VPLIV INDUSTRIJSKEGA OBRATA NA DNEVNO MIGRACIJO DELOVNE SILE Ivo Piry* V vsem povojnem obdobju zavzema indu- strializacija vodilno mesto med razvojnimi procesi v gospodarstvu Slovenije. Učinki raz- voja industrije so mnogoštevilni, naj omenimo le najvažnejše kol so zaposlovanje velikega števila prebivalstva, visoka vrednost ustvar- jenega družbenega proizvoda, ustvarjanje baze za razvoj drugih gospodarskih in negospodar- skih dejavnosti. Zaradi novosti, ki jih je pri- nesla industrija in možnosti, ki jih je odpirala, je pojav industrijskih obratov vedno pritegnil pozornost prebivalstva tako v njihovi nepo- sredni bližini kot tudi v bolj oddaljenih krajih. Vpliv lokacije industrijskih obratov na širše območje lahko vrednotimo na področju gospo- darstva, zaposlovanja itd. Opredelimo jo lahko s pomočjo proučevanja vplivnega območja posameznega industrijskega obrata ali indu- strijskega kraja na področju zaposlovanja delavcev. Na osnovi takšnih analiz lahko ugotovimo pomen industrije v okviru posa- mezne občine, regije, republike in tudi države. Lahko proučujemo vlogo posameznega indu- strijskega obrala, posamezne industrijske panoge ali industrije kot celote. Najprej opredelimo izhodišče naloge, v kateri predočimo položaj industrije in njen pomen v dosedanjem razvoju naselja, KS. občine itd. Izbor metodologije dela je odvisen od zastavljenega cilja, vendar je osnovni prin- cip v večini primerov enak. Osnovo predstav- lja pregled pisanih virov o industriji v kraju, ki ga proučujemo, ki nam pomaga osvetlili polo- *, Zavod SRS za družbeno planiranje, Gregorčičeva 25, Ljubljana. žaj in pomen industrije s širšega vidika. Da bi lahko zbrali potrebne podatke za naše delo, je potrebno pripravili anketo za posamezen indu- strijski obrat, s katero skušamo izvedeti vse potrebne podatke o zaposlenih delavcih. Kakšne podatke zbiramo je predvsem odvisno od cilja raziskave, predvidenega obsega dela in razpoložljivih virov podatkov. Glavni vir predstavljajo kartoteke kadrov- ske službe, ki zbira in hrani podatke o vseh zaposlenih. Za ugotavljanje vpliva industrije na široko okolico moramo poznali vsaj kraj stalnega bivanja vseh zaposlenih delavcev. V kolikor nas zanima spolna in starostna struk- tura dnevnih emigrantov in njihova poklicna struktura, socialno poreklo, moramo vprašal- nik prilagodili potrebam raziskave. Upoštevali moramo, da vse to daje raziskavi posebno vrednost, da pa zahteva obilico vestnega zbi- ranja podatkov po industrijskih organizacijah. Pomemben podatek pri proučevanju dnevne migracije je tudi način prihoda na delo, ki nam lahko odkrije pomanjkljivosti v prometni in- lrastrukiuri, kol tudi javnem prometu. Zato predlagamo, da v anketo vključite tudi to vprašanje. Pozornost je treba posvetiti tudi posebnim delavskim avtobusom in zabeležiti od kod prihajajo. Zbrane podatke nato statistično obdelamo, razvrstimo zaposlene po kraju stalnega bivali- šča in pripišemo druge karakteristike. Tako obdelane podatke prenesemo na karto, ki predstavlja enega glavnih ciljev raziskave. V pisni obliki nato opišemo pristop k raziskavi, območje raziskave, vire podatkov, predvsem pa prostorsko opredelimo območje dnevne 7f> migracije, deleže dnevnih migraniov po posa- meznih naseljih (od vsega zaposlenega prebi- valstva v posameznem naselju), spolno in sta- rostno strukturo migraniov, način prihoda na delo idr. Osnovne napotke za izdelavo programa raziskovalne naloge in koristne podatke lahko najdemo v naslednji literaturi, ki je na voljo v knjižnici oddelka za geografijo. Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 12. Vrišer, I., Uvod v geografijo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1982. Klcmenčič, V., Geografski problemi i metode proučevanja svakodnevnog putovanja rad ne snage od mesta stanovanja na rad i obratno, Zbornik VI. kongresa geografov SFRJ v Ljubljani. 1961. Šlefc, T.. Dnevne migracije v občini Škofja Loka, Loški razgledi XXIII., Škofja Loka 1976. Zgonik. M.. Dnevna migracija prebivalstva in ekonomsko - geografska diferenciacija Dravske doline, Zbornik razprav 1970, Maribor. Feletar. D.. Dnevne migracije u Koprivnicu, Geografski glasnik 39, Zagreb 1977. MIGRACIJE NA ZAČASNO DELO V TUJINO Anton Gosar* Jugoslovanska družba, predvsem pa prebi- valstvo Slovenije izkazuje v zadnjih nekaj letih izredno dinamiko selitvene mobilnosti. Dnev- na migracija na delovna mesta v izvenagrarnih dejavnostih je v Jugoslaviji zajela že 15,8'v vsega aktivnega prebivalstva, začasna zaposli- tev v tujini pa je v skoraj tridesetletnem obdo- bju trajanja zajela preko deset odstotkov vsega prebivalstva države, oziroma več kot tretjino delavcev zaposlenih izven agrarnih dejavnosti. Danes ima Jugoslavija v tujini okrog sedemsio- tisoč svojih državljanov, od katerih jih deseti- na odpade na slovensko nacionalnost. Največji delež, začasno zaposlenih Slovencev v tujini pomenijo prebivalci obmejnih regij od koder jih v tujini dela približno ena četrtina. Poleg Severovzhodne Slovenije, ki oddaja v tujino največ delavcev na začasno in sezonsko delo v tujino, izstopajo s številom in deleži tudi neka- *, dr.. Oddelek za geografijo filozofske fakultete Univerze 11. Kardelja, Aškerčeva 12. Ljubljana. tera območja klasične, že predvojne emigracije na luje (subpanonska in kraška območja Slo- venije). Oblikoval se je migracijski cikel pre- bivalstva. ki ga karakterizira predvsem mobi- lnost prebivalstva v sklopu odhajanja, perma- nentnega preseljevanja in vračanja z dela v tujini. Migracijski cikel predstavlja namreč socialno in prostorsko mobilnost izseljenca in obsega sklop človekovih dejavnosti med kra- jem stalnega bivanja, delovnim mestom v tuji- ni in območjem povratka. Pri tem so zajeti številni prostorski premiki, ki so velikokrat povezani s socialno preslojitvijo migrania in njegove družine. To se odraža v dejavnostih kol so bivanje, delo. oskrbovanje, izobraževa- nje, raba prostega časa itd. ki bistveno prispe- vajo k preoblikovanju kraja in prostora odho- da oziroma cvcntuclnega vračanja v matično domovino. Dandanes težko ločimo procese v pokrajini, ki so izključno izraz začasnega zaposlovanja v tujino, od tistih, ki niso tudi rezultat družbenih 77