slepi ulici. Èe je monopol notranja lastnost tr�ne konkurence, èe je svoboda socialni temelj tr�ne dru�be, potem oboje zahteva regulacijo. Braniti moramo tr�no dru�bo pred monopoli, pa tudi svobodo in varnost ljudi, stabilnost in razvoj dr�ave. Dr�ava, ki brani svobodo trga in enakost njegovih mo�nosti, je po naravi reèi vedno moèna in ne �ibka dr�ava. Dejansko svobodnega, samoregulacij-skega tr�nega sistema nikoli ni bilo, vlade industrijskih dr�av so vedno imele aktivno vlogo pri uvajanju, varovanju in razvoju trga. Zahodni kapitalizem je stoletja omejeval pretok kapitala, svoboden pretok delovne sile je zamejen tudi v EU, vlada ZDA danes grozi Evropi in Kitajski s trgovinskimi sankcijami. V vzhodni Aziji so najhitreje razvijajoèa se gospodarstva (Kitajska in Indija, Ju�na Koreja, Singapur �) eksplicitno nosilci rasti in dru�bene kohezije. Svobodni trgi nikoli ne bi postali to, kar so, èe jih ne bi vsiljevala in varovala dr�ava. �e veè, Polanyi na tem mestu postre�e z eno najbolj kontraverznih tez sodobne politiène ekonomije: »Medtem ko je bila ekonomija �laissez-faire� proizvod premi�ljene dr�avne intervencije, so se poznej�e omejitve �laissez-faire� porodile povsem spontano. �Laissez-faire� je bil naèrtovan, naèrtovanje pa ne« (Polanyi 2008: 225). Liberalna ekonomija je torej 140 posledica namernega dr�avnega delovanja, omejevanje tr�nega gospodarstva (na primer socialna dr�ava blaginje) pa se je zaèelo veliko bolj spontano, zato je neoliberalna agenda politièno naèrtovana, dr�avno oblikovanje socialne dr�ave pa ne. Krog je tako sklenjen na presenetljivih toèkah, ki niso obièajne. Po tem teoretskem diskurzu se zopet vrnimo k sredi�ènici na�e analize � h kompleksnosti prepletanja politike in gospodarstva. Zgodovinska izku- �nja prve polovice XX. stoletja je prinesla dve politièni alternativi, ki pomenita pomemben odmik od liberalnih politiènih tradicij � fa�izem in komunizem. Oba politièno-ekonomska sistema delujeta na temeljih tr�ne dru�be, ki je oèitno niso �eleli sprejeti, ali pa tr�no gospodarstvo ni moglo delovati. Neoliberalna doktrina, ki je dosegla svoj vrh v devetdesetih letih, po padcu berlinskega zidu in zlomu komunizma, je vse do velike finanène in ekonomske krize (velika recesija) leta 2008 veljala za edino mogoèo in pravo re�itev. Mnogi �e danes menijo, da je zlom komunizma dokazal in prinesel zmagoslavje tr�nega gospodarstva, toda pri tem so pozabili, kaj tr�na dru�ba in socialna dr�ava sploh sta in kako lahkomiselno se lahko obe spremenita v svoje nasprotje. Tako imenovano samoregulacijsko tr�no gospodarstvo se lahko razvije v mafijski (»tovari�ijski«) kapitalizem, demokratièna politièna ureditev v avtokratske politiène sisteme, vèeraj�nji demokrati so postali dana�nji glasniki avtoritarnega populizma (Pierson 1994). Tr�no gospodarstvo in demokracija nista cilja sama po sebi, temveè sredstvo za bolj temeljne dru�bene spremembe, za veèje spo�tovanje pravic 141 ljudi in vladavine prava, za veèjo enakost in trajnostni razvoj, za manj rev�èine in veè dostojanstva. Tako pa smo privatizacijo, liberalizacijo in makroekonomsko stabilizacijo pogosto postavili pred vse druge vrednote. �al mitologija starega »laissez faira« in novega washingtonskega konsenza razkrivata, da svoboda ni enakomerno porazdeljena, da revni obèutijo veliko negotovosti in da je ljudi v èasih »ekstremnega centra« pogosto strah za sedanjost in zlasti prihodnost. To pa je slaba popotnica za odpravo neravnovesij, ki bi jih morale ponuditi dru�bene reforme na zaèetku XXI. stoletja. Slovenske politièno-ekonomske stranpoti in Tom�ièeve dileme Usoda evropske socialne demokracije je vezana na model evropske socialne dr�ave, slovenske pa na politièni pragmatizem in ideolo�ko zmedo. Tom�iè je svoje videnje socialdemokracije vezal na svoje izku�nje, ki si jih je pridobil v obdobju svojega dela v Berlinu. Ni mogoèe dokazati, ali je pri tem dovolj jasno uvidel, kje so temeljne dileme socialne demokracije v osemdesetih letih in kako se nanje odzvati. Zagotovo je litostrojski �trajk odprl dileme delavske avtonomije in pravic delavcev glede njihovih socialnih pravic, v doloèeni meri je tlakoval pot tudi politièni demokratizaciji, saj je spodbudil tudi iniciativo za ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS). Ideja je bila preprosta. Delavske pravice je mogoèe re�evati znotraj avtonomnega politiènega prostora, ki vkljuèuje tako neodvisne sindikate kot tudi povsem samostojno socialdemokratsko stranko. Ustanovitev in delovanje tak�nega sindikata in stranke pa zahtevata demokratizacijo politiènega sistema, sindikalni in strankarski pluralizem ter klasièno socialno 142 partnerstvo in parlamentarno demokracijo. To je seveda pomenilo, da bi Slovenija postala primerljiva s tak�no dr�avo, kot je bila tedaj Zvezna republika Nemèija (ZRN), ki je bila vodilo Tom�ièevega delovanja. Zgodovinski lok od stavke do stranke, ki ga opisuje tudi Tom�iè v svoji sicer prirejeni knjigi spominov (Tom�iè 2010), jasno nakazuje, kako se je sindikalno gibanje povezovalo z idejo SDZS in s tem tudi z demokratizacijo Slovenije. Na tem mestu sta pomembni dve loènici, ki sta postal kljuèni pri kasnej�i recepciji Tom�ièevega dela za slovensko dr�avo. Na eni strani se je postopoma izgubljala izhodi�èna navezanost Tom�ièeve socialdemokratske vizije na nem�ko SDS, Tom�iè pa se je sorazmerno s tem zaèel umikati na obrobje strankarskega �ivljenja. SDZS in kasneje SDS je namreè v devetdesetih letih ideologijo socialdemokracije obrnila v izrazito konzervati-vno smer, ideologijo nem�ke SPD sta tako vse bolj zapolnjevali ideologija in politika CDU/CSU. Na drugi strani je prihajala v ospredje nacionalna komponenta osamosvojitve, ki jo je bolj od Tom�ièa sicer poosebljal Puènik, povsem pa je postala centralna toèka preloma z Jan�evim prevzemom vodenja SDS. Dejansko so Tom�ièeve zasluge veliko veèje in pomembnej�e pri demokratizaciji kot pri osamosvojitvi Slovenije, saj je bila demokratizacija dru�be potreben pogoj osamosvojitve in ne nasprotno. Dejstvo je, da Slovenija v zaèetku devetdesetih stoji pred pomembnej�imi eksistencialnimi problemi politiènega obstoja dr�ave in ekonomskega pre�ivetja njenega prebivalstva, zato je bila relativno imuna za politièno- -ekonomske dileme reforme socialne dr�ave in neoliberalne transformacije maastrichtskih usmeritev na evropski ravni. Gospodarska slika Slovenije 143 je bila v obdobju 1990�1992 izjemno slaba, BDP je padel za 15 odstotkov, inflacija je bila leta 1990 skoraj 550-odstotna, izvoz je leta 1991 realno padel za 15,6 odstotka. Demosova vlada je imela en sam cilj: kako normalizirati gospodarske tokove in pripraviti vse za monetarno, fiskalno in razvojno osamosvojitev Slovenije. Dejstvo je, da je bila ekonomska cena odcepitve izjemno velika, vi�ja od politiènih prièakovanj, manj�a od napovedi ekonomskih analitikov. Toda Slovenija je leta 1997 �e dosegla raven BDP iz leta 1987, prav tako je zmanj�evala zaostanek za razvitim delom EU, izenaèila se je z Grèijo in Portugalsko, med kandidatkami za vstop v EU je bil bolj razvit le Ciper. Med postsocialistiènimi dr�avami je tako najhitreje zapolnila t. i. tranzicijsko vrzel, zato lahko drugo polovico devetdesetih let oznaèimo kot obdobje uravnote�enega razvoja (1996�2000). Leta 2004 je postala èlanica EU, prva med tranzicijskimi dr�avami je dve leti kasneje prevzela tudi evro. Toda ves ta zasuk je ostal zunaj institucionalnih politièno-ekonomskih dilem socialne dr�ave. Slovenija in tudi EU sta se v devetdesetih letih razvijali s postopno transformacijo socialne dr�ave v liberalno, ki temelji na temeljnem neravnote�ju med liberalizacijo in socialno regulacijo, o èemer smo govorili v tretjem razdelku. V Sloveniji se je ta dilema najbolj kazala znotraj vodilne LDS, ki je povsem neartikulirano in pragmatièno zdru�evala liberalna in socialna stali�èa in ostala zunaj dilem t. i. »tretje poti« (Giddens), pa tudi med strankami, ki so se izrazito spopadale za interpreta-cijsko dedi�èino sodobne socialdemokracije, kot sta bili SDS in SD. Demokratiènost in sociabilnost dr�ave je mogoèe doseèi s �ir�im povezovanjem predstavni�ke in neposredne demokracije, z enotno mre�o veèje 144 samoregulacije in partnerstvom med civilno dru�bo in dr�avo. Na to je dobro opozoril Veljko Rus, toda njegova vizija vitke dr�ave in javno-zase-bnih partnerstev je ostala zunaj politiènih razprav in razumevanja strankarskih vodstev (Rus 2001). Koncepta socialnih in demokratskih pravic ni mogoèe reducirati na socialdemokratske stranke, èeprav so te ideje programsko najbli�je tej tradicionalni politièni usmeritvi. Dejansko opisuje demokratiène skupnosti, ki prevzamejo politièno odgovornost za socialno blaginjo svojih èlanov (Held 1995), pomeni dr�avno odgovornost za zagotavljanje socialnih pravic enakosti in participacije na vseh ravneh, od ekonomske demokracije (soupravljanja) v podjetjih do lokalnih in regionalnih politiènih pravic odloèanja. Ne gre torej za liberalno za�èito pravic ljudi pred dr�avo, temveè za odgovornost dr�ave, da �èiti �irok nabor dru�benih pravic dr�avljanov. Zato bi morali ureditev EU obrniti, enotni trg in �tiri temeljne svobo�èine niso temelj evropskih integracij, temveè nabor socialnih pravic, ekonomska participacija in politiène odloèitve od spodaj navzgor. Evropska integracija mora temeljiti na promociji in minimalnih standardih socialne dr�ave (minimalne plaèe, za�èita zaposlovanja, omejevanje prekarnosti �) in zagotavljanju fiskalne kapacitete dr�av za financiranje socialne dr�ave (davèna reforma, evropski proraèun, regulacija davènih izogibanj �). To so temeljne dileme, ki stojijo pred sodobno socialno EU in so v veliki meri begale tudi Tom�ièa zadnje desetletje njegovega �ivljenja. Vztrajal je pri ideji, da morata EU in Slovenija v veèji meri slediti konceptom socialne demokracije. Temeljno lepilo ekonomskega razvoja so socialne pravice in 145 politièna demokracija, kot poudarja tudi v svojem zadnjem intervjuju za TV Slovenija. Za prihodnost EU in Slovenije je kljuèna socialdemokratska agenda in tu so kljuèna tri podroèja: nova socialna pogodba med èlanicami EU, minimalni pogoji socialne dr�ave in poveèanje fiskalnih zmo�nosti za financiranje socialnih pravic. Motilo ga je, da sedanji dru�beno-ekonomski sistem s svojimi zakonskimi, politiènimi in ekonomskimi vzvodi poveèuje bogastvo elit na raèun delavcev in unièuje na� planet. Ali je mo�na sprememba kapitalizma, ki bi bila okoljsko in socialno vzdr�na? Tom�iè je do konca ostal zagovornik ekonomske demokracije in veèje politiène participacije. Zato je razoèarano ugotavljal, kako so se izgubile izhodi�ène vrednote delavskih pravic, kako smo s privatizacijskimi krogi pokopali ekonomsko demokracijo, kako se je izgubila dru�beno-ekonomska alternativa, ki jo je zagovarjal znotraj politiènih sprememb. Delavsko predstavni�tvo in politièno soodloèanje sta se z razvojem partitokracije v Sloveniji izgubili in Tom�iè je vedel, da ni problem zgolj neoliberalni koncept kapitalizma, temveè tudi socialno-tr�ni pristop, ki ravno tako reproducira »mezdna« politièno-ekonomska razmerja med delom in kapitalom. To pa je tori�èe, kjer je sku�al v slovenskem politiènem prostoru napraviti preboje tako z vidika delavskih (novi sindikalni boj) kot tudi politiènih pravic (nova socialdemokracija). Tom�iè je danes predvsem politièni plen, predmet obèasnih politiènih izposoj, kjer bi ga radi izkoristili vsi, ki se lahko z njegovo politièno dedi�èino okoristijo. Postal je del poosamosvojitvenega politiènega kapitala, s katerim sku�ajo mnogi kovati svoj dru�beni in politièni polo�aj na raèun 146 njegove osebne �ivljenjske izku�nje. Zato Tom�iè potrebuje �ele celostno analizo in presojo svoje vloge v slovenskem politiènem prostoru in prav je, da je to vlogo v najveèji meri prevzel tudi simpozij France Tom�iè in njegov èas v organizaciji kamni�kega Demosa. LITERATURA Mark BLYTH, 2002: Great Transformation: Economic Ideas and Political Change in the Twentieth Century. Cambridge: University Press. Anthony GIDDENS, 2001: The Global Third Way Debate. Oxford: Polity Press. John GILLIGHAM, 2003: European Integration 1950�2003: Superstate or New Market Economy?. Cambridge: University Press. David HELD, 1995: Political Theory and the Modern State: Essays on State, Power, and Democracy. Cambridge: Polity Press. Herbert KITSCHELT, 2000: The Radical Right in Western Europe, A Comparative analysis. Michigan: The University of Michigan Press. Walter KORPI, 1980: The Working Class in Welfare Capitalism. London: Routlege & Kegan Paul. Bogomir KOVAÈ, 1982: Politièno ekonomske razse�nosti poljske krize in zgodovinske perspektive »realnega socializma«. Ljubljana: Èasopis za kritiko znanosti, �t. 49. Robert NOZICK, 1974: Anarchy, State, and Utopia. Oxford: Blackwell. OECD, 1994: New Orientation for Social Policy. Paris: Social Policy Studies, OECD, No. 12. Paul PIERSON, 1994: Dismantling the Welfare State?: Reagan, Thatcher and the Politics of Retrenchment. Cambridge: Cambridge University Press. Karl POLANYI, 2008: Velika preobrazba, Politièni in ekonomski viri na�ega èasa. Ljubljana: Zalo�ba Cf. Veljko RUS, 2001: Podjetizacija in socializacija dr�ave. Ljubljana: Zalo�ba FDV. 147 Joseph STIGLITZ, 2010: Freefall: America, Free Markets, and the Sinking of the World Economy. London: Allen Lane. France TOM�IÈ, 2010: Od stavke do stranke. Ljubljana: Nova obzorja. John WILLIAMSON, 2004: The Strange History of Washington Consensus. London: Journal of Post Keynesian Economics, vol 27, No. 5. POVZETEK Politièno-ekonomski temelji socialne demokracije segajo globoko v zgodovino delavskega gibanja kot reformistiène in gradualistiène razredne ideologije in kolektivne politike. Usoda evropske socialne demokracije je vezana na model evropske socialne dr�ave, slovenske pa na politièni pragmatizem in ideolo�ko zmedo. Tom�iè je svoje videnje socialdemokracije vezal na »litostrojski �trajk«, kasnej�i obrati na slovenskem politiènem trgu pa so vsebino in idejo socialne demokracije povsem spridili, tako z leve kot z desne strani. Socialnodemokratska usmeritev je vezana na usodo socialne dr�ave, fiskalna kriza in prevladujoèa neoliberalna politika ogro�ata njeno ekonomsko reformo in politièno prenovo. Od tega je odvisna usoda EU in tudi Slovenije znotraj nje. Socialdemokracija je v Sloveniji venomer nihala med preprostimi politiènimi potrebami in �ibko ideolo�ko refleksijo. France Tom�iè je delil to usodno cepitev, toda re�eval jo je mnogo bolj jasno in pokonèno kot mnogi pred njim in za njim. Kljuène besede: France Tom�iè, reforma EU, socialdemokracija, tranzicija 148 FRANCE TOM�IÈ AND THE PATHLESSNESS OF SLOVENIAN SOCIAL DEMOCRACY SUMMARY The political and economic foundations of social democracy can be traced back to the origins of the workers' movement as a reformist and gradualist social class ideology and collective politics. The fate of European social democracy is linked to the European welfare state model, while Slovenian social democracy has been determined by political pragmatism and ideological confusion. France Tom�iè based his initial vision of social democracy on the »Litostroj Strike«. Later, developments in the Slovenian political arena, on the left as well as the right, have utterly distorted the underlying idea of social democracy. Social-democratic policy is closely linked to the welfare state, but the required economic reform and political change have been threatened by the fiscal crisis and the increasingly dominant neoliberalism. Nevertheless, these will determine the future of the EU and Slovenia's place within it. Social democracy in Slovenia has long been shifting between essential political needs and low ideological reflection. France Tom�iè was familiar with this predicament but managed to address it with much more clarity and determination than many others before and after him. Key words: France Tom�iè, social democracy, EU reform, transition 149 150 Andrej Magajna Mihov �tradon 13, Ljubljana andrej.magajna@gmail.com VPLIV ZNAÈAJSKIH POSEBNOSTI VODITELJEV NA PROFILIRANJE POLITIÈNE STRANKE V prispevku predstavljam razmi�ljanja o znaèajskih potezah ustanovitelja Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) Franceta Tom�ièa in njihovem vplivu na karakter stranke. Profil stranke obièajno prepoznamo z branjem njenega programa. Za tradicionalne stranke zahodne demokracije za osnovno predstavo �e zado�èajo poimenovanja. Na primer: ljudska stranka, liberalna stranka, kr�èanskodemokratska in ne nazadnje socialdemokratska stranka. Imamo pa primere � doma in v svetu � ko kljuèni karakter stranke zarisuje znana oseba, karizmatièen voditelj. Kako se imenuje »njegova« stranka in sam program niti ni tako kljuèno. Volivci bi mu sledili, ne glede s kak�no »zastavo« bi jih popeljal. Taka primera sta bila dr. Janez Drnov�ek ali Janez Jan�a. O slednjem v nadaljevanju, saj bom govoril tudi o tem, zakaj je imel Janeza Jan�a relativno odprta vrata za vstop v SDSS, èeprav se prehodno ni nikoli izrecno opredelil za to opcijo. Pa �e beseda o Drnov�ku. Zanj vem tudi to podrobnost � ne samo to, da je ob koncu �ivljenja obiskoval �upnika v Gornjem Gradu � da se je kmalu 151 po prihodu Jo�eta Puènika v Slovenijo zanimal za vstop v SDSS. Vsekakor bi prinesel nekatere nove èlane in predvsem volivce � vendar so bili zadr�ki le premoèni in do zbli�anja ni pri�lo. Ta primer dobro ka�e, kak�no sinergijo lahko prina�a priljubljen voditelj, ne glede, da se v na�em primeru zanima praktièno soèasno za socialdemokratsko opcijo in liberalno demokracijo. V eni ali drugi bi imel pomemben vpliv. Njegova druga izbira je znana, saj je bil njen predsednik z najdalj�im sta�em. V doloèenih primerih se dominantni posamezniki bolj kot kasneje z »imenom« stranke profilirajo z dejanji ob svojem nastopu na politiènem odru. Kljuèna elementa Tom�ièeve izhodi�ène profilacije sta bila samostojna Slovenija in strankarski politièni pluralizem. Seveda France ni bil edini glede teh temeljnih programskih toèk, jih je pa afirmiral na svoj edinstven naèin. Tehnicistièno jasen, premoèrten, brez dru�boslovnega »implicite« prikrivanja, diplomatskega ovinkarjenja. Ta njegova premoèrtnost (opomba: ob vseh oznakah je morda to �e najbolj�i termin) je vsekakor pritegnila doloèen krog ljudi, tudi mnoge radikalne posameznike, ki bi sicer pristali v tradicionalnih desnih strankah. Ruplova orokavièena diplomacija jim ni bila v�eè. Program socialdemokracije je bil ob nastajanju stranke ob teh dveh ciljih drugotnega pomena. Spomnim se, kako sem se »potil« po knji�nicah, kako nam je prof. Grega Tomc iskal prevode o nem�ki socialdemokratski stranki, kako smo se nekateri trudili najti vire, literaturo � in kako je po drugi strani France zamahnil: »Pustite vi filozofi ta va�a teoretiziranja. To bomo razèlenjevali kasneje. Sedaj je èas za �« Spomnim se besede Mariborèana, ki je navdu�en 152 nad odloènimi Francetovimi stali�èi rekel: »Dr�a va�e stranke je prava, samo ime, ime (socialdemokracija) zveni preveè levièarsko.« Morda èlanstvo v stranki, ki sem jo soustanavljal, res ni bilo tipièno socialdemokratsko. To pa je tudi osrednja poanta naslova mojega referata. To je obenem odgovor, da kasnej�a vkljuèitev Janeza Jan�e in sprememba imena stranke nista povzroèili veèjega negodovanja. Pravzaprav med vsemi tremi vodji � Tom�ièem, Puènikom in Jan�o � obstaja kontinuiteta: premoèrtnost in odloènost. Pri vsakem seveda na svoj naèin in s svojimi atributi. �e najbolj smo negodovali nad tem, da se nismo na zaèetku bolj profilirali kot evropska demokratièna levica mi, tako imenovani »filozofi in teoretiki«, ki smo se potikali po knji�nicah. Od Franceta Tom�ièa nismo do�ivljali blokad. Pustil nas je »teoretizirati«. Zastriglo je pri »usmerjevalcih«. Ta vidik � vpliv usmerjevalcev od zunaj � je bil do sedaj premalo predstavljen in se je zreduciral na poenostavitve v smislu: jasno, da ste jih imeli kot v vseh pomladnih strankah. Trdim, da veliko bolj! Zakaj je bila ravno SDZS (oz. kasnej�a SDSS) �e posebej »na udaru« tranzicijske levice? Kljuèni konkurent prenoviteljske ZKS-SDP (Zveza komunistov Slovenije � Stranka demokratiène prenove) za vpliv na volilno bazo je bila ravno Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS). ZKS-SDP je imela namero, da se po zgledu vzhodnoevropskih komunistiènih partij preimenuje v 153 socialdemokratsko stranko, pa smo ji, kot mi je po neki okrogli mizi v Kopru rekel Peter Beke�, s predhodno registracijo prepreèili. Bi bilo verjetno, da bi stranka kontinuitete z izjemno kadrovsko bazo in usposobljeno agenturo iz prej�njega sistema le od zunaj spremljala dogajanja!? Bolj se je »Tom�ièeva stranka« vsaj po videzu kazala desna (èeprav bi to ob izrazitem sindikalizmu te�ko rekli), bolj jim je to ustrezalo. Bolj bo »èrna«, bolje za nas in manj bodo posegali v na�o volilno bazo � so menili. To je bila strategija infiltriranih usmerjevalcev. �e se spomnimo, kako so medijsko izpostavljali bombastiène, militantno desne nastope Iva Hvalice. �e kako se spomnim rohnenja Tita Turn�ka, ki ni skoparil z besedami èez prej�nji komunistièni re�im: bolj�eviki, kame-leoni, konvertiti je odmevalo celo iz zvoènikov, in to v èasu pred letom 1990, ko si le nismo upali uporabljati tako radikalne retorike. Od Tita pa sem do�ivljal tudi sam prave napade in preprièevanja Puènika, da me izkljuèijo. Naj bi pripravljal »levi udar« v stranki in ga ru�il. Kasneje sem razmi�ljal, kdaj se je zaèelo »odstranjevanje«. Pravzaprav izrazito po velikem intervjuju v èasniku Dnevnik, kjer sem �e v naslovu zapisal, da smo socialdemokrati evropska demokratièna levica. Tega pa so se, kot reèeno, najbolj bali. Bali so se, da bi prevzeli pedigre, ki so ga imeli Willy Brandt, Olof Palme, Bruno Kreisky, � Po Mladinini anketi iz leta 1988 naj bi v primeru politiènega pluralizma ravno socialdemokrati omenjenega tipa dobili najveè glasov. Anketiranci bi ob njih podrli tudi Zelene in skupaj bi v koaliciji dobili èez 50 % sede�ev v parlamentu. Seveda, to je bila hipoteza. 154 Vseeno pa menim, da bi profilacija v tej smeri na volitvah leta 1990 in 1992 po mojem mnenju prispevala k bolj�emu skupnemu rezultatu koalicije Demos. Zajeli bi �ir�o volilno bazo. Tako sva razmi�ljala takrat v pisarni na Sternenovi v Ljubljani, ko sva z Matja�em �inkovcem snovala ime demokratiène opozicije in njen logotip. Predlog imena, ki sem ga podal na koordinaciji Demosa, je bil sprejet. Ne pa logotip v znamenju le�eèe velike èrke D, katere lok bi predstavljal mavriènost pomladnih strank od leve do desne � da poenostavim. Zre�irane radikalne desne intonacije infiltrirancev in nevtralizacija struje, ki je izpostavljala evropsko socialdemokratsko identiteto, je bila kljuèna strategija »usmerjevalcev«, skupine, ki se je zbirala okoli Tita Turn�ka. A tudi mi nismo bili naivni in smo imeli svojo »kontraobve�èevalno«. Turn�kova skupina se je sestajala na Vegovi v Ljubljani, v vogalni stavbi s Kongresnim trgom. Tudi mi smo se namreè zavedali, da »nismo sami« in smo zbirali informacije. Pri�li smo tudi do te, da je bil Viktor Turn�ek (vodja VOS-ovskih politiènih zaporov) bli�nji sorodnik Tita, kar je tajil. Kako se je kasneje France tolkel po glavi, ko ga je Tit preprièal, naj mu izroèi sezname prvih tisoè èlanov, ki naj bi mu jih Turn�kova tajnica iz Iskra Vege pretipkala. Zvedeli smo ime osebe (Titove »desne roke«), ki je sprotno nosila informacije o dogajanju v stranki v pisarno »konkurentov«. Ob drugi prilo�nosti je bilo tudi �e povedano, da so tehniki iz Nemèije, ki jih je pripeljal tajnik stranke Erik Modic, odkrili prislu�kovalne naprave na Sternenovi ulici v Ljubljani, kjer je bil tudi sede� Demosa. Je zato sploh potrebno kak�no èudenje? Res je, da smo marsikaj odkrili, a so vseeno kar predolgo delali razdore v stranki. 155 Znaèajske lastnosti Franceta Tom�ièa, prioritete, ki jih je narekoval takratni èas (samostojna Slovenija in politièni pluralizem), in ne nazadnje usmerjanje infiltriranih ljudi v stranki � vse to je vplivalo na karakter stranke kot take. Lahko nam je �al, da danes nimamo v Sloveniji socialdemokracije po vzgledu demokratiène Evrope. Je pa tudi res, da je ta stranka kasneje, s prihodom Janeza Jan�e, postala daleè najmoènej�a med pomladnimi strankami. POVZETEK V predavanju sem predstavil opazovanja in razmi�ljanja o znaèajskih potezah ustanovitelja Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) Franceta Tom�ièa in njihovem vplivu na karakter stranke. To pa sem apliciral tudi na vpra�anja, koliko so karakterne lastnosti Franceta Tom�ièa in z njo povezana profilacija stranke odprle vrata kasnej�emu prihodu Janeza Jan�e na èelo stranke. Glede slednjega pa sem prekomentiral namigovanja, ki so se zopet aktualizirala letos, da naj bi Janez Jan�a nekako predèasno izpodrinil Jo�eta Puènika s predsedni�kega mesta. Osvetlil sem tudi manj znane podrobnosti o profilaciji stranke, ki pa niso le odslikava njenih predsednikov, ampak tudi soustanoviteljev in aktivnih èlanov � pa ne nezanemarljivo: tudi od zunaj infiltriranih usmerjevalcev. Ta vidik � vpliv usmerjevalcev od zunaj � je bil do sedaj premalo predstavljen in se je zreduciral na poenostavitve, brez resnih analiz. Temu je in �e vedno botruje tudi pomanjkanje zanesljivih podatkov. Vendar tako kot glede arhivov, ki naj bi bili skoraj v celoti unièeni, tudi glede tega obstajajo informacije. Zakaj je bila ravno SDZS (oz. kasnej�a SDSS) �e posebej »na udaru« tranzicijske levice? 156 Kljuèni konkurent Socialdemokratski stranki Slovenije (SDSS) za vpliv na volilno bazo je bila takrat prenoviteljska ZKS-SDP (Zveza komunistov Slovenije � Stranka demokratiène prenove), ki je imela tudi namero, da se po zgledu vzhodnoevropskih komunistiènih partij preimenuje v socialdemokratsko stranko. Bi bilo verjetno, da bi ta stranka z izjemno kadrovsko bazo in usposobljeno agenturo iz prej�njega sistema le od zunaj spremljala dogajanja!? Do katere mere je lahko in v katero smer je sku�ala usmerjati »pomladne socialdemokrate«? THE IMPACT OF THE PERSONAL CHARACTERISTICS OF POLITICAL LEADERS ON THE PROFILES OF POLITICAL PARTIES SUMMARY The lecture outlined the observations and contemplations about the personal characteristics of France Tom�iè, the founder of the Social Democratic Association of Slovenia (SDZS), and the impact of these qualities on the profile of the party. The issue was explored further, focusing on whether, and to what extent, Tom�iè's personal chacteristics and the resulting profile of the party opened the door for Janez Jan�a's rise to the top of the party. I commented on the allegations which had (re)appeared in the media earlier this year, accusing Janez Jan�a of prematurely ousting Jo�e Puènik as the party's president. Light was shed on the less-known details about the party's profile, which is a reflection of its presidents, co-founders and active members, as well as � of equal importance � external (infiltrated) opinion makers. The effect of external opinion makers has not been sufficiently presented to the general public and has in most cases been reduced to simplified explanations which were not based on any formal analyses, mainly due to the lack of reliable information. However, similar to the archives which 157 were thought to have been almost entirely destroyed, information also exists on this topic. Why was the Social Democratic Association of Slovenia (or its successor, the Slovenian Social Democratic Party) so specifically targeted by the left-wing parties during the time of transition? The key rival of the Slovenian Social Democratic Party (SDSS) in impacting voters was the reformist ZKS-SDP (Association of the Communists of Slovenia - Democratic Renewal Party), which intended to transform into a social democratic party, following the example of other East European communist parties. How likely is it that this party of impressive staffing potential and a pool of qualified agents was just a bystander of political events? To what an extent, and in what direction did it try to set the course for the social democrats of the »Slovenian spring«? 158 Prof. dr. Gorazd Dreven�ek Novi trg 1, 1000 Ljubljana gorazd.drevensek@gmail.com FRANCE TOM�IÈ � GENERATOR ALI V�IGALNA ISKRA POLITIÈNE TRANZICIJE V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI? »Tudi komunisti smo ljudje,« je bilo geslo konec 80. let na avtobusni postaji blizu �tudentskega doma na Vièu, kjer sem takrat �ivel. In zdelo se mi je, da poznam fanta, ki je to napisal. In se ni hvalil s tem. Zdi se mi, da mu je bilo ime Karli. Mnogo podobnih �tudentskih miselnih potegav�èin se je prièelo prav tam, v �tudentskih naseljih, pri vedno laènih du�ah, ki so iskale du�evno hrano bolj kot �tudentske bone, èeprav je bila takrat prav hrana glavni stro�ek pre�ivetja. Te izzivalne potegav�èine so se skupaj s �tudentsko blokovsko gverilo �irile med otopelo vsakdanjost sej Centralnih komitejev Zveze komunistov Jugoslavije, zaradi katerih se je naslednji dan obièajno poveèalo jemanje pomirjeval. Morebiti tudi popivanje. In tako je teklo �ivljenje od enega sestanka komiteja do drugega, izjave generalskega vrha ali kakih drugih �e pozabljenih forumov. In so za�ivele kleti v �tudentskih domovih, kjer se je �uralo. Od �ura do �ura, od akcije do akcije. In potem se je prièela politika. V naj�ir�em pomenu besede. Refleksija delavskih �trajkov, ki so potekali vzporedno s �tudentskim gibanjem, do �tudentov ni pri�la drugaèe kot po medijih, ki jih �tudentje praviloma nismo kaj dosti spremljali. Kje le, saj v �tudentskih sobah ni bilo 159 kaj drugega kot radii. In kak�na redka televizija. Tako je soèasno vrenje �tudentskih revoltov proti okorelosti sistema, prepredenih z razliènimi �piclji sumljive preteklosti, teklo neodvisno od delavskih puntov. Èeprav so bili temelji za to apatiènost verjetno enaki, se prave razboritosti nihèe na oblasti ni zares bal, ni verjel, da lahko spravi� ljudi na ulice. (To pobo�no in globoko poduhovljeno �eljo navadnih dr�avljanov po uporu, proti apatiènosti in du�evnemu nasilju so dokonèno desetletja kasneje v kali zatrli demokratièni mediji mediokritetnih vsebin � tako z ene kot z druge strani.) To mimobe�nost delavstva in �tudentskih revoltov je presekal prav France Tom�iè, ki si je drznil iskati zaveznike za svojo idejo litostrojskega �trajka. Prehodil pa je kar nekaj poti, potrkal na prenekatera vrata, od moledovanja pri Dru�tvu pisateljev, kulturnikov in ostalih intelektualistiènih zborov, ki niso vedno hoteli razumeti ali pa so se bali za izgubo svojih prilo�nosti in uveljavljanja svojega morebitnega vpliva. Niso razumeli, kaj bi France rad poèel s svojo idejo socialdemokracije. Vsi so tudi dokaj dobro �iveli in jim je tak radikalen korak pomenil preveliko tveganje za njihovo relativno varno �ivljenje v takrat varnem zavetju nekoè dokaj socialno usmerjene Jugoslavije. Taki smo paè ljudje. Veèina se bo prodala tudi za to, da obdr�i slu�bo, svojo eksistenco � vse do dana�njih dni. In zato France dolgo ni na�el sogovornika, kar celo leto. Takega sogovornika, ki bi bil pripravljen za akcijo, kot je ustanovitev in vodenje prepovedanega zdru�enja oz. nekoè prepovedane stranke, ki je paè zmagala v vojni in si je to zmago lastila �e pozno v osemdeseta leta. Pa verjetno niti ni bil glavni problem, da si je lastila zmago, problem je bil, da jo je èas povozil tako v politiènem kot dr�avni�kem pogledu. Èe je bil takega ali drugaènega mnenja tudi France, 160 niti ne vem, ker nisva preveè gledala v preteklost, za naju je bila bolj zanimiva prihodnost. To se je na koncu, lahko mirno reèemo danes, izkazalo za strate�ko napako razvoja na�ega politiènega prostora. Tako sta nekega popoldneva konec novembra 1988 na Kersnikovo 4 v Ljubljani oprezno pri�la France Tom�iè in Andrej Magajna. Na sede�u Univerzitetne konference Zveze socialistiène mladine Slovenije Univerze Edvarda Kardelja (UK ZSMS), katere predsednik sem bil, je bilo ne�teto pobud, zdru�enj, odborov, zalo�b in vsega, kar si je verjetno �elelo srce na�ih takratnih zahodnih �tudentskih kolegov. UK ZSMS pa je bil tudi »enfant terrible« takratne centrale ZSMS, ki je na UK gledala kot na stalnega upornika in nebodigatreba. Po uvodnih besedah Andreja Magajne je o litostrojskem �trajku spregovoril France in predlagal, da bi rad skupaj s �tudenti organiziral dogodek, ki bi spomnil na obletnico �trajka in takrat izreèeno pobudo za organiziranje socialdemokratske stranke, napovedani na tistem �trajku. Iz njegovega kratkega nagovora je bilo razvidno, da je to idejo �e mnogokrat predstavil, oèitno neuspe�no, zato je verjetno bolj malo prièakoval od nekega nadobudnega �tudentskega vodje. Oèitno pa je bilo, in to je v svojem glasu in pokonènosti dal jasno vedeti, da bo nekaj prispeval k dru�benemu razvoju in razpletu zaradi gospodarske krize, ki je �e veselo kazala zobe v govorih generalov zvezne vojske. Skoraj nevljudno njegovim letom in zelo odloèno sem povedal, da me obletnice res ne zanimajo. Èe pa gre za ustanovitev politiène stranke, in to ustanovitev slovenske politiène stranke, pa �e socialnega profila, sem pa gotovo zraven. Takrat zelo pomembno in v zraku je bila slovenska 161 samobitnost, posebej za tiste, ki smo imeli �e relativno sve�o izku�njo z norostjo JLA in smo menili, da svoje gro�nje generali mogoèe tudi uresnièijo. Ker se je leta kasneje taka gro�nja izkazala za zelo milo oceno, je bila osrednja �elja ustanoviti nekaj slovenskega samoumevna »preventi-vna« poteza. France se je previdno odka�ljal, pogledal Andreja, »èe�, kaj pa ta govori«, se potem obrnil proti meni in umirjeno rekel, da je to pogumna in daljnose�na ideja. Dogovorili smo se, da tako misel prespimo in se dobimo èez nekaj dni � vendar v tistih èasih ni bilo èasa za spanje. Tako smo se �e naslednji dan dobili pri konkretnih pogovorih in dogovorih o izpeljavi ideje. �e èez nekaj dni je v pisarni na Kersnikovi dvigoval telefone France, kasneje pa novi pomoèniki, ki so se vsuli z vseh strani. In v èem je bil France poseben? Najprej po tem, da se je vrnil iz »zahodnega kapitalizma« v »realni socializem«. Za marsikoga takrat ne povsem logièna poteza, ki je bila najveèkrat povezana z osebnimi �eljami vrniti se v domovino in osebnimi �ivljenjskimi prelomnicami. In tako je Slovenija po letih zdomstva s povratniki spet dobivala sve�e ideje, tokrat ne zgolj ekonomske, ampak politièno obarvane. Lahko reèemo, da ima vsaka generacija svoje vizionarje za pomembne dru�bene spremembe. Zdaj, ko so 80. leta v Sloveniji in takratni Jugoslaviji odrazila sintezo obdobij povojnih socialistiènih transformacij, lahko Franceta Tom�ièa uvrstimo med tiste ljudi, ki so preslikavo dru�benih sprememb do�iveli z izku�njo bivanja v tujini, s premorom, ki ga je vèasih te�ko nadomestiti v dojemanju nastalih sprememb v domovini, nastalih po njihovem odhodu v tujino in po povratku v domovino. 162 Danes se lahko vpra�amo, v èem so bili zdomci, med njimi je bilo kar nekaj �tudentov zdomskih star�ev, ki so se vrnili po dalj�i odsotnosti iz tujine, drugaèni od nas »staroselcev«? Najprej so bili za razliko od nas »brez kratkoroènega zgodovinskega spomina«, nam pa je primanjkovalo veè »dolgoroènega spomina«. Tistega spomina, ki so nam ga zameglile �ok terapije vsakdanjosti, npr. izmenièna vo�nja avtomobilov s parnimi in neparnimi registrskimi oznakami, obèasna pomanjkanja sladkorja, èokola-de, moke, olja, redukcije elektriène energije, vrste na bencinskih èrpalkah, verjetno pa je tega �e ogromno � Kar nekaj ljudi se je takrat vrnilo v Slovenijo, ki niso poznali obièajne krize vsakdana, vsaj zanje nelogiènih omejitev, saj so denar prinesli iz tujine ali so jih z denarjem zalagali star�i, ki so delali v tujini. V 80. letih niso vedeli za tegobe preteklih in trenutnih kriz, medijskih psihoz, mnogokrat povzroèenih z gro�njami generalov. Za razliko od nas pa so imeli dolgoroèni spomin, ki so ga pridobili iz izku�enj in pripovedovanja svojih star�ev, branja literature in razmi�ljanja o tem, kaj je v domovini bolje kot v tujini, koder so odrasli. In tudi mlaj�e generacije smo se prièele sreèevati z vraèanjem otrok ekonomskih migrantov, katerih star�i so �li s trebuhom za kruhom v 60. in 70. letih. Verjetno otroci niso �eleli toliko nazaj v socializem kot bolj v domovino svojih star�ev, po kateri so slednji tako hrepeneli. Mnoge od teh je zdru�evala nem�ka zgodovina ekonomske migracije in jih povezala v miselni vzorec razmi�ljanja o tem, kako bi morala potekati ekonomska rekonsolidacija nastale jugoslovanske krize 80. let. Prinesli so nem�ki naèin razmi�ljanja. Ta vpliv je vkljuèeval veè generacij, tako tiste, ki so se vrnili v domovino z delovnimi izku�njami iz ekonomsko ekspanzivne Nemèije, kot tistih, ki so se vrnili �tudirat v 163 domovino svojih star�ev � ekonomskih migrantov. Tako so se sreèale generacije razliènega zgodovinskega ozadja. Starej�a, pred- in medvojna, ki je okusila lakoto druge svetovne vojne in je �la iskat delo v svet, ter druga, ki je iz �e ekonomsko najrazvitej�e Nemèije pri�la nazaj v svet razvoja in zaèetka politiène krize. Pa �e nekaj je bilo pomembno. France si je v Berlinu ustvaril dru�ino in otroci so kasneje pri�li za njim v Slovenijo. Zame je bilo to navdihujoèe. Francetov biv�i tast je bil socialdemokratski �upan ene od berlinskih èetrti. Torej je imel o socialdemokraciji zelo jasno razdelane pojme in izku�nje iz prve roke � kar bi te�ko rekli za slovenske »natur�èike«. Da je lahko ideja nove stranke uspela, je bilo potrebno pobudo umestiti v sintezo vseh dogodkov polpretekle slovenske zgodovine. Gonilo vsega dogajanja, in èe smo iskreni tudi edina politièna ambicija mlaj�ega kroga pobudnikov iz �tudentskih vrst, ki smo bili podporniki Francetovega »projekta«, je bila osamosvojitev. Zelo lahko je bilo doloèiti »zunanjega« sovra�nika � vojsko pod vodstvom ostarelih in okorelih generalov, ki je grozila s pokoritvijo Slovenije. Ker so se ljudje bali za svojo prihodnost, so zlahka sprejeli pobudo o ustanovitvi slovenske stranke in kasneje tudi drugih strank, ki bi lahko predstavljale dodatno dru�beno silo, sposobno anga�irati ljudi v primeru intervencije zoper Slovenijo. Naprej so pomagale opraviti svoje �tevilne obve�èevalne slu�be, ki jih je takrat kar mrgolelo po Sloveniji. Da je bil njihov cilj razpad Jugoslavije, ne pa osamosvojitev Slovenije, je bilo vsem treznim takoj jasno. Res pa je: takrat je �lo za na�o ko�o. Èeprav so nas »odcepitvenike« imeli 164 za naivne�e, za èrnoglede, vernike v teorijo zarote, me je leta kasneje vedno znova zbodla brezèutnost teh istih ljudi, ki so mirno gledali pokole po biv�i Jugoslaviji. Statistièno obravnavali posilstva �ensk. Posvajali neza�elene otroke iz Bosne. Dr�avo so ugrabili ljudje z motnjo pogoltnosti in narcisizma. France je videl zgodovinski moment v zelo spravljivi luèi in tudi Jugoslavije ni metal v odpis. Lahko sem samo obèudoval njegovo strpnost, internacionalizem in zaupanje v dobro ljudi. In kako je briljiral pri novinarjih z nem�ko govoreèega podroèja? Poznal je logiko njihovega prostora in posredoval je humanistièno sliko na�e situacije. Nikoli ni kritiziral na splo�no, vedno je uporabil analizo. Nikoli ni podcenjeval ali celo �alil. Leta kasneje je bil eden redkih, ki je znal spo�tovati razliènost in je znal biti hvale�en za vse, kar smo takrat tvegali. Res redko sreèa� takega èloveka s �irokimi pogledi. Takega humanista bi tudi danes potrebovali, ali ne? Objav po nem�kih medijih je bilo takrat verjetno mnogo, seveda najveè z vidika mogoèega »razpada socializma«. Èe gledamo z vidika kasnej�ih dogodkov, je France svoje delo opravil zelo korektno. In neverjetno uèinkovito. Manj korektno so to opravile obve�èevalne slu�be z vseh strani, ki so oèitno zastale v èasu druge svetovne vojne in bile vzgojene v logiki spopada komunizma in kapitalizma. In kje so bile ovire na poti, da bi kaj takega uresnièili? Glavne ovire so bile okoli nas samih. Najprej je bilo potrebno dobiti soglasje predsedstva �tudentske organizacije. France je mirno predstavil pobudo in kljub negodovanju o tem, da smo �tudentska organizacija, smo sprejeli generalni 165 sklep, da novo nastajajoèim politiènim pobudam kot organizacija nudimo materialno podporo, prostore, telefone, ne pa tudi politiène podpore. Ko smo uspeli kolege iz �tudentskega vodstva preprièati, da smo iniciativnemu odboru za Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS, kot se je imenovala do ustanovitve) dodelili prostor, so se izkazali Francetova izjemna prodornost, voditeljska �ilica in iskreno preprièanje v uspeh pobude. Pisarna je za�ivela v nekaj urah, Alenka je dvigovala telefone, France je razlagal in odgovarjal na vpra�anja, dajal intervjuje, vèlanjeval nove èlane z eksponentno rastjo � Vse obve�èevalne agente smo lepo sprejeli in nekatere tudi vkljuèili v delovanje (oz. so se najveèkrat sami anga�irali). Vse je potekalo tako, kot mi je kasneje rekel visok uradnik slovenskih varnostnih sil: »Na�i ljudje so vedno na oblasti, ne glede na to, katera stranka je na oblasti.« In kaj je bil glavni rezultat Francetove prodornosti? Èasu primerno je pobudo izjemno medijsko uspe�no promoviral in prisilil tudi vse »akadem-ske« in druge »politiène lastovke slovenske pomladi«, da so se zmigale in sploh prièele delovati ter ustanavljati svoje intelektualistiène stranke. Samo Resnik, ki ga je Ali �erdin v knjigi Generali brez kape poimenoval »motor slovenske pomladi«, je preprosto rekel: »Zbrcat jih je treba iz te njihove zaspanosti �« No, in jih je. �e kmalu zatem je s Samovo pomoèjo in s pomoèjo drugih �tudentskih aktivistov iz na�ega kroga France zbobnal vse kasnej�e politiène voditelje v �tudijsko sobo enega od blokov v �tudentskem naselju. Zbrali smo vse, ki so takrat predstavljali nove politiène skupine, od Kmeèke zveze do kulturnikov � Zakaj na tem bloku ni nobene table, 166 da se je tam zgodil pomemben sestanek? Verjetno se »slavna imena«, zaèetniki slovenske pomladi sramujejo, da niso bili prvi, da niso zmogli Francetovega vizionarstva in pionirskih potez. Od takrat naprej so politiène pobude kar de�evale. Tam nekje se je prièela tudi zgodba samostojne slovenske dr�ave POVZETEK Konec novembra 1988, po koncu »�ihta«, sta se na Kersnikovi 4 v Ljubljani na sede�u �tudentske organizacije zglasila France Tom�iè in Andrej Magajna. Po uvodnih besedah o litostrojskem �trajku je France predlagal, da bi skupaj s �tudenti organizirali obletnico v poèastitev pobude o organiziranju socialdemokratske stranke. Na predlog, da bo ustanovitev slovenske politiène stranke socialnega profila lahko zdrava alternativa hirajoèemu politiènemu sistemu, je France pogledal Andreja, »èe�, kaj pa ta govori«, in diplomatsko rekel, da je to pogumna in daljnose�na ideja. Dogovorili smo se, da tako misel prespimo. Naslednji dan pa smo se dobili �e pri konkretnih pogovorih. Iniciativni odbor za Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS) je dobil na K4 prostor in vse je steklo izjemno hitro. Tam se je prièela zgodba samostojne slovenske dr�ave ... Kljuène besede: France Tom�iè, Socialdemokratska stranka Slovenije, samostojna slovenska dr�ava 167 FRANCE TOM�IÈ AS A CO-CREATOR OF SLOVENIA'S POLITICAL DEVELOPMENT SUMMARY In late November 1988, when their shift had ended, France Tom�iè and Andrej Magajna met at the headquarters of the students' organisation at 4 Kersnikova Street in Ljubljana. France had explained briefly about the Litostroj strike and proposed to join forces with students in organising a celebration to honour the anniversary of the initiative to set up a Social Democratic Party. When Dreven�ek stated that the formation of a Slovenian political party with a social profile would be a healthy alternative to the decaying political system, France looked at Magajna with an expression that said »What on earth is he talking about?« Nevertheless, he replied politely that it was a brave and long-sighted idea. We agreed to sleep on it. We met only a day later and had a concrete discussion. The Initiative Committee for the Slovenian Social Democratic Party was provided with an office at K4 and after that all happened surprisingly quickly. That was the place where the story of Slovenian independence began. Key words: France Tom�iè, Slovenian Social Democratic Party, independent Slovenia 168 Jo�e Erèulj Cankarjeva 12, Trzin jozee54@gmail.com VLOGA FRANCETA TOM�IÈA V SINDIKALNEM GIBANJU NA SLOVENSKEM V prispevku bom kot dolgoletni predsednik KNSS Litostroj, podpredsednik ljubljanske regije KNSS, predsednik Nadzornega odbora KNSS in sodelavec Franceta Tom�ièa na kratko predstavil njegovo vlogo v sindikalnem gibanju na Slovenskem. Èeprav je o njegovem �ivljenju in delu �e mnogo napisanega, bom nanizal nekatera dejstva, ki javno niso povsem znana. France Tom�iè je vrsto let delal v Nemèiji, kjer se je dodobra spoznal s sindikalnim delom in s temeljnimi demokratiènimi postulati. Po vrnitvi v domovino, kjer je prevladovala ideologija komunistiène partije in kjer smo �iveli v enostrankarskem politiènem sistemu, ki so mu bili podrejeni vsi podsistemi dru�be, med drugim tudi sindikalno organiziranje, in po zaposlitvi v Litostroju je Tom�iè nenehno iskal ugoden trenutek, da bi demokratièno miselnost tudi na podroèju sindikalnega organiziranja prenesel na na�a tla. Prvi tak ugoden trenutek je zaznal ob spontani litostrojski stavki konec leta 1987. Tom�iè je na dan, ko se je veè kot 800 delavcev Litostroja spontano uprlo in zahtevalo vi�je plaèe ter za po�teno delo po�teno plaèilo, na zboru delavcev v Cankarjevem domu prevzel vodenje stavke in ustanovil stavkovni odbor. 169 Ta odbor je nato organiziral zbor delavcev v litostrojski livarni, ki je sprejel sklep o ustanovitvi neodvisnih sindikatov in pobudo za ustanovitev socialdemokratske stranke. Takrat je bil torej imenovan iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije, in to kot prvi v takratnem vzhodnem bloku dr�av, kljub temu da je bila komunistièna partija takrat �e trdno na oblasti. Takratni predsednik Zveze sindikatov Slovenije za Litostroj Fadil Zec, ki so ga nastavile vladajoèe politiène strukture, je ob litostrojski spontani stavki odstopil, zaèasni predsednik stavkovnega odbora sindikata je postal France Tom�iè, in sicer naj bi to funkcijo zasedal do novih volitev predsednika sindikata. Èeprav so bili tudi �ir�e dru�beno storjeni prvi koraki na poti k ukinitvi enopartijskega sistema, pa èas takrat oèitno �e vedno ni bil dovolj zrel za dokonèen prelom s komunistiènim re�imom. V zaèetku leta 1988 je sindikat po dvajsetih TOZD-ih pod okriljem partije izvedel volitve in za predsednika sindikata Litostroja je bil ponovno izvoljen èlovek po meri komunistiène partije, France Tom�iè pa je postal le predsednik sindikata manj�ega TOZD-a Investicije, razvoj, projektiva (IRO). Ker je bil rezultat tak, kakr�en je bil, in ker sindikat tega manj�ega TOZD-a, ki ga je vodil France, ni imel pomembnej�ega vpliva, je bila sindikalna prenova v Litostroju, pa tudi �ir�e, ustavljena za dve leti. V Sloveniji se po litostrojski stavki v sindikalizmu namreè ni zgodilo niè bistveno pomembnega. Je pa bil France Tom�iè v tem obdobju ustrahovan in na najrazliènej�e naèine onemogoèen v svojem delovanju. Nadzorovala ga je Udba, veèkrat je bil 170 zasli�an, �ikaniran od vodstva Litostroja, na delovnem mestu odrinjen. Poskrbljeno je bilo tudi, da v slu�bi ni dobil nobenega resnega projektnega dela. Razmere v Evropi so se v zaèetku devetdesetih let spreminjale. Re�im se je postopno razkrajal, padel je berlinski zid, v dr�avah vzhodnega bloka so se napovedovale spremembe in èeprav je dolgo obdobje komunizma zadalo te�ke rane kakr�nemukoli sindikalnemu gibanju pri nas, je ponovno pri�el nov ugoden trenutek tudi za spremembe v Sloveniji. 30. marca 1990 je France Tom�iè s somi�ljeniki v Cankarjevem domu ustanovil Zvezo neodvisnih sindikatov Slovenije � ZNSS, ki se je kasneje preimenovala v KNSS � Neodvisnost z logotipom � marjetico. Za sodelovanje je pridobil dr. Rudija Kiovskega, profesorico Alenko Orel in pravnico Ireno Virant. Ta ekipa je ure in dneve, ob razliènih prilo�nostih, delovala med ljudmi in sku�ala doseèi njihov prelom s staro sindikalno miselnostjo. Z zavzetostjo so namreè razlagali pomen in delo novih sindikatov v demokratiènem pluralizmu. Ljudem so morali pojasniti, kaj to sploh je pluralizem in kaj pomeni demokratièni pluralizem. Veliko anga�maja je bilo treba vlo�iti tudi v to, da se jim je pojasnilo, kaj vse obsegajo delavske pravice in da vloga sindikatov ni le v tem, da oskrbijo delavce z ozimnico ali pa jim pomagajo pri ugodnih dopustovanjih. Z osebno motivacijo in anga�iranjem so pridobivali somi�ljenike po tovarnah, ljudi so seznanjali z novimi idejami z bro�urami, letaki, s pogovori itd. Delo, ki so ga opravili, je bilo veliko in postopno so prièeli pridobivati vedno veè podpornikov. Mnogi so se vkljuèevali, tako da smo lahko prièeli tudi z ustanavljanjem 171 sindikatov po celotni Sloveniji. Na�e delo se je torej dobesedno zaèelo iz niè. Zgolj z iskreno �eljo po spremembah in z zagnanostjo ter vero v idejo pluralizma in demokracije smo nato ustanavljali sindikate po razliènih podjetjih in zavodih, kasneje smo se sindikati zaèeli zdru�evati v novoustanovljene regije (Ljubljansko, Mariborsko, Celjsko, Koro�ko, Dolenjsko, Gorenjsko, Notranjsko, Pomursko, Severnoprimorsko, Obalno-kra�ko), nato smo se zaèeli zdru�evati po posamiènih panogah. Dela ni bilo malo, organizacijsko pa smo rastli postopno in se ob tem tudi marsièesa nauèili. Treba pa je zapisati tudi naslednje. Za vstop v novoustanovljene sindikate, katerih pobudnik je bil prav France Tom�iè, je bil potreben pogum. Zaradi re�ima in sistema strahovlade, kakr�na je bila takrat v na�i dr�avi, je bilo sprva malo hrabrih, ki so si upali napisati odstopno izjavo staremu sindikatu in podpisati pristopno novemu. Ko smo v Litostroju 19. junija 1990 na ustanovnem zboru ustanovili sindikat Neodvisnost Litostroj, katerega prvi predsednik je bil France Tom�iè, je bilo potrebnih tudi mnogo preprièevanj, razlag, pojasnjevanja, da je delavcem postalo jasno, v èem je razlika med starim in novim sindikatom. Prav tako nam pri ustanavljanju sindikatov ni bilo v prid dejstvo, da vodstva TOZD-ov novoustanovljenim sindikatom niso bila naklonjena. Nièesar niso hoteli sli�ati na primer o tem, da bi �eleli delavcem omogoèiti, da sindikalno èlanarino trgajo od plaèe in da bi tak znesek nakazovali na raèun sindikata. Tako smo sindikalisti prve mesece èlanarino pobirali po plaèilnem dnevu kar na delovnem mestu. Po treh mesecih od ustanovitve sindikata Neodvisnost Litostroj je bil France Tom�iè izvoljen za poslanca, zato je Litostroj zapustil, mene pa so 172 izvolili za novega predsednika sindikata Neodvisnost � ZNSS. Sindikat sem uspe�no vodil dobrih 20 let. France Tom�iè je tudi v èasu, ko je bil poslanec, kot te�i�èe svojega dela ohranil boj za delavce in za prenovo sindikalizma. Tako je vlagal prve zakone na takrat novem podroèju sindikalnega pluralizma in zakone na podroèju delovnopravne zakonodaje. Plod njegovega dela so tako na primer prvi Zakon o sindikatih, Zakon o stavki, Zakon o reprezentativnosti sindikatov in mnogi drugi. Tom�iè se je v tem èasu povezoval z demokratiènimi evropskimi sindikati, predvsem nem�kimi, italijanskimi in avstrijskimi, ter iskal stike z mednarodnimi organizacijami za delo. Vse v luèi tega, da bi demokratièni duh sindikalnega pluralizma prenesel v dr�avo, ki se je du�ila v partijskem in tudi sindikalnem enoumju. Naj poudarim, da je imelo sindikalno gibanje, ki ga je zaèel France Tom�iè, moèno vlogo tudi v osamosvojitvenih èasih, o èemer se pogosto ne sli�i veliko. Stari sindikat, pre�et s komunistièno ideologijo, je namreè v èasu vladanja Demosa na vse naèine posku�al destabilizirati Slovenijo z organiziranjem stavk (uèiteljskih, zdravni�kih, kovinarskih itd.). Cilj teh stavk je bil, da bi bila tujina �e manj naklonjena osamosvojitvi, saj naj bi stavke dajale videz, da gre za dr�avo, ki je prepojena s kaosom in protesti. Francetu Tom�ièu je sicer uspelo nekaj naèrtovanih stavk s pogovori prepreèiti, nekaj pa jih je vseeno bilo izvedenih. Sreèa je bila tudi v tem, da te podtalno pripravljene protiosamosvojitvene proteste, ki so potekali pod pretvezo za bolj�e plaèe, del politike ni podprl. Naj pripomnim, da je 173 sindikat Neodvisnost Litostroj samo v enem letu prepreèil tri pohode Litostrojèanov nad Demosovo vlado. Osmega marca 1990 so bile prve demokratiène parlamentarne volitve. Po kreiranju pluralnega demokratiènega parlamenta je pri�lo tudi do zakonite razpustitve biv�ega zmanipuliranega sindikata. Toda re�imski sindikat se je zgolj preimenoval v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), obdr�al je celotno premo�enje in ogromen aparat. Takrat smo se prviè ovedli, da brez resniène sindikalne demokracije tudi ni efektivne parlamentarne demokracije in ni prihodnosti. Tudi sam Tom�iè je veèkrat govoril, da se demokracija in èlovekove pravice ustvarjajo na delovnem mestu. �al je takrat tudi slovenski Demos zelo slabo ocenil vlogo neodvisnih sindikatov za uspeh slovenske demokracije in slovenskega razvoja. Demos ni poskrbel, da bi imeli novi sindikati osnovne pogoje za delovanje in razvoj. V politiki odloèni zagovorniki slovenske pomladi so na delovnih mestih zagovarjali enotnost sindikata � biv�i partijski sindikat. Politiki so podpirali spremembe. Ko pa je �lo za delovna mesta, za delavce, za sindikalizem po meri demokratiènih standardov, so, �al, popustili starim partijcem. Ta kleèeplaznost pa ima �e danes te�ke posledice. Stare strukture so preko svojih somi�ljenikov ropale slovensko gospodarstvo. Ti partijski sindikalisti, ki �e danes marsikje delujejo, so propagirali in �e propagirajo, da se borijo za delavce, v resnici pa so skrbeli in �e skrbijo le za svoj obstoj. Tako so se do danes obdr�ale stare vodstvene strukture, ki so v èasu tranzicije spletle mre�e z vodstvenimi strukturami gospodarskih firm in jih okradle ter 174 unièile. Te mre�e pa se v zadnjih letih v povezavi z levimi politiènimi strankami �e poglabljajo. KNSS, ki ga je ustanovil Tom�iè in èemur smo sledili tudi njegovi somi�ljeniki, pa je demokracijo in prihodnost Slovenije videla drugaèe. KNSS je imela v programski deklaraciji zapisano, da je politièno gledano sindikat stanovska organizacija, ki se bo od primera do primera, tudi v parlamentu, borila za spremembe zakonodaje, posebej pa si bomo prizadevali za vzpostavitev ekonomskih, materialnih in socialnih pravic. V temeljnih izhodi�èih je KNSS navedla, da se bomo zavzemali: - za veèstrankarsko parlamentarno demokracijo z dosledno delitvijo med zakonodajno, sodno in izvr�no oblastjo; - za pravno samostojno in suvereno dr�avo Republiko Slovenijo, kjer bo izvirna pravica dr�avljanov, da se odloèajo o politiènih, gospodarskih in drugih povezavah z narodi Evrope; - za dosledno spo�tovanje èlovekovih, dr�avljanskih, politiènih, ekonomskih in socialnih pravic, vkljuèno z osnovnimi pravicami in svobo�èinami za narodne manj�ine; - za èimprej�njo vkljuèitev Republike Slovenije v EU; - za ukinitev izpostave industrijske policije (tu govorimo o delavski kontroli in vohunski SDV); - za soodloèanje pri pomembnih gospodarskih in socialnih zadevah. V programskih naèelih pa smo navedli, da: - podpiramo reforme, s katerimi se omogoèajo kvalitetna rast gospodarstva, veèja kvaliteta �ivljenja in produktivno zaposlovanje; 175 - se zavzemamo za aktivno politiko in materialno podporo dr�ave pri zagotavljanju sredstev za odpiranje novih delovnih mest ter za razliène oblike zaposlovanja in samozaposlovanja; - se zavzemamo za uresnièevanje pravic delavcev na osnovi dela, doloèenih z zakoni, s kolektivnimi pogodbami in akti podjetja. Posebej pa smo se osredotoèili na re�itve in naèela na trgu dela in njegovega organiziranja, doloèili smo, da mora realna cena zagotoviti delojemalèevo reprodukcijo, osredotoèili smo se tudi na pravice delavcev, katerih delo ni veè potrebno, zapisali smo naèela o skraj�anju delovnega èasa v interesu delojemalcev, izpostavili za�èito �ivljenjskega okolja, se osredotoèili tudi na socialno politiko in zagotavljanje socialne varnosti, na re�evanje stanovanjskih vpra�anj zaposlenih, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki zagotavlja materialno in socialno varnost, izpostavili smo izobra�evanje in usposabljanje ter delovanje sindikata v odnosih z institucijami politiènega sistema. Med naèeli pa smo izpostavili tudi mednarodno sindikalno aktivnost, predvsem kontinuiteto in nove perspektive sodelovanja. Ko je Francetu Tom�ièu mandat poslanca prenehal, je tudi politièno kmalu prenehal delovati. Osredotoèil se je samo na delo v sindikatu, saj so mu oèitali, da se politika in sindikat izkljuèujeta. Trudil se je �iriti sindikalno gibanje z ustanavljanjem sindikatov po vsej Sloveniji, demokratiène spremembe s pomoèjo sindikatov pa je predstavljal tudi v Evropi. �al pa se ob tem ni zavedal, da v njegovi neposredni bli�ini delujejo ljudje, ki so imeli drugaène naèrte kot on. Tako je sedem bolj�evikov puèistov, predsednikov regij, njegovih najo�jih sodelavcev, pod pretvezo, da sindikat vodi avtoritativno, prekinilo njegovo ustvarjalno sindikalno pot in ga 176 odstavilo. Nad tem je bil zelo razoèaran. Veèkrat je omenil: »Èe bi takrat, ko sem se boril proti bolj�evikom, vedel, da se bodo dogajale take stvari, se v to ne bi spustil.« Tako sta z odstranitvijo Tom�ièa v letu 1997 sindikalni pluralizem in sindikalna demokracija od�la s slovenskega prizori�èa. Sindikat KNSS Neodvisnost je sicer ostal do dana�njih dni, toda danes trobi v isti rog kot ostali sindikati. Sindikati so danes to, kar so. Mar jim je le za lasten obstoj. Obèasno sindikalni voditelji nastopajo z oguljenimi primitivnimi, pre�ivelimi frazami, grozijo s stavkami in s sendvièi oboro�ijo organizirana zborovanja. France Tom�iè pa je bil odloèen nasprotnik stavk. Re�itev v sporih je vedno iskal na pogajanjih. Zanj je bila stavka vojna v miru. France Tom�iè je bil zaradi svoje po�tenosti in malce naivnosti na zvit naèin odslovljen iz politike, na grob in primitiven naèin pa odstranjen iz sindikata. Njegovo veliko delo, opravljeno v politiki in sindikatu, pa ni izmerljivo. Bil je zaèetnik, ki je sku�al razbiti enoumje na obeh podroèjih in �elel spro�iti zavedanje delavcev o njihovih pravicah. �al se njegovo delo v zaèetku ni niti razumelo niti cenilo, saj je bil oèitno nekaj let pred svojim èasom, kasneje pa so si njegovo delo na povsem izkrivljen naèin prilastili drugi. Primitivnost, hinav�èina in pokvarjenost akterjev njegove odstranitve so ga zelo �alostile. Èeprav si je izjemno prizadeval za spremembe, je po razoèaranju zaradi izdaje zaupanja njegovih najo�jih sodelavcev prenehal aktivno javno delovati pri spremembah na podroèju sindikalizma. 177 POVZETEK Prispevek obravnava vlogo Franceta Tom�ièa v sindikalnem gibanju na Slovenskem. France Tom�iè se je s sindikalnim delom in temeljnimi demokratiènimi postulati seznanil v Nemèiji, po vrnitvi v domovino in zaposlitvi v Litostroju pa je nenehno iskal ugoden trenutek, da bi demokratièno miselnost tudi na podroèju sindikalnega organiziranja prenesel na na�a tla. Bil je na èelu zgodovinske litostrojske stavke konec leta 1987, v letu 1990 pa je ustanovil Zvezo neodvisnih sindikatov Slovenije � ZNSS, ki se je kasneje preimenovala v KNSS � Neodvisnost. Kljub izvedenim prvim demokratiènim volitvam na Slovenskem se politièna miselnost v dr�avi ni spremenila èez noè. Zato so bila temeljna izhodi�èa KNSS za tedanji èas izjemno smelo in hrabro zapisana. Navedli smo, da se bomo zavzemali za veèstrankarsko parlamentarno demokracijo z dosledno delitvijo med zakonodajno, sodno in izvr�no oblastjo; za pravno samostojno in suvereno Republiko Slovenijo; za dosledno spo�tovanje èlovekovih dr�avljansko-politiènih in ekonomsko-socialnih pravic, vkljuèno z osnovnimi pravicami in svobo�èinami za narodne manj�ine; za èimprej�njo vkljuèitev Republike Slovenije v Evropsko unijo za ukinitev izpostave industrijske policije; za soodloèanje pri pomembnih gospodarskih in socialnih zadevah. Tudi programska naèela KNSS so tlakovala pot demokratiènosti sindikatov, ki je bila dotlej popolna neznanka v Sloveniji. Sindikalno gibanje, ki ga je na Slovenskem zaèel France Tom�iè, je imelo moèno vlogo pri preoblikovanju miselnosti ljudi ter pri postavljanju prvih obrisov demokratiènosti sistema, nezanemarljiva pa je tudi njegova vloga pri osamosvajanju na�e dr�ave. Kljuène besede: sindikalno gibanje, sindikalna organiziranost, demokratiènost 178 THE ROLE OF FRANCE TOM�IÈ IN THE DEVELOPMENT OF THE SLOVENIAN TRADE UNION MOVEMENT SUMMARY This paper deals with the role of France Tom�iè in the trade union movement in Slovenia. France Tom�iè met with the work of trade unions, with their systems and the fundamental democratic postulates, in Germany. After returning to his homeland, Slovenia, and after working at Litostroj in Ljubljana, he wasted no opportunity to transfer the democratic thinking with which he had become acquainted in Germany to trade unions in Slovenia. He was at the forefront of the historic Litostroj strike at the end of 1987, and in 1990 he founded the Union of Independent Trade Unions of Slovenia, which was later renamed as the Confederation of the New Trade Unions of Slovenia � Independence (KNSS � Neodvisnost). In spite of the first democratic elections in Slovenia, the political mindset in the country did not change overnight. Therefore, the fundamental points that KNSS stated in its programme were very bold and bravely written for the time. KNSS stated that Slovenia should strive for a multi-party parliamentary democracy with a strict division between the legislative, executive and judicial authorities; Slovenians were in favour of a legally independent and sovereign Republic of Slovenia; strived for the full respect of human rights and also the rights on civil, political, economic and social area, including the fundamental rights and freedoms of national minorities; strived for the accession of the Republic of Slovenia into the European Union; we were in favour of abolition of the industrial branch of the police and for participation of workers in important economic and social issues. The programme principles of KNSS have paved the way to democratic trade unions, which had previously been unknown in Slovenia. The trade union movement, which was started by France Tom�iè, had a strong role in transforming the mindset of the people and in setting up the first outlines of the democratic system. We must also notice the important role that the movement played in the independence process of our country. Key words: trade union movement, trade union organisation, democratic process 179 180 Anton Toma�iè Parmova 1, Vir tone.tomazic@siol.net LITOSTROJSKA IZKU�NJA Po 45-letni diktaturi je v Sloveniji obstajala le ena elita � levièarska. Posamezni desno usmerjeni intelektualci s(m)o bili povsem zdesetkani in praktièno brez mo�nosti javnega nastopanja. Slovenska demokratièna opcija se je v omejenih pogojih lahko normalno razvijala le v tujini, pri zamejcih in v diaspori. Kdor se je s prepovedanimi idejami izpostavljal v domovini, je pristal v zaporu ali pa je vsaj imel velike probleme na delovnem mestu in v dru�benem okolju enoumja. Tako se seveda niso mogli razviti mnenjski voditelji demokratiène desnice in tako s(m)o bili posamezni razumniki prete�no v anonimnosti. Za mladega èloveka s solidnimi talenti in voljo do dela in �ivljenja je bilo v tak�ni dru�bi zelo te�ko �iveti, èe se ni uklonil in pridru�il levièarski eliti. Praktièno so imeli doloèene meje, do kod lahko sega njihova kariera. (Sam sem jo dosegal s tem, da sem postal pravni svetovalec generalnega direktorja Litostroja, nisem pa niti pomislil, da bi lahko postal na primer direktor TOZD-a, ker sem izrecno zavrnil vstop v Zvezo komunistov.) Zato ne moremo (in ne smemo) obsojati nikogar, ki se je nekoliko uklonil (beri: vstopil v ZK), da bi sploh lahko uresnièil svoje �ivljenjske potenciale. Nekateri so sprejeli partijsko knji�ico �e samo zato, da bi lahko svoj revolt 181 sploh izrazili � znotraj partije, saj drugje za relevantno aktivnost sploh ni bilo prostora. Verjamem, da je bil eden tak�nih tudi Janez Jan�a, saj je takoj (po vstopu v ZKS) zaèel »rovariti« in javno delovati v ZSMS, pisati v Mladino (ki je bila tedaj za 180 stopinj drugaèna, kot je danes) in je v konèni fazi tudi fermentiral slovensko pomlad. Podobno velja tudi za veèino drugih (celo Demosovih) »novih« politikov, pred tem disidentov, oporeènikov, pisateljev, pravnikov, ki pa so se lahko uveljavili v javnosti, vendar le na nek formalni naèin »dvorne opozicije« (v okviru Smoletove SZDL). Do prvih svobodnih volitev leta 1990 s(m)o se dosti te�je javno uveljavili tisti intelektualci, ki nismo nikoli »imeli knji�ice«. Eden tak�nih je bil tudi Lojze Peterle. Res je nekaj objavljal �e prej, vendar v zelo nizkonakladnih edicijah. Javnost je zanj zvedela �ele, ko je ustanovil novo stranko! Ker sam nisem imel nobenih zadr�kov glede Smoleta in SZDL (kot npr. Rupel), sem takoj po osvoboditvi Janeza Jan�e iz voja�kega zapora v Novi reviji (�t. 77/1988) objavil èlanek z naslovom Kaj sedaj?. Predlagal sem takoj�njo ustanovitev (do tedaj �e protizakonite, vendar po mojem mnenju povsem legitimne) politiène stranke Slovenska demokratièna stranka, torej SDS. Vsako od teh treh besed sem posebej utemeljil. Tudi France Tom�iè se je moral iz anonimnosti izviti s povsem konkretnimi politiènimi akcijami, zaèen�i s stavkami v Litostroju. In ker sem bil tudi sam tam zaposlen (12 let), lahko nekoliko opi�em tamkaj�nje stanje v obdobju, ko je �e »zadi�alo« po drugaènih èasih. 182 Naj za ilustracijo svoje � priznam dokaj pasivne � dr�e slovenskega desnega intelektualca navedem tale dialog, ki sva ga imela s Francijem Tom�ièem sredi 80-ih let kot sodelavca v Litostroju. Franci je res eden prvih v Sloveniji zaèel javno govoriti o veèstrankarstvu, saj ga je tudi spoznal, ker je pred tem veè let delal v Nemèiji. Franci: »Tone, a se strinja�, da bi morali v Sloveniji ustanoviti kak�no stranko?« (To je bilo okrog leta 1984!) Jaz: »Ja, se strinjam � Se pa heca�, kajne?« Franci: »Ne, resno mislim! Socialdemokratsko stranko �« Jaz: »Ve� kaj, èe bi pa �e ustanovili novo stranko, bi pa morala biti kak�na desna, kajne? Da bi bila vsaj res opozicijska, saj zelo leve �e imamo �« Franci: »Ne, jaz sem bolj za socialno demokracijo �« Jaz: »To potem spet ni niè. Kak�na demokracija bi bila pa to, da bi imeli samo leve stranke? Èe bi �e ustanovili novo stranko, potem bi morala biti na primer kr�èanskodemokratska �« Franci: »No, sedaj se pa ti heca�, kajne?« Besede morda niso povsem v pravem zaporedju, vsebina najinega dialoga pa je povsem toèna, saj sva podobne misli izmenjala kar nekajkrat. »Titovi zavodi Litostroj« so bili od samega zaèetka izrazito politièna »fabrika prve petletke«, ki je tak�no arhaièno ime obdr�ala tudi �e v èasu TOZD-ov, DO-jev in SOZD-ov. Èeprav smo se pravniki ogromno ukvarjali s samoupravljanjem, skupnim prihodkom, SAS-i in DD-ji, je imel dejansko oblast t. i. kolegij. Tega so sestavljali: generalni direktor, sekretar ZK, 183 predsednik sindikata, predsednik mladine in predsednik delavskega sveta. Èe pa se je kaj zapletlo, so poklicali v mesto na Centralni komite Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS) � Pa vendar! Znotraj 5000-èlanskega kolektiva je bilo � tako kot v drugih podjetjih � veliko razliènih ljudi, mi�ljenj, pogovorov, dejanj, dogodkov, povezav, odnosov, vse pogosteje tudi kritiènih odmevov na deklarirano delavsko samoupravljanje in dru�beno realnost. Namen tega prispevka je nekoliko bolje osvetliti notranja razmerja v 80-ih letih v kolektivu, iz katerega je France Tom�iè popeljal delavce v Cankarjev dom. Danes si mladi ljudje kar te�ko predstavljajo, kako �iroka paleta aktivnosti in organizacij(e) je vladala v gospodarskih organizacijah socialistiènega samoupravljanja in dru�bene lastnine. Zaposleni so se lahko (pravzaprav je bilo celo za�eleno) dru�ili in pre�ivljali prosti èas tudi po delovnem èasu, »dru�beni standard« pa jim je lahko olaj�al tudi re�evanje stanovanjskih, prehrambenih, (zobo)zdravstvenih, prevoznih, dopustni�kih in drugih problemov. Litostroj je zagotavljal osnovne pogoje (prostori in sofinanciranje) tudi za bogato �portno, rekreativno, planinsko, glasbeno (pihalni orkester s poklicnim dirigentom), upokojensko in druge dejavnosti. �tevilne od teh so bile lahko celo povsem samostojne, organizirane v samostojna dru�tva (na primer Planinsko dru�tvo Litostroj, ki �e danes uspe�no deluje). Logièno je, da je bilo tudi obve�èanje (zaradi samoupravljanja) zelo pomembno in zato organizirano profesionalno kot posebna organizacijska 184 enota. Poleg tedenskih obvestil, namenjenih bolj poslovnim informacijam, so zaposleni dobivali tudi zelo kvaliteten in bogato ilustriran meseènik o dogajanju v Litostroju. V okviru sindikata so delovale (delovna organizacija jih je profesionalno podpirala) �tevilne komisije, tako na nivoju TOZD-ov kot tudi centralno na nivoju DO. Ena od teh je bila tudi Kulturna komisija Litostroj, in prav to sem vodil nekaj let in ob tem dobil veliko izku�enj, odobravanja, pa tudi »polen pod noge«. Kulturna komisija � v podjetju, ki proizvaja turbine, �erjave, vilièarje �? Zakaj pa ne bi delovnim ljudem omogoèili tudi duhovnega razvoja in pospe�evali obiskovanja najrazliènej�ih kulturnih prireditev in ljubiteljskih dejavnosti (pevski zbor, likovna sekcija, videosekcija, fotosekcija, literarna sekcija, folklorna sekcija)? Ker ni bilo zunanjega lastnika podjetja, tudi ni bilo problemov s stro�ki tak�nih dodatnih dejavnosti � Samoupravljanje! Glede na to, da sem kar vztrajno zavraèal snubitev za vpis v ZK, je kar nenavadno, da sem sploh lahko postal predsednik centralne Kulturne komisije in nato kar nekaj let usmerjal njene aktivnosti. Po eni strani je to moja zasluga, ker imam tudi nekaj likovnega, gledali�kega, fotografskega in filmskega talenta � �e bolj pa odraz dejstva, da je bila druga polovica 80-ih let v Jugoslaviji in posebno �e v Sloveniji �e daleè od najbolj svinèenih èasov socializma. Demokratiène ideje so prodirale �e na vseh frontah, posebno tudi v kulturi in v sredstvih javnega obve�èanja. Ali èe poenostavimo: na Tom�ièevi (sede� CK ZKS) nekaj èasa �e vedeli niso za nekega Toma�ièa v Litostroju � 185 Tako sem lahko kar svobodno izbiral filmske in gledali�ke predstave, na katere smo vabili (vodili) Litostrojeve delavce, da so si jih lahko brezplaèno ogledali, priporoèal knjige z disidentsko tematiko, organiziral tematske kulturne in pogovorne veèere s »sumljivimi« gosti (na primer Tone Kuntner, Bojan �tih, Tone Partljiè �), vodil ekskurzije z ogledi znamenitih cerkva � Jasno je, da smo bili jaz in moji sodelavci v Kulturni komisiji dele�ni tudi marsikaterega »postrani pogleda« vodstva sindikata in drugih dru�benopolitiènih organizacij, vendar �e neprimerno veè �irokega odobravanja in simpatije, predvsem pa rezultatov: zelo se je poveèal obisk gledali�è in kvalitetnih filmskih predstav, aktivni odziv na razne nateèaje, razpise in razstave (na primer o varstvu narave), vse dokazano s konkretnimi �tevilkami. Res pa je, da so bili �e taki èasi, da so morali celo partijski in sindikalni voditelji malo paziti na besede � in svojo kritiko tudi �e utemeljiti. Mi pa smo jih ob tem seveda èakali »na no�« in terjali argumente. Èe so ljudje lahko �e v javni gledali�ki predstavi Pre�ernova glava sli�ali besede »Fa�isti in komunisti � vsi ste isti« (in v zamraèeni dvorani temu celo ploskali), potem tudi »du�ebri�niki« v Litostroju niso mogli kar prepovedati obiska tak�ne predstave! Takole z veè kot èetrtstoletne distance lahko ugotavljam in priznam, da smo bili pri litostrojski Kulturni komisiji nekak�ni prikriti disidenti, ki smo »dr�ali �tango« pravim disidentom v kulturi in publicistiki. Ker nas je bilo tak�nih v Sloveniji razpr�enih na tisoèe, je lahko hitro vzcvetela tudi slovenska pomlad, ko je napoèil pravi èas. 186 Prvi veèji upor proti mojemu »nategovanju« kulturni�ke avtonomije sem zaèutil po uradni proslavi, na kateri sem nastopal tudi sam z branjem spisa �kofa Slom�ka o slovenskem jeziku. Namesto »Tovari�ice in tovari�i« sli�ati »Bratje in sestre, ljubi Slovenci« je bilo kar malo preveè, kar sem �e sproti videl po mr�èenju predsednikov partije in sindikata Sodu pa je konèno izbilo dno � in pretrgalo moje »nategovanje« � ko smo leta 1985 v okviru teme Zgodovina � na�a uèiteljica organizirali predavanje prof. dr. Franceta Buèarja: Sporoèilo OF z retrospektive 40, s podnaslovom Problemi narodne sprave. Takrat pa so zazvonili telefoni s Tom�ièeve! In to kar direktno h general-nemu direktorju Litostroja (kjer sem bil celo pravni svetovalec!) � V Titovem in Leskov�kovem Litostroju, zibelki socialistiènega delavstva, govoriti o spravi? To je pa preveè! �e nekaj let nazaj bi bila zadeva hitro urejena, veèer odpovedan, mi pa uti�ani � (kar so seveda tudi tokrat poskusili) � ampak (mi se nismo dali) v Sloveniji je �e obstajal nek minimalni javni diskurz, nekaj oporeèni�kega tiska, Mladina, Radio �tudent � Resnici na ljubo so novinarji (predvsem Marjan Horvat) z veseljem pograbili na�o zgodbo, takoj natisnili obse�en èlanek Niè ni tako svetega, da bi ne bilo lahko �e bolj sveto, za kar sem jim �e vedno hvale�en. Kulturnega veèera, javno objavljenega za 18. uro popoldne, kljub zelo hudim pritiskom nismo hoteli preklicati. 187 Potem so ga pa kar oni: ko smo popoldne do vratarnice pripeljali dr. Buèarja, so bili tam dodatni uniformiranci in nam pojasnili, da so (bile �e prej) za ta dan napovedane vaje civilne za�èite in da zaradi tehniènih razlogov odpadejo vsi drugi dogodki. Podprt z javnostjo (èlanek v Mladini, �t. 23/1985 je obljubljal nadaljevanje) se nisem (v)dal kar tako. Naslednji dan sem zahteval pogovor s predsednikom Konference osnovnih organizacij sindikata. Sprejela pa me je kar kompletna zgoraj navedena »politièna koordinacija«. Njihova sprenevedanja o »�e prej planirani vaji civilne za�èite« sem kar prekinil in ob�aloval, da je pri�lo do neljube nekoordinacije ter napovedal, da bo planirano predavanje paè naslednji teden � na enak naèin in z enakimi vabili � Seveda so bili burno proti, vsi v en glas � proti meni ubogemu pravnièku � Èeprav sem se v naslednjih dneh �e trudil, se obogatil s pravnim mnenjem Matev�a Krivica in se prebil celo do republi�kega sekretarja za kulturo Matja�a Kmecla (ki me je samo nekaj »tola�il«), nismo mogli imeti napovedanega dogodka. S Tom�ièeve so pri�la jasna navodila in � gro�nje ne samo za mojo slu�bo, ampak tudi za funkcijo generalnega direktorja. Samo tisti, ki s(m)o desetletja �iveli v totalitarni (in v bistvu komunistièni) dr�avi, si lahko predstavljamo, kako moèan je bil od znotraj ta sistem, vsaj dokler je na vzhodu obstajala za vsak primer »matrju�ka«. Tudi razni »uporniki« (disidenti) s(m)o se zavedali omejenosti svojega uporni�tva in vsaj podzavestno upo�tevali moèno »samocenzuro«, tako v svojih besedah kot dejanjih. 188 Tako kot so se pri ustanavljanju prvih avtonomnih politiènih organizacij (SKZ, SDZ) pobudniki �e sami omejevali, da bi jih izrecno poimenovali kot stranke, je tudi France Tom�iè v svojem nastopu na delavskem zboru Litostroja 15. 12. 1987 predlagal, da »ustanavljamo iniciativni odbor za ustanovitev socialdemokratske zveze, ki naj v danih politiènih pogojih deluje v okviru SZDL �« (Arhiv SDS) To je bil v tistih èasih »za zaèetek« izjemno pogumen predlog. Tom�iè je nato v naslednjih svojih javnih nastopih vse bolj jasno poudarjal, da je potreben veèstrankarski pluralizem in konèno tudi dosegel ustanovitev prave in èistokrvne politiène stranke. POVZETEK Za popolnej�o osvetlitev politiènega profila in poti Franceta Tom�ièa je zanimivo tudi obdobje njegove zaposlitve v velikem industrijskem kompleksu Titovi zavodi Litostroj v 80. letih. Njegovi sodelavci smo opazili vpliv, ki sta ga imela nanj njegovo prej�nje �ivljenje in delo v tujini. Zahodna Nemèija je bila tedaj paè neprimerno bolj demokratièna kot Jugoslavija in France si kar ni mogel kaj, da nas ne bi ob vsaki prilo�nosti opozarjal in pouèeval o prednostih veèstrankarske demokracije. V svojem prispevku sku�am prikazati tudi splo�no vzdu�je, ki je tedaj vladalo v »delovnih organizacijah«, kjer naj bi teoretièno delovalo samoupravljanje, praktièno pa je glede upravljanja pri delavcih prevladovala apatija, odloèilno vlogo so �e vedno imele »dru�benopolitiène organizacije«. Manj pa je danes znano, da je glede svobode izra�anja �e vse bolj prevladoval dokaj kritièen diskurz, kot se je odra�al iz disidentskih krogov in medijev �ir�e slovenske dru�be. Kljuène besede: France Tom�iè, Litostroj, samoupravljanje, disident, veèstrankarstvo 189 THE LITOSTROJ EXPERIENCE SUMMARY For a better understanding of the political profile and career of France Tom�iè, we need to investigate the period of his employment in the large industrial complex »Titovi zavodi Litostroj« in the 1980s. His colleagues noticed the strong impact that his previous life and work abroad had had on him. West Germany at the time was much more democratic than Yugoslavia, and France could not help pointing out the benefits of a multi-party democracy whenever he saw an opportunity. This paper aims to illustrate the general atmosphere which was prevalent in the »labour organisations« of the time. These organisations should, theoretically, promote the principle of self-management, but in practice the workers� management practices seemed to be driven by a sense of apathy. The decisive role was still very much in the hands of the »socio-political organisations«. Less is known today regarding freedom of expression and since an increasingly dominant critical discourse began. This is reflected by dissident circles and some media in the broader Slovenian society. Key words: France Tom�iè, Litostroj, self-management, dissident, party- -pluralism 190 Mag. Igor Podbre�nik Novi trg 31, Kamnik zavod.lokvanj@kks-kamnik.si FRANCE TOM�IÈ, EDEN OD STEBROV PRENOVE DRU�BENEGA REDA IN OSAMOSVOJITVE Moja sreèanja s Francetom Tom�ièem S Francetom Tom�ièem sva se prviè sreèala leta 1984 na sestanku krajevne skupnosti Novi trg. To so bili èasi, ko so na Obèini Kamnik na veliko razmi�ljali o novih posegih v prostor. Ugotavljali so, da je v Novem trgu izjemna prilo�nost za nove gradnje, saj je bilo celo obmoèje ob Kamni�ki Bistrici povsem nepozidano, vzno�je pod Starim gradom pa izjemno redko naseljeno. Na zboru krajanov smo obravnavali predlog zazidalnega naèrta, ki je na obmoèju, kjer danes stojita zdravstveni dom in vrtec, predvideval gradnjo veènadstropnih stanovanjskih zgradb. Zbora smo se udele�ili tudi èlani krajevne mladinske organizacije, ki smo odloèno nasprotovali nameravanim posegom v prostor. �e danes ne vem, zakaj smo gradnjam nasprotovali, morda samo zato, ker smo bili mladi. Takrat je proti nam ostro nastopil France Tom�iè, zahteval je, da svoje nasprotovanje argu-mentiramo in predstavimo alternativne re�itve. Kar smo tudi storili in vodstvu krajevne skupnosti poslali predlog, naj se zida na Zgornjem Perovem, èe� da nas tam novogradnje ne bodo motile. Ni sicer potrjeno, da so takrat v resnici upo�tevali na� predlog, toda èez dobro leto je �e bil pripravljen naèrt za pozidavo Perovega in veèjega dela 191 Novega trga, pripravljen pa je bil tudi predlog, da se celotno obmoèje nacionalizira, saj bi tako la�je izvedli naèrtovane gradnje. Takrat sem se ponovno sreèal s Tom�ièem, tokrat ne veè z nasprotnikom, paè pa sva postala prijatelja, kar sva ostala vse do njegove prezgodnje smrti marca 2010. Samo mesec pred tem, februarja 2010, sem ga pospremil v Semiè, kjer je upihnil 21 sveèk na torti, ki je bila posveèena obletnici ustanovitve Socialdemokratske zveze Slovenije, samo nekaj dni pred smrtjo pa je z navdu�ujoèimi besedami pospremil na pot zbornik spominov, ki smo ga ob 20-letnici prvih svobodnih volitev izdali Francetovi sodelavci in prijatelji iz Dru�tva Demos na Kamni�kem. To je bil na� France Tom�iè, za njim je ostalo �e veliko neizreèenega in nezapisanega. Politièni sistem socialistiènega samoupravljanja in France Tom�iè Èeprav ves èas omenjamo neko drugo dru�beno ureditev, ki je veljala v èasu, ko se je iz popolne anonimnosti pojavil France Tom�iè, ki je s svojo vizijo in zgledom potegnil za seboj �tevilne sodelavce in podpornike, osvojil srca najprej krajanov Novega trga, delavcev Litostroja in potem slovenskega delavstva, se nehote odpirajo �tevilna vpra�anja, ki so relevantna �e danes. Politièna gibanja, ki bi �elela ponovno obuditi socialno demokracijo, bodo morala upo�tevati ugotovitve, ki so jih predstavili referenti na simpoziju France Tom�iè in njegov èas, sicer se jim utegne ponoviti zgodovina neuspe�ne umestitve socialne demokracije v slovenski politièni prostor. Nekateri dru�beni izzivi, s katerimi so se pred tremi desetletji sooèali Tom�iè in njegovi sodelavci, imajo vzporednice tudi v dana�njem èasu. V 192 mislih imamo poenostavljeno, papagajsko in zelo povr�no obravnavanje kljuènih razvojnih dru�benih vpra�anj in marginalizacijo ali celo medijsko blokado dru�benih pobud, ki prihajajo izven centrov dru�bene moèi. �e posebej to velja za pobude, ki prihajajo iz lokalnega okolja, saj tam medijske luèi zasvetijo, èe se zgodijo rumene pikantnosti. V javnosti lahko tak�no obravnavo spremljamo tudi �e danes, �e posebej pogosto, ko gre za vpra�anja o privatizaciji preostanka dru�bene lastnine in spopad s klientili-zmom in korupcijo, ki jo generira preveè razra�èen birokratski aparat dr�ave. Ko govorimo o Tom�ièu, ki je s svojim delovanjem rahljal in razgrajeval biv�o dru�beno ureditev, v kateri je bila odgovornost za napake posameznikov ali posameznih politiènih forumov podru�bljena na mno�ico »delovnih ljudi in obèanov«, se na�a misel nezavedno ustavi v dana�njem èasu. Delovni ljudje in obèani so posledice napak tudi plaèali, pogosto so bile napake, èe so sploh bile napake, zlorabljene za odstranitev posameznikov, ki so v danem trenutku odstopali od aktualne partijske linije. Dr�avljani tudi danes z varèevalnimi ukrepi plaèujemo neverjeten pohlep posameznikov, ki so si brez lastnega kapitala zamislili in tudi lastninili najveèje slovenske gospodarske dru�be in jim s tem povzroèili velike te�ave v poslovanju, zni�ali njihovo kapitalsko moè ali celo povzroèili njihov propad. Tom�iè je prvo izku�njo v boju z oblastnimi strukturami do�ivel �e kot �tudent, ko se je kot kmeèki sin v interesu kmetov, za kar so ga ti zaprosili in pooblastili, pogajal s takratnimi agrarnimi oblastniki, ki so z arondacijo in nacionalizacijo posegli v kmeèke posesti (Humar idr. 2012: 333�334). France Tom�iè je po uspe�no zakljuènem �tudiju strojni�tva iskal poklicne 193 prilo�nosti v Nemèiji, kjer je �elel delati v letalski industriji, kar pa mu ni bilo dano, saj je prihajal iz Jugoslavije, ki ni bila èlanica evroatlantskih povezav. Je pa zato v veè nem�kih podjetjih pridobil sodobna in�enirska znanja s podroèja avtomatizacije v procesni tehniki, ki jih je jeseni leta 1976, ko se je z dru�ino vrnil v domovino, prenesel med sodelavce v ljubljanskih Titovih zavodih Litostroj. Titovi zavodi Litostroj »Kadar reèemo Titovi zavodi Litostroj, vsak pomisli na turbine, velikanske stroje, ki jih izdelujejo v tej organizaciji, pomislimo na Titove obiske v tej tovarni,« je zapisal Kmetiè (1977), ko so v tej tovarni, ki je imela tedaj preko 3500 zaposlenih, potekale slovesnosti ob 30-letnici njenega obstoja. Kmetiè (prav tam) poudarja, da so bili Titovi zavodi najveèji objekt prve povojne petletke v biv�i skupni dr�avi, ki je predvidevala gradnjo baziène industrije. Po 30 letih intenzivnega razvoja te tovarne, ki je izdelovala najzahtevnej�o investicijsko opremo za strojno in procesno industrijo ter za potrebe energetike, pa se Kmetiè (prav tam) ni mogel ogniti na�tevanju politiènih dimenzij tega industrijskega giganta na obrobju takratne Ljubljane, ki je vedno bil »v prvih vrstah tudi takrat, ko gre za uresnièevanje samoupravljanja in socialistiènih dru�benih odnosov, /�/ da so izmed prvih imeli delavski svet, da so med prvimi ustanovili temeljne organizacije zdru�enega dela, da so �tevilnim delovnim organizacijam za zgled, kako naj bi se uresnièeval zakon o zdru�enem delu v praksi. Take uspehe pa je moè doseèi le, èe se delavci zavedajo svoje vloge, ki jo imajo v podjetju, èe se pravilno in v polni meri zavedajo svojih pravic in dol�nosti. 194 Tega pa se Litostrojèani, na èelu z okrog 430 èlani Zveze komunistov Slovenije, prav gotovo zavedajo!« Tom�iè se je po prihodu iz tujine, kjer se je seznanil s socialno naravnanim tr�no usmerjenim gospodarstvom z jasnimi razmerji med lastni�tvom kapitala in zaposlenimi, zaposlil v Titovih zavodih Litostroj, ki so imeli v enopartijskem re�imu izjemen politièni pomen, saj so s tovarno na obrobju Ljubljane dokazovali svojo superiornost. Litostroj je bil pogosto dele�en obiskov najvi�jih jugoslovanskih partijskih voditeljev, saj jih je celo Josip Broz kar osemkrat obiskal, pogosto so ga spremljali tudi tuji dr�avni ali visoki politièni predstavniki. Eden zadnjih tak�nih obiskov je bil leta 1975, ko so se spominjali »25-letnice samoupravljanja, 28-letnice obstoja tovarne in 30-letnice osvoboditve« (R. E. 1975). Èeprav so bili Titovi zavodi eminentna politièna tovarna, pa so bili v tistem èasu tudi tehnolo�ko izjemno napredni in povezani z raziskovalnimi organizacijami ter ljubljan-sko univerzo, kar potrjuje tudi Tom�iè (2010: 83), ki s ponosom zapi�e, da njegovi novi »litostrojski sodelavci po strokovnem znanju niso zaostajali za nem�kimi, uporabljali so tudi sodobno laboratorijsko in merilno opremo ter uvajali raèunalni�ko podprto konstruiranje.« Sicer pa se je France Tom�iè (prav tam) prva leta po vrnitvi v domovino posveèal strokovnim vpra�anjem, dru�ini in gradnji dru�inske hi�e. Na tisti èas je imel lepe spomine, saj so se zadnja leta pred Titovo smrtjo poèutili varno, tudi plaèe so bile solidne, delo so imeli vsi, ki so hoteli delati, krediti so bili dostopni vsem, inflacija �e ni bila pretirana, o dr�avnem zadol�evanju se �e ni niè vedelo, celo Kardeljev politièni sistem socialistiènega samoupra-195 vljanja se je v nekaterih zahodnih sociolo�kih in politolo�kih krogih resno obravnaval. Mnogo let kasneje se je Tom�iè v pogovorih pogosto vraèal na prva leta slu�bovanja v Litostroju, kjer so mu sodelavci izkazali zaupanje in ga kljub nasprotovanju tovarni�kih partijskih struktur, ki so imele pod nadzorom celoten samoupravni sistem, izvolili za predsednika sindikata v enem od sektorjev podjetja. Sindikalna funkcija, ki jo je opravljal, mu je omogoèila, da se je sèasoma spoznal z zakulisjem sistema socialistiènega samoupravljanja, predvsem pa je zelo hitro spoznal manipulacije in zlorabe z informacijami, ki so bile potrebne za gospodarjenje v podjetju. Preprièal se je lahko, da delavci, ki so bili poklicani k odloèanju, pogosto niso imeli potrebnih informacij in tudi niso poznali vseh ozadij in argumentov, da bi se sploh lahko odloèali o poslovnih ali razvojnih odloèitvah, ki so pogosto usodno vplivale na nadaljnje poslovanje podjetja. V Titovih zavodih Litostroj, ki so bili razèlenjeni na trinajst temeljnih organizacij zdru�enega dela in dve delovni skupnosti, so komunisti z nastavljanjem vodij posameznih enot po moralnopolitiènem kriteriju vzpostavili kontrolo nad celotnim podjetjem in dosegli nadzor nad kadrovanjem. Tako je mened�ment na ravni celotnega podjetja ostal brez kljuènih vodstvenih pooblastil, saj so s podelitvijo upravne funkcije temeljnim organizacijam zdru�enega dela in delovnim skupnostim enotam razpr�ili kapital, z njim pa tudi odgovornost za odloèanje na ravni celotnega podjetja. Politièni sistem socialistiènega samoupravljanja, tako imenovano »zdru�evanje dela in sredstev«, ki so ga partijske strukture uspe�no vpeljale in z njim vzpostavile nadzor nad podjetji, je v zaèetku osemdesetih let za�el in konèal v gospodarski in politièni krizi, saj niso bile upo�tevane osnovne zakonitosti gospodarjenja, 196 kar je vodilo v poslovno neuèinkovitost podjetij in slabitev finanènih tokov za tekoèe poravnanje poslovnih obveznosti. Krizne razmere je dodatno spodbujala dogovorna ekonomija, ki je partijskim strukturam omogoèala kreiranje poslovne, prostorske in katerekoli druge politike po njihovih interesih, ki so bili pogosto daleè od realnih zmo�nosti gospodarstva. Rahljanje politiènega sistema socialistiènega samoupravljanja Kot smo �e omenili, so bili v zaèetku osemdesetih let Tom�ièevi kljuèni cilji usmerjeni v gradnjo in dokonèanje dru�inske hi�e na Zgornjem Perovem, ki je eno od naselij v krajevni skupnosti Novi trg. Nova hi�a je potrebovala komunalno infrastrukturo, zato je bilo vkljuèevanje v delovanje o�je krajevne oblasti nujno. V tistih èasih je bilo urejanje komunalne infrastrukture za potrebe individualne stanovanjske gradnje eden od pogostih razlogov za aktivno sodelovanje v organih krajevnih oblasti. Tako tudi Tom�iè ni bil izjema. Dogodkov v èasu nacionalizacijske afere ni mogoèe razumeti brez poznavanja delovanja samouprave v kamni�ki obèini, ki je bila prvostopenjski dr�avni organ s pristojnostmi za opravljanje vseh dr�avnih nalog. Te je v celoti ohranila vse do leta 1990, v naslednjih �tirih letih do uveljavitve lokalne samouprave pa se je zaèel poèasen prenos nalog na dr�avno raven, v doloènih primerih tudi na medobèinsko raven. V zaèetku osemdesetih let je bilo v kamni�ki obèini 20 krajevnih skupnosti, ki so imele pravno subjektiviteto, v nadaljevanju pa je pri�lo �e do razdelitve krajevne skupnosti, ki je obsegala naselja na obmoèju mesta Kamnik, tako da se je konèno �tevilo krajevnih skupnosti ustavilo pri �tevilki 25. Med temi petimi 197 krajevnimi skupnostmi je bila tudi krajevna skupnost Novi trg, ki je obsegala dokaj redko poselitveno obmoèje med levim bregom Kamni�ke Bistrice in vzno�jem Bergantove gore in �pice, na jugu pa je mejila na prav tako redko poseljeno obmoèje Volèjega Potoka. Tu se je zaèela in razpletla nacionalizacijska afera. Prvi zbor delovnih ljudi in obèanov v KS Novi trg je organizirala Socialistièna zveza delovnega ljudstva (SZDL). Zbora, ki je bil jeseni 1982, se je udele�ilo 46 obèanov od 305, kar �e danes predstavlja izreden odstotek udele�be (15 %). Zborovalci so se med drugim pogovarjali o izjemno ambiciozno naèrtovanih gradnjah na obmoèju krajevne skupnosti. V razpravi so se zavzeli za poprej�njo komunalno ureditev, pozidavo manj rodovitnih zemlji�è ter ohranitev kmetijskih obdelovalnih povr�in, v triurni razpravi pa so predstavili tudi �tevilne druge predloge, ki naj bi jih upo�tevali in re�evali organi krajevne skupnosti. Oèitno je, da so udele�enci zbora razumeli in z navdu�enjem sprejeli poskus uvedbe samouprave v krajevni skupnosti, ki naj bi poleg zadev, povezanih s komunalno infrastrukturo, urejala tudi druge skupne interese krajanov. (K. O. 1982: 3) Zanimivo je vpra�anje, kako je drobljenje lokalne samouprave v mestu Kamnik vplivalo na pojav in razplet nacionalizacijske afere. Zanimalo nas je, kak�na je bila v tistem èasu raven lokalne samouprave, saj Vlaj (2004: 5) meni, da je dose�ena raven lokalne samouprave dober pokazatelj »demokratiènosti konkretne dr�ave, saj s svojim obstojem in delovanjem lahko razrahlja �e tako centralizirano dr�avo«. Zanima nas torej, v kolik�ni meri je bila raven lokalne samouprave vzrok za nastajanje kritiènih premikov v smeri rahljanja in v nadaljevanju ru�enja enopartijske dr�ave. 198 V sredini osemdesetih je te�ko ocenjevati dose�eno raven lokalne samouprave, ker se je njen razvoj po letu 1945, ko se je Slovenija loèila od dotedanjega modela lokalne samouprave, saj smo pre�li v sovjetsko vplivno cono, prekinil, oblast pa je bila na vseh ravneh podrejena centralnim dr�avnim organom, lokalni organi oblasti pa so postali izpostave centralne oblasti. Po letu 1959 je z idejo samoupravljanja pri�lo do odmika od sovjetskega vzorca. Sistem socialistiènega samoupravljanja je v doloèeni meri dopu�èal avtonomijo lokalnih skupnosti � avtonomija se je imenovala komunalni sistem. Takratna obèina je bila razgla�ena za komuno, ki naj bi bila temeljna celica dru�be, kjer naj bi ljudje opravljali vse svoje skupne, javne zadeve, kolikor po naravi stvari ni nujno, da jih opravlja centralna dr�avna oblast. V praksi pa to ni bilo tako, saj �midovnik (1995: 151�155) ugotavlja, da so komune postale prvostopenjski dr�avni organ s pristojno-stjo za opravljanje vseh dr�avnih nalog, opravljanje lokalnih nalog v naseljih pa je bilo potisnjeno na stran in jih je komuna prenesla na krajevne skupnosti, ki so se morale same financirati s samoprispevki. Èe sledimo Vlajevemu (2001: 33�38) mnenju, da je bil ob uvedbi lokalne samouprave po letu 1994 dan prevelik poudarek teritorialnemu vidiku, premajhen poudarek pa funkcionalnemu, regionalnemu in finanènemu vidiku lokalne samouprave, to �e toliko bolj velja za krajevne skupnosti, na katere so komune prenesle zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev v posameznih naseljih. V osemdesetih letih so se morale krajevne skupnosti same financirati s samoprispevki, njihova ureditev pa ni v celoti sledila ureditvi upravnih organizacij in njihovo delovanje je bilo v celoti odvisno od �tevilnih prostovoljcev. 199 V Novem trgu so krajani Kardeljeve teoretske zamisli sistema socialisti- ènega samoupravljanja vzeli skrajno resno in prevzeli odgovornost odloèanja in vodenja krajevne skupnosti. Tako je na ozemlju veè povezanih naselij z jasno doloèenim ozemljem in ljudmi, pripadlih tej skupnosti, nastalo sredi�èe lokalne samouprave s skupnimi potrebami, interesi in dejavnostmi za zadovoljevanje teh potreb, kar je po Vlaju (2004: 16�17) neposredni in dejanski temelj lokalne samouprave. Ne moremo pa potrditi, da je bila krajevna skupnost Novi trg finanèno samozadostna, saj so bili prihodki od samoprispevka komaj zadostni za tekoèe stro�ke njenega delovanja. Èe zasledujemo namero osrednje obèinske oblasti, da se z nacionalizacijo polasti zemlji�è za stanovanjsko gradnjo, je bila njihova odloèitev, da so mestno krajevno skupnost razdelili na pet manj�ih delov, povsem napaèna. V mestni krajevni skupnosti bi potrebe in interesi krajanov Novega trga ostali minorni in bi bili presli�ani. Ker pa je bila dopu�èena samouprava, ki so jo krajani vzeli zelo zares, so se organizirali in povsem legalno znotraj sistema nastopili proti nameram obèine, kar je bil eden od impulzov za premike v smeri rahljanja in kasneje ru�enja enopartijske dr�ave. Ali je kamni�ka nacionalizacijska afera vplivala na premike v miselnosti slovenske partije in pospe�ila proces demokratizacije Slovenije? Tom�iè (Hanèiè 2010) je bil voditelj krajanov Novega trga v nacionalizacij-ski aferi na Kamni�kem leta 1986, ko �e ni bilo sledu o demokratizaciji slovenske dru�be, kaj �ele, da bi se javno pogovarjali o osamosvojitvi Slovenije. Takrat se je v Novem trgu organizirala civilna dru�ba zoper 200 namero takratne obèinske garniture, ki je �elela s pomoèjo nacionalizacije stavbnih zemlji�è, tudi �e pozidanih in kultiviranih, pridobiti zemlji�èa zase in svoje »zaslu�ne« funkcionarje. Podbre�nik (2002) se spominja, da so se po kamni�kih tovarnah raz�irjale govorice, da bodo »delavci �e naprej èakali na prepotrebna stanovanja v Kamniku, denar, ki je �e zbran za te namene, pa bo iz dneva v dan manj vreden«. Zapisano je cenena demagogija, saj delavcev ni bilo mogoèe preprièati, ker so bile plaèe zaradi inflacije na koncu vsakega meseca opazno manj vredne kot na plaèilni dan. Delavci so zaradi vedno bolj negotovih gospodarskih razmer tudi vedno manj razmi�ljali o gradnji hi� in nakupih stanovanj. So pa o stanovanjski gradnji razmi�ljali èlani nove oblastne elite, ki se je v Kamniku oblikovala po letu 1980. Ti so v nacionalizaciji zemlji�è videli prilo�nost, da pridobijo stavbna zemlji�èa po cenah, ki bi bile pomembno ni�je od tr�nih. Kaj se je takrat zgodilo tako pomembnega, da Tom�iè postavlja nacionaliza-cijsko afero med temelje slovenskega demokratiènega preboja? Krajani so prepreèili nacionalizacijo zemlji�è, oblastni eliti, ki so ji prepreèili, da se polasti njihovega premo�enja, pa je ostala le demagogija, ki pa takrat ni veè èude�no uèinkovala, ali groba sila, s katero bi bili lahko kos prebujeni mno�ici krajanov z zelo jasno izra�enimi cilji. Vsebina zahtev krajanov jih pravzaprav ni veè zanimala, ukvarjali so se zgolj z vpra�anjem, kako krajane vrniti nazaj v naroèje Socialistiène zveze delovnega ljudstva, kako zakriti svojo lastno nemoè, predvsem pa prikriti osebne interese in jih zaviti v zamegljeno latov�èino takratnega javnega izra�anja. Zelo jih je tudi skrbelo, kako kamni�ke dogodke prikazati predpostavljenim v Ljubljani in pred �ir�o javnostjo. 201 Tudi krajani so imeli svoje interese, saj so �eleli za�èititi svojo lastnino, ki so jo pred tem kupili za gradnjo hi�, najveè pa je bilo krajanov, ki so zemlji�èa podedovali od prednikov, ti pa so jih pridobili s trdim delom in odrekanjem. Zato ne moremo govoriti, da je bil odpor proti nacionalizaciji nakljuèje, saj so krajane vanj prisilile takratne dru�bene razmere in agresiven odziv oblasti na njihove predloge za demokratièno iskanje poti iz nastalega konflikta interesov. Od dr�avljanskega poguma in znanja krajanov pa je bilo odvisno, kako so se spopadli z oblastjo in kako so uspeli. Uspeli pa so, ker so imeli na èelu Tom�ièa, voditelja, ki so mu zaupali. France Tom�iè je imel navado, da je svoje zapise o dogodkih, pri katerih je aktivno sodeloval, zakljuèeval v preprièanju, da pomenijo nov korak v ru�enju totalitarne dru�bene ureditve. Prva leta po prihodu v Litostroj je France hitro pridobil zaupanje sodelavcev, ki so ga predlagali za predsednika sindikata v enem od �tevilnih delov te gigantske tovarne. To jim je kljub nasprotovanju tovarni�kih partijcev uspelo. To je bil spomladi leta 1980, �e za èasa Titovega �ivljenja in �e pred zaèetkom sindikalnega gibanja na Poljskem, gotovo dogodek, o katerem se je veliko govorilo po tovarni in najbr� tudi �ir�e. Tom�iè (2010: 86) je ocenil, da je bil ta dogodek za nekatere sicer »nepomemben, za druge kar upor proti enoumju, za partijo pa je bil to signal, da ne more poèivati na lovorikah, ki si jih je v preteklosti domnevno prislu�ila. Zame pa je bilo to presenetljivo spoznanje, da je bila partija sicer �e vedno moèna, da pa ni nepremagljiva. Èe je bilo mogoèe doseèi zmago v politièno najbolj indoktriniranem podjetju, potem jo bo toliko la�e doseèi v drugih, povpreènih okoljih, sem si mislil. Vendar sem se zavedal, da bi bil odpor v primeru, ko bi �lo za pomembnej�e pozicije, precej tr�i.« 202 Tak�en je bil Tom�iè vedno, ni se zadovoljil z dose�enim, vedno je �elel �e nekaj veè, bil pa je sposoben tudi �ir�ega razmisleka izven ozkega politiènega okvira. Tako obraèuna litostrojskega vodstva z liberalno naravnanim direktorjem dr. Markom Kosom, ki je bil sicer partijec, in kasneje z vodilnimi projektanti energetskih postrojenj, ni razumel zgolj kot del �ir�ega partijskega spopada s tehnokratskimi in birokratskimi odkloni, ampak ga je predvsem zelo skrbela gospodarska prihodnost tovarne. Èe bi takrat pri�lo do potrditve sklepov delavske kontrole (beri tovarni�ke partije) in bi bili vsi po krivem obto�eni vrhunski strokovnjaki odpu�èeni iz krivdnih razlogov, potem, tako je razmi�ljal Tom�iè (2010: 89), »Litostroj vsaj pet let ne bi bil sposoben projektirati hidroelektrarn.« Ko so konec marca 1987 delegati zbora krajevnih skupnosti �e v tretje zavrnili predlog vodstva kamni�ke obèine, da se za potrebe stanovanjske gradnje nacionalizirajo zemlji�èa v krajevni skupnosti Novi trg, je glasovanje spremljajo veè kot 50 obèanov, ki so bili, tako je zapisal Tom�iè (1996: 153�154), »prièe porazu partije in zmagi praviènega nad zlim ter triumfu demokracije nad enoumjem, ki tega trenutka ne bodo nikoli pozabili. Spontano smo zaploskali tistim delegatom, ki so lahko v sebi premagali strah in se odloèili za pravièno pot.« Boj krajanov proti nacionalizaciji je potekal veè kot pol leta. Partijske strukture, ki so usmerjale in tudi izvajale celotno obèinsko politiko, so bile ves èas preprièane v svojo moè, preprièane so bile, da obvladujejo celoten delegatski sistem, saj so bili vanj vgrajeni mehanizmi za obvladovanje in manipulacije z delegati. Z dana�njega zornega kota ni razumljivo, da je 203 obèinska partijska struktura kar trikrat posku�ala doseèi zastavljene cilje, èeprav ni v vsem tem èasu pri�lo do novih okoli�èin, ki bi tako ravnanje opravièevale, zato je bilo zadnje, tretje glasovanje zanje velik poraz, ki je bistveno spremenil tudi odnos kamni�ke partije do vpra�anja nacionalizacije. Sprejeli so predloge sprememb zazidalnih naèrtov, ki so jih pripravili v krajevni skupnosti Novi trg, potrebna zemlji�èa so pred zaèetkom gradnje pridobili z odkupnimi pogodbami ali s sporazumno zamenjavo zemlji�è. Dolgotrajen spopad lastnikov zemlji�è z upravno in partijsko strukturo obèine je imel daljnose�ne posledice. Jeseni 1987, dober mesec pred litostrojskim �trajkom, je partija na volilni konferenci Socialistiène zveze delovnega ljudstva (SZDL) do�ivela nov poraz, saj so vidni akterji nacionalizacijske afere uspeli prevzeti veèinski nadzor nad krajevno organizacijo SZDL Novi trg. Od teh volitev dalje, vse do prvih svobodnih volitev spomladi 1990, so krajevno politiko v Novem trgu vodili èlani odbora proti nasilni nacionalizaciji, ki so ves ta èas ohranjali zaupanje in veèinsko podporo krajanov kljub �tevilnim poskusom komunistov, ki so se trudili razbiti njihovo enotnost in ustvariti nezaupanje. Tom�iè (prav tam) je bil preprièan, da so krajani, ki so se tri leta pred prvimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji uprli nasilni nacionalizaciji, dosegli velik korak v procesu demokratizacije, med drugim so na sejah obèinske skup�èine uspeli uveljavljati osnovne elemente parlamentarnega odloèanja. Zato je upravièeno prièakoval, da zgodovinarji, ko se bodo politiène strasti pomirile, razi�èejo, »v kolik�ni meri je kamni�ka nacionalizacijska afera vplivala na premike v miselnosti slovenske partije in v kolik�ni meri je pospe�ila proces demokratizacije v Sloveniji, in to v letu, ko se je v daljni 204 Sovjetski zvezi pod Mihaelom Gorbaèovom �ele prièela �glasnost�, ki smo jo v Sloveniji imeli �e vsaj deset let.« Tom�ièevih prièakovanj zgodovinarji do dana�njih dni �e niso izpolnili. Naloga oèitno preostaja vsem, ki se po uspe�nem zakljuèku nacionalizacijske afere v Kamniku niso zadovoljili z udobnim posedanjem pred televizorji, temveè so nadaljevali s prizadevanji za resnièno demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, da o tem pi�ejo sami. Spominski zapisi, pogosto brez navedenih virov in z veliko osebne note, pogosto zvenijo nekoliko subjektivno, zato dolgoroèno brez zgodovinarjev ne bo �lo, saj je potrebno poiskati in ovrednotiti arhivska gradiva o prelomnem èasu, ko je bilo potrebnega veliko dr�avljanskega poguma za �e tako majhne korake v smeri demokratizacije. Tom�iè nas je ves èas preprièeval, da demokratizacija ni bila nakljuèje, �e manj dogovor znotraj vodstva slovenskih komunistov, ki naj bi se domnevno odloèili, da se umaknejo nazaj in prepustijo prihajajoèi opoziciji prostor in prilo�nost za vladanje, in tudi ni bila dogovor med partijo in nastajajoèo opozicijo. Tudi medije je konec osemdesetih nadzorovala enopartijska oblast, zato so imeli alternativni medijski poskusi omejen doseg, saj niso uspeli poseèi �ir�e med ljudi, kar do doloèene meje velja tudi za civilnodru�bena gibanja. Za demokratizacijo so bila potrebna konkretna dejanja privr�encev demokratizacije po Sloveniji, ne samo v Ljubljani in morda �e v nekaj drugih veèjih mestih. Potrebna je bila torej dovolj �iroka kritièna masa, ki je demokratiènemu gibanju dala zalet, oblikovati je bilo potrebno �ir�o fronto 205 ljudi, ki so ponotranjili vizijo parlamentarne demokracije v samostojni Sloveniji. Ljudi je bilo potrebno preprièati, da si zaslu�ijo mo�nost svobodne izbire in svobodnega duha, kar je temelj èlovekovega dostojanstva. Preprièati jih je bilo potrebno, da se otresejo strahu pred re�imom. Tak�nih jeder je bilo v Sloveniji veliko, saj sta kriza vrednot, ki jih je ponujal politièni sistem socialistiènega samoupravljanja, ki je bil zaradi specifiène dru�bene vloge Zveze komunistov �e vedno enostrankarski, in socialna stiska prebivalstva, ki je bila posledica dolgoletnega prevelikega zadol�evanja dr�ave na eni strani in slabosti gospodarske politike na drugi strani, sami od sebe generirali izbruhe nezadovoljstva dr�avljanov in njihovo zdru�evanje mimo sistema socialistiènega samoupravljanja. Tom�iè (2010: 209) pa v svojih spominih omenja tudi drobne politiène premike v vrhu slovenske partije, ki so se zaèeli po koncu litostrojskega �trajka. Tako je Litostrojev generalni direktor Jo�e �lander prepreèil �ikaniranje èlanov stavkovnega odbora, kar Tom�iè izpostavlja za pogumno dejanje, èeprav je bil preprièan, da �lander tega ni poèel brez vedenja ali celo naroèila vi�jih partijskih forumov. Tako ni nihèe oviral organizacije in izvolitve vodstva neodvisnega sindikata, ki je lahko sodelovalo pri oblikovanju prvih stavkovnih pravil v SFRJ, kjer so izpostavili vlogo stavkovnega odbora, dopustili so jim celo sklicevati in voditi politiène koordinacije po posameznih delovnih enotah, ki so jih prej vodili izkljuèno predsedniki osnovnih organizacij Zveze komunistov. Da pa so bili premiki k demokratizaciji v vrhovih slovenske partije bolj �ibki, potrjuje Tom�ièev nagovor, ki ga je imel maja 1989 na ustanovnem zboru kamni�ke podru�nice SDZS, ko je zavrnil nestrankarski pluralizem, ki ga vsiljujejo 206 komunisti, in povedal, da »oblast Socialdemokratske zveze Slovenije ne priznava za avtonomno politièno organizacijo. Oblast je treba k temu prisiliti z nenehnimi organiziranimi demokratiènimi pritiski na njene institucije. To se da doseèi z razvijanjem lastne organizacijske strukture in s povezovanjem z drugimi politiènimi silami, drug naèin pa je predstavljanje slovenski javnosti. To pa ni ekstremizem, o kakr�nem se govori v sredstvih javnega obve�èanja.« (B. P. 1989: 3) Èe so bili delavci in tehnièna inteligenca odloèeni, da se z ustanovitvijo neodvisnega sindikata in tudi socialdemokratske stranke za�èitijo pred samovoljo komunistiène partije, se postavijo v bran svojim pravicam in se spustijo v boj za prevzem oblasti, pa Tom�iè (2010: 209) tega ni mogel v celoti potrditi za humanistièno inteligenco. Tom�iè, ki se je v zaèetku leta 1988, po koncu litostrojskega �trajka, �e nekajkrat se�el z dr. Buèarjem in nekaterimi èlani upravnega odbora Dru�tva slovenskih pisateljev, je dobil obèutek, da zanje èas za organiziranje pluralnega politiènega sistema �e ni dozorel. Tom�iè (prav tam) je bil moèno razoèaran, da se v »Dru�tvu slovenskih pisateljev niso bolj aktivno vkljuèili v nastajanje in organiziranje opozicijske stranke«, èeprav je bil preprièan, da se je slovenska partija s tem �e na neki naèin sprijaznila, sicer bi �e prej reagirala z represijo. Zato so v o�jem stavkovnem odboru Litostroja, kjer so èakali podporo intelektu-alnih krogov, oblikovali precej enotno mnenje: »Slovenska humanistièna inteligenca je �e vedno prestra�ena!« Danes, trideset let po kljuènih dogodkih na poti v demokratizacijo slovenske dru�be, je potrebna previdnost, ko se poudarjajo zasluge 207 humanistiène inteligence, saj je bil njen vpliv, kar velja tudi za vpliv civilnodru�benih gibanj, pankovske glasbene scene in alternativnih medijev, omejen na veèja urbana okolja. Poudariti je potrebno, da je imel ves ta intelektualni naboj, ki je bolj �ibko odmeval na obrobju urbanih sredin, kljub vsemu pomemben vpliv na organiziranje civilne dru�be po Sloveniji. Tako je bilo tudi v Tom�ièevem Novem trgu, kjer so na voditelje nacionalizacijske afere vplivali pisci predvsem iz takratnega kroga revije Mladina, priljubljeni pa so bili tudi nekateri avtorji, ki so objavljali v Novi reviji. Pisci iz omenjenih revij so o vpra�anjih civilnega organiziranja teoretsko razmi�ljali, v Novem trgu pa so njihova razmi�ljanja brali, vzeli njihove teze zelo zares in se civilno organizirali. Tak�nih skupin, ki so nastajale konec osemdesetih let, je bilo v Sloveniji kar nekaj, saj je socialna kriza povzroèila vrsto nenadzorovanih stavk in protestov, ki so jih organizirali ljudje, ki so bili neposredno prizadeti in so menili, da se jim godi krivica. Organiziranje mimo dovoljenih dru�benih struktur je bilo nujno, saj takratne dru�benopolitiène organizacije niso bile sposobne razumeti pomembnosti teh dogodkov, analizirati vzrokov, ki so privedli do nastanka organiziranega odpora proti trenutnim dru�benim odklonom in socialni bedi, in vsrkati teh pozitivnih nabojev dru�benih sprememb. Vsa ta jedra civilnega organiziranja so se v zaèetku leta 1989 zbirala na ustanovnih zborih prvih politiènih strank, kar je vzbudilo dovolj veliko reakcijsko energijo, da stranke kadrovsko niso ostale le v ozkem krogu ustanoviteljev. Potrebno je bilo ustanoviti podru�nice strank v vseh takratnih obèinah; potrebnih je bilo veè tisoè ljudi. 208 Ovrednotiti je potrebno, v kolik�ni meri dr�i mnenje, ki se je v javnosti pojavilo zelo kmalu po prvih svobodnih volitvah leta 1990 in med ljudmi prevladuje �e danes, da se je partijska organizacija razpustila in so se njeni kadri prikljuèili razliènim strankam, tudi strankam, ki so sestavljale koalicijo Demos. V Kamniku tega mnenja ne moremo potrditi, saj se Demosovim strankam ni prikljuèil nihèe, ki je �e v zaèetku leta 1990 karkoli pomenil v obèinski politiki, najvi�ji vodstveni kadri pa so �e v èasu priprav na prve volitve na�li nove zaposlitve v gospodarstvu in bankah ali so celo postali podjetniki. Iz kamni�kega primera je te�ko sklepati na �ir�o nacionalno raven. Prelomni èasi Osemdesetih let se spominjamo zaradi povsem banalnih stvari, o katerih danes sploh ne razmi�ljamo. Èim prej bilo potrebno unovèiti plaèo, saj bila konec meseca veliko manj vredna. Povsem vsakdanji so bili pogovori, kje sploh lahko kupimo pralni pra�ek, olje, kavo, omejena je bila poraba pogonskih goriv. Podbre�nik Vukmir (2016: 182) se osemdesetih let prej�njega stoletja takole spominja: »�iveli smo v Socialistièni federativni republiki Jugoslaviji, v èasu, ko je inflacija ponorela, ukvarjali smo se s stabilizacijo, veljal je zloglasni 133. èlen, ki je omejeval svobodo govora, imeli smo samoupravljanje. V trgovinah je pogosto zmanjkovalo obièajnih artiklov. Pojavljala pa so se alternativna gibanja, razliène oblike subkulture. Slovenska filmografija je imela bogato bero vse od Karpovega filma Rdeèi boogie ali Kaj ti je deklica, Butnskale Francija Slaka do Klopèièevega Moj ata, socialistièni kulak. Slovenski pisatelji so bili dru�beno anga�irani kritiki in so se glasno zoperstavili �olski reformi jugoslovanskih oblasti, t. i. skupnim jedrom. 209 Dru�tvo slovenskih pisateljev, Nova revija in Mladina so bili glasniki nove dobe. Modernizem se je skoraj izpel, uveljavil se je postmodernizem. Bogato bero pesni�kih zbirk so zaznamovali pesniki Boris A. Novak, Ale� Debeljak, Veno Taufer, Alojz Ihan, Niko Grafenauer, Milan Jesih in drugi. Med najbolj odmevnimi umetni�kimi pojavi je gotovo retrogardistièna skupina Neue slowenische Kunst, ki je delovala na glasbenem in likovnem podroèju in je odmevala v tujini. V dramatiki so zlasti izstopali Drago Janèar, Rudi �eligo in Dominik Smole, v pripovedni�tvu pa med drugimi Janèar, Kovaèiè, Kleè, Gradi�nik, �vabiæ, Lain�èek. Na glasbeno sceno je prihrumel pank in na ulicah smo bolj pogosto kot hipije videvali pankerske irokeze in usnjene jopièe z izzivalnimi napisi.« Sicer pa je bil to èas, ko je bilo na�e �ivljenje �e povsem pre�eto z duhom enopartijske vladavine, ki je nadzorovala na�a �ivljenja in �e posebej vsa alternativna in opozicijska gibanja, zato je potrebno razumeti tudi zadr�anost politiènih predstavnikov, �e posebej tistih na lokalni ravni, ko so nastopali v javnosti. Zato je tudi te�ko soditi, v kolik�ni meri so takratni politiki ostajali zadrti podporniki partijskega re�ima, kot tudi ne moremo vedeti, èe so bili morda celo tihi podporniki liberalizacije politiène ureditve. Repe (2001: 31) je o nadzoru re�ima nad dr�avljani napisal naslednje: »Analiza opozicijskih gibanj je v osemdesetih letih v Sloveniji potekala na dveh ravneh: idejno politièni in operativni. Za operativni del je bila zadol�ena Slu�ba dr�avne varnosti, ki jo je do leta 1988 nadzoroval Svet za varstvo ustavne ureditve pri predsedstvu Socialistiène republike Slovenije (vkljuèno z uporabo �operativno-tehniènih� sredstev), nato pa posebna skup�èinska komisija. V Svetu za varstvo ustavne ureditve so bili predsednik skup�èine, sekretar Socialistiène zveze delovnega ljudstva, sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, predsednik Republi�kega odbora Zveze zdru�enj borcev narodnoosvobodilne vojne, predsednik Republi�kega sveta Zveze socialistiènih sindikatov, predsednik 210 ljubljanskega Mestnega sveta Zveze komunistov Slovenije, predsednik Izvr�nega sveta Socialistiène republike Slovenije, to je vlade, in republi�ki sekretar za notranje zadeve, predsedoval mu je èlan Predsedstva Socialistiène republike Slovenije.« V osemdesetih letih, po smrti Tita, se je v nas naselil dvom v praktièno izvedljivost teorije, ki so nam jo v �olah podajali v okviru temeljev marksizma in samoupravljanja. Podbre�nik Vukmir (2010: 122), ki je med prvimi podprla Tom�ièevo iniciativo za ustanovitev socialdemokratske stranke (Tom�iè 2010: 262), pojasnjuje, zakaj se je pridru�ila gibanju za demokratizacijo slovenske dru�be. Bila je trdno preprièana, da si vsi ljudje zaslu�imo mo�nost svobodne izbire in svobodnega duha, kar je temelj èlovekovega dostojanstva. Spominja se, da smo hrepeneli »po produktih gnilega kapitalizma in smo se poni�evali na Ponterossu, kjer smo kupovali cenene kavbojke, ki so bile v na�em socializmu obvezen kos garderobe mladih, a jih pri nas ni bilo mogoèe dobiti. Uèili so nas o revoluciji in partizanstvu, o neuvr�èenosti in enkratnem sistemu, ki mu ni para v svetu. Vzgajali so nas v kolektivistiènem duhu in nam podajali èrno-belo sliko preteklosti in na�e sedanjosti. Preprièani smo bili, da rastemo v svobodni in dobri de�eli, kljub temu da smo se ob primerjavi z gnilim zahodom poèutili revne. /�/ Nauèili so nas, da je treba paziti, kaj se kje reèe, in da se ne sme kritizirati. Ta razkol med deklariranim in dejanskim sem razumela kot prevaro, kot nesvobodo pa to, da se o tem ni smelo svobodno razpravljati. Zato sem se do tedanjega politiènega sistema opredelila kot do sistema, ki ne podpira èlovekove svobode do izra�anja, predvsem do politiènega opredeljevanja, in zato tepta njegovo dostojanstvo.« V Kamniku smo imeli Mladinsko kulturno dru�tvo Pedenjmo�ic, ki je leta 1986, �e pred izbruhom nacionalizacijske afere, na Malem gradu napovedalo veèer Balantièeve poezije. Ta je bil onemogoèen, prepovedan, 211 pravzaprav »prestavljen zaradi prizori�èa, ki bi utegnilo za obiskovalce biti nevarno. Bolj jih je �ulila nevarnost Balantièevega anga�maja na napaèni strani zgodovine. Prepoved je moèno odmevala tudi v �ir�em slovenskem prostoru in èlane dru�tva ovenèala z romantièno avreolo muèeni�tva. /�/ 7. novembra so bile pesmi Franceta Balantièa uprizor-jene v dvorani Veronika. �e prej so se bili predstavniki dru�tva primorani sooèiti z lokalnimi politiènimi trdorokci in predstavo prisiljeni umestiti v literarno-zgodovinski kontekst, ki ga je zagotovil France Pibernik.« (Kumer 2015) Podbre�nik (2002: 17) je o tem dogajanju zapisal: »Odpovedi prireditve so sledili sestanki z odgovornimi iz obèinske kulturne politiène elite. Vsi so nas preprièevali, da je z na�im recitalom vse v redu, vendar � ali ne bi na�e mlade energije raje usmerili v bolj produktivne vode. Katere vode naj bi to bile, nam ni znal povedati nihèe, kar je v nas le krepilo mladostno uporni�tvo.« Podbre�nik Vukmir (2016: 186) poudarja, da se mladi èlani dru�tva Pedenjmo�ic niso nameravali politièno izpostaviti ali s priznanjem pesni�tva Franceta Balantièa kakor koli politièno ali svetovnonazorsko izpostaviti pomanjkljivosti ali prednosti slovenske stvarnosti. Pesmi Franceta Balantièa so izbrali zaradi provokativnosti, saj so vedeli za njegovo zamolèevanje, v resnici tudi niso �eleli pisati kamni�ke kulturne zgodovine, a jim je to kljub temu uspelo. O tem dogodku se je sli�alo tudi v Ljubljani, saj so njem poroèali na Radiu �tudent, kjer so poroèilo zakljuèili z naslednjim: »Provokacije so spremljevalke tabujev. Èe ne drugega, nam ostane vsaj 212 zabava ob opazovanju, kako se utele�a stalinistièni diskurz v najèistej�i obliki. V provinci smo pred metropolo na bolj�em za ta u�itek. To pa je tudi nekaj.« (Kotnik 2015) Zadnja ugotovitev �e kako dobro odslikava duh tedanjega èasa na Kamni�kem. To je bil �e vedno èas, ko na lokalno raven �e niso zapihale prve srame�ljive sapice prihajajoèega pomladnega vetra. V medijih smo lahko prebrali celo naslednje besede visokega obèinskega uradnika, ki jih je povedal novinarju Mirkovièu (1986): »Zavzemam se za stali�èe, da zemlja pri nas ne more biti lastnina nikogar oziroma je lastnina vseh. Obsojam, denimo prakso, ko smejo v Vojvodini koruzo skrivati za �bolj�e èase�, pridelajo pa jo s proizvodnim sredstvom, ki ga imajo v rokah � na zemlji; kmet bi moral biti delavec v tovarni, zemlja pa je tovarna in tovarne so, kot vemo, dru�bena lastnina.« Slabo leto pred prvimi veèstrankarskimi volitvami leta 1990 v kamni�kih politiènih forumih ni bilo èutiti navdu�enja nad spremembami. Zdi se, da so politiène spremembe prièakovali s strahom, saj so bili ljudje »zaradi ustanavljanja zvez, ki jih spominjajo na predvojno strankarsko razprtijo, zelo zbegani in predvsem zaskrbljeni«, so ugotavljali na seji obèinskega vodstva SZDL, njen predsednik pa je razpravo zakljuèil z naslednjimi besedami: »Pluralizem trga zahteva tudi pluralizem idej. Vendar, èe ni konsenza, je ta lahko �e nevarnej�i kot sedanji monizem. Tudi socialistièna zveza se tu �e i�èe.« (Grèar 1989: 1) 213 France Tom�iè, voditelj za prelomne èase Èas, v katerem je deloval Tom�iè, je bil zaznamovan z upanjem in veliko �eljo po dru�benih spremembah. France Tom�iè je bil s svojimi lastnostmi, izku�njami s politièno kulturo in socialno demokracijo iz Zahodne Nemèije ter z veliko strpnostjo do politiènih nasprotnikov oseba, ki je veliko pripomogla k zaèetnim uspehom demokratizacije politiènega in sindikalnega �ivljenja in osamosvojitve. Kasneje je razvoj slovenske postkomunistiène dru�be mnogokrat krenil v drugo smer, kot si je �elel France Tom�iè, ki se s tem ni nikoli sprijaznil in se je zato konèno umaknil iz aktivnega politiènega �ivljenja. Danes, ko je slovenska dru�ba spet v krizi, spoznavamo, da bi se morali zopet pribli�ati zamislim in idealom, ki jih je zastopal France Tom�iè. Primanjkuje ljudi, ki bi bili pripravljeni izstopiti iz mno�ice in se izpostaviti, ne samo za svoje interese, paè pa za interese vseh, ki v danem trenutku potrebujejo za�èito pred samovoljo lokalnih ali dr�avnih oblasti. V Hoèah na �tajerskem koncu Slovenije, kjer naj bi ena od avtomobilskih multinacionalk �elela postaviti lakirnico avtomobilov, v kateri bi zaposlili ne veè kot 400 delavcev, potrebujejo pa kar 100 hektarjev zemlje, bi Tom�ièa potrebovali, saj je najvi�ja dr�avna oblast zlorabila demokracijo za koristi parcialnih interesov multinacionalke in pri tem grobo kr�ila pravice lastnikov kmetijskih zemlji�è, ki so jim edini vir pre�ivetja. Tom�ièa bi potrebovali, da bi se uprli samovolji lokalne in dr�avne oblasti. Vsekakor moramo po dolgem kriznem obdobju, ko v Sloveniji primanjkuje sredstev za vlaganje v nove zaposlitvene mo�nosti, pozdraviti vsako tak�no 214 gospodarsko pobudo. V Kamniku pred tridesetimi leti ni bilo niè drugaèe, saj je takrat �e cvetoèe kamni�ko gospodarstvo, ki je bilo sicer usmerjeno na notranji jugoslovanski trg in v tretji svet, veliko manj pa na zahodne trge, potrebovalo nove kadre, ti pa so potrebovali in prièakovali ustrezen stanovanjski standard. Zato se je redko naseljeno obmoèje v Novem trgu kar samo od sebe ponujalo za zaèetek stanovanjske gradnje za nujno potrebne kadre, ki naj bi, tako sta to v javnosti predstavljali najvi�ja obèinska partijska in upravna struktura, zagotavljali prihodnji razcvet kamni�kega gospodarstva. V Novem trgu so takrat �e �iveli kmetje, ki so se prete�no pre�ivljali s pridelavo polj�èin, veliko pa je bilo gospodinjstev, ki jim je bilo kmetijstvo pomembna dopolnilna dejavnost. Tudi nova lakirnica v Hoèah naj bi stala na obdelovalnih zemlji�èih v lasti kmetij, ki se �e vedno pre�ivljajo s pridelavo polj�èin. Skoraj vsem bi moralo biti jasno, lokalnim in vladnim politikom pa to oèitno ne bo nikoli povsem razumljivo, da kmetje nad tem, da jim vzamejo zemljo kot vir pre�ivetja, ne bodo nikoli navdu�eni. Kot tudi niso navdu�eni kmetje v Savinjski dolini, ki se upirajo naèrtom za gradnjo koro�ke avtoceste po najbolj kvalitetnih kmetijskih zemlji�èih. V preprièevanje kmetov, da bi tudi oni sprejeli novo razvojno paradigmo, se je vkljuèil najprej �upan lokalne skupnosti, ki je v novi lakirnici videl zgolj in samo nova delovna mesta in pa seveda svoj ugled uspe�nega mened�erja. Ker pa lokalni �upan ni bil dovolj uspe�en, se je v pridobivanje kmeèke zemlje vkljuèil sam minister za gospodarstvo, da bi s svojo avtoriteto, ki mu jo daje visoka funkcija, prisilil neposlu�ne kmete v prodajo zemlje. Nekateri kmetje so se nehali upirati, ostali pa so trmasto vztrajali in svoje zemlje �e vedno noèejo prodati. Zato je slovenska 215 vlada poslala v parlament poseben zakon, ki omogoèa razlastitev kmetijskih zemlji�è, na katerih bo neka multinacionalka lahko zgradila industrijski obrat. Upravièeno se seveda vpra�amo, èe je 400 novih delovnih mest res toliko vrednih, da se vlada suverene dr�ave podredi interesom nekega mednarodnega podjetja in celo pose�e v èlovekove pravice tamkaj�njih lastnikov kmetijskih zemlji�è. Tudi v kritiènem èasu nacionalizacijske afere v Kamniku so se Tom�ièevi soborci spra�evali, ali so novi kadri za kamni�ko gospodarstvo res tako pomembni, da je bila obèinska oblast pripravljena odvzeti zemlji�èa obstojeèim lastnikom in jih potem prenesti novim lastnikom po cenah, ki so bile bistveno ni�je od tr�nih. Vlada pa je �la v Hoèah �e dlje, saj je lastnike kmetijskih zemlji�è s pomoèjo dominantnih medijev, ki so odvisni od financiranja podjetij v dr�avni lasti, izkljuèila iz javne obravnave. Mediji, vsaj veèina med njimi, so v svojih prispevkih izpostavljali le naèrte multinacionalke, ki so jo predstavili za gibalo dru�benega napredka, niso pa dali besede prizadetim lastnikom kmetijskih zemlji�è, ki jim je bila z novim, v parlamentu sprejetim zakonom vzeta pravica, da na svojih poljih �e naprej gospodarijo. Podobne poskuse vplivanja na javno mnenje s pomoèjo usmerjanja medijskih sporoèil so do�ivljali tudi Tom�ièevi soborci v Kamniku, ki pa so kljub vsemu na�li poti, da so kljuèna sporoèila ostala avtentièna in so pri�la pravoèasno v javnost. Spra�ujemo se, zakaj kmetom iz Hoè to ne uspeva, saj imajo vendar na voljo �irok spekter tehnolo�kih re�itev, s katerimi lahko �irijo svoja sporoèila. Morda je te�ava pri voditeljih? 216 Èe se �elimo pribli�ati zamislim in idealom, ki jih je zastopal France Tom�iè, opa�amo pomanjkanje voditeljev na vseh ravneh dru�bene organiziranosti, ki bi se bili sposobni upreti kr�enju èlovekovih pravic in bi bili pripravljeni stopiti v prve vrste prizadevanj za bolj demokratièno in humano dru�bo. Primanjkuje nam voditeljev, ki imajo vizijo, znanje, so inovativni, so brez nahrbtnika nekdanjih slabih, nestrokovnih ali celo kaznivih dejanj in govorijo v jeziku, ki je razumljiv prav vsakemu. Potrebujemo voditelje, ki postavljajo privlaène, izvedljive in �irokim mno�icam sprejemljive cilje. Te lastnosti so krasile Franceta Tom�ièa, ki je postal voditelj nacionalizacijske afere, kar ugotavlja tudi etnologinja Klobèarjeva (2016: 251�252), ko zapi�e, da je »upor prebivalcev Novega trga in Zgornjega Perovega dobil simbolni pomen, poseben pomen pri tem pa je imelo tudi petje. Ko so se namreè Novotr�ani skupaj s sova�èanom Francetom Tom�ièem vraèali z odloèilnega sestanka na Obèini Kamnik, je nenadoma o�ivel spomin na nekdanje fantovsko petje ob Antonovi kapelici, to petje pa je bilo znak upora proti pozidavi.« Klobèarjeva (prav tam) poudarja, da »nadaljevanje upora, v Novem trgupoudarjenega s pesmijo, ni bilo veè vezano samo na Kamnik, saj je France Tom�iè /�/ konec naslednjega leta vodil stavko v Litostroju, med katero sta bila sprejeta sklep o ustanovitvi neodvisnih sindikatov Slovenije in pobuda za ustanovitev Socialnodemokratske stranke. Petje ob podrtem Tomanovem znamenju v Novem trgu v Kamniku je tako v èasu, ko, razen izjem, spontanega fantovskega petja po vaseh �e tri desetletja ni bilo veè sli�ati, nakazovalo dru�bene spremembe, ki so vodile tudi v osamosvojitev Slovenije.« 217 Med kljuènimi kompetencami voditeljev v kriznih èasih je tudi obvladovanje poti, po katerih se �irijo sporoèila v javni prostor. Pred veè kot tremi desetletji so bili prava redkost �e navadni stacionarni telefoni, interneta �e ni bilo, tudi tiskanih medijev je bilo manj in vsi so bili pod nadzorom lokalne ali dr�avne partije. Pa vendar je Tom�ièevim soborcem uspelo preseèi blokade in posredovati v javnost kljuèna sporoèila, s katerimi so preglasili enolièno oblastno blatenje nasprotnikov nacionalizacije, ki so ga �irili v lokalnem èasopisu, po tovarni�kih menzah in za gostilni�kimi pulti. Tom�ièevci so izbrali enake poti sporoèil kot partijci, najbolj uspe�ni pa so bili z obiski pri kljuènih odloèevalcih, pred glasovanji v zborih obèinske skup�èine pa so obiskovali tudi delegate. Izkazalo se je, da so bili obiski pri delegatih zelo uspe�ni. Osebni stiki omogoèajo izmenjavo mnenj, sooèanje razliènih pogledov in iskanje skupnih zakljuèkov, kar je sèasoma ustvarilo medsebojno zaupanje, ki je bilo �e kako pomembno tudi kasneje v pripravah na prve svobodne volitve leta 1990. Veèina delegatov, ki so glasovali proti nacionalizaciji, se je aktivno vkljuèila v procese demokratizacije, osebne povezave pa so se ohranile tudi z delegati, ki so ostali zvesti uradnim stali�èem partijskega vodstva in obèinske uprave ali se jim zaradi razliènih razlogov niso upali ali �eleli upreti. Kaj imajo skupnega dogodki v Novem trgu pred nekaj veè kot tridesetimi leti z dana�njim dogajanjem v Hoèah in drugje po Sloveniji, kjer se oblast obna�a kot slon v trgovini s porcelanom. Vpra�ati se moramo, kak�na je bila v Kamniku cena gospodarskega napredka in koliko bodo v Hoèah v resnici stala nova delovna mesta ter koliko ljudi, ki bodo ostali brez obdelovalne zemlje, bodo tam sploh zaposlili. Èeprav v razliènem dru�be-218 nem redu, s èasovno distanco med obema dogodkoma lahko zakljuèimo, da nasilna nacionalizacija kmetijskih obdelovalnih povr�in za potrebe industrializacije ali stanovanjske gradnje unièuje �e zadnje kmetije, ki v okolici veèjih mest vztrajajo pri pridelavi hrane. Tom�iè je pogosto poudarjal, da dr�avno nasilno kr�enje èlovekovih pravic, kar nacionalizacija, ki jo je Tom�iè prviè do�ivel kot kmeèki sin, z vsemi svojimi posledicami gotovo je, ustvarja tudi politiène nasprotnike. Tom�iè nas opozarja na kratkovidnost tak�nih nasilnih ukrepov, ko oblast vso energijo usmeri zgolj v izvedbo nacionalizacije ali druge nasilne ukrepe, zanemari pa naèrtovanje vseh nadaljnjih korakov. V Kamniku je pospe�ena stanovanjska gradnja, ki pa se je zaradi uspeha nasprotnikov nacionalizacije zaèela brez naèrtovane nacionalizacije, zahtevala investicije v dru�beni standard, saj so se pomembno poveèale potrebe po novih vrtcih in novih �olskih prostorih. Da bi v Kamniku o tem takrat vsaj razmi�ljali, èeprav bi morali naèrtovati, v arhivih ne najdemo zapisov. Zato se v Kamniku s temi te�avami ukvarjajo �e danes. Vsega tega arhitekti industrijskega napredka v Kamniku niso upo�tevali in ga danes oèitno ne upo�tevajo v Hoèah, kjer lahko z veliko verjetnostjo prièakujemo tudi ekolo�ko opusto�enje zemlji�è in �ir�ega okolja novih industrijskih obratov, vsaj tako si to lahko predstavljamo, èe bo na najbolj rodnih zemlji�èih pod obronki Pohorja zgrajena lakirnica avtomobilskih sestavnih delov. Umazana industrija pod zelenim Pohorjem! 219 Kongresni trg, vrhunec in zaèetek konca Tom�ièeve dobe V zaèetku maja 1989 je vodstvo komaj slabe tri mesece prej ustanovljene Socialdemokratske zveze sodelovalo z ostalimi opozicijskimi organizacijami, republi�kim vodstvom mladinske organizacije (ZSMS) in pisateljskim dru�tvom pri pripravi zborovanja na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ljubljanska mestna oblast zborovanja opoziciji ni dovolila, ni pa mogla prepreèiti zborovanja, ki ga je na tem trgu sklicala ZSMS. Po konèanem zborovanju mladinske organizacije, ki je bil 8. maja, na predveèer dneva zmage, se je program nadaljeval z govorniki iz opozicijskih vrst, med njimi je bil tudi Tom�iè, pesnik Tone Pavèek pa je tega dne prebral Majni�ko deklaracijo. France Tom�iè je v uvodnem delu govora izpostavil ideale, kot so svoboda, pravica, suverenost, bratstvo, demokracija, v katere je verjela veèina slovenskega ljudstva, ko je leta 1945 pri�el dan svobode. Zaèetno navdu- �enje ljudi je kmalu zamrlo, ker so se zaèeli teptati ideali, za katere so se borili in v vojni umirali. Tom�iè je opozoril na izgubo voja�ke, varnostne in finanène suverenosti, kr�enje èlovekovih pravic kmetom, obraèun z nasprotniki socializma brez demokracije in kritiki ustavne ureditve. Oris stanja v dr�avi je nadaljeval z na�tevanjem re�itev, ki so jih zapisali v programu Socialdemokratske zveze Slovenije. Te so bile po njegovem mnenju potrebne, da se gibalo slovenskega dru�benega napredka obrne navzgor, v smer razvoja in pribli�evanja dru�bi drugih evropskih narodov, kamor Slovenci �e od nekdaj spadamo. Tom�iè je videl re�itev v novi slovenski ustavi po meri Slovenije, ki jo lahko sprejme samo zdru�ena 220 opozicija, ki mora na volitvah zmagati z absolutno veèino. Bilo mu je absolutno jasno, da je zmaga zdru�ene opozicije mogoèa zgolj z veèjim sodelovanjem ljudi po celotni Sloveniji, kar je �e posebej poudaril. Svoj govor pa je zakljuèil z mislijo, da bi Slovenci »lahko dobro, predvsem pa mirno �iveli tudi kot samostojna dr�ava v okviru Evropske skupnosti«, kar je mno�ica na Kongresnem trgu pospremila s klici odobravanja in zelo dolgim aplavzom. (Pesek 2010: 320�322) Devetega maja 1989, na dan zmage v drugi svetovni vojni, se je nad Tom�ièem spro�il medijski pogrom. Reèemo lahko, da so Tom�ièa medijsko umorili. Pogromu se je pridru�il tudi del najo�jega vodstva stranke. Zdi se, da je tudi tedaj obstajal skriti center moèi, ki je ocenil, da Tom�iè ni tisti, ki bi lahko usmerjal pot demokratizacije in osamosvojitve. V Socialdemokratski stranki je nastala kriza vodenja, saj so re�imski mediji in razlièni pri�epetovalci vseh barv in preprièanj uspeli vnesti nezaupanje najo�jih sodelavcev v Tom�ièeva ravnanja, v ozadju so potekale priprave na zdru�evanje opozicije, vendar Tom�ièa na ustanovitvi zdru�ene opozicije Demos ni bilo, saj je �e pred tem dr. Jo�etu Puèniku odstopil vodenje stranke in se povsem umaknil v ozadje. Miheljak (1997: 3), ki je Tom�ièa osebno spoznal in z njim leta 1988 sodeloval v Odboru JBTZ, se spominja, da je bil Tom�iè »silno impulziven, do neke mere naiven, a skrajno po�ten in korekten do nasprotnikov. Vse tri znaèilnosti /�/ so ga spremljale skozi vso politièno in sindikalistièno kariero.« Ker je �e naprej deloval impulzivno, naivno in tudi �e naprej po�teno, ga je, ko je ustanavljal Socialdemokratsko zvezo, prehitela 221 Slovenska demokratièna zveza (SDZ), ker je bil preveè socialdemokratski, »mu je Demos odvzel �njegovo� stranko. Grobo, brezkompromisno«. Miheljak (prav tam), ki ima Tom�ièa »za poslednjega socialdemokrata v SDS«, je tudi preprièan, da so mu tisti, ki so mu vzeli stranko, vzeli tudi sindikat Neodvisnost, ki ga je kolikor toliko neodvisno vodil. Mnogi so �e danes preprièani, da Tom�iè ni bil moteè samo komunistom, ki jim je prepreèil, da bi se preprosto preimenovali v socialdemokrate, s svojimi vrednotami in razumevanjem sveta in stisk ljudi, s katerimi se je dnevno sreèeval po tovarnah, je bil v politiki, kjer ni prijateljev, so samo interesi in pohlep po oblasti, moteè tudi mnogim v novonastalih opozicijskih skupinah. Da je temu tako, ka�ejo dogodki po majskem govoru na Kongresnem trgu. Novi predsednik socialdemokratske stranke dr. Puènik se je zavedal Tom�ièevega vpliva in slovesa med slovenskim delavstvom, kar je prina�alo glasove stranki na volitvah spomladi 1990, zato mu je omogoèil, da je kot parlamentarec sodeloval pri vseh kljuènih odloèitvah, ki so prinesle samostojno Slovenijo in vzpostavitev vladavine prava. To je Francetu veliko pomenilo, èeprav je bil umaknjen od glavnih Demosovih centrov odloèanja. France Tom�iè se je iz dr�avne politike dokonèno umaknil po volitvah leta 1992, ko je kandidiral za predsednika Republike Slovenije. Na volitvah je do�ivel veliko razoèaranje, saj je zanj glasovalo malo manj kot osem tisoè volivcev. S tem porazom na volitvah 1992 se je njegova politièna kariera na dr�avni ravni konèala. Pesek (2010: 356) se spra�uje, »ali je bil pora�en samo France Tom�iè. Osemnajst let po usodnih volitvah lahko ugoto-222 vimo, da prave socialdemokratske stranke, ki bi v polni meri uveljavljala socialdemokratsko poslanstvo, sploh nismo imeli. Na �kodo socialne praviènosti, veèje porazdelitve dru�benega bogastva, ne pa samo neupravièenega in nemoralnega bogatenja enih na raèun drugih �« Nihèe pa Tom�ièu ne more vzeti prvenstva v rahljanju totalitarne dru�be in iskanju poti izhoda iz globoke dru�bene krize v osemdesetih letih prej�njega stoletja. Delavce elitnih Titovih zavodov Litostroj je vodil v elitni Cankarjev dom, kjer so v tistem èasu poleg elitnih kulturnih in kongresnih dejavnosti potekali kongresi komunistiène partije in sindikatov. Delavci Titovih zavodov so bili sploh prvi v takratni socialistièni vzhodni Evropi, ki so podprli Tom�ièev predlog za vzpostavitev parlamentarne dru�bene ureditve in uveljavitev sindikalnega pluralizma, saj so v spremembi dru�benega reda videli re�itev globoke gospodarske in dru�bene krize, ki jo je povzroèila enopartijska vladavina. In France Tom�iè je bil prvi, ki je pred slovensko javnostjo naglas, brez nepotrebnega leporeèenja povedal, da Slovenija pod vodstvom komunistov ne razpolaga z osnovnimi atributi dr�avnosti in se podreja centralizmu v Beogradu, zato mora zdru�ena opozicija na volitvah zmagati z absolutno veèino, da se ponovno vzpostavi slovenska dr�ava s polno suverenostjo. Bil je trdno preprièan, da Slovenke in Slovenke lahko �ivimo v samostojni dr�avi v okviru Evropske skupnosti. 223 LITERATURA B. P., 1989: Noèemo biti le opozicija. Kamni�ki obèan, letnik 29, �tevilka 10, str. 3. Kamnik: Obèina. Romana GRÈAR, 1989: Socialistièna zveza odprta za vse oblike delovanja. Kamni�ki obèan, letnik 29, �tevilka 10, str. 1. Kamnik: Obèina. Damjan HANÈIÈ, 2010. Uspelo nam je zaradi srènosti, poguma in odloènosti. V Demos na Kamni�kem, ur. Igor Podbre�nik, str. 46�55. Kranj: �alar, Va� stik z javnostjo. Janez HUMAR idr., 2012: In memoriam Francetu Tom�ièu (1937�2010). V Kamni�ki zbornik 21, ur. Marjeta Humar, str. 333�340. Kamnik: Obèina. Marija KLOBÈAR, 2016. Na poti v Kamnik. Ljubljana: ZRC SAZU, Zalo�ba ZRC. Franèek KMETIÈ, 1977: Delovno proslavljanje. Javna tribuna (Ljubljana-�i�ka), letnik 17, �tevilka 145. Ljubljana: Obèina Ljubljana- �i�ka. K. O., 1982: Vpra�anja naj ne ostanejo brez odgovora. Kamni�ki obèan, letnik 21, �tevilka 20, str. 1. Kamnik: Obèina. Rudi KOTNIK, 2015: Kako se v Kamniku govori hitreje. Radio �tudent, 1986. V Pedenjmo�iceva èitanka, ob razstavi Desetletje Mladinskega kulturnega dru�tva Pedenjmo�ic 1982�1993, ur. Matev� Bergant in Marko Kumer. Kamnik: Knji�nica Franceta Balantièa Kamnik. Marko KUMER, 2015: Desetletje Mladinskega kulturnega dru�tva Pedenjmo�ic 1982�1993. Razstava. Kamnik: Knji�nica Franceta Balantièa Kamnik. Peter MIRKOVIÈ, 1986: Trojanski konj v Kamniku. TELEX: informativni tednik Dela, 25. decembra 1986, str. 22�23. Ljubljana: Delo. Rosvita PESEK, 2010: France Tom�iè v boju za stranko in dr�avo. V Od stavke do stranke, ur. Marta Lavriè Tom�iè in Rosvita Pesek, str. 313�357. 224 Igor PODBRE�NIK, 2002: Od civilnih dru�benih gibanj do prihoda novih politiènih strank v oblastne organe v kamni�ki obèini. V Kamni�ki zbornik 16, ur. Marjeta Humar, str. 15�24. Kamnik: Obèina. Breda PODBRE�NIK VUKMIR, 2010: SDZS � za svobodo duha in èlovekovo dostojanstvo. V Demos na Kamni�kem, ur. Igor Podbre�nik, str. 122�129. Kranj: �alar, Va� stik z javnostjo. Breda PODBRE�NIK VUKMIR, 2016: Spominski zapis o Mladinskem kulturnem dru�tvu Pedenjmo�ic. V Kamni�ki zbornik 23, ur. Marjeta Humar, str. 181�189. Kamnik: Obèina. R. E., 1975: Tito v Litostroju. Dogovori, letnik 3, �tevilka 10. Ljubljana: OK SZDL Ljubljana Center. Bo�o REPE, 2001: Slovenci v osemdesetih letih. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru�tev Slovenije. Janez �MIDOVNIK, 1995: Lokalna samouprava. Ljubljana: Cankarjeva zalo�ba. Stane VLAJ, 2001: Naèelo subsidiarnosti V: Vodnik po slovenski lokalni samoupravi, ur. Stane Vlaj, str. 33�45. Ljubljana: In�titut za lokalno samoupravo pri Visoki upravni �oli. Stane VLAJ, 2004: Uvod v javno upravo. Ljubljana: Fakulteta za upravo. France TOM�IÈ, 1996: Prièetki procesa demokratizacije na Kamni�kem. V Kamni�ki zbornik 13, ur. Marjeta Humar, str. 145�154. Kamnik: Obèina. France TOM�IÈ, 2010: Od stavke do stranke. Ljubljana: Nova obzorja. POVZETEK France Tom�iè je odigral zgodovinsko vlogo prvega glasnika korenitih dru�benih sprememb, bil je tudi voditelj drugaènih sindikatov, bolj delavskih, in eden od pobudnikov vzpostavitve socialnega dialoga. Zato lahko upravièeno trdimo, da je bil Tom�iè eden od stebrov prenove dru�benega reda in slovenske osamosvojitve. Ko je z odliko opravil svoje poslanstvo, pa je umolknil, kar je usoda vseh velikih osebnosti, ki imajo zasluge za najveèje dru�bene premike v zgodovini nekega naroda. Tom�iè je imel sposobnosti, ki krasijo ljudi v prelomnih èasih, ko se na ru�evinah 225 starega gradi novo. Njegov govor je bil razumljiv, z ljudmi je hitro na�el stik, njegovo delovanje je bilo ciljno usmerjeno v re�itve. Samo Tom�iè je lahko popeljal delavce Titovih zavodov Litostroj, ponosa takratnega komunistiènega re�ima, v Cankarjev dom, ki je bil zgrajen za partijsko elito tistega èasa. Samo Tom�iè si je lahko ustvaril dovolj zaupanja stavkajoèih delavcev in si pridobil njihovo podporo pod zahtevo za ustanovitev socialdemokratske stranke. V nadaljevanju je, prav zaradi litostrojske izku�nje, postal voditelj ljudskih mno�ic, saj jih je znal z najbolj preprostimi zahtevami, kot je med drugimi bila, da moramo Slovenci imeti svojo pu�ko, palico in mo�njo, z njihovim jezikom navdu�iti, da so ponotranjili zapletene deklaracije slovenskih kulturnikov ter za svoje sprejeli provokativne zahteve novinarjev in publicistov Tribune, Mladine in Radia �tudent po dru�benih spremembah, ki so dnevno preizku�ali toleranène meje re�imskega represivnega aparata, ter se zaèeli zavedati enkratne zgodovinske prilo�nosti, ki se nam je zaradi ekonomskega propada komunizma ponudila v pomladi vzhodnoevropskih narodov. Kljuène besede: France Tom�iè, Socialdemokratska zveza Slovenije, nacionalizacijska afera, politièni sistem socialistiènega samoupravljanja, Titovi zavodi Litostroj, Cankarjev dom, Kongresni trg FRANCE TOM�IÈ, A PILLAR OF SOCIAL ORDER AND INDEPENDENCE SUMMARY France Tom�iè's great historical role consists in the fact that he was the first voice of radical social change, the leader of different, more worker-oriented, trade unions, and one of the earliest promoters of social dialogue. Therefore, we can rightly argue that Tom�iè was one of the pillars of social order change and Slovenian independence. When he had carried out his mission to perfection, his voice quietened, as is common with all great people who deserve credit for driving the most important social movements in the history of a nation. Tom�iè possessed the qualities which 226 are sought after in revolutionary times, when the new is built on the ruins of the past. He was a great rhetoric, quick to make friends, goal-oriented and focused on finding solutions. Only Tom�iè was able to lead the workers of Titovi zavodi Litostroj, the pride of the Communist regime, to Cankarjev dom, which had been built to cater to the Communist elite of the time. Tom�iè was the only one who was able to build trust among the striking workers and secure their support for the formation of a social democratic party. As a result of the Litostroj experience, he later became the leader of the masses. He spoke their language and his straightforward demands, such as the one that a nation must have its own gun, stick, and a money pouch, efficiently translated complex declarations of Slovenian culture workers into the language that workers understood. He persuaded the workers to embrace the provocative calls for social change made by the journalists and publicists of Tribuna, Mladina and Radio �tudent, constantly challenging the regime's repression apparatus tolerance, and helped the nation to become aware of its unique historical opportunity brought about by the economic collapse of Communism during the spring of the East-European nations. Key words: France Tom�iè, Social Democratic Association of Slovenia, nationalisation affair, socialist self-management, Titovi zavodi Litostroj, Cankarjev dom, Kongresni trg (Congress Square) 227 228 Document Outline Humar, Marjeta