List 1 Tečaj XL. gospodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 4. januarlja 1882 Obseg: Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881. (Dal.) Kako narejajo kompost ali mešan gnoj Amerika našim varna. (Dalje.) Ceski kralj Karol I. Naši dopisi. Novičar, Slovensko slovstvo. Pismo iz Amerike. .'V I • I» .t ^ ^ poljskim pridelkom sila ne- Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari. Kaj smo dosegli stva zboljšanje našega leni? kmetij Prišlo je novo leto. Vsak človek spominja se gotovo ta dan tužnih in veselih ur , ki jih je doživel v starem letu; ta si želi, da bi nrn vsaj tako vs po sreči izšlo m takih je malo kakor v pretečenem letu, drug si pa misli, slabo je bilo dosedaj, Bog daj , da bi se kmalu v boljše spreobrnilo. Ravno tako vprašamo tudi mi zboljšanje našega kmetijstva v starem letu in kaj pri- kaj smo dosegli v čakujemo, da nam prinese novo leto? Odgovorimo kratko, ker pritrditi moramo, da je bilo preteklo leto kolikor toliko ugodno napredku našega poljedelstva. Pripoznati moramo , da smo zapazili v preteklem letu nekako živahneje gibanje v narodno gospodarskem obziru. Ne le vlada, ampak tudi narodni krogi zanimi-vati so se pričeli za kmetijstvo bolje nego prejšnja leta. Pa veseli ne le nas , ampak gotovo vsakega rodoljuba, kajti dežele slovenske so v prvi vrsti kmetovalske; ako hočemo izdatno zboljšati materialno narodno stanje, zbolj-sati moramo kmetijstvo, Ako bi hoteli obširno razpravljati vse kar se storilo v preteklem letu za napredek našega kmetijstva napolnili bi gotovo lahko vsa predala „Novic^'; ker se je pa o tej ali o ooi zadevi uže mnogo pisalo, spomi- njajm o se v kratkem važnejih stvari. kateri predseduje gosp. dr. Poznik, podpirate jako vrlo izvrstne moči gg. Ogulin in prof. Derganc. Kdor je bil sv. Lukeža dan pri premiranji goveje zivine v Kranj i ? kjer se je bilo zbralo nad 100 govejih repov, pripoznati mora, da se je zadnja leta naša živi noreja jako zboljšala. Dosti zaslug pridobila si je v tem obziru c k. kmetijska družba, katera leto za letom uvaža v deželo mnogo lepe živine žlahnega plemena. preteklem letu imeli smo lepo število popotnih predavanj. Po Dolenjskem predaval je zasluženi gosp. vodja Dolenc in Ogulin o vinoreji in trtni uši Gorenjskem pa vrli g. adjunkt Pire o živinoreji f po novim letom dobimo pa še posebnega popotnega učitelja poljedelstva za Kranjsko, in sicer je c. kr. mi- lahko nisterstvo poljedelstva oddalo to službo pisalcu teh vrst. Deželni zbor sklenil je v zadnjih svojih sejah da se vpelje v počitnicah na sadje- in vinorejski šoli na Slapu kmetijski tečaj za ljudske učitelje, kar je gotovo samo da bi se take štipendije ki se v resnici zanimajo hvalevredno. Želeli bi oddajale samo tistim učiteljem za kmetijstvo; kajti jako potrebno bi bilo, da se kmalu snujejo kmetijske nadaljevalne šole po deželi. Kmetijske šole še nimamo, akoravno deželni poslanci leto za letom v deželnem zboru predlagajo, naj se ustanovi kmetijska šola. Potrpimo toraj še in pričakujmo boljših časov. Spominjati morali bi se še bohinjskih sirarskih zadrug, osušeuja ljubljanskega močvirja in še mnogo dru-zih važnih stvari, ali uže iz teh vrstic razvidimo lahko, da smo dosegli v zboljšanje kmetijstva v starem letu zavod Ljubljanska okolica dobila je jako važen denarni ninogo, upajmo, da bode vendar boljše ? ne držimo tudi , .namreč kmetijsko posojilnico. Kmetijstvo hira ravno na tej bolezni, da mu primanjkuje — kakor marsikomu — osebnega in ne drazega Kredita Upajmo, da kmetijska posojilnica za ljubljansko okolico ni prva in zadnja v nasi deželi, ampak da se jej bodo kmalu rodile še druge sestre po nasi domovini. Postojni osnovalo se je okrajno poljedelsko , v zanaprej križem rok ter delujmo z združenimi močmi f E. Kramar. Kako narejajo kompost ( v ine^san gnoj 7 ,Novice u so uže večkrat povdarjale vrednost me gnoja (komposta) vzlasti zdaj , ko kmetovalcu Vipavi pa sadiereisko društvo. Da "ste se pa rodili ti čedalje bolj primanjkuje pravega živinskega gnoja. Zdaj J______i_____ ______________________________________________' ______ sanega dve društvi ličnega kmetijskega strokovnjaka to ]e zasluga neumorno delavnega in od- tudi Dolenca 7 vodj e je tuüi v „Gospodarstveni prilogi" „Slov. Gospodarja oglasil se gospod A. Rauch s podukom, kako naj se vino- in sadjerejske šole na "SlapuT Tudi za Dolenjsko dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim bralcem snuje se sadjerejsko društvo v Novomestu. Gorenjci, če jim ta poduk po večem podamo. Tako piše gosp pokažimo tudi mi da nismo zaspani Rauch: Jako pridno pričela je delovati kmetijska podruž- nasi kmetovalci za nare- nica novomeška, napravila je v preteklem" letu kmetij- janje komposta, to je, tak osnega gnoja^ ki je iz mnogo- Vse premalo brigajo se sko razstavo, kmetijska predavanja itd. To podružnico ? vrstnih tvarin sestavljen. < J Povsod se nahaja takih tvarin, ki so dobre za na-rejanje tega izvrstnega gnoja. Vkljub temu ga še ma- Ö vidimo. Na) toraj tu nekoliko takih gnojnih tva mnogo gnojnih snovi in ves kup hitrej i * in se lokj rin azkroj Po .....r-----J- OKrat v letu je treba ve^ kup t roh vedemo pa uže naprej rečemo, da ni treba po- imamo trohneti prekopati in dobro premešati. Vendar kako dolg vsod vseh; jemljo se tvarine katere ploh pri rokah puščati, to mnogo blata ibnikih , bajerjih in grabnih nabere se sčasoma ga se določi po tem Z a ga kaj hočemo rabiti. Za travnike, katerim močno koristi blato se je naredilo večinoma tako treba je dobro strohnelega in prhkega komposta 9 da je dežnica ali anežnica z bližnjih ali daljnih zemlj > kosi, grude se mu veci plavila dobro mlj ) gnoj. Pogosto so se Ijudj sami koreni m treba tako drobnega komposta odberejo. Za drevesa in trso tako neumni in mečejo ali napeljavajo v graben gno-jivne tvarine. V ribnikih pogine mnogo živalic, katere kot gnoj ostanejo v njih. Vse to nareja blato, toraj je tako blato gnoj. Vendar ne sme se z njim hitro iti gnojit, kajti v njem nahaja se tudi okisana prst. Treba ne polagamo Drug , če ga naravnost na e je, če ga na koren jo je v kompostne kupe nametati in polagoma škodljive kialine. gubi Druga kompostna tvarina je prst, katero dobimo posipamo. Premalo prhki in tedaj ne dosti strohneli kompost utegne koreninam škodovati. Konečno bodi še omenjeno, da z narejanjem komposta mnogo tvarin dobro porabimo, ker jih v dober gnoj spremenimo. Drugače bi nam zgubile se brez vsake koristi. Travnikom, sadnemu drevju, hmelju, vinogradnikom veliko več hasnejo, kakor navadni gnoj iz hleva." kedar griče ra^važamo ali sploh zemlj > ravnamo ali planiramo Tudi t blat tvarin vsied odpadko od ima v se živine, ki mnogo gnojivnih Občni zbor kranjske družbe po njej hodi Zato takem blatu kaže cestno blato nabirati za kompost je tudi kolikor toliko rastlinam koristnih tvarin iz raz dne 23. novembra 1881. krojenega kamenj Odberej Dalj veči kosi za kompost dobra zid (Dalje.) poseb peke in ostala sipa je voljo apna prav dobra tvarina za kompost. Gosp Ni tedaj svetovati s sipo cesce navažati Robič bere nekaj stavkov družbinega poro- bode gospod gosp. Murnik: ,,Ako Jako gnojiven je pepel 7 posebno lesni pepel, ker ima v sebi veliko fosforne kisline in kalija, samih rastlinam potrebnih tvarin. Saj ni veliko dobiti, vendar drobno poročati 5 po slovenskih it znana, kateri se čila, na to se ogL poročevalec nadalj bora, kakor do zdaj, bode Jaz mislim, da o razstavi v Novem mestu ni treb poročilo o delovanji glavneg komaj ob 12 i od končal na y jih ne smemo zametavati, ampak za gnoj rabiti v sebi mnogo dušca in kalija. Imaj kaj o Ö.) ej nemških listih, ted bilo poročano obšii aj je stvar vsake P je za-njo posrka iz njiv in vrtov prav veliko rast- naj bi gosp. Robič imeno imal. Nasvetova ted toraj poln gnojivnih reči. Ne kaže delkov poročila linske hrane in ga toraj na cesto metati. Plevel na cesti naslove posameznih ud- segnjij njegovo seme razpihlja veter in odnese na bližnj } a naj bi se prečitalo £ to, kjer je treba dalj pra njive Gospod družb in plevel se dalje zareja. Tako se godi na priliko z gtisp. Murnik sem osatom. Zato kaže plevel v kompostne kupe zlagati polnem acih mi Suh o gr m o vj janj padkih kompostnega gnoja tudi Isto pripravna snov za nare- besede (nihče se ne ki niso za kurj Crk o vseh lesnih o 1 grebajo blizu sadnih dreves, pa jim skodujej pogosto predlog sprijet Gospoda Rob Ako glasi) predsednik se tiče prihra predlogom , po časa ; beden gospodov ne želi smatram gosp. M urnika 3, nego basnijo. Bolje storimo, če crkneno žival oderemo, mast izrežemo prosim, naj nadaljujoč poročilo imenuje le naslove posameznim oddelkom poročila Poročevalec gosp. Luka Rob daljuje poročilo ) kopljemo ^ / - — -----------7--------^ ---O i — ^ KT M. ^ UCVIUXJ j drugo pa razsekamo in v kompostni kup za- vstrezajoč predlogu gosp. M urnika. (Ko je poročilo gnojivnih snovi, na pr mesu namreč in kosteh nahaja se mnogo končano.) d } line, to pa v veliko veči kalij in fosforove kis Trop men, nego v živinskem Gospod družb prvosednik: Želi morebiti gnoji kateri gospodov o poročili centralnega odbora sploh be ne prid šči h kompost ki ostanejo, kedar sadovje ali grozdje sede? (Nihče se ne oglasi.) Tako ae je poročilo vzelo iče v potrdilno na znanje in ta točka dnevnega reda je bila presamo, naj se porabijo za kompost, če jih drug brnemo. Velike koristi je blat in je močno svetovati, da se marlj t r a rabi za to je predlag Sedaj prehajamo na drugo točko dnevnega reda družbenega računa za 1880 > leto m Se mnogo drugih tvarin je porabnih za narejanje ogled položene v družbe proračuna za 1882. leto, katerih podrobnosti so bile na mešanega gnoj kompost Da kratko rečemo, lahko se brne za pisarn vse kar za drug časa, da razpade in se razkroj bo ni in potrebuj več Prosim gospoda centralnega odbornika Brusa, da poroča o družbenem računu. Narej cena tla se nameče 16 se pa kompost najbolje tako: Na dobro stla sa 20 Gospod B 6612 gold Vsota dohodk 1880. leta 9472 kr zna- ) ima log ntimetrov debelo prsti. Ta troski 5802 gold. 25 1 kr in ako se prejemnini odbijejo posrkati v sebe vso od zgoraj prihajajo ostaj mokroto. Na prsteno plast se naloži timetrov na debelo pet 10 16 1880. 1. znesek 810 gold. 69 kr v blasrainici koncem cen- razne tvarine, kakoršno smo Gospod družbeni prvosednik: Ali želi kateri zgoraj gospodov besede o bili opisovali. Za njo pride zopet plast prsti, na to pa ima besedo Vodi ? Gospod vodja D plast raznih tvarin in zopet prst itd., dokler ni ves kup 1 IV2 metra visok plast bodi vselej prst. Zgo Visi ne sme biti. Naj gosp plasti se naredi na sredi sameznih zneskih prebra Dolenec: Poročilo o računu, po po f ) nam lik del časa 7 ed katerim se jamica. Naposled se s kolom ves kup od zgoraj na vzdol večkrat prebode, da nastanejo luknj. . s katero se ima kup večkrat polivati. Gnoj tem po luknjah enakomerno po vsem kupu razteka gnojnico polivati kompost je močno hasnovito, ker dobi zadevah. Jaz bi torej hko lotili obravnav o važnejših vetoval, naj se poročilo o ra- gnojnico, čunskih sklepih in o proračunih v prihodnje pošilj se p^ udom vsaj 14 ali 8 dni pred občnim zborom na dom, na tanko pregledati in bi se isto a bi imeli priliko, potem pri občnem zboru govorilo le o istih posameznih 1 'i točkah računa ali proračuna, o katerih bi kateri ud želel besede. Gospod Brus: Vabilo k občnemu zboru družbenemu se je o pravem časi objavilo v „Laibacher Zeitg." centov: Kako uvažanje amerikanske moke na teh trgih raste, kažejo sledeče številke: Amerikanske moke uvažalo se je po toliko-le met. in v razglasi se je izrečno poudarjalo , da podrobnosti družbenega računa lež^ na ogled vsakemu udu v druž- Jaz bi bil z računi natanko izkazal tro- Leta: v Liverpool: v London: v Glasgov beni pisarni ške vsakemu gospodu, kateri bi se bil potrudil v pi- sarno. 1877 1878 1879 186.866 490.302 846.238 195.765 554.370 789.288 234.918 462.717 993.061 sprej o me hodki družbeni so uže tako zelo pičli in ako se skupaj 617.549 1,507.389 2,628.587 predlo cr o gospoda vodje Dolenca, narastö s pri met. centu za Zdaj je uže na priliko v Amsterdamu amerikanska gold tem družbi zopet znameniti troški s tiskovinami in po- od nase, je pa tudi na priliko vož 50 kr. do 2 gold, ce- od naše Btanno. moke, kater da Gospod družbeni prvosednik: Meni se zdi Reko 7 } veči del se na Angleško prepelj cez predlog gosp. Dolenca vendar vreden, naj se ozi- krat dalj tako visoka, kakor amerikanska z a pot j t ramo na-nj Nikakor ni moči zahtevati od visokočasti- Nasledek amerikanskih velikih napredkov bil je ta } tih družbenih udov, stanujočih po deželi, naj nalašč ^^ se je leta 1880. razun angleške uže uvažala ameri potujejo v mesto, gledat družbenega računa v pisarno, kanska moka na Holandsko, v Belgijo, na Francosko Po mojih mislih bi se ustreglo predlogu gospoda vodje ^^ v Švico in južno Nemško Dolenca s tem da o Lcua, vic» ui podružuicam poslali primerno «.«»«^«.i^ n/v/^v/ ^t^j^ax* število odtisov družbenega računa in proračuna, naj jih moke in hitro rast izvažanja amerikanske moke Sledeče številke kazale bodo propad izvažanj naše razdele udom. Menim, da navzlic ne ravno preugodnim finančnim razmeram bi imela družba vendar to žrtvovati svojim udom. Isti gospodje, kateri so s predlogom gospoda Dolenca v tej obliki zadovoljni, kakor sem ga razlagal jaz, prosim, naj vzdignejo roko. (Predlog se sprejme.) Getitralnemu odboru bode skrb, da se izvrši. Saj to velja le za pro futuro. Danes se nam je posvetovati o podrobnostnih postavkih računa. (Dalje prihodnjič.) Izvažanje moke od leta 1868. do 1880.: Amerika iiasim poljskim pridelkom sila nevarna. 5. (Dalje.) Amerikanska rrvoka. « « -v ^ Brž ko so Amerikanci videli, da se pšenica v Ev vec izvažati, ko jim i ropo dobro speča ter da jim je moč leto za letom je jasno , da jim dobiček po- svojo pšenico evropski trg Iz Avstro Ogerske Iz združenih amerik. držav tisuč met. centov tisuč met. centov leta 1868 1394 1845 n 1869 1631 2161 n 1870 1475 3078 }} 1871 1778 3247 1872 708 2235 1873 428 2277 J) 1874 631 3638 1875 836 3531 )) 1876 1128 3497 • 1877 1631 2972 • 1878 3317 3516 )} 1879 2452 5011 W W % 1880 1409 5900 Izpeljale so tedaj leta 1880 mil. met. centov mil. gold. mnozi, vožnino pa posredno zniža doma äko amerikanske združene države vrednosti 707| zmeijejo, otrobe tam puščajo ter na spravljajo dobro doma zmleto moko Avstro Ogerska Nemška pa leta 1870 10 o M ?? 25 337 10 10 Dobrih mlinov tudi im mnogo, tudi so gledali Amerikanci na to, Amerika uže delj časa Pšenice, turšice, pšenične in turšične moke, kruha, da so SI na pravljali mline blizo k v katerih se na voznim prihrani uže tudi na poti do na mestih godno lego v ta namen imate mesti St. Pavel-Mi polis v Minesottj na reki Mississippi, katera ima tam iim gotova stalna vodna moč pšenica raste, da ter Zelo piškotov, rži in ržene moke, ječmena, sočivja, grisa izpeljale so amerikanske združene države ovsa m mor } leta 1850 26 1860 4B«/, o milijonov gold. tedaj v orjaških korakih napredka 2116 odstotkov. 1870 144-V 1880 578,/ 10 ravno velik pad ter se koj voznj na lad tam na nji začenja Uže leta 1873 je tam 12 kih mlinov 7 ki 6. Spirit. Kjer žita ostaja, tam začenja se izvažanje moke m uže zdaj morejo vsak dan uamleti toliko moke, kolikor je mesto London na dan potrebuje, namreč 12.000 Ijev ali 15.254 met. centov ali v letu 5.567.710 met. centov. Pripravljenih je pa tam iz reke Mississippi toliko strug, da je moči in prostora dosti za 25 mlinov v višini v enaki meri izvažanje špirita; združene amerikanske države izdelujejo ga večidel iz turšice. Leta 1880. pridelale so 392 milijonov, izvozile pa samo 25 milijonov met. 7 centov turšice, tedaj se uže iz tega razvidi 7 da je mnogo podelalo v druge seje izdelke; redno se je m.nogo do porabi za pitanje živine, mnogo pa za špirit, katerega nadstropij, ki bodo hipoma prekosili slo- se je leta 1880. nad 345.000 met. centov izpeljalo; v ii- razmeri z Avstro-Ogersko in Nemško kaže v izvažanji veče (15) pestanske mline. Amerikanci učili so se narstva v Pesti, si naročili tudi tam za obr m stroj m pripr prve in uže to leto bo v St. Pavlu na špirita to-ie: reki Mississippi dodelan nov mlin, kateri bo s 3% milijo hektolitrov pšenice na leto zmlel moke v vrednosti milijonov Leta 1880. izpeljalo se je met. centov špirita in vrednosti v gold, v zlatu: met. centov Zdaj še amerikanska moka ni dosegi milij. gold, v zlatu Iz združ. amerik. držav 345.980 vrednosti v stah dobrote naše moke ne moi j boljših vrst št vseh do izdelavati, ker tamošnja pšenica neki vr-se to iz Avstro-Ogerske iz Nemške (1879) 202.065 331.000 77 7> 5-7 4-15 7'4 Prihodnjič pa o amerikanski živinoreji in o izva- ----------—vw«jjjv/»ILJJM» ^O^XAIV/C« JUIVXXA JLIl dJCh tV j k 1 L1\J KA. LIJ i KJ J^C» \ß Ci LU llVCiJLI O 0.1 ^IVtliUl^Jl lAl v slabejih vrstah pa je uže zelo spodrinila našo moko žanji tamošnje živine in živinskih pridelkov kaj. poaebno na velikih angleških trgih * Gospodarske novice. Zoper poškodovanje zarubljenih zemljišč. Poslancem državnega zbora razposlalo se je na Ceskera, oprijel se je hišo povzdignil te ugodne prilike da m bi njegov sin Rudolf, vojvoda avstrijski v aj skeg zato na vso moč delal na to kralj ž 3. dne t. m. poročilo justičnega odbora, v katerem se stanove obdel izvoljen bil. Poslal je poslance } v za svoio , da če> in Rudolfu naklonili poleg tega je tudi da bi zbornici predlaga zoper poškodovanje zarubljenih zem- ? dvema vojnama^ v zemljo planil, on sam iz Turingij Ijišč sledeči načrt postave in sin njegov iz Avstrij sko Moravsko i 1 voljenje upnika s tem ali nepreoaaklj Kdor pri preteči mu posiini izvršitvi zado Krona oeska da v ta namen premaklj e po pravu šla Henriku koroškemu > proda, poškoduje, uniči dru gače ob vrednost spravi, dele premoženja odstrani, d gove ali pravna opravila izmišljava, stori se krivega, ter ako se dejanje ne kaže ostreje kaznj mozu najstareje princesinje Aoe. Toda Henrik ni bil mož za to, ni se znal o pravem Času potegniti za svoje pravo, in cesar videli, kako nemški cesar pritiska, ga je prehitel. Ko so češki stanovi pre- > prestopk se ima kaznovati z zaporom od enega meseca do enega leta, pri obteživnih okoliščinah pa s težkim zaporom od 6 mesecev do let odjenjali so, in Rudolfa za kralja izvolili. Rudolf je umrl uže naslednjega leta, in prestol češki je bil zopet izpraznjen. Po njegovi smrti je imel brat Friderik prestol zasesti, tako je bilo dogovorjeno, ali Kaznovanje sokrivcev in sodeležnikov ravna se po stanovi so ta dogovor za neveljaven razglasili ker določbah kazenske postave z. 1. št. 117.) 27 maja 1852. leta (D 5 denej Določila druzega odstavka §. 183. kazenske postave se ob veljavo. Predstoj likor s tor j določila smejo se obračati na de- razdražen bil le prisiljen, kajti tudi cesar dane besede ni držal poslali so po Henrika koroškega. Novi kralj je došel na Cesko in ljudstvo ga je po-vsodi z veseljem sprejemalo. Nemški cesar je bil zei6 pred veljavo te postave le v toliko ko in je začel pretiti Cehom. Na ukaz njegov i bile po dosedanjih postavah pripadale ostrejemu Izvršitev te postave naroča se ministru za postopanju. §. 3. pravosodje. Zbornica poslancev bo ta predlog težko našla preoster zoper velikanske škode, katere se gode uže redno pri zarubljenih zemljiščih naših krajev. Zgodovinske stvari. so navalili Avstrijci z nadškofom salcburškim in grofi goriškimi in ortenburškimi v dedične zemlje Henrikove in veliko škode v njih napravili, Albreht sam pa je z močno vojno od Heba , in sin njegov Friderik od avstrijske strani na Cesko vdrl, kjer ste se obe vojni spojili. Nemci niso dosti opravili, zato se je Friderik kmalo pomiril s Henrikom. Ali Cehi niso imeli nobenega tako nesposobnega vladarja, kakor je on bil. Da bi mir imel, prepustil je vse posle drugim, naj so delali, kar so hoteli, in tako je Ceska kmalu globoka a dla. V Ceski kralj Karol Sedaj so prevideli previdnejši Cehi, da tako ne kralju. more, ne sme biti, in začeli so misliti o novem Spisal Fr. Jaroslav. Odbrali so si princesinjo Elizabeto, hčer Vaclava H. in sestro Narod češki je leta 1878. slovesno obhajal petstoletnico svojega nepozabljive^a kralja Karola. Vladarji slovanski morajo zanimati slehernega Slovana, vzlasti pa takošni možje, kakoršen je bil Karo 1, ki je bil tudi godopisnih knjigah to pač edino Vaclava III., ter sklenili poiskati jej dostojnega in sposobnega moža. Najbolj se je jim dopadal mladi Janez, sin novoizvoljenega nemškega cesarja Henrika VII. iz rodovine luksenburške, in to tem bolj, ker .le rimsko-nemski cesar, se ta vladar zelö^pristran nemških pisuj ker je Cehe in Cesko k nenavadni slavi povzdignil cesar začel uže sam ob sebi nekako pokazovati, da ne bode priznal Henrika koroškega za kralja češkega, nego kot izpraznjen fevd sebi vzel. Dvanajst odličnih po- večne svai na Nemškem zatrl Narisajmo toraj Jtega znamenitega moža, ,,očeta do , pa „očima Nemčij movine'^, kakor ga Cehi nazivaj slancev čeških je šlo k cesarju na Nemško prosit sina Janeza za kralja češkega. Dobili so cesaria v Franko-brodu v državnem zboru. Cesar je dovolil, Henrika koroškega v državnem zboru nemškem odstavil, m sina kakor ga Nemci pitajo, po čeških izvirnikih, vzlasti po prostonarodni knjigi: ,>Dejepis narodu česk^ho*^, spisal Malv. svojega Janeza za kralja češkega proglasil. Svatovali so z nenavadnim velikolepjem v Špiru in Janez je potem kraljevino češko od oČeta v fevd vzel. Dne fe- bruarija 1. 1311. je bil novi kralj od nadškofa mogun- škega v cerkvi sv. Vida na gradu praškem s svojo ženo Leta 1306. je bil zavratno ubit češki kralj Vaclav III., Elizabeto slovesno okronan. Dne 14. maja je porodila m z niim ugas domača rodovina Premislo Od leta 1306. do 1526. so živeli Cehi pod kralj različnih rodovin. Prvi je bil Rudolf avstrijski, sin kraljica Elizabeta sina, kateremu so Vaclav, a ga je pozneje zamenil z imenom Karol. pri krstu dali ime In emškega cesarja Albrehta rodovine habsburšk Nemški cesar Albreht namreč, čuvši o smrti kralja če- fevd i no- skega, mahoma je proglasil Cesko kot izpraznj rimske države, in lastil je sebi pravico tej zemlj vega...... ' ceaarj ta Karol je bil oni slavni vladar, ki je svoji kraljevini toliko dobrega storil. Kralj Janez , uče Karolov , je najraje po svetu se kralja dati, kar j Friderika II klatil in zapravljal. Na Cesko je prišel navadno takrat kedar ni imel denarja. To pa, bilo pa proti svoboščinam od po volji. Da bi jih pomiril, poslal je Janez svojega f se ve da, Cehom ni bilo priznanim in odobrenim. Vsled mladega, na Francoskem naobraženega sina Karola na njih namreč so imeli v tem slučaju deželni stanovi pra- Cesko s poloo močjo, da bi v njegovem imenu kraljevino upravljal. Tega zaupanja je bil Karol tudi vreden. vico kralja voliti. No, Albreht dobro vedoč, da je vsled neprevidene smrti Vaclavove vse zbeg zmedeno Prišel je na Cesko z naslovom „mejoi grof moravski". * Ta spis je bil še rajnci dr. Bleiweis sam odločil za Ko se je bližal Pragi, šlo mu je mnogo gospode na- proti. velikim veseljem so ga pozdravili kot^gospo- Novice* ter izrekel željo, naj se začne tiskati po novem letu. darja svojega, vzlasti še zato, ker se je bil na Ceskem Vred. narodil. Gospoda, duhovenstvo in ljudstvo ga je v pro cesiji v mesto spremilo; vsem se je prikupil s svojim slovenskemu ljudstvu, kateremu preti velika nevarnost priljudnim vedenjem. Mladi kraljevič ni bil nič kaj vesel, ko je na Cesko Tu ni bilo ne očeta ne matere, ne brata ne se- ponemčenja. Izdajal bo ta list koroških Slovence prvak prišel. stre, kraljevina in čast. gosp. Andrej Einspieler, ki se, akoravno uže % m m m A pra siv starček, vendar se zmiraj neustrašljivo bori za pa v največem neredu. Viša gospoda vice in jezik svojega naroda. Naročnina mu bo jako so bili pravi nasilniki. Kralja se niso bali, nizka, le en goldinar za celo leto. Listje uže zavolj njegova posestva in moč pa so med seboj razdelili. Kralj blazega namena vse podpore vreden, zato bi bilo dobro, ni imel nobenih pripomočkov, da bi mogel pravico do če bi premožnejši Slovenci tudi drugih pokrajin neročili veljave spraviti. dolgoletnega zanemarjenja takošen, da dvor v Pragi je bil grad kraljevski vsled si ga, a ne za-se, marveč prepustili ga vredništvu njem m ga to potem pošilja v kako koroško vas. Tam naj ponem- mogel dostojno stanovati. Karol se je tedaj za nekaj čevanje tako napreduje , da mlajši ljudje uže več slo Časa naselil na Starem Mestu, v hiši, ki je bila nekdaj lastnina njegove matere. Za časa desetletnega bivanja brati venskih črk ne poznaj 9 stareji še znajo slovenski na tujem je Karol pozabil češčino, gladko pisati pa je govoril Gospod vrednik Einspieler je najbolj in pisal nemški, latinski, francoski in italijanski. Moral se je toraj z novega učiti češčine, svojega materinskega jezika, in v kratkem se je je prav dobro privadil. (Dalje prihodnjič.) poroštvo za to, da bo nov časnik vsem primeren. svojemu namenu po Zabavne stvari * Slovensko slovstvo. Učiteljski Tovariš'' vabi na naročevanj tako Gospa! Pismo iz Amerike. Prijatelj moj, bivajoč bolj s podaj na „Domoljubni slovenski učitelji poznajo naš list, kateri danes začenja svoje dva in dvajseto leto. Koliko nas rov ariš" delal storil od časa, ko je 1. 1861 obalih reke Mississippi, pisal mi je uže pred nekaj dnevi, da se Vi neizrekljivo (je-li v istini taka sila? vsaj on mi je pisal tako) nad mano hudujete, in to le J® , . - vprvič stopil med slovensko šolstvo in učiteljstvo, o tem zarad malenkosti, da Vam vem, kako bi se izgovoril, da bi jaz nič ne pisem Sam ne pri Vas kaj izdalo naj njegovi dragi čitatelji sami sodijo. Toliko pa si naš toda stojte! Jaz Vam bodem stvar prav „od konca" list vendar prisvojuje, da je bil on med prvimi, ki razložil. Pred dvemi leti tačas še niste bili vdova budil slovenske učitelj jib mal za dom a C o ljudsk šolo obljubil sem Vam na neki veselici v ljubljanski či- Njemu je bilo uže pred novo šolsko talnici sem ter tje kedaj pisati iz daljne Amerike, toda postavo poglavitno načelo (§. 1. te postave), ki pravi: ,,Ljudski šoli j Lx xxalogo. , v/vLi.(^jabi utiuii.c, u.«i uouo lacega , ua ui uiiu za v aa, imei »em razvijati jim duševne moči, oskrbo- toda odkar sem zvedel, da ste vdova odrejati otroke, da bodo s tem izgovorom, 1 e če bom imel kaj posebnega. Kaj nravni m pobo tacega da bi bilo za Vas, imel sem uže večkrat kaj ) f vati jih z znanostmi in vednostmi potrebnimi da TUVA J*" " . Ji^wwi J Via Še U.^arl, CkCtJtJ. LU. V LU 1 XIV. t 1LL1Č»LUU Uit OOiIUl^Ji picu. VU.UVČtLlU, lahko dalje omikajo za življenje, in postavljati jim pravo neizrekljiv „rešpekt''. In zakaj? — Zato, da ne bi bilo upal , se nisem prav kajti tu v Ameriki imamo mi samci pred vdovami dno, da bodo enkrat prida ljudje in državi j e zena Od 1869 se telji bolj zdaj se niso upokojili. Razne ugodne mere jih k temu izpodbadajo. A čas bolj gibljejo > in se zgubi moža, to je mi slovenski učitelj združimo v eno svrho gledamo > da se v jih potih posebno treba vzeti katere za ženo. postane vdova, ne trpi dolgo, da se v drugo vpreže v deset vdo- godne raz- zakonski jarem. Ker ima tu vsak možki lahko se to ) vrne zivimo in delamo za domač da kot pravi sini domo ter na pravi bolje k našemu odu ljudsk deklet na en prst, gotovo je to, da se nobeden po ne ozira, a tem bolje se one po njih, tako, da vsaka moža dobi. in to na kaj originalen način. vah f Soznani se z možem, kateri je vaec in za kate- fj Učiteljski Tovariš'' se bode tudi vprihodnje pred na učiteljeve potrebe v ljudski, tedaj v narodni šoli po vodilu: ,,Vsakemu vsem oziral svoje t« ! rega ve, da se ne bo ob njem opekla, na kakoršen koli način se le dd, večidel v kaki domači družbi, odlikuje ga izmed vseh itd., posebno pa skrbi za to, da ju ljudje če večkrat tem bolje na ulici skupaj vidijo. > ima imenu domače dobre stvari vabimo tedaj vse dozdanje stvar le kot malo znanje, druzega čisto nič, a in nove svoje prijatelje po vsem Slovenskem ploh On neki dan prijatelje in podpornike slovenskega šolstva, da naj d m materij vsak po SVOJ moči podpirajo naše pošteno podjetje , in da naj se združ ga jo Mrs. ali da toži zarad prelomljenja obljube vzeti mora pred sodnijo, katera mu kaj natanko razloži f za zeno. ne ve z nami ter kažejo, da delajo javno in odkrito za edino mogoče izobraževanje našega naroda na podlagi mater- 1 Vse njegovo zatrjevanje, da o obljubi nič je zastonj. Postava je postava, in ta zopet je nega jezika železna, vdrževati se nikdo „rešpekta II ora na vsak način . ioače nima Učiteljski T gold. 50 kr. Naroč " stane vse leto 3 gold., pol leta v zakon, če ne ' pred njo, in to sodnija prevarjenemu slepcu kaj temeljito razloži. Ali vzemi omenjeno žensko oznanila prejema založnik nine oras plačati tisuč dolarjev odškod- Če pa nimaš s Čemu plačati, pa greš dve leti v ječo sest. Te tri lepe stvari so ti na izbir. Vzeti žen-pisi pa naj se blagovoljno pošiljajo uredniku Andreju sko in vpreči se z njo v en voz, posebno če se človeku Rudolf Milic na starem trgu hiš. št. 19; spisi in do Praprotniku, nadučitelj örazredni deški šoli v Ljublj u teli * Kres i{ lani začel izhajati v Ta lepoznanstveni mesečni list Gelovci, stopil je zdaj mestni o ljubezni do nje še niti sanjalo ni, je kaj trd oreh. Tisuč dolarjev je tudi uže precej visoka številka in lepa svota denarja in se ne vrže lahko kar tako meni nič tebi nič proč, dve leti v ječo ki je Gradiva je zel6 mnogovrstnega, toraj vse podp drugo leto vre- Cena mu je 4 gold, za celo leto in se naroča pri den vredništvu v Celovci » »lir ii Kakor smo uže na kratko omenili, bo — s tem se se najceneje opravi, a vendar najteže za to odloči. To, gospa, je pri nas skoro na dnevnem redu, od- todi tudi ves „respekt^' pred vdovami. Toda oprostite! Nikakor nisem Vas tudi vmes menil. Le tako sem po- z 10. dnem tega meseca začel v Celovci izhajati po dvakrat na mesec poseben časnik, namenjen koroškemu vedal, da ne porečete i nobenega vzroka nimam. Pa saj vem, tega mojega pisma da ste Vi uže sveta navajeni in toraj ne boste kar pri prvih besedah vrgli v koš« Tu V Ameriki so s tisto ali za ,,manero" še precej daleč zad pa uže preveč naprej, tako da so še mene potegnili sabo, kar Vam se m dva zamogla ustmeno priča to le kordijalno pismo pomeniti, bi se gotovo bolje moje črkami „Molino a vapore Trieste". gospodarstvu Turčija mora obogateti * Vzroki za ločitev zakonskih na Kitajskem 11w« t/ pis razumela, toda gotov si nisem, da bi me Vi zaradi neolikanosti ne malo nemilostljivo pogledali, tako meno se mi je pa Vašega nemilostljivega pogleda manj bati, k večemu mi je pričakovati, če Vam bo drago odgovoriti na to-le pismo, da me v Vašem pismu nekoliko se bode pa tudi na dvajset prvi vzrok ločitve m otrok, če bosumnost j ljubosumna } lažnj če žena razžali moža; potem Pri tako varčnem misli „Edinost'^ Naj. . če huj ljubosumna ali nezvesta žena znori in od nezvestobe; Kitaj norimi se pravi da živeti da Več krat pa je tako, da se zakon nikakor ne sme razdreti pokarate, katero pokaranj dnevni poti toliko ohladilo na pr. če se je žena, predno se je ob mojo Toda tu V bčutljivost } da ne bode butnilo preveč živela ali če omožila > mož bil > sama prej reven , pa bogat postal. Kitajsk modrijan Cocfucius pravi pre- po ženitvi Žena pitam uže celo večnost s SVOJ neoli je podob luni moz kanostjo, oprostite in potrpite! To, kar imam danes za Vas. bode gotovo mikavno, vsaj meni, kateri Vaš okus od moza u , LU W Dalj ? SV0]0 st dobiva Moža besed petelina } malo ^ ------- . .JIVX, -'JWJ ULIV^UI, poznam, se dozdeva tako: vzeto ----J iur K/v» | v-^ & ^Wlrft^ilUOlj zoro naznanujočega, puta pa kokodaska ves dan in za rikanskega življenj prav IZ ame to kokodaskanje se nihče ne brig Zgod se tudi lico Imeli smo namreč 28., 29., 30. novembra in 1. dni, veliko „fair" fliudsko vese- da sta zakonska ločena, pa tega sama ne vesta; to je ko se decembra, skup edje njunih zakonskih prepirov r icajo štiri na kateri Evrop ekak somenj) na korist tukajšnji katoliški cerkvi v bilo se čez 3000 dolarj se v primeri z Ameriko dolg Pri Vas Nasi dopisi. malo cerkva zida in toraj ni težko nabrati prostovoljnih darov toliko^ da je dn Trsta Delavsko podporno društvo napravi cerkev uže pl ko t. m. v gledališču „Politearaa Rossetti'^ veliko be gotova. A tu, kj niti viša cerkvena oblast ne da nikake denarne podp napraviti si morajo katoličani cerkve iz lastnem Da ^ ' - • ^ , . Ö jih niti država, ^edo s plesom v dobrodelen na ? en s tej malo tukajšnja nasa cerkev čez 700 vernikov zmeni j.i^ ^v. -ciiu^ui, da bi kaj žrtovali za-njo. zidana pred 7 leti in je stala čez 25.000 dolarj njo Bila žepa. se je vršil Mi ledeči pored Thom > jec Vojaška godba et in zbor iz Ig pri kater] ouvertura Ultra' 60 tisuč gold.) v resnici kaj krasno jaška godba . Miličr — praktično osnovano poslopje. (V čitalnični restavraciji v Ljublj 4. Igra: , „Nune zadnja molitev Zgubljeni raj^% deklamuje g opere ,.,Nikolaj Zrinsici Dva gospoda pa Klavžar se bode operi Za-Vo- jeden sluga*^ Koseski Godbo jo lahko vidite v tablici.) Trij rojaka Mikuža lep altar j delo bode izvrševala banda Jelačičevega pešpolka. Po besedi ——, Mtbctiji, lAciu našega trinajst do stropa visocih oken iz i ljubka podzemeljska > gosp Trob pec velečastiteg in dekana stavbe. kajšnji farmani zahvaliti, da uri zvečer. barvanega stekla, kakor lepih ne premore noben Ijanska cerkev, lepi kor, svetilke, eja.) Začetek ob novomeškega okraja 31. grudna. {Šolstvo. Sadj Šolstvo v našem okraji pod nadzorstvom rlega vse to kaže, da le vrle zmožnosti našega rojaka poštenjaka gosp. profesorja Drganca jako povoijno na- preduj peh bode še veči, kedar se bode postava } SO zamogle voditi vse delo te veličastne Le temu vrlemu gospodu se tukajšnjega župnika o šolskem obiskovanji med ljudstvom krepkeje ukore ninila. Učitelji vestno in z veseljem opravljajo svoi imaj tud itnajo cerkev, malo vsi tu- posel, ker jih rodoljubni, strokovnjaški, vsestransko iz- da ne, obražen šolski nadzornik radovoljno dejansko brez dolga^. ^ Neumorno se je blagi gospod trudil in ne sedo podpira; svojega zaupanja mu ne odtezajc Vam ho- spolnujejo njegove ukaze brez kacega discipl zastoni « / Tako z be-I radi je čem, kolikor moc Velika dvorana tukaj pravil letos natanko popisati fair'', katero strašila njena kot prostor za veselico. Vabim gledišča bila je odme- s® vsikdar rad do učitelj Kedar mu je v šolstvu kaj neznanega, obrne sluša njih mnenje, katero toraj ) da me spremljate v mislih in obetam Vam, da Vam hočem biti mu sme vsak brez zamere odkritosrčno izraziti. Ž radosti A A A ^ . ^ i/ se mora javiti da po vsej moči dober vodnik. Kdor se hoče dobro zaba- vj'tih tekmujejo telj vati na taki ,,fair*S pripravljen mora biti na kamorkoli se človek obrne, na desno ali levo pogleda kaj t kar ) rajoče iz iskrene ljubezni do miadin med seboj v šoli in šolskih tekmovanje je prijateljsko, iz- nic lom vse mora plaččiti , na čisto priprost način Tud mnogo stoi glede Ko adjerej svojega rodu se v našem okraji uže \ (Dalj gosp rganc p nadzor.^t prih.) ni bilo v vsem okraji niti enega obdelanega šolskeg; Ker je kot dolenjski rojak dobro poznal zane 9 eoviee. ta marjeno kmetijstv sobito sadjerejo našel na naj stopinji razvoja, obrnil je takoj prve tedne svojega po Pij krave Bli Berolin pristavo, na k a t ma grajščina St slovanja pozornost svojo bolj te na Dolenjskem dan vozijo v B brez mleka, vzr reč vse krave - je nad 100 krav, katerih mleko vsak čisto nič razvite stroke kmetijstva. V prvem zborovanj k temu Necega je pa prišel voznik stopil je s tem blagim namenom pred učitel ter jih * v bil zel6 čuden; bile so nam prosil pri izvrševanji tega velevažnega načrta njih ra- pnane dovoljne podp bila voda, in špirit v korito pipo sodu , v katerem pustili. Krave so ga rade razgrele, da se jim ni smel nobeden bližati pomote so namreč odprli domovinsk prvem hip svojo desn svojim simpatičnim navdušenim ljubav dihajočim govorom pridobil si in se tak vse upijani m bet u j telje, katei f v so mu adi ponudil * Turških vojakov hlače. Turške vojake v Škadru podpirati doljubnem , koristnem podjetj ga hočejo v njegovem Iju- je veselje gledati. Polno jih je po ulicah, ki nosijo pripeljala moka, sladkor Pud kdar po voji moci hače iz vrec, v katerih se krog mu ali kava iz T 61 častita duhovščina in drugi merodajn adi njegovega vzornega in značajnega ob a I \ s e hlače so naštecijplj našanja niso odrekli svoje vpl številkami in markami trgovcev. Vidijo se voj čah, skih s na katerih sprednji strani so imena prvih škad hla dragj pomoči In se po str t) ukazih političnih oblasti počasi do trgovcev, na adnj strani pa je zapisano z velikimi seže duhovšči okrajnega glavarja v kratkem času dosegel. to je gosp. nadzornik pri nas s pomočjo častite podporo domoljubnega, čislanega gosp. in s da so ob r / i } t čine, naälanjujoce se na besedo svojih spoštovanih mož^ večidel rade dovolile naprave šolskih vrtov. 8edaj ni v srečne mrcine, z mojim prerokovanjem na led našem okraj nobene šole brez šolskega vrta. Mnog me; pa jim bom uže pokazal, kedo sem jaz, premalo jih je! Vsakega, bodi-ai polž ali pa žužek, ki mi pride kedo sem peljale premalo učitelji imajo na vrtih uže pocepljenih na stotine divja- pod prste , zgrabil ga bom in smuknil ali v škatlo ali potem pa odposlal jih v tuje dežele kov se ve da nekateri vec, nekateri manj občina bolj ali manj podpira. Učitelj v Stopičah, gosp Jože Franke, ima uže nad lOüO cepljenih drevesec v pnhod kakor jih pa v steklenico drugod, če hočej —.}---vodijo ljudi za nos, ne pa mene In kakor je pesnik Ovid obetal svojemu očetu šolskem vrtu. Zares smemo z najbolj n ado v Host gledati, da bode v kakih desetih letih s pesništvom ne bo ukvarjal, reko 9 da se prav dobro s sadnim drevjem preskrbljen, kar mu u X u . bode obilo dobička donašalo posebno takrat, kedar okraj genitor, nunquam tibi carmina dicam jem da se 3: ,,parce mihi enako obljubu gotovo bode železnica Dolenjsko z drugimi kraji vezala, zoraost otrok za ta predmet smo si kmalu osvojili veseli, kateremu se je v drev 7 vidi az s prerokovanjem nikdar več pečal ne bom, naj bi tudi sami šokci ali ščurki opominjali na to. se, kako vsacega skeg divjak prijel. Kedar je v šolskem vrtu, takoj je pri žeia 6tepica iz Biča, za občinska svetovalca svojem 7 drevesu in ga ogleduje, kako se mu v rasti raz- Zagorice v litijskem okraji. — Pri volitvi občin starešinstva smo dobili za župana posestnika Jo posest f • vil a »Skoraj vsi otroci, katerih stariši pravili so si uže drevesnice imaj mlj nika Antona Planinška iz Biča } vpl čih pa tudi oa vrtih gozdnih odr. sčeoe, kateri koristno delovanj Zag in Franceta Severj Bizovika. (Vabilo občnemu zboru) čast. udo divjakov posadili 80 SI uže po doma- ndrodne čitalnice v Bizoviku, kateri bode dne da jako primitivno) čitelj pocepili (se ve Dnevni red za SVOJ trud veliko žrtvovalnost pač ne bodo prejeli dostojnega plačila po rija. blagajnika sameznih udov Nag predsednik Volitev novega odbora koliko truda šolski Začetek zboro t stane, to ve samo tisti, kateri ludne. Vljudno vabi 4, ob a smejo } si biti svesti, da so sto 86 z njim ukvarj rili za kmečki stan mnogo koriatneg Gosp. nadzornik pa, kateri je postal v vsem . janua Poročile Nasveti po uri popo d b o r. Ljubljane Novo leto bilo lep ----------vsa] p. vremenn čisto podobno lanskemu. Skoro bi verjeli ti i «A^ t/ kraj jako priljubljena oseba, katerega vodi pri reševanj i njegove zadače le prava, iskrena ljubezen do njegovega rodu kateremu je geslo: Bogu, kar je božjega, cesarju, kar stemu narave modrijanu , ki je v nekem nemškem niku trdil , m oz, ) da je naša mlj zašla v pregork čas ob cesarjevega in narodu, kar je narodovega, postavil si v srcu podložnikov novomeškega okraja spominek aere perennius. Učitelji mu pač vsi žele: Bog ga obrani nebje ali „atmosfero'^ Menda tako lepih dni okoli Božiča in novega ieta ne pomni veliko naših bralcev. — Tudi v drugem oziru je bilo novo leto nekoliko prijet-neje od prejšnjih. Vsaj Slovenec je po Ljubljani lahko se mnogo let olskega nadzornika pokonci noäil ) ker ivovomesto 30. dec. (Narodna čitalnica novomeška) » imela bode dne 6. januarij zbor 4. uri popolud bčni sporočilo tajnika J eve škutarsko stranko mel v srcu besede cesar- s katerimi je blagi vladar zadel tudi našo nem ker videl Na dnevnem redu bode; poročilo denarničarja; 3j sporočilo gospodarske odseka; 4) sporočilo zarad spremenitve pravil voljenega odseka; 5) volitev novega odbora; 6) volitev računskih m „nebodigatreba*^ preplašen^ je vsak vzel nado , da nemškutarska p o pan naših domačih ; v novo leto vojat bo v tem letu še niže padla ko v sedanjem. Zato so novo leto razna društva prav veselo pregledovalcev nič Senturške gore 27. dec najmanj z vremenskim predlogi posameznih društvenikov selej Vsaj 8 prerokovanjem ni meni se nič ne po bodo počili zdaj bhajala, ker vsak - r-— ........^v.* .ocr^ upa, v.a vendar uže tudi Slovencem boljši dnevi na- da L milej (Odb ezde im jale citalnice ljubljanske) je pri svojem kon na cedilu ostanem. Kolikokrat sem v l^^^^ii^anji za predsednika izvolil si gosp. dr. Karel nekaterih prejšnjih letih, zapelj ki koncem zime po zgodnjih cveticah B1 e i w viteza Trsteniškeg tem je dobro zadel spomlad, brž na laž. prikazovale se, napoveaoval se presukalo eme bližnjo in postavilo mene na dvojno stran: prvič se s tem varuj govega rajncega očeta, vseletnega predsednika in usta spomin na nje krat čakali mladi. - Jelo je navadno snežiti in dolgo smo kateri telja čitalnice; drugič je marljivost gosp. dr. Karola predno je zima popolnem umakn se Tako s.) to leto zlomko polžk po-žužki Bleiweisa vit. Trsteniškega za pospeh čital in na- rodüih drus zmotili me, da nisem mogel jezika za zobmi držati, on ploh uže tako dobro znana, da nam Prav j boljše poroštvo za napredek čitalnice iz marveč da sem d teh gumpcev ki so P srca ploskamo tej volitvi odborovi daj poskrili se mi, prerokoval dolgo in hudo zimo. Sicer je mesec kimovec zadnje dni precej kislo kimal in zlo spridel božjo kapljico, katero nam vinotok toči: nika bil gosp. dr. J. Zup Za podpredsed femu poro tudi vinotok se v svoji drugi polovic ni nic jetno vedel, ker večkrat je plašil nas sö snegom kaj pri čilu imamo dostaviti še, da je občni zbor za častna uda izvolil si gosp. deželnega predsednika Win ki er j a in pa dr. Rački j a v Zagrebu. listopadu grudnu pa letos zares ne smemo nič sebno odurnega očitati, obnašala sta se no po ; SVOJ bčo {Dramatično društvo) je imelo dne 28 dec zbor katereg se a pi pri bi sljivo; vzlasti poslednji bil je nam jako milostljiv. Kdo se bil nadftial Ha Kninn pičlo število tukajšnjih društven pa vdeležilo le jako adejal, da bomo o Božiči tako ugodn imeli? Namesto debele snežne odeje imamo kop se na nasi mesto ledenih cvetic na oknih razcvetaj gori na solnčnih krajih uže prve spomladne cvetice vreme na- e toraj vršila se Zborovanj bilo kratko. Po prebranem tajnikovem poročilu tev odbora. Volj 80 bili za pred sicer memo rigeljčk nis) katerih tako malih marjetic (Belli i in peren- sednika zopet gospod Janez Muraik, za blagajnika dr. Josip Stare; za odbornike pa gg. dr. Karol Bleiweis Hribar, Jan, prof. Trtnik, prof. Wies- vit. Trsteniški, Peter Grasselli, Ivan oben mraz ne zmaga, trikrpasti je Leveč, prof. Pleteršnik thaler in dr. Zarnik. - trnik (Anemone hepatica), spomladni jegelček (Primula rekel zahvalo za njegovo marlj . iavcar, ^Atuio., Gospodu Murniku e zbor iz- veris caulis), po njivah pa njivski jetičnik (V agrestis); tudi kurijce (Helleborus niger) so uže v vspešno delovanj se ne. Zato se obilnemjtevilupririlena beli dan, samo ne razcvetaj me kaj jezi, da so polžki in žužki, te ne- V sej {Močvirski odbor) bil je sklican danes s^sledečim dnevnim redom: Citanje zapisnika zadnje seje. Poročila predsednika. t. m Tf stavo Črteža Obravnava, tičoča se plačila v obrokih za se- podružnicah te banke, na pr. v Ljubljani, Trsta, . Obravnava o stroških o sprejetji dveh pisarjev, katerih bi trebalo pri napravi zemljiških knjig. 5. Obravnava o pretresu letnega računa. Ce lovcu itd. pa le proti vložbi prošnje, oziroma konsigna- cije in to do konca decembra 1887. leta. Ker bi se utegnila ta določba avstro-ogerske banke po deželi krivo razlagati ali še celö od brezvestnežev med pro- Obravnava o ustanovitvi mej in o površini moč- stim ljudstvom v to svrho vporabljati, stare desetake, virskega ozemlja. Obravnava o trebljenji goriškega grabna. kateri bodo še celih 6 let obdržali svojo prvotno veljavo pod ceno desetih gold. > nakupovati, zdi se nam primerno Seslo se je precej odbornikov, toda ko bi bili ravno tukaj naglašati, da do konca leta 1887. ni nikomur po imeli dobiti k sklepčnosti potrebno število, vstal je eden odličnejših odbornikov ter klical saboj še druge, tako. treba, pri omenjenem denarji škode trpeti, ker smo pre- da potem ni prišlo do sklepanja. Močvirski odbor ima imeniten nalog, on je vsem posestnikom odgovoren za svoje delovanje, zarad osobnega mrzenja imenitni svoj posel zanemarjati pričani, da bode, kakor mi, tudi vsak drug trgovec Gospodje, pazite! in obrtnik v prometu prav rad sprejemal za plačilo da jih pri stare desetake v polni vrednosti, ako v6 rajši naj ga odloži, sicer odgovornost! Kdor bi hotel svoji kupčijski zvezi v Ljubljani ali v Beču do 31. de- , cembra 1877. leta za plačilo tudi lahko v polni vred- na svoje rame sprejema vso nosti 10 gold, odda (( (Občinski in cestnih odborov predstojniki!) pora- slopj bite letošnjo lepo zimo v to , da se naše kantonske in v sramoto bilo občinske ceste posujejo da ee blato dober gnoj prej podrza. To bo občinam in deželi na korist in ,,vzezdi {Balkon pri ljubljanski kazini)^ sicer lepega poje tako grdo opazen z deskami, da bi tako delo pri samotni hiši na kmetih; koliko bolj — na trgu v pa je to pri kinču ljubljanskega mesta tudi na čast! (Z (Ä p --11J. . %n J.V» A^COV/ttf/ftU t/lt t/ J^J HtUVJ}y popotnega ucenika kmetijstva po Kranjskem) ki si je v kratkem času pridobila veliko naročnikov, je Seemanova v Ljubljani) je imenovan po mmisterstvu > kakor so „Novice" uze prej naznanile in gospodarsi gosp. oddelek Kram Pn „ ki bo tudi kmetijski Novicah" prevzel tudi letos za Svečnico dobro založila se s cerkvenimi jboljšega blaga. Čedalje veče število na- pričalo za dobroto in vrednost svečami iz (Silvestrov večer v ljubljanski Čitalnici) je bil, blag kov je najbolj , boljšega priporočila nobeni taki treba kakor vsako leto, zel6 živahen, tako da je bil prostor ni. Zlasti opozorujmno cerkvena predstojništva po Ko pretesen. Odlikoval se je, kakor navadno, čitalnični moški zbor s primernimi točkami, gospodična Ciljka Rodetova je ganila nas z deklamacijo tako, kakor s svojim igranjem na citre , gospod Bizjak pa nas raz- roškem, spodnjem Stajarskem Goriškem, v Istri itd na to svečarnico ker nam i znano, da v svojih mestih težko dob6 tako pravično blago, kakor so voščene sveče bratov Seema v Ljublj Postreže hitro veselil s svojim prav dobro sestavljenim komičnim pri- na domu v Gradišči ali pa po pošti. Znano zorom in po času posnetim kupletom , gosp. Drenik da so tisti pa je Z resno besedo zaznamoval odstop starega in na- njimi prav pohvalili nam je, ki so si naročili sveče od te firme, se z stop novega leta. tem je bila tudi kratkočasna lote- rija s primernimi, lepimi dobitki. Občinstvo je bilo vseskozi dobre volje, posebno ker je glediščna godba pod vodstvom gosp. Mayerja vmes prav dobro igrala m slednjič mladini tudi za ples godla. Posebno navdušen plosk in vriš je bil o cesarski pesmi, ker so njegove besede o , fakcijozni" opoziciji vsakemu še v najnovejšem spominu ' Novicar iz tujih in domačih dežel. Dunaj Zbornici še zmiraj praznujete prva seja bo kar smo ravno izvedeli 20. t m Presvitli cesar odločili lastnega premoženja Da bo Daše poročilo o tej veselici ko- 500.000 gold., da se sezida na prostoru pogoreleg likor gre popolno, moramo pristaviti še to, da je gostil- dišča hiša s kapelo, v kateri se bo v spomin grozovite ničar gosp. Grčar s kuhinjo, kletjo in postrežbo bil vse nesreče opravljala vsako leto mrtvaška služba božja, hvale vreden. — Levičarski krogi vsi so še potrti vsled cesarjeve — (Vabilo k občnemu zboru telovadnega društva izjave; tržaški poslanec Teuscbl, ki je dotično deputa n tSokola^^) v petek dne dan) dopoludne ob Spored razpravam : januarija (sv. treh kraljev cijo vodi odlo po 11. uri v društveni telovadnici, žavni zbor zdaj tudi svoj poslanstvo v dr Nagovor staroste. Poročilo tajnikovo. Poročilo blagajnikovo. — Govorilo se je pretekle Volitev treh naučnega ministerstva; žalibog je o premembi osebe to do danes ostala pregledovalcev letnega računa, staroste, b) podstaroste. Volitev odbora: še govorica. Bog daj, da se prav kmalu govorica spre odbornikov. Razgovor meni v resnico, naše šolstvo prišlo bi potem zopet na in nasveti o Sokolovi maskeradi. 7. Nasveti posameznih svojo naravno podlago društvenikov. Častiti društva „Sokola'^ proseni so najvljudneje, da blagovole v mnogobrojnem številu udeležiti se omenjenega zborovanja. {Slovenska predstava) bo v ljubljanskem gleda- V petek t. m., to je na sv. treh kraljev dan. I» v v • !SC1 (Stari bankovci po deset goldinarjev.) Vsled mnogostranskih vprašanj, dohajajočih tukajšnji trgovski hiši Franc Ks. Souvanovi, gled6 starih bankovcev Žitna cena v Ljubljani 31. decembra 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr 10 gold. 3 kr 80 kr. — turšice 6 gold. 20 kr banaške soršice 7 gold rži 6 gold kr ječmena 4 gold 39 kr desetakov piše nam omenjena firma v splošno pojas- prosa 5 gold. 3 kr ajde 4 gold. 87 kr ovsa 3 gold nilo sledeče: „Stari bankovci po deset gold, od dne 15. januarija 1 8 63. leta zamenjujejo se 41 kr Krompir 2 gold. 68 kr 100 kilogramov brez ovire od dne 1. januarija t. 1. dalje samo še pri blagajnicah avstro-ogerske banke v Beču in v Pešti, pri Odgovorni vrednik: Alojd Majer %ri Tisk in založba Biaznikovi nasledniki v Liublj f