JiI>;TKI> IN' SLOVENIAN l.AN(iI TA','K tmt:m»mumanmmnmm«žtm ISSUED \iOND AY . WEDNESDAY I KID A V AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLf "kmmttxn imtte" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 31. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MARCH 15th, 1926. LETO XXVIik-VOL.XXVIII Nobenih štrajkov ŽALOSTNO STANJE LAŠKIH DELAVCEV POD MUSSOLINI JEM. Rim, 12. marca. Italijanska državna zbornica je včeraj sprejela in potrdila predlog, glasom katerega je v Italiji prepovedano štrajkati, in se morajo vsi delavski spori podvreči posebni komisiji, ki o tem odločuje. Ta določba je bila predložena od fašistov-ske vlade in sprejeta od senata z 129 proti 27 glasovom. Delo in kapital morata skupno delovati, se glasi nova postava, ki pravi, da sta delo in kapital važen obstojni del naroda, toda delavec mora čutiti potrebno narodne discipline. "Mase," pravi nova postava, "morajo biti peljane po malih večinah, ki se zavedajo svoje dolžnosti napram državi. Vlada mora kontrolirati vse moči v državi, vso industrijo, poljedelstvo, banke, finance in delo. V Italiji se ne smejo več vršiti štrajki. Vsaka ura, ki je zgubljena s štrajkom, pomeni nesrečo za narod. Mussolini je izjavil, da delavska taktika, kakor jo je vodil veliki ameriški delavski vodja. Samuel Gompers, nikakor ni bila pravilna, ker je upoštevala več koristi za delavce, kot pa .za državo. V Italiji je odslej naprej prepovedan vsak štrajk delavcev. -o- — V nedeljo zvečer je padel po stopnjicah in se smrtno ponesrečil rojak Fr. Mestnik, star 55 let, doma iz Malih Les pri Krki. Zadnjih 16 let je bil zaposljen na Calvary Cemetery. V Ameriki je bival 34 let. Nekje v Michiganu zapušča enega brata, enega brata pa tri sestre pa v starem kraju. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 3915 E. 97th St. Naj počiva v miru. — Po daljši bolezni je umrl v Warrensville sanatorium Louis Pire, star 29 let, in katerega družina stanuje na 21100 St. Clair Ave. Pogreb se vrši v sredo iz S. N. Doma v Euclid, O. Več o tem prihodnjič. •— Dobro poznani rojak Jos. Soršek iz Norwood Rd. se nahaja v Charity bolnici, kjer je bil v soboto operiran. V pondlejek zjutraj je umrla rojakinja Antonija Zupančič, roj. Vovk, 1132 E. 72nd St. stara 32 let. Zapušča soproga in 4 otroke. Pogreb se vrši v četrtek. Počivaj v miru, družini pa naše iskreno sožalje. — Umrla je v mestni bolnici Helena Konte, stanujoča na 15718 Calcutta Ave. Doma je bila iz Zvirče vasi, fara Hin-je, na Dolenjskem. V Cleve-landu zapušča soproga in štiri hčerke, v Girard, Ohio, enega brata, enega v Penna. ter ?'io sestro v' Pueblo, Colo. Jacob Nesbitt, ki je druge doižil umora svoje žene, pripozna umor Bila je članica društva Mac- cabee. Pogreb se vrši danes hiše žalosti. Preostalim prodnikom izrekamo naše iskreno sožalje, ranjci pa želijo večni mir in pokoj! — V petek zvečer, 19. mar-se vrši mesečna seja dr. Q>'el v stari šoli. Člani in čla-nice, pridite gotovo! Troy, Ohio, 12. marca. Jacob Nesbitt, mož umorjene Mrs. Nesbitt, katere truplo so dobili mrtvo v kopalni bani dne 19. febr. je konečno priznal, da je izvršil umor nad svojo ženo. Zadeva je postala znana po širni Ameriki, in tri tedne je vzelo oblasti, da so prišle na sled morilcu. Iskale so oblasti vsepovsod dozdevnega morilca, in skoro noben sum ni padel na moža umorjene Mrs. Nesbitt, ki je celo sam vodil preiskavo in si vse prizadeval, da pride "morilcu" na sled. Nesbitt je bil včeraj zaslišan po posebnem prosekutor-iu, Ora Slater, ki je bil najet, da izsledi morilca žene, katere umor je postal znamenit in razvpit po vseh Zjedinjenih Državah. Pet ur so izpraše-vali njenega moža včeraj, in sicer v njegovi lastni hiši. KoneČnq se je podal in vzkliknil: "Vse vam povem. Resnico vam povem! Jaz sem jo ubil! Sam ne vem zakaj, Bog mi je priča!" Jacob Nesbitt je star 28 let. Njegova umorjena soproga je bila stara 26 let, in je poznana kot bivša prvoboriteljica tennisa na Ohio državni univerzi, priljubljena, fina ženska, kot je bil tudi njen mož priljubljen. Umor je v mestu in v državi zbudil silno nevoljq, kei nihče niti sumil ni, kdo bi mo-oel biti morilec. Med umor-ieno ženo in njenim možem sc navidezno vladale najbolj po-voljne razmere. Nihče ni mogel dolžiti moža, da bi on storil umor. Vršile so se obširne preiskave, in konečno je poseben odbor meščanov najel nekega detektiva iz Cincin-latija, ki naj pride stvari n? dno. Prišel je v Troy detektiv Ora Slater. Njegova dolžnost je bila pridobiti si zaupanje Jacob Nesbitta, moža jmorjene ženske. Več dni za-ooredoma je detektiv hodil z Nesbittom, doker se mu je to oosrečilo. In bilo je včeraj, na domu umorjene, ko je Nesbitt naenkrat vzkliknil: "Moj Bog, ne vprašujte dalje. Da, jaz sem •o ubil, toda ne vem kako. laz in moja žena sva se prepi--ala že celo leto. 18. febr. zvečer sva šla k počitku poleni, ko sva se dalj čassi prepirala. In drugega dne v jutru ;e je prepir ponovil. Potem se )a ničesar več ne spominjam. Udaril sem jo, to vem dobro, n potem je postalo vse rude--e okoli mene, in ne zavedam ->e več, kaj sem potem storil. Mislim pa, da je moja žena umrla v kopalni bani, kamor | '.em jo nesel. Bog, kako želim, da bi bila sedaj z menoj, ^akaj sem to storil!" Zgodba tega umora je bila skrajno zagoneta. Nihče ni sprva doižil moža, da je imoril svojo ženo. Toda sum ie začel leteti na moža, ko je najel odvetnika, da ga zagovarja pri policiji in detektivih. Splošno se je sprva sodilo, da e bila Mrs. Nesbitt ubita po kakem trampu ali banditu, ki 'e udri v hišo. Nihče ni dol-Jil Nesbitta, niti se njegovo ime ni omenjalo v časnikarskih poročilih. Medtem so pa mestni detektivi začeli sumiti soproga umorjene žene. Vendar dokazov niso mogli dobiti nikjer. Ničesar očitnega ni bilo nikjer, da bi prijeli moža. Nesbitt sam je na večer umora ves razburjen poklical policijo, češ, da je prišel domov od dela in dobil svojo ženo mrtvo v kopalni bani. Vse mesto je postalo razburjeno. Toda nihče ni mislil na Nesbitta, da je on morebiti morilec. Prišli so detektivi iz drugih mest, in ti so kmalu začeli sumiti, da ne more biti nihče drugi morilec kot Nesbitt. Kako se je zvršil umor. Jacob Nesbitt je pripovedoval sledeče: "Že več mesecev sva se prepirala z ženo glede tega ali onega. Vedno mi je očitala, da ne zaslužim dovolj. Pisal sem raznim kom-panijam glede dela, brez uspeha. Sicer se mi je pa zdelo, da dovolj zaslužim. Na večer 18. febr. sva se zopet kregala, in stvar je prišla tako daleč, da ni hotela spati z menoj. Zjutraj, ko sem se. zbudil in sem se bril, je zopet prišla k meni in se začela kregati. Nisem je poslušal, pač pa sem šel v klet, da zakurim urnez. Ko sem se vrnil iz 'leti, sem se srečal z ženo pri 'ratih spalnice, in prepir se je :nova začel. "Rekla mi je, da so moji •.orodniki ne.znalice, nakar em jo udaril na lice, in ona ni je vrnila klofuto. Takoj za em je pa postalo vse rdeče )koli mene, in se sploh ne zajedam, kaj sem delal.." Nesbitt se le malo zaveda, cako se je pripetil umor. Spominja se toliko, da je svojo 'ceno udaril z nekim trdnim iredmetom, da jo je pozneje odnesel v kopalno sobo in jo loložil v bano. Ne ve, ali jo e poskušal oživeti ali se prepričati, če je mrtva. Strašna cavest ga je gnala od hiše. Neprestano je videl pred seboj mrtvo truplo svoje žene. >prva je hotel pobegniti, toda pozneje se je premislil in skle-lil, da je bolje, ako ostane. Nihče ne bo sumil njega. Konečno se je Nesbitt izjavil, da ne smejo dolžiti njegove umorjene žene. On prevzame vso krivdo. Izjavil je, da želi, da bi tudi on umrl in se zopet srečal na drugem svetu s svojo ženo, ki mu bo gotovo odpustila. Toda odpustila mu ne bo postava, ki ga je obtožila umora prve vrste. -o- $100.000 VREDNOSTI ŠAM-PANJA ZAPLENJENO. New York, 12. marca. Colninski uradniki naznanja, da so zaplenili za $100.000 vrednosti šampanjca na par-nikih "President Polk" in "President Hayes". Šampanjec se je nahajal v sodih, na katerih je bilo označeno, da vsebuje "ilovico" ,za "umetnike". Uradniki ne bi zaplenili šampanjca, da ni en sod pri prenašanju iz parnika v skladišče, se slučajno razbil in se je pokazala peneča tekočina dobrodelne pijače. Javni apel. newyorška javna knjižnica potrebuje jugoslovanska dei.a V kongresni zbornici lahko vselej ku- Kongres je suk pite dobro pijačo navzlic prohibiciji. OD KONGRESA SE NE MORE PRIČAKOVATI OLAJŠANJA PROHIBICIJE. Več slovenskih, hrvatskih in srbskih izobraženih ljudi v New Yorku je nedavno tega; sestavilo posebni odbor new-yonjee javne knjižnice. Ta New York Public Library je javna ustanova, v katero imajo pristop vsi ter je eden naj-: večjih javnih zavodov na sve-: tu. Omenjeni ustanovljeni i odbor namerava podpirati knjižnico v njeni nameri, da upelje v svojih zbirkah in oddelkih fino, dostojno in dobro zastopano ter kolikor mogoče popolno zbirko knjig jugoslovanske literature, kulture in jugoslovanske zgodovine. Knjižnica se vzdržuje od javnih dohodkov in fondov, toda za nakup jugoslovanskih knjig ima samo svoto na razpolago. Raditega se pozivlje-,o jugoslovanski možje in že-le po širni Ameriki, da poklonijo knjižnic-knjige, mape in brošure, ki naj bodo v propagando in sistematično izpolnjevanje knjižnice. Na prizadevanje gori omenjenega ustanovljenega odbora, je newyorška javna knjižnica 3bljubila posvetiti posebno pozornost literaturi Jugoslovanov, in naša dolžnost je, da t pomagamo icrne je izjavil senator Blease, "in ostala bo toliko časa humbug, dokler kongresmani, ki oijejo žganje in volijo suho, •le bodo prenehali piti ali pa mokro voliti. Zločin za našo ieželo je, da kongresmani suho volijo in mokro pijejo. Bootleggerji se nahajajo vsak dan v kongresnem poslopju in vprašajo vsakega senatorja in kongresmana, koliko kvortov žganja želi imeti. In ko senatorju časnikarski poročevalci niso hoteli vrjeti, je senator slednje povabil, da gredo z njim v urad, kjer jim bo kupil kozarec žganja. In v jstem času je Wayne B. Wheeler govoril javnosti, da Amerikanci so absolutno za prohibicijo. Wayne B Wheeler je plačan advokat su-hačev v Washingtonu, ki sku- Glasovanje po vseh Zjedi-ijenih Državah, ki se sedaj /rši glede prohibicije, poka-'.uje, da so "mokri" v pretežni 'ečini. Najnovejše poročilo oravi, da je bilo oddanih 77,265 glasov za prohibicijo, 116,271 proti prohibiciji in 314,122 glasov za olajšanje prohibicije. Splošno se pričakuje, da leta 1928, ko bodo predsedniške volitve, bo prišlo vpraša-lje prohibicije na dnevni red. Pred tem časom se razmere v deželi nikakor ne bodo spre- sa na umeten način obdržati: menile. Leta 1926 bo izvolje-prohibicijo. izjavil se je, da i nih 435 poslancev in 32 sena-ijudsko glasovanje, ki se se- i torjev, in od teh je odvisno, če daj vr.ši za prohibicijo, je brez bo ostala prohibicija ali ne. vsakega pomena. Rekel je celo, da ljudje, ki sedaj potom časopisja volijo "mokro", vo-' i jo "suho'', kadar pride do iravih volitev. (Wheeler nenda vidi vse glasovnice vseh volivcev v Zjed. Drža-/ah.) Rekel je — Matt Križmanu, sinu po-I znanega rojaka Matic Križ-| mana, se je obrnilo stanje ne-! koliko na bolj&e v bolnici. Mladi Križman je bil povožen zadnji četrtek od avtomobila L. Flajšmana. j — Društvo Danica, št. 11. ,SDZ sklicuje na večer 18. i marca, izvanredno sejo v so-i bi št. 3. S. N. Dom ob 8. uri. | Ker so stvari jako važnega po-imena na drjevnem redu, je I dolžnost, da vse pridete na to I izvanredno sejo. — Matere kakih 2000 otrok, ki pohajajo Corlett javno šolo, pravijo da ženske in materinsko delo pri pažnji na otroke in pri gospodinjstvu da sedajne dandanes je silno težavno, in /olitve potom časopisja pome- zahteva resnične žrtve od do ni jo ravno toliko kot pomeni brih mater. Ob 5:30 zjutraj lositi slamnik v najhujši zi- mora matj vstati in takoj nami- praviti zajtrk za otroke in za Ogromna manjšina v Zjedi-! moža, ki gre na delo. Ob 6 ijenili Državah zahteva vino jzjutraj se žena poslovi s po-»našimi n 'pivo, dočim pretežena veči- ljubom od soproga. Ob 6:15 skregata ča, ako želijo mokro, izvolijo mokrega. V sedajni zbornici poslancev se nahaja pododbor alkoholnega prometa. V tem odboru so sami suhači, izven enega. Ta odbor bi pa bil pri volji preiskovati razmere, katere je povzročila prohibicija, toda nima denarja, da bi začel preiskavo. Denar mora dovoliti kongres, in kongres je v večini suh, torej ne bo nič. Politični opazovalci celo trdijo, da "bo prihodnji kongres, ki bo zvoljen novembra meseca, še bolj suh kot "letošnji. Bomo videli. — Zadnje dneve sc je oglasilo v našem uradu kakih 15 rojakov, ki so se pritoževali, da suhaš.ke 'sile udirajo v njih stanovanja celo v slučajih, ko nikogar doma ni. Razbijejo vrata in večinoma odnašajo vino, nakar so ljudje pozvani na sodnijo. V vsakem takem slučaju so bili dotični suhači obveščeni, da se na tem ali onem domu nahaja ta ali ona pijača. Torej je jasno, da je moral nekdo zatožiti. In takih tožiteljev, je mnogo med ljudmi. Soseda se za malenkostno ia naroda neče slišati o nika-ci opojni pijači. (Zato pa 'judje volijo s tako "ogromno nanjšino" proti prohibiciji.) Senator Blease je včeraj lapadal policiste v senatu, re. coč, da je sramota, ker se po-!icija ponaša, koliko pijancev aretira. Izjavil se je, da bi zbudi fantička, da se pripravi stvar, gospodar spodi border- ja iz hiše, ta ali drugi je n £ vošči j i v, alo, pa gre in naznani suhačem rojaka, češ, glej za šolo. Ob 6:45 dobi fanti ček zajtrk. Ob 7:45 gre fant z doma v šojo. Potem pa žena pospravlja po hiši in pomi-lga, ta ima piiačo! Ta nava-va posodo do 11. ure. Ob i da se je tako raznesla zadnje 11:15 mora imeti kosilo za ; case, da je postala že skoro sinčka, k pride iz šole. Ob ; narodna sramota med nami. 11:45 dopoldne mora fantiča' Vsak najmanjši povod daje morala policija vsč pijance j zopet pripraviti za šolo. Po-1 vzrok, da gredo rojaki, ki sa-domov spraviti, mesto v ječo. poldne je treba šivati perilo, ni žlampajo alkohol, kjerkoli Izjavil je nadalje, da mu je j nogavice, obleke in druge ga dobijo, tožit rojaka, da ima ")ar galonc vina v kleti. Nam so poznani imena kakih 50 "ojakov, ki so denuncirali svoje rodne brate suhačem elede prohibicije. To so šuf-ti, lopovi, ki druge tožijo glede stvari, katero sami kršijo. Mi v slučajih, ko se pride rojak k nam pritožit, seveda ne moremo pomagati. Postava je danes taka, da suhaški bi-riči lahko delajo kar hočejo. loznan slučaj, ko je neki sod-1 stvari za družino. Pa pride lik obsodil državljana, ki je.tudi pranje, likanje, obisk trni obtožen pijanosti, v pet- j govjne, grocerije, mesnice. Inevno ječo, dočim je sodnik kuhanje. In ob 5. zvečer mo-;am smrdel po žganju. ra biti gospodinja lepo obleče- Leta 1928 se bodo vršile ma, <}a pozdravi soproga, ko predsedniške volitve v Zjedi-. se vrne domov in ga sprejme t jenih Državah. In gotovo js poljubom ter predstavi do-ie, da bo vprašanje prohibici- ;bro večerjo. Pride pomivanje e največje vprašanje pri teh-posode, pospravljanje, in kje oredsedniških volitvah. Ne dobi med vsem tem pametna bo fje vprašalo, kdo jc republi-, ženska čas za zabavo, ako ne-kanec, kdo je demokrat, pač če zanemarjati hišnega gospo- Toda vse se bo spremenilo, in n /. It /4 a K " Ir fl A t A ' ' rti A .1 • • _ . TI t v ■ 1 >, , U . a. .. t. I ' . ' "l kdo je "mo-]dinjstva. Usoda naših žen"to-se bo strašen rej ni prav lahka in zavidna. ne bo dolgo tega. Tedaj bo prišel Čas, ko bomo ž imeni oa kdo je "suh' ker". Razvil JQM _______________________ fanatičen političen boj radi Vsak ima pač svoje skrbi in j prišli na dan, kdo je spravljal prohibicije. težave na tem svetu. uboge,naše rojake pred suha. Mnogi ljudje mislijo, da bo jške biriče. Med ameriškim >edaj prohibicije v kratkem — V oglasu Mr. A. Grdine, narodpm se vrši silno gibanje konec, toda se silno motijo priobčenem zadnjo sredo, je ki bo naredilo konec prohibi-V poslanski zbornici se naha-jbilo izpuščeno ime dolgolet- ciji in denuncijantom. Tedaj ;a danes 435 članov, in izmed nega uslužbenca tvrdke A. bomo tucl z našimi Iškarijoti teh je 360 suhih, in samo 65 Grdina & Sons, in sicer ime'obračunali. Vsak naj pometa mokrih. V senatni zbornici Frank Malovič, ki je pri Grdi- pred svojim pragom, in kdor se nahaja 96 senatorjev, in iz- na & Sons uposljen že zad-1 se v resnici čuti nedolžnega, med teh jih je 61 suhih in le njih 7 let. I naj potem šele vrže kamen "Ameriška Domovina" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČ Za Ameriko........$4.00 Za Evropo ......... 95.50 !NINA: Za Cleveland po pošti . .$5. Posamezna številka ,«h3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovin« 6117 St. Clair Ave., N E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 828. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 25,000 Slovenian« in the City of Cleveland and elaewher«. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1900, at the post efflct at Clevelard, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. 5 No. 31. Mon. Ma,tch 15th, '26. Zapreke naseljencev. Kot je bilo v časopisju že poročano, se nahaja sedaj pred kongresom postavni načrt Wadsworth-Perlman, glasom katerega, ako bo sprejet od kongresa, bo dovoljeno vsem ženam in otrokom tu naseljenih tujezemcev priti v Zjedinjene Države izven kvote. .Ta postava je povsem pravična in človekoljubna, in že radi same krščanske morale in človeške dostojnosti, s katero se naš kongres tako rad ponaša, bi morala biti sprejeta. Kajti danes jc v Zjedinjenih Državah stotisoče tu nastanjenih tujcev prisiljenih živeti brez svojih žen in otrok. Je pa tudi več vzrokov, zakaj gori omenjena postava ne bi smela biti sprejeta, ni to čisto iz ameriškega stališča. O teh vzrokih se mnogo ne piše v javnosti iz dovolj umljivih razlogov. Toda v Washingtonu jih dobro poznajo. Nedavno tega je ameriški časnikarski dopisnik Donald Day, ki se mudi v Rigi, napisal za Chicago Tribune nekaj teh vzrokov, iz katerih posnemamo sledeče: _ "Narodi baltiških dežel, zlasti milijoni iz Rusije pobeglih židov, obračajo v zadnjem upanju svoje oči proti obljubljeni deželi — Ameriki. Upanje jim je vzbudil Wadsworth-Perlman zakonski načrt. Ako po tem načrtu Amerika res odpre vrata, tedaj pride mahoma nad milijon tujcev v deželo. Baltiško časopisje je polno poročil o silnih poskusih v Washingtonu, da se omenjeno postavo odobri. S podporo petnajst močnih parobrodarskih družb ter s pomočjo .številnih poljskih, grških, laških in drugih organizacija se vodi intenzivna kampanja v Washingtonu za spremembo nasel-niške postave. Od vseh strani se bombardira kongres v podporo Wadsworth-Perlman postave. Parobrodne družbe pričakujejo uspeh v Washingtonu. Odkrito se govori, da če bo dotična postava sprejeta, da se bo začelo največje preseljevanje enega samega naroda, tri milijone evropskih židov je namenjenih v Zjedinjene Države. In tega se Amerikanci boje, strašno boje. Ameriški konzuli v Evropi trdijo, da poleg omenjenih treh milijonov židov, zna priti tudi. milijone zastopnikov drugih narodnosti, ako Wadsworth-Perlman načrt postane zakon. In koliko se bo goljufalo pri tem! Za par dolarjev se bo povsod dobil ponarejen rojstni ali krstni list, v katerem bo ta ali ona oseba žena, otrok ali stari.ši tu naseljenega tujca. Občinski tajniki in uradi po Evropi prav radi naredijo za dobro nagrado vsakovrstno spričevalo, ki naj priča sorodstvo tujca. Vse to Amerikanci premišljujejo ter odlašajo in odlašajo s postavo. Bojijo se slabih posledic. Kakor je zgorej omenjena postava pravična in humanitarna, pa se Amerika torej boji prave povodnji naseljencev, ki bi gotovo nastala, ako postavo sprejmejo. Zato pa po našem prepričanju Wadsworth-Perlman postava ne bo sprejeta, kljub temu, da ima toliko dobrot v sebi. Radi nekaterih krivičnih, ki bi skušali priti nepostavnim potom v Ameriko, morajo trpeti vsi pravični. -o- HUDE ZIME. Vse kaže, da bo letošnje zime konec, preden se izpolnijo napovedi, ki nam niso obetale nič posebno prijetnega. Kljub temu, da nismo imeli ki je nastal radi tega, je bil tako velik, da so se prebivalci iz strahu pred kugo izseljevali iz svojih stanovališč. Leta 1420. je bil neznosen mraz na Nizozemskem, v Franciji in na Nemškem. V Parizu so ljudje trumoma umirali. Me v letošnji zimi dolgotrajnih mrazov, vendar lahko prište- sto jc bilo kot izumrlo, po uli- vamo letni čas, v katerem še cah so tulili volkovi. Nasled- vedno živimo, med ostre in ija ljuda zima je bila zopet rezke zime, -kajti imeli smo leta 1608. Pritiskal je tako precej izredno mrzlih dni. Zgodovina beleži posebno hude zime prvič v letu 66. po Kr. r. Takrat so bili povsod v oster mraz, da je zmrzovala divjačina na polju in v gozdu, pa tudi živina v hlevih. Leta 1621. je bil strašen mraz po Evropi hudi mrazovi. Nato Italiji in Nemčiji. Zelo huda je bilo zimsko vreme skoro zima je bila 1. 1658., ko je bilo nepretrgoma skozi 500 let Severno morje čezinčez po-kratko in šele leta 558. jc na- krito s tako debelim ledom, stopila huda zima. Črno mor- da je švedski kralj Karl X. je je takrat čezinčez zamrzni- Drekoračil Mali Belt s svojimi lo. V razmeroma kratkem i 20.000 možmi, katere je vodil presledku sta sledili dve novi hudi zimi.. Ena je bila 1. 605. Druga pa leta 670. Leta 763. je zamrznilo Črno morje zopet sto milj na široko; zgodovinarji poročajo, da je bil led takrat 30 čevljev debel. Na- nad Dance. Led pa ni bil pov sod enako trden in se je udri pod artilerijo. Mnogo vojakov je našlo smrt v mrzlih valovih. Potem je bila zopet huda zima 1. 1684. in 1695. Prizadete so bile posebno slednje hude y.ime so bile I. Nemčija, Francija in Italija. 1234. in 1236. Posebno so tri Brez primere oster mraz je bil pele od teh mrazov Francija, potem zopet leta 1696., ko je Italija in Nemčija. L. 1323. i popolnoma zamrznilo Jadranje zamrznilo Sredozemsko sko morje. Posledice tega morje. Potem so< imeli na mraza so bile splošna dragi-Francoskem dve zelo hudi zi- nja, veliko umiranje in lako-mi leta 1325. in 1407. Leta ta. Izredno mrzle zime so hj-1408. jc bila zelo huda zima le tudi I. 1724, 1733. in 1740. na Francoskem, v Nemčiji in i Leta 1743. je kazalo srebro v Angliji. To leto je vrglo mor- toplomeru na petrograjskih je na britansko nabrežje veli- ilicaji 30 stopinj pod ničlo. Denar pošiljamo t stari kraj. Garantirani« ve, ako oosi Ijatev. C*no, točno, *an«s-ljivo. Poskusite! EDINA SLOVENSKA BANKA V CLEVELANDU. North American ST. CLAIR & L 62nd ST. ODPRTO: vsak "laa wed navad ni mi bančnimi nrami. ZVEČER: med 6. in 8. uro pri ntraimkih Tratili za pošiljanje denarja. vloženega denarja je pot, ki tub vodi samo do »«ž» bank«, PoitM«, tačsa, canariljivo. Pridite! mah, moramo še omeniti leto 1812., dasi ne spada v njihovo vrsto. Takrat je kazal termometer komaj 16 do 18 stopinj pod ničlo, vendar pa je ta mraz tako pogubno vplival na Napoleonov pohod proti Rusiji, da se je Napoleonova armada po znani bitki pri Bre-zini razkropila na drobce, ki so se obupno jeli vračati nazaj proti jugu. ALI MORA ČLOVEK UMRETI? kanske množine rib. Smrad, Ko že govorimo o hudih zi- Prah si in v prah se boš povrnil! je nauk Pepelnice. Voronovi in Steinachovi pomlajevalni eksperimenti so zbudili po vsem kulturnem svetu splošno zanimanje. Temu se ni čuditi, saj je na svetu malo ljudi, ki bi si želeli smrti. Prvotno so se ljudje vsem vestem o pomlajevanju smejali, češ, človeški razum se s smrtjo kot enim glavnih naravnih zakonov ne more boriti. Toda kakor vse kaže, je stvar vendarle resna in trditi a priori, da je vsako pomlajevanje izključeno, bi bilo nespametno. Gre za prve poizkuse na tem novem polju moderne kirurgije, pa kdo ve, kaj še prinese bodočnost! Obema učenjakoma, ki sta prva sprožila misel, da se da starost odgoditi in življenje podaljšati, se je pridružil zdaj se češkoslovaški učenjak prof. dr. Ružička, ki dela poizkuse na podlagi Steinacho-ve metode. Dr. Ružička ima v Pragi na Karlovem trgu skromen laboratorij. Tu predava o svojih uspehih na polju pomlajevanja. Njegova predavanja poseča 600 slušateljev, večinoma medicincev. Ker je pa prostor zelo majhen so se razdelili slušatelji na 8 skupin. Prof Ružička je prepričan, da se dajo pomlajevalni procesi uveljaviti na ljudeh v mnogih primerih. Senzacijo je zbudila nedavno vest učenjaka Wilhelma ;z Čilskega Santiaga. Wil-helm dokazuje, da se s pomla-;evalno operacijo pomnože rdeča krvna telesca in utrdijo živci, kar je velikega pomena ca lečenje nekaterih bolezni. O vzrokih starosti imamo vse polno teorij. Prof. Ružička je dokazal, da se tvarina človeškega telesa sčasoma zg9sti in to je tudi pravi vz-•ok starosti. Ružičkovo delo je strogo laboratorno. Učenjak za enkrat še noče objaviti vseh svojih uspehov, pač pa izda v kratkem poljudno -azpravo o "Staranju in pomlajevanju", s katero hoče vsaj deloma potolažiti radovedno javnost. Zelozanimivo je, da se vrli v živem telesu mnogo pro-:esov, ki imajo slično časovno oodlago, kakor staranje, ki temelji kot rečeno na zgostitvi žive tvarine. Ta zgostitev ;c pa razumljiva, ker se vrši malone vedno sporedno z njo tudi proces razredčanja tva-1 rine. Na mnogih delih telesa ->e tvarina stara in pomlaja, zakaj pomlajevanje po Steinachovi metodi spravi tvarino v labilnejše stanje. Vsakemu □slabljenju pa sledi potencirana zgostitev in tako pridemo do začaranega kroga. Prof. Ružička pravi da ni izključeno, da bo sledilo vsakemu pomlajevanju naglo staranje in naloga znanosti je, ugotoviti, da-li se lahko ta posledica prepreči in kako. Vprirodi vidipio povsod neko edinstvo in sistematičuost. Da se bliža vsaka mrtva tvarina stanju absolutnega miru, to je davno znano. O živi tvarini se pa to ne da tako zanesljivo trditi. Sigurno je, pravi prof. Ružička, da se bo v doglednem času izpolnila človeštvu želja in da bo mogoče življenje podaljšati. Vendar pa pomlajevalna metoda ni tako močna, da bi mogla smrt za vedno pregnati. Človek torej mora umreti in vsi tisti, ki so si obetali od pomlajevanja večno življenje, so se temeljito zmotili. Prah si in v prah se boš povrnil! je nauk Pepelnice, ki se ga tudi največji optimisti ne upajo ovreči. BITKA PRI LJUBLJANI. Fragment iz pravkar izšlih pisem in izjav Conrada v. Hotzendorfa. Dunajski pisatelj K. F. Novak je pravkar izdal" novo izdajo svoje knjige o predzgo-dovirjj in historijatu svetovne vojne, kateri je pridejal vele-zanimive dokumente zlasti pisma pokojnega feldmaršala Conrada v. Flotzendorja v letih 1917. in 1918., med drugim navaja Novak tudi naslednjo Conradovo izjavo o početku vojne z Italijo. "Ob priliki italijanske vojne je bil na meji le tenak paj-čolan (samo par brigad, op. ur.) Ko bo Cadorna iz zgodovine doznal, kaj sem jaz tam imel, bo ruval lase: Jaz sem hotel rusko ofenzivo voditi k čim večjemu uspehu. S slutnjami sem se zanašal, da Italijani ne bodo imeli poguma prestopiti mejo. Sicer bi mi nikoli ne bili uspeli na severu. — 'Napram generalu Fal-!"enhaynu sem dejal: "Vzemimo, da Italijani prodro. Te-iaj jih pustim korakati do Ljubljane. To ne bi škodova-'o. Dajte mi deset nemških divizij, jaz pa dam deset avstrijskih, jih zberem ob Savi, opustim Italijane v gorovje in «ih potolčem, ker so neizkušeni in dovzetni za paniko." — Ta efekt bi bil morda le še povzročil, da bi Italijani odstopili od vojne. Treba bi ih bilo samo udariti, edino ofenziva bi jih bila razorožila. Tn pri Ljubljani bi bilo kakor pri Kustoci. — Ampak Falkenhayn ni nogel ali ni hotel. Vobče srna. ram, da so takrat v Nemčiji nenili, da se vojna z Italijo še da kakorkoli preprečiti. Vloral sem se torej sam zane-iti na lastno cenitev in preso-jevanje." K tem izjavam bivšega avstrijskega vojskovodje je dodati to-ie: Prvič vedo pri nas vsi, da je točno, kar fm. Conrad trdi. Ob izbruhu vojne je bila avstrijska meja proti Italiji skoraj nezaščitena. Kar pa pokojni Conrad ni mogel vedeti, je to," da so bili Italijani predvsem od strani svojih rojakov iz Trsfa ven natančno obveščeni o pravem stanju stvari. Tudi naši narodni krogi so sigurno računali s takojšnjim prodiranjem laike vojske in še pred izbruhom vojne z Italijo je poseben odbor v Trstu sestavil oklic, ki naj bi bil Italijane opozoril, da prihajajo na jugoslovensko ozemlje, ki iskreno želi ujedi-j njenja z ostalimi deli naroda ter je sovražnik Avstrije. Italijansko armadno vodstvo ni verovalo. Postopalo je z velikansko bojazljivostjo in še je v spominu, kako je par brigad starih črnovojni-kov zadrževalo cele tedne laško milijonsko armado. Ko so potem prispela na avstrijski strani ojačanja, je laški ofenzivi v notranjost za vedno odklenkalo. Domovine. Lep italijanski učitelj. Pri zaprtih durih se je vršila v Gorici porotna razprava proti učitelju v Spodnji Idriji Saivatore Liotta, ki se je spo-zabljal nad svojimi učenkami. Stvar se je hotela potlačiti, pa je bila vendar tako očitna, da je moral Liotta pred sodišče. Tolažili so ga, da ne bo nič hudega. Dva dni je trajala razprava. Državni prav-dnik Tasso je zahteval ostro obsodbo, odvetnika Vinci in Zennaro pa sta porotnikom dopovedovala, da je Liotta duševno omejen človek in da se ni zavedal svojih dejanj. Porotnikom so dopadla izvajanja in trditve odvetnikov, na kar je bil^Liotta oproščen obtožbe. Tak človek pride za ljudskošolskega učitelja med Slovence! Potem pa seveda, italijanski učitelj v Julijski Krajini ne sfhe biti obsojen! Trpel bi prestriž onih, ki prihajajo iz starih provinc. Predrznih tatvin ni ne konca ne kraja. V Gradišču nad Prvačino so tatovi okradli najprvo župnišče potem pa so zopet prišli in izvršili v eni noči tatvine v desetih hišah. Pri posestniku Zornu so jih oregnali. Trgovec Rafael Kerševan ima škode okoli 5000 lir. Orožniki iščejo tatove. "Jagri" so se zbrali. Preteklo nedeljo so se na inicijati-vo sklicatelja g. Frana Lotriča zbrali v gostilni gosp. Valjav-ca v Sp. Šiški bivši vojaki 7. slovenskega lovskega bataljona. Udeležilo se je sestanka 60 starejših in mlajših "ja-grov" iz vseh krajev Slovenije. Svidenje teh slovenskih vojakov, ki kljub pritisku šovinističnega nemškega militarizma niso zatajili svojega slovanskega mišljenja, je bilo nad vše prisrčno. Stari vojaki, ki s.e 30 let niso videli, so se zopet objeli in se spominjali vseh bridkih vojaških doživljajev. Prireditev jc uspela zelo dobro. Skromna, a vendar zelo ambicijozna godba je privabila v dvorano mnogo udeležencev k plesu, j Na sestanku se je tudi skleni-1 lo, da se bivši vojaki tega ha- j taljona o priliki letošnjega velesejma zopet snidejo v Ljubljani. V to svrho se je izvolil poseben odbor, ki bo vodil evidenco vseh bivših vojakov 7. lovskega bataljona, da jih more ob priliki kake prireditve pravočasno obvestiti. Roparskega umora je bil obtožen 43 letni Franc Trk-man. Na cesti iz Cola v Dol-Otlico so našli meseca julija 1924. njegovo žrtev Alojzija Tratnika. Trkmana so drugi dan aretirali in našli pri njem Tratnikov denar. Pred poroto v Gorici je bil Trkman obsojen na 23 let zapora. J ugoslovenska družba za zračni promet ustanovljena. V dvorani Državne hipotekarne banke v Beogradu se je vršil ustanovni občni zbor Jugoslo-venske družbe za .zračni promet. Ko je bivši predsednik Aero-kluba podaril pomen zračnega prometa za našo državo, je zastopnik finančnega ministra razložil finančno bazo nove družbe ter obvestil občni zbor, da bo znašala državna subvencija za tekoče leto 2,700,000 dinarjev. Zbor je nato odobril načrt pravil. Delniška glavnica bo znašala 12 milijonov dinarjev, razdeljenih na 48.000 delnic po 250 Din, ki se glase na ime. V prometu bodo za enkrat štirje avijoni; vsak bo lahko vzel 3 seboj 600 kg ali pa odgovar-jajoje število potnikov. Vožnja od Zagreba do Beograda bo trajala kvečjemu tri ure. Zvezo med aerodromi in mesti bodo oskrbovali avtomobili. Stroški za vsak polet od Zagreba do Beograda so pre--ačunjeni na 20.000 Din. Promet bo otvorjen najbrže moleča maja. Ogenj v polskavskem gra-iu. Zgornja Polskava bi sko-•o prišla ob važen zgodovinski objekt, ki nemalo povzdiguje njeno idilično lepoto ter o uvršča med lepe kraje na vznožju jugovzbočnega zelenega Pohorja. Vnele so se namreč saje v dimniku zgor-njepolskavske graščine. Ker je poslopje staro in na vseh koncih in krajih potrebno popravila, so iskre iz dimnika našle kmalu primerno netivo na podstrešju in tudi v sobanah. Potrebno je bilo mnogo truda — najbolj sta se pri tem žrtvovala soseda Anton Lah in Josip Kac, da se je ogenj kolikor toliko omejil in ni na mah objel obširnejših dimenzij. Na pomoč poklicana požarna hramba iz Sp. Polskave je v pohii meri storila svojo dolžnost. Starinski grad je bil otet ognjenih zubljev. PELINKOVAC GEENČICA Delan in odposlan iz ZADRA R. VLAHOV Največja dalmatinska gren-čica, ki se lahko kupi in prodaja po celi Ameriki. Edini agenti: V. LANfi-MAN Inc. 97 Sixth Ave. NEW YORK, N. Y. I POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba oi> vsakem času. Se priporočamo za obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR i 1403 E. 55th ST. Randolph 4736. y X Kupite premog od staro-zna-v ne tvrdke v vaši soseski, ki uži-va glas poštenosti, dobrega bla-X ga in nizkih cen. The Yat.es Coal Co. | 1261 Marquette Rd. * XJst. 1358 po jr. V. N. Yet« jj Main 503. % (x) $ •5* t Rand. 280. i ! MATH MILAVECI i \ C'+vS o^s C+3 C+3 CNK53 C-^Sf C+S) CNkS OhS) c+s C^hJD CNfvJ ObJ> C'KO OfO OK5 CnKD cvoi > ia E is £ ^ < Želo prijetao n jemanje Rahel, suli in rezek kašelj je mogoče olajšati in ustaviti s pomočjo prijetnega zdravila, ki «e rabi z uspehom skozi blizu petdeset let. SEVERA'S COUGH BALSAM Prijetnega okusa jc, ter teši razdraženo mrenico, ki pov/ioiM mučni kašelj. Prepreea razvoj zaplet-naje v če se uživa lakoj i,i pravilno. Cena 25e in Severa'* Antisepsol za Sevora's Cold and bolni vrat Gri|> Tablet« in SOc. Me. Večina lekarna rje v jih prodaja. w. K. Severa Co., Cedar Kupidt, luwa. C^v D OK:'.' CV-9 CNk-9 OPS> C+JO C+..0 CNKC o+s | Slovenski plumber t Se pripiročam Slovencem in $ Hrvatom za vsa plumberska dela f za postavlja'nje sinkov kotlov za ? * gorko vodo, stranišča in vsa ena- > * ka dela. Fina dela, primerne $ t cene. Oglasite se na domu od i i 8. ure zjutraj do 8. zvečer, ali < j kličite telefon Randolph 2708 J > | 1069 E. Gist St. If S MAR OII/ KOŽNO W ¥ MAZILO * To kožno mazilo odslrani bolečino, Prepreči vnetje ter povzroči, da postane kot« zopet normalna. Smarow kožno mazilo J* spretno zdravilo, katero rabijo danes odlični zdravniki s i kožne bolezni. Prodaja «* v lekarnah, dolar steklenica. Pazite, da, dobite pravo Sniarow kožno mazilo —■ Swa-row Eczema Ointment. SMAROW CHEMICAL CO. IZDELOVALCI IN PRODAJALCI 928 li. 70th St. Cleveland. Ohio. Izdelujem in popravljam vsa-k'i\' i:ie HARMONIKE, slovcn: ske in nemške, izdelane popolnoma na nov sistem, kakor f.uli I'in'no in kioitiatičnc harmonike. Se priporočam John Mikuš 6(507 Edna Ave. rz: spomladanskega papirja za papiranje sob po zelo znižanih cenah. Jacob Bin, 611G St. Clair Ave. PRODAJALNA ŽGANJA NA POKOPALIŠČU. Los Angeles, 13. marca. Čudno gostilno so odkrili pro-hibicijski uradniki na tukaj-šnem Evergreen pokopališču. Sredi pokopališča se nahaja poslopje, v katerem stanuje ravnatelj pokopališča Zurem berg. V hiši je imel dve po polnoma opremljeni gostilniški sobi, in v eni je točil žganje, v drugi pa vino. Mnogo "gostov" je bilo v hiši. Zaplenili so sod žganja, in sto sodov vina. — V soboto je bila odprtija novih prostorov za pohištvo tvrdke Grdina & Sons, na 15301 Waterloo Rd. Collin-wood. Nad en tisoč rojakov je obiskalo krasne prostore, kjer je bilo razstavljeno sijajno pohištvo. Vsakdo je dobil lepo darilo za spomin. Prostori so jako obsežni, pripravni in delajo okras naselbini. Ženitev na kmetih v Srbiji. V nekaterih krajih Srbije, zlasti v Mačvi in Šumandini, vladajo med ljudstvom po vaseh še stari običaji, da ženin ukrade nevesto, če jo ne more na lep način dobiti. Navadno se take tatvine nevest končajo z lepim koncem, včasih pa seveda pride tudi do sodnih razprav. Običajno se stvar poravna s poroko. Za ženinovo in nevestino rodbino bi bila velika sramota, če bi ženinov oče ne sprejel svoje nove snahe, ki mu jo je sin pri-vedel ponoči med pokanjem pušk in vzklikanjem fantov. Nevestini roditelji se potem, ko je ženinov oče, hišni gospodar, sprejel novo snaho pod streho ter ji ponudil kruh in sol, morajo pomiriti, ker njihova hčerka je s samim tem činom postala v novi hiši domača. Navadno se nekaj dni pozneje odpravita nevestina roditelja v zetovo hišo, kjer ju seveda najlepše dočakajo, čeprav so morda bili prej v sovraštvu. Najprej se spor poravna z zdravicami pri vroči rakiji, potem pa pri vaškem popu, ki m^ada dva združi za večno. Spomladi, leta 1925 sem bil povabljen od prijatelja živahnega Ljubisava Borisavljeviea na njegovo svatbo. Ljubisav je živel na posestvu očetovem v veliki zadrugi bogatih Borisav-Ijevičev v precej veliki vasi, kakih 35 kilometrov južno od Sabca. Vzel sem dopust in z veseljem odpotoval iz Beograda, vedoč, da bom zopet videl nekaj zanimivega. V Sabcu me je prijatelj Ljubisav počakal na pristanišču ob Savi. Kmalu sva se v največjem diru peljala na malem kmetskem vozičku s parom iskrili konj po lepi ravnini proti njegovemu domu. Med potoni mi je rekel: "Veš prijatelj, sklenil sem se oženiti. Jutri zvečer gremo ukrast devojko." Zasmejal sem se, ker po mojem mnenju deklet ni treba ukrasti za ženitev, ker se vsaka rada omoži. Ali tu je bila stvar drugačna: oče njego izvoljenke, mlade, lepe Desanke, je bil v sosednji vasi največji gazda (goispodar), njegova velika zadruga se jc štela med najboljše v okraju in niti v sanjah ni gazda Miroslav mislil na to, da bi dal svojo hčer sinu starega BorisavJje-viča, ki ga je že od mladosti sovražil. Kmalu sva se pripeljala na dom Borisavljevičov, ki je tvoril celo vrsto zgradb in gospodarskih poslopij. Zadruga Bo-risavljoyie j« štela črez »to članov. Gospodar zadruge, oče Lju-bisavov, star, že precej osivel, vendar še vedno živahen možak me je dočakal v družinski sobi z veliko steklenico ljube raki je, ena njegovih snah pa s kruhom in soljo. "V imenu očeta in sina in svetega duha, dobro nam do-šel, pij, brat Slovenec, da nam prineseš srečo v hišo!" mi je rekel možak. "Amen." sem zaključil gospodarjevo molitev in nagnil steklenico. Drugega dne smo se pripravljali na tatvino neveste ženin Ljubisav, njegovi trije bratje, jaz in še par njegovih prijateljev, vaških fantov. Da bi bili vsi enaki, sem slekel tudi jaz uniformo, obul nove opanke z lakastimi jermeni preko volnenih hlač in telovnika, oblekel gornjo belo, lepo vezeno košu-ljo (srajco), ki mi je segala do kolen, opasal vezeni pisani pas, za katerega sem zataknil samokres, na glavo še širok klobuk, in bil sem pravi "seoski mo-mak." Mlade snahe so mi rekle, da mi obleka dobro prisoja. Nekaj deklet mi je celo reklo, da sem lep, kar mi je seveda dobro delo. Okrog 10. ure zvečer smo se odpravili v sosednjo vas na konjih, oboroženi z lovskimi puškami, ki so pa seveda bile napolnjene le s smodnikom. Kake četrt ure pred vasjo smo privezali konje, ob plot in šli peš proti vasi. Vas je bila mirna in tiha; le na drugem koncu se je čula pesem vaških fan-ov: "Ko ti kupiš šalvare za te noge debele." Kraj vasi je zadruga gazde Miroslava, očeta Desankinega. Jo prstih tiho, kakor mačke, smo prišli do hišnih oken; pogledal sem skozi motne šipe; v gornjem kraju izbe za velikansko mizo je sedelo nekaj moš-cih pri rakiji, v drugem kotu pa je neka mlada debela žena mesila kruh. Z Ljubisavom sva šla dalje krog plotu pred hišo, med potom mi je zašepetal: "Desanka ve, da pridemo. Mislim, da nas čaka.' (Konec prihodnjič) V najem ali proda se nova zidana hiša, spredaj pripravljeno za grocerijo ali mesnico, na vogalu Prince i'n Elizabeth Ave. na lepem prostoru. Katerega veseli dobiti dober business, naj pride pogledati, ker v okolici ni nobene take trgovine. Najlepša priliko za Slovenca. 10211 Prince Ave. (32) Hiša se proda na Reno Ave. št. 10010, za dve družini, 12 sob in kopališče. Se da v najem ali se proda. Nizka cena za pravega kupca, samo $6000. Lot 140x52, tlakana cesta, lep prostor. Kdor ima $1000 gotovine, lahko kupi. Proda se radi odhoda. Poizve se na 10211 Prince Ave. (32) Mesnica naprodaj, sedem let že dobro upelja-na, se proda po nizki ceni. Vprašajte na 16135 St. Clair Ave. (32) Delo dobi moški, ki zna voziti s Fordom. Mora nabirati po naselbini obleke za čiščenje. Plača in procenti. Lepa prilika za podjetnega rojaka. Zglasite se pri Frank Mervar Co. 5921 Boniia Ave. (32) Naprodaj ali v najem se da hiša 25 sob na Lakeside Ave. Dober prostor za border-je. Jako poceni. Pokličite Lakewood 50C6-R. (33) Mlad fant dobi takoj delo v groceriji. Vprašajte na 3942 St. Clair Ave. (32) Perilo bi rada dobivala na dom, ali bi prevzela tudi kako delo od 8. ure zjutraj do 2. popoldne. Vprašajte na 1221 H. 61st St. (32) NATIONAL DRUG STORE slovenska lekarna. Vogal St. Clair Ave. in 61st St. S posebno skrbnostjo izdelu-1 jemo zdravniške predpise. V, zalogi imamo vse, kar je treba i v najboljši lekarni. ' Naznanilo. Ne prezri, pač pa pazno čitaj. Dru štvo Ribnica, št. 12. S. D. Z. sprejema nove člane prosto vsake pristopnine in sicer za mesec marc, april, maj in junij. Cenjeni rojaki, ki še niste člani S. D. Zveze, tu imate priliko, da postanete član s prav malimi stroški, kajti Zveza plača zdravnika, društvo ne računa nobene pristopnine, obenem pa društvo plača za vas v glavni urad $1.50, ker drugače bi morali sami plačati. Nadalje apeliram na člane, d^ greste na delo ter agitirate za vec novih članov. S tem koristite onemu, ki ga vpišete, društvu in S'. D. Zvezi. Bratje dr. Ribnica zborujejo v bratsjd slogi, in društvo je na izvrstni finančni podlagi. Za vsa nadaljna pojasni la se obrnite do društvenih uradnikov. Predsednik I.ouis Oražem, 1185 E. 61st St., blagajnik John Bruss, 542 E. 152nd St. ali pri tajniku na G212 Carl Ave. Prosim člane, da upoštevajo novi naslov. Vas bratsko pozdrav ljam JOS. BAN, tajnik, 6212 Carl Avenue. (Mar. 10. 15) Stanovanje jako čedno, ima devet sob, kopališče in elektrika, se odda samo za $35.00 na mesec. Vprašajte na 6217 St. Clair Ave. (x—8) Soba se da v najem za enega fanta. Prost vhod. Gorkota pozimi. 5603 Dibble Ave. (32) - MALI OGLASI Pes shepherd pasme se je zgubil. 6 mesecev star. Kdor ga dobi naj ga pripelje na 1124 E. 67th St. kjer dobi nagrado. (33) Potreboval bi še kakih 150 žensk in deklet, ki bi kupile še one gorke in lepe suknje, katere imam še v zalogi, po jako nizki ceni. Sedaj dobite suknje po $2.00. po $3.00, $5.00 in tako naprej. Mama, zakaj bi nosili slabo suknjo, ko dobite za lako majhne denarje novo, gor-ko in lepo suknjo. V Clevclandu je še mraz, in prava Sibirija vlada tu kaj, pa še ne bo odnehalo. Pridite, ne bo vam žal. Na razprodaji jc tudi mnogo volnenih in svilnatih oblek za dekleta in dcklicc, pa tudi za matere. Tudi za fantičke imam obleke v vseh številkah. ra/.nc barve, lepe obleke so po $2.50, $3.50 in $5.00. Nikar ne zamudite t'j lepe prilike, ki sc vam sedaj ponuja. Nadalje sc tudi priporočani za nakup lepih spomladanskih sukenj in obleke vsake vrste. Obleke dobile pri nas zi vse velikosti, za 'najmanjše in /.n največje žene. Spomladanska zaloga je popolna, sploh dobite pri nas vse, kar se potrebuje pri družini. In skoro bi pozabil povedati, da sem pravkar dobil iz Pariza veliko zalogo krasnih slamnikov najnovejše mode. Žene in dekleta, ne pozabite priti cglcdJti te krasne slamnika. Gotovo boste kupile. Sc priporočam vsem (Scvelnndoanom in okoličanom, A. Anžlovar «202 St. ( LAIK AVE. STOP! C. J. VVahčič, 1430 E. 95th St. Cleveland, O. Podpisani sem naročil od vas Alpen-tinkturo za rast las In proti izpadanju las, in Bruslin tinkturo proti sivim lasem in še druga zdravila. Za vse skupaj sc vam lepo zahvalili., ker sem prepričan, da nihče ne more boljših zdravil zahtevati, kakor so vaša jn ki bi tako hitro pomagala. Želi m vam veliko napredku v vašem poštenem podjetju in vas nozdravljmn, Mike Sedlar, Route 10, Box 157, Crafton Branch, Pittsburgh, Pa. Proda se V4ady store, z mehko pijačo. Prijv prijazen prostor. Nizka cena. Vprašajte na 6122 St. Clair Ave. (32) Soba se oJda poceni poštenemu in mirnemu famu. 571U Bonna Ave. (32) Soba se odda za enega fanta, pri družini brez otrok. 1165 Norwood Rd- (32) ZELO ZADOVOLJNA. Mrs. R. Schaffner, 518 W. 136th St. New York City, nam piše: "Prosim pošljite mi kakor hitro mogoče dva paketa Bolgarskega zeliščnega čaja, ker smo pronašli, da je ta krvni čaj jako uspešen, in smo jako zadovoljni z njim." Bolgarski čaj pomaga zoper rev-matizem, zaprtje in zboljša kri. Bolgarski zeliščni čaj hitro prežene prehlad. Vzemite ga vročega, ko greste v postelj. Naprodaj v vseh lekarnah, 35c, 75e, $1.25. Opomba: Ako želite mojo veliko škatljo za pet mesecev,, pošljite $1.25. Naslovite: H. H. Von Schlick, pres. 63 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa. Ustavite kašelj! Rabite naš White Pine in Cod Liver extract! Je jako blagodejen za odpomoč proti kašlju, prehladu, bronhitis, prehlad v grlu ali zoper hripavost. Poskusite 50c steklenico Krivan's White Pine Syrup z Cod Liver extract, kot uspešno zdravilo za mlade in stare. Naprodaj dobite samo pri nas: Krivan Drug Co. 3156 E. 93rd St. 8002 Ur.i'on Ave. CLEVELAND, O. Jr Soba se da v najem za 2 fanta. S stanovanjem in hnvno, ali brez. 913 E. 70th St. (32) Tri sobe sc dajo v najem. Oglasite se na 1229 E. 60th St. (32) Player piano samo eno leto star, se proda po zelo nizki ceni. 10322 Reno Ave. blizu 93. ceste. (33) Moderna mlekarna v sredini slovenske naselbine, je naprodaj. Za naslov se poizve v uradu tega lista.__(31) Išče se pomočnik v trgovini, mlad človek. Zglasi naj se na 1172 Norwood Rd. (31) Jos. Likar Napisi, kulise, slikanja Naša posebnost je slikanje odrov. 1014 Addison Rd. Rand. 7589 Cleveland, Ohio. (x!5) Kadar se selite pokličite John Oblak ne i k. 6i. st. Tel. Rand. ,2176-J. U-26) ŽENSKA BILA HUDO BOLA-NA. ZDRAVNIKI JI NISO MOGLI POMAGATI. IMELA JE VEC OPERACIJ. Mrs. 1'avlik, stara 1" let, H tetra mesta, .i,.' trpela in hudo bolehala nad ScHtnajsl M in v.sa upanju ozdravljenje m> profil);. Večje Število ueij((j>ešnih operacij je Min izvršenih, aicer je ugledalo, iln ni r.dravila talijo nn ti zemlji. Več let j,? litin nezmožna /.ji d'-lo. l'ri.''• na poti pruvi-ca okrevanju, ker monster, ki je ru/.jedol 1'JtMju življenje. je hil odpravljin. 1'raa y.n.v.noTljq so drobci trjjkulje v odpadkih. I'ndobna znnmeiiia 50: omotica, i-lub tek, zgubil 1 ••*.<>, smrdljiv dih, .-trtnena l.pža. bolečin- v delih le!".«, hrbtu in mucih, plazenju v trebuhu in srloticu. I.i včasih Mtdr-Ifijje v t:r 1«,. llolnik nima ■■ olje do dola in tr: z» življenj.-, nobene ambicije in je rnelanko-liče.n. Jtelodec po.;tune \ečkrut. kisel in bronu noee doli po grin. Omedlevični napad »■ tu in V'" pojavi vfled trakulje. Pripetilo se je c-lo, du je tur.ulja zlezla v Kapnik in udu. \ ila bolnil.a, llefile se te«« parazit« prodno «; umori. Naročilo ni dovolj Laxtwii zdravilu Zli J'l 0.4» pri l.aial Mfcd. ('".. H'i Umi lilij';., bo;. 963. VittaburKh, !•«.. rte dane; , k",- Jutri j" InKk" ie prepozno. Za zavaru. vanje zavoju pošljite 'J5c. več. NAZNANILOJN ZAHVALA. i ■ Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo izgubo naše ljubljene hčerke in sestrice, ki je po 16 dnevni bolezni za vselej v miru zaspala, v petek, 5. marca, in bila položena k večnemu počitku 8. marca, naša 'nepozabljena Eleonora Anna stara S leta, 8 meseccv in 11 dni. Tem potom sc najiskrcnejše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter prijateljem za izkazano sočutje in druge naklonjenosti. Srčna hvala za podarjene ve'nce družini Anthony Stric, botru Joiian Stric (E. 170th S't.) družini John Hrovatin, družini Anton Stric (60th St.) Louis Hrovatin, družini Andy Bole, družini Louis Belaj, družini John Pctrič in The Htunii'nating Repair Gang. Še enkrat srčna hvala vsem skupaj. Nadalje se zahvaljujemo Kev. Ponikvarju za cerkveno opravilo, Air. J. Žcletu za lepo ureditev naše male in pogreba, kakor tudi sestri Verini za deklice. Tebi pa, draga hčerka in sestrica, veseli sc med krilatci in o/.ri se na nas po tebi žalujoče. » Lawrence in Mary Hrovatin, stariši, Mary in Olga, scstricc, Frances Stric, stara mati. V Piruhi za vaše v starem kraju. še vedno lahko razveselite svojce v domovini za Velikonoč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Izplačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $1.00. frank Sakser Stale Bank 82 Cortlandt St. New York.. N. Y. J® ' ex p -~---•y=== Ne kadite cigar ki imajo slab duh in neprijeten okus. .Prižgite si eno MANUEL ali WEBSTER CIGARO ki razširjajo prijeten vonj okrog vas in katero boste s pravim užitkom kadili. BAER-WOLF CO. 416 W. Superior Ave. Tel. Cherry 3396. JACK VIDMAR, slovenski zastopnik. ^nilIUiEIIHIIIIIHIIIII!!Uili»l!Hllt>ltl!lll!tiliilimiI!ll!llinilI!tlUIIllIliHIIIIIi:ilIlip SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD Se priporoča Siovenccm, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam papr«-vi najfinejše slike po smernih cenah. John B likovnik, «405 ST. CLAIR AVE, v Slov. Nar. Domu. Randolph 5013. 703» SUPERIOR ATI. Naša posebnost Ji fina izdelava krasalh okvirjev za alike. J ^m»«m«uttm:mmtwtmmmmmmmmmmmM»»»»»»»imnnmnm:^ Hiša naprodaj za l družino, 7 sob, fume;, bl'zu Kuclid Beacli, takoj $600, cena $(>200. Hiša r.\ dve družini, garaža, bjižu H. 74th Si. in Superior Ave. Cena $(3800. Valentin Koei. Kcal Estate, javni no-tar, 1200 L. 71st St. £ŽtS/ti* FRANK J. LAUSCHE, odtfelntiK Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Oli torkih in četrtkih zvečer od 6:30 do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE. Tel. iiir domu: Randolph 7510 Tel. v inestu: Main 6530 t\ limxmmtt&tnutmmutimmmmvimistmimmiunimum&uuuumiiuxfe | '-^v ¥ vaši omari? Zelc važno vprašanje je to ravno sedaj, ko se spomlad in Velikanoč bliža. Večkrat je slučaj, da se vaše stare obleke in suknje tako lepo sčistijo, da zgledajo kot nove. Danes imamo moderne priprave in znanje v čiščenju in barvanju ženskih, moških in otročjih oblek, da nam lahko izročite vsa dela, pa naj bodo še tako deli-katna. Ne odlašajte do zadnjega tedna, pošljite čistit sedaj, Pokličite nas po telefonu: Randolph 7123, da pride naš zastopnik iskat aii pa sami prinesite. t? SVARILO:—Prve vrste čiščenje je /.clo kompliciran način, katerega morejo pravilno izvršiti samo prve vrste izkušeni delavci z dragimi stroji in opravo. PomisHte prej kain in komu daste čistiti! Vaše obleke so zavarovane proti ognju in tatvini, dokler so pri nas. Naša tovarna je edina slovenska čistilnica obleke v Clevelandu ,ki je bila pregledana po državnem nadzorstvu ter dobila lajsenc ' (license). IZDELUJEMO TUDI FINE NOVE OBLEKE! J? Čistilnica oblek in krojačnica. PODRUŽNICE: 6511 St. Clair Ave. 12306 St. Clair Ave. 6923 Superior Ave. 5810 Broadway 6121 St. Clair Ave. 7801 Wade Park ave. TOVARNA IN URAD: 5911-31 Bonna Ave. vogal E. 60. ceste, med St. Clair in Superior Ave. s IE (MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiHiiiiuiiiiiiifiiiiiaiiitiiiiiiiiiiiiiQ tir ZA VELIKO NOC pošljite denar v stari kraj svojim dragim za P1RH12 potom JOHN L. MIHELICH CO. 6303 St. Clair Avenue. NIZKE CENE TOČNA IZPLAČITEV ULJUDNA POSTREŽBA Ofoniile se na nas tudi, kadar /elite poiasnila glede potovanja v stari kraj ali dobave oseb od tam v Amtrihy. . + 4- T ; t * Al ■ mevtlf^tn« 111 I Bi S- HbF 3 Ififf R % B t OLIVER TWIST i T i Spisal CHAItLES DICKENS I'ftslovenil Oton Župančič. J Še te bi ne, ko bi ne bila zastonj. Kakšno one pa imate, J agin? Hudič me vzemi, če mi ni ovratnica piva pijana! Noter, ti pohuljena beštija, kaj čepiš zunaj, kakor bi se sramoval gospodarja? Noter!" Mož, ki je tako renčal, je bil zastaven trščak kakih petintridesetih let, v črni suknji iz mančesterskega žameta, z zelo blatnimi rumenimi hlačami, v čižmah na \»olavke, z sivimi nogavicami na krepkih, mečatih nogah — tiste vrste noge, ki jim poleg take oprave še nekaj manjka, železne verige namreč bj sliko spopol nile. Na glavi je nosil rjav klobuk in okoli vratu sinjo ruto z velikimi belimi lisami; z nje dolgimi, razcefranimi konci si je brisal pivo z obraza, ko je govoril. Ko je to opravil, se je pokazal širok surov obraz s tri dni starimi kocinami, dvoje mračnih oči; eno je pričalo z raznimi pisanimi znamenji, da je dobilo nedolgo tega udarec. "Ala noter — slišiš?" je režal ta prikupni tolovaj. Bel, kocast pes, s pač dvajseterimi praskami in ranami po gobcu, se je splazil v sobo. "Kaj nisi hotel prej noter?" je dejal mož. "Ali si previsok, da bi me pred ljudmi pripoznal? V kot!" Temu povelju se je pridružila brca, ki je pognala psa na drugi konec izbe. Videti je bilo, da je žival tega vajena, kajti čisto mirno se je zvila v kot, niti bevsknila ni; tam je mežikala neprestano s svoji-j mi zlobnimi očmi, kakor da hoče sobo natančno pregledati. "Kaj pa to rogoviljenje? — pretepaš fante, ti lakomnik skopušasti, ti netečna stara mrhovina?" je dejal mož in je zlagoma sedel. "Čudim se, da ti vratu ne zavijejo! Jaz — bi ti ga že, na njihovem i mestu. Da sem bil jaz v tvoji šoli, izdavna bi bil to naredil; pa — kaj; prodati te le ne bi mogel, saj nisi za nobeno rabo, kvečjemu, če bi te spravil v steklenico za vzorec grdobe, samo težko da bi pihali tako velike steklenice." "Tiho, tiho, gospod Sikes!" je dejal Žid trepetaje. "Ne tako glasno!" "Pojdi se solit s svojim "gospodom"!" je odgovoril lopov; "kadar mi prideš s tem, imaš že kakšno za bregom. Saj veš, kako mi je ime, pa dobro. Ne bom si ga zasramil, kadar pride moja ura." "Že prav, no, pa — Bili Sikes", je dejal Žid s pasjo poniglavostjo. "Slabe volje ste, bi dejal, Bili." "Že mogoče", je odgovoril Sikes; "pa bi rekel, da si tudi ti take, ali pa mečeš vrče okrog sebe brez vseh hudih misli, kakor klepečeš in —" "Ali norite!" je vzkliknil Žid, zgrabil moža za rokav in pokazal na dečke. Gospod Sikes se je zadovo-lil zavezati imaginarno zanko pod svojim levim ušesom; pri tem je nagnil glavo na desno ramo — jezik brez besed, ki je pa bilo videti, da ga Žid temeljito razume. Potem je zahetval čašo žganja, a v rokovnjaškem jeziku, s katerim je bilo njegovo govorenje sploh prepleteno, ki ga pa tu ne moremo navesti, ker bi bil čisto nerazumljiv. "Pa da mi ga ne zastrupiš", je dejal Sikes, in je položil klobuk na mizo. To je rekel za šalo; da je pa videl satanski pogled Žida, ko se je vgriznil v svoje blede ustnice proti omari grede, bi se mu ta previdnost pač ne zdela odveč; vsaj spoznal bi bil, da se stari šegavi gospod ne bi preveč obotavljal, umetno sestavljeni tekočini še kaj priliti. oK je zvrnil Sikes dve, tri čaše žganja, se je blagovolil pozanimati tudi za mlada dva gospodiča, in po tem milostnem ponižanju se je vnel po-menek, kako in kaj je z Olive-rom; prišle so v pretres posameznosti njegovega vjetja s takimi premembami in popravki, kakor se je zdelo Lisjaku za sedaj najugodnejše. "Bojim se", je dejal Žid, "da bo izbleknil kaj in nas spravil vse skupaj v škripce." "To je močno verjetno", je odgovoril Sikes in se zlohotno zarežal. "Pihnili te bodo, Fagin." "Bojim se, vidite", je pristavil Žid, kakor da je opazko preslišal, pri tem pa je onega ostro pogledal—"bojim se, če nas zajamejo, da bo še marsikateri drugi rep zvijal; in bogme, vam bo predla bolj huda nego meni, dragi moj." Možak se je zdrznil in se je obrnil ves divji proti Židu. A stari gospod je potegnil rame vse do ušes in oči so mu bulile brezizrazno tja v nasprotno steno. Pogovor se je utrgal za dolgo. Vsak ud te čestite bratovščine, se je zdelo, da je zatopljen v svoje premišljevanje — še pes, ki si je oblizal nekako hudobno svoj smrček, bi rekel, da je prevdarjal, kako bo naskočil prvega na cesti, ki mu pride nasproti. "Kdo mora izvohati, kaj se je zgodilo na sodišču", je dejal Sikes bolj tiho, nego je go. voril, odkar je prišel. Žid je pokimal, češ: takisto mislim sam. "Če ni čenčal, in če so ga zamehurili, potle se ni bati, dokler ga ne izpuste", je dejal Sikes;."potem pa bo treba paziti nanj. Nekako ga moraš dobiti v roke." Žid je zopet pokimal. Prikladnost takega ravnanja je bila na dlani; pa kaj, ko je imela vsa ta stvar kljuko! Namreč — Lisjak Charley Bates Fagin in gospod William Sikes, od prvega do zadnjega, so imeli slučajno silno in globokovkoreninjeno antipatijo, približati se iz kakor-šnegakoli vzroka ali pod ka-koršnosibodi pretvezo policijskemu uradu. Kako dolgo bi bili še sedeli in se spogledovali v tem ne posebno prijetnem stanju negotovosti, je težko povedati. Tudi ugibal ne bom, ker je nepotrebno; kajti nenadoma sta i stopili v izbo tisti dve mladi Jami, ki jih je videl Oliver pri neki prejšnji priliki, in tidve sta spravili pomenek nanovo, v tok. "Kakor nalašč!" je rekel tid. "Beta pojde; kajneda, Iraga moja?" "Kam?" je vprašala gospi-1 ca. "I samo malce na policijo", ,e rekel Žid priliznjeno. Gospodični na ljubo moramo povedati, da ni rekla krat-komalo, da noče, ampak da je samo jedrnato in krepko zatrdila, da ni na glavo pala; — zelo uljudno in nežno se je prašanju ognila in s tem je pokazala ta mlada dama neko prirojeno oliko in omiko, pre-1 £ rahločutno, da bi mogla vžali-ti kakega človečana s tem, da bi mu zahtevo naravnost in brezobzirno odrekla. Židu je obraz upadel; pa se je obrnil od te damice, ki je bila pisano — da ne rečemo kričeče opravljena — rdeče krilo, zelene čižrpe, rumene polžke — in je nagovoril nje družico. "Nancy, ljuba", se je laskal Žid, "kaj pravite vi ?" "Da to neigre; bob ob steno, Fagin", se je odrezala Nancy. "Kako to misliš?" je rekel Sikes z mračnim pogledom. "Kakor sem rekla, Bili", je odgovorila Nancy mirno. "Pa prav ti bi bila kot nalašč za to", je prigovarjal Sikes; "živa duša te ne pozna tukaj okrog." "Tudi ne maram, da bi me", je odgovorila Nancy takisto mirno, "in zato pravim bolj "ne", nego "da", Bili." "Že pojde, Fagin", je rekel Sikes. "Ne, ne pojde, Fagin", je rekla Nancy. "Pojde, Fagin", je rekel Sikes. In gospodu Sikesu je obveljala. S pretnjami, obeti in darili se je dala mlada dama naposled pregovoriti, da je prevzela nalogo. Nje seveda niso zadrževali tisti pomisleki, kakor njeno prijetno tova. rišico; zakaj ni še dolgo tega, odkar se je preselila iz oddaljenega poštenega Ractliff-skega predmestja v soseščino Field-lar.esko, in zato se ji ni bilo treba bati mnogoštevilnih znancev, ki bi jo utegnili spoznati. Žid ji je dal iz svoje preobilne zaloge čist, bel predpasnik, ki si ga je pripasala, in slamnik, pod katerega je skrila polžke — in Miss Nancy se je ravnala na pot po svojem poslanstvu. "Počakaj še minuto, draga", je rekel Žid, in je prinesel še majhno pokrito košarico. "Vzemi to v roko; je vse spodobneje videti, draga." "Še ključ ji daj v drugo roko, Fagin", je rekel Sikes; "tako je vse še bolj naravno." "Res, res, ljuba moja; tako je", je dejal Žid in ji je obesil na kazalec desne roke velik ključ od veznih vrat. "Tako; prav dobro! Res, prav dobro, draga moja", in Žid si je kar roke mencal. "O, bratec moj! Moj ubogi, ljubi, sladki, nedolžni, mali bratec!" klicala Nancy vsa v solzah in je tiščala košarico in ključ kakor v strastni razdvojenosti na prsa. "Kaj se je zgodilo z njim? Kam so ga vteknili? O, usmilite se in povejte mi, gospodje, kaj se je zgodilo malemu revčku; dajte, povejte, gospodje, prosim, gospodje!" Z žalostnim, pretresljivim glasom, vsem poslušalcem v neizrečeno zabavo, je govorila gospodična Nancy te besede, nato je prenehala, namignila družbi, pokimala smeje se v slovo in je izginila. "A! To vam je bistro dekle, dragi moji", je rekel Žid in se obrnil k svojim mladim tovarišem; važno je pokima-val z glavo — nem opomin, da naj posnemajo svetli vzgled, ki so ga ravnokar videli. "Čast dela svojemu spolu", je pristavil gospod Sikes, napolnil si časo in udaril s svojo ogromno pestjo po mizi. "Tole na njeno zdravje, pa da bi bile vse take, kakoršna je 'ona!" Taki in enaki slavospevi so poveličevali vrlo Nancy, ona sama pa se je napotila naravnost proti policiji, in je prišla kmalu tja brez kake neprili-ke, čeprav se je kajpada malo bala, sama in brez varstva na cesti. !f