8 Uvod Aktivna vloga u čencev pri pedagoškem procesu lahko vodi v dvig motivacije, izboljšanje ra- zumevanja in pridobivanje novih izkušenj. Zato u čitelji uporabljajo razli čne inovativne u čne oblike in metode, s katerimi imajo u čenci vlogo aktivnih udeležencev in ne samo pasivnih pre- jemnikov informacij. Menimo, da je za (bodo če) u čitelje zelo pomembno dobro poznavanje tako uveljavljenih kot tudi inovativnih metod in pristopov pou čevanja, saj lahko z ustrezno kombinacijo izboljšajo pedagoški proces. T emu posebno pozornost namenjamo na študijskih programih za izobraževanje bodo čih u čiteljev naravoslovnih vsebin na Univerzi v Mariboru [1] in verjamemo, da je podobno tudi na drugih študijskih programih za izobraževanje u či- teljev. Trenutno se ve činski delež pouka izvaja v zaprtih prostorih, ure pouka zunaj u čilnice so redke, z izjemo naravoslovno-tehniških dni, ekskurzij in šol v naravi [2]. Organizacija in izvedba pouka na prostem lahko pozitivno u činkujeta na telesno in duševno zdravje u čencev, pripomoreta k dvigu motivacije in posledi čno izboljšata u čne dosežke [2, 3]. Ena od aktivnih u čnih metod za izvedbo pouka zunaj u čilnice je terensko delo, ki pri u čencih spodbuja radovednost in zanimanje ter jih soo či s stvarnimi izzivi v neposrednem okolju. Učenci se pri terenskem delu iz prve roke seznanijo z razli čnimi raziskovalnimi metodami, kot so opazo- vanje, zaznavanje, na črtovanje, merjenje, primerjanje, analiziranje in poro čanje. Terensko delo je izkustveno u čenje in lahko pripomore k izboljšanju razumevanja kompleksnih pojavov [4]. Študije kažejo [5], da u čitelji kot poglavitne prednosti vklju čevanja terenskega dela v pe- dagoški proces navajajo kontekstualizacijo teoreti čnega znanja in pridobivanje predmetno specifi čnih veš čin, pridobivanje prenosljivih spretnosti pa je drugotnega pomena. Po drugi Terensko delo pri pouku fi zike Izr. prof. dr. Robert Repnik, 1, 2 asist. mag. Damjan Osrajnik, 1, 3 asist. dr. Eva Klemenčič 1 1 Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru 2 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 3 Osnovna šola Radlje ob Dravi Izvleček V prispevku predstavimo prednosti in pomanjkljivosti terenskega dela, ki se trenutno v šolah manj izvaja. Podrobneje predstavimo možnost izvedbe terenskega dela v zunanji u čilnici, ki mora biti ustrezno opremljena, če želimo, da postane pouk v zunanji u čilnici pogosta praksa v šolah. Na podlagi u čnih na črtov predmetov z naravoslovnimi vse- binami predlagamo didakti čno opremo zunanje u čilnice ter primer organizacije u čne ure terenskega dela z uporabo skupinske u čne oblike. Ključne besede: terensko delo, zunanja u čilnica, didakti čna oprema, organizacija pou čevanja, fizika Fieldwork in Physics Lessons Abstract The paper presents the advantages and disadvantages of fieldwork, which is currently being implemented in schools to a lesser extent. The fieldwork in an outdoor classroom is presented in detail. The outdoor classroom should have the appropriate equipment if we want it to be used often. Based on the curricula of subjects that include natural sci- ence contents, the didactic equipment of the outdoor classroom is suggested. In addition, the organization of field- work lessons by working in groups is proposed. Keywords: fieldwork, outdoor classroom, didactic equipment, organization of fieldwork, Physics Ena od aktivnih učnih metod za izvedbo pouka zunaj učilnice je terensko delo, ki pri učencih spodbuja radovednost in zanimanje ter jih sooči s stvarnimi izzivi v neposrednem okolju. Fizika v šoli 9 Strokovni prispevki strani so po mnenju u čencev glavne prednosti terenskega dela ravno pridobivanje prenoslji- vih spretnosti in u čenje v kontekstu. Rezultati terenskega dela niso vidni le na kognitivnem, ampak tudi na osebnem, čustvenem, družbenem in fizi čnem nivoju [3, 6]. Izkazalo se je, da vklju čevanje terenskega dela v pedagoški proces pripomore k sodelovanju u čencev in utrjuje medosebna razmerja tako med u čenci kot tudi med učencem in učiteljem [7]. Kljub temu ra- ziskave kažejo [2, 5, 8], da je terensko delo v pedagoški proces redkeje vklju čeno, najve čkrat se izvaja v obliki ekskurzij in obšolskih dejavnosti in ne znotraj rednega pouka. Pogost razlog je pomanjkanje časa, saj priprava in izvedba terenskega dela predstavljata organizacijski zalogaj, ki zahteva usposobljen kader in timsko delo [9]. Zavedati pa se je treba, da pri terenskem delu ne gre le za usvajanje u čne vsebine, kar sicer predstavlja osrednji del u čne ure. Tako u čitelji kot u čenci pridobijo pomembne izkušnje tudi pred za četkom in po zaključku osrednjega dela. Poleg ovir organizacijske narave se u čitelji soo čajo tudi z vsebinskimi in disciplinskimi prob- lemi, kar pa je mogo če rešiti s primerno izbiro dejavnosti [2]. Pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami se namesto terenskega dela pogosto uporablja labo- ratorijsko delo [10]. Pomembna prednost laboratorijskega dela je predvsem neodvisnost od vre- menskih razmer ter praviloma manjša časovna zahtevnost. Z laboratorijskim delom poustvarja- mo pojave iz narave, pri čemer lahko natan čno nadzorujemo zunanje dejavnike. Še ve č, nekatere neželene dejavnike lahko zaobidemo ali odstranimo in izpostavimo klju čne dejavnike, s čimer postane pojav manj zapleten in posledi čno lažji za obravnavo. Po drugi strani postane tako ob- ravnavan primer manj avtenti čen, zato ga učenci težje povežejo z izkušnjami iz življenja. Primer je »klada na klancu«. Ugotavljamo, da je vklju čevanje avtenti čnih problemov v pedagoški proces pomembno tudi za razvoj naravoslovne pismenosti [11]. Z laboratorijskim delom se u čenci sicer urijo v metodi opazovanja, na črtovanja, merjenja, analiziranja in poro čanja, a jim ne omogo ča avtenti čne izkušnje. Ker je pri laboratorijskem delu vloga učitelja obi čajno večja kot pri teren- skem delu [9], je manj razvijanja sodelovalnih in socialnih veš čin ter vodstvenih kompetenc. V prispevku predstavimo dve obliki terenskega dela glede na obmo čje izvedbe. Najprej pred- stavimo terensko delo v zunanji u čilnici (u čilnici na prostem), ki je primerna za izvedbo v okviru rednega pouka. Podamo priporo čila za opremljenost zunanje u čilnice in organizacijo pouka ter pregledamo u čne vsebine, primerne za izvedbo v zunanji u čilnici. Nato predstavi- mo druge oblike terenskega dela, pri čemer se osredoto čimo na ekskurzije. V tem prispevku uporabljamo besedo »učenci« tako za u čence osnovnih kot tudi dijake sred- njih šol in moški spol za učitelja, s čimer mislimo tako u čitelja kot u čiteljico na osnovnih in srednjih šolah, enako velja za u čenca in dijaka. Terensko delo v zunanji učilnici Zunanja u čilnica ali učilnica na prostem predstavlja inovativni izkustveni u čni prostor na pro- stem, kjer se lahko u čenci seznanijo z resni čnimi naravnimi pojavi, raziskujejo in izvajajo druge u čne dejavnosti. U čenci se soo čijo z reševanjem avtenti čnih problemov, urijo se v skupinskem delu in komunikacijskih spretnostih ter med drugim razvijajo skrb za okolje in pozitiven odnos do narave. Poleg na kognitivnem nivoju so u činki uporabe zunanje u čilnice pozitivni tudi na psi- hofizi čnem nivoju. U čenci razvijajo ro čne in motori čne spretnosti [12], gradijo samozavest in do- bre odnose s sošolci in u čiteljem ter se privajajo svoj čas preživljati v naravi, stran od elektronskih naprav [13]. Zunanja u čilnica ponuja ve č možnosti za gibanje u čencev in tako predstavlja bolj zdravo učno okolje, vendar je zato toliko pomembnejše poskrbeti za ustrezno varnost u čencev . Dolo čene elemente zunanje u čilnice ali učilnice na prostem že imajo nekatere šole v Sloveniji, na primer Osnovna šola Kajetana Kovi ča Radenci, Osnovna šola Louisa Adami ča Grosuplje, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Osnovna šola Puconci in druge, ali pa so v fazi na črto- vanja. V nadaljevanju predlagamo, kako celovito zasnovati in organizirati zunanjo u čilnico, ki bi ponujala izvedbo razli čnih aktivnosti z ve č podro čij, osredoto čimo pa se zlasti na primernost za pou čevanje fizikalnih vsebin. Pri tem imamo v mislih vse fizikalne vsebine pri predmetih po vzgojno-izobraževalni vertikali od prvega razreda osnovne šole (Spoznavanje okolja, Naravo- slovje in tehnologija, Naravoslovje, izbirni predmeti v osnovni šoli, Fizika) do zaklju čka sredn- ješolskega izobraževanja (Fizika, Naravoslovje). Seveda se z izvajanjem interdisciplinarnega in medpredmetnega pouka fizikalne vsebine lahko vklju čujejo tudi v druge predmete. Zunanja učilnica ponuja več možnosti za gibanje učencev in tako predstavlja bolj zdravo učno okolje, vendar je zato toliko pomembnejše poskrbeti za ustrezno varnost učencev. 10 Struktura zunanje učilnice Pri zasnovi zunanje u čilnice je smiselno upoštevati nekaj smernic, da bo u čilnica primerna za uporabo pri razli čnih predmetih v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Z organizacijskega vidika je priporo čljivo, da je zunanja u čilnica v neposredni bližini šole na šolskih površinah. Prva prednost neposredne bližine šole je pridobitev časa za osrednjo u čno dejavnost, ki jo želimo izvesti v zunanji u čilnici. Pomanjkanje časa je namre č pogost vzrok za manj terenske- ga dela. Druga prednost je, da imamo v bližini dostopne druge prostore, ki bi jih lahko med poukom na prostem potrebovali, na primer kabinet za pripravo pouka in shranjevanje u čil, laboratorij, delavnico in sanitarije. Velikost zunanje u čilnice in njena umestitev v bližini šole sta odvisni od lokacije šole. Šole v urbanih naseljih imajo obi čajno manj zunanjih šolskih površin, ki bi bile primerne za zu- nanjo u čilnico, zato je njena struktura prilagojena danemu okolju. V idealnem primeru bi zunanja u čilnica imela osrednji prostor, kjer se lahko zbere ves razred za uvodna navodila in zaklju ček ure, manjše, ločene prostore za delo po skupinah ali postajah, prostor z mizami za izvedbo poskusov, prostor za vrt, travnik, drevesa in drugo rastlinje, potok ter prostor za ločevanje odpadkov in kompostnik. Zunanjo u čilnico je dobro v celoti ali vsaj delno ograditi, s čimer pripomoremo k ve čji varnosti u čencev, hkrati pa zmanjšamo možnosti vandalizma. Pri na črtovanju je dobro razmisliti tudi, katerega od prostorov je smiselno pokriti z nadstreškom ali planjavo za zaš čito pred dežjem in soncem. Primer manjše zunanje u čilnice v urbanem okolju je predstavljen na sliki 1, ki prikazuje priporo čljivo opremo zunanje u čilnice: sediš ča (fiksna in mobilna), pisalne in delovne površine, shrambo, tablo in konstrukcije za pritrditev merilnih instrumentov. Slika 1: Primer zasnove manjše urbane zunanje učilnice. Povzeto po [14]. Vsa oprema, še posebej pisalne in delovne površine, sediš ča in shramba, mora biti iz robustnih materialov, ki so odporni proti son čni svetlobi, vlagi in dežju. Upoštevati moramo, da bodo zunanjo u čilnico uporabljali u čenci razli čnih starostnih skupin, in temu primerno ergonom- sko prilagoditi višino sediš č in pisalnih površin [15, 16]. Poleg navedene opreme je iz orga- nizacijskih razlogov v zunanji u čilnici dobro na črtovati še umivalnik z vodovodno napeljavo in elektri čno vti čnico, ki pa ima stikalo za vklop in izklop v šoli. Pomanjkanje časa je namreč pogost vzrok za manj terenskega dela. Zunanjo učilnico je dobro v celoti ali vsaj delno ograditi, s čimer pripomoremo k večji varnosti učencev, hkrati pa zmanjšamo možnosti vandalizma. Fizika v šoli 11 Strokovni prispevki Didaktična oprema zunanje učilnice Prvotni namen zunanje u čilnice je uporaba za u čenje u čnih vsebin iz u čnih na črtov. V nada- ljevanju se osredoto čimo, kako organizirati zunanjo u čilnico in u čno uro za izvedbo teren- skega dela pri pouku fizike. Na podlagi u čnih na črtov predmeta Fizika (osnovna [17] in srednja šola [18]), Naravoslovje [19] in Naravoslovje in tehnika [20] predlagamo, da se za zunanjo u čilnico predvidijo nasle- dnji merilni instrumenti: vetrokaz, merilec vetra, termometer, manometer, barometer, higro- meter, areometer, merilec padavin, son čna ura, merilnik kisika v zraku, merilnik ionizirajo če- ga sevanja. Predlogi u čnih vsebin iz u čnega na črta posameznega predmeta, pri katerih lahko vklju čimo naštete merilne instrumente, so predstavljeni v tabeli 1. Opomnimo, da ta trenutek poteka pregled u čnih na črtov za fiziko, ki bo morda vodil v dolo čene spremembe. Upamo, da bodo morebitne spremembe še vedno omogo čale na čine dela, predlagane v tem prispevku, saj jih sedanji u čni na črt omogo ča. Tabela 1: Predlogi uporabe merilnih instrumentov pri učnih vsebinah za predmet Fizika, osnovnošolski (OŠ) in srednješolski (SŠ) nivo, ter Naravoslovje in tehnika. Merilni instrument Predmet Učna vsebina Vetrokaz in vetromer Naravoslovje in tehnika Gibanje zraka (nastanek vetra, smer vetrov, načrtovanje naprav za merjenje vetra in vetrnic) Naravoslovje Energija: obnovljivi viri energije, vetrne elektrarne Fizika (OŠ) Metode dela pri fi ziki, merjenje in merski sistem, atmosferski pojavi in vreme Termometri (analogni in digitalni) Naravoslovje in tehnika Vpliv sonca na vreme, toplota in temperatura Naravoslovje Tokovi in energija: toplotni tok, toplotni prevodniki in izolatorji Fizika (OŠ) Temperatura, temperaturno raztezanje, tlak plina, prenos toplote, atmosferski pojavi in vreme Fizika (SŠ) Temperaturno raztezanje, temperatura rosišča (absolutna in relativna vlažnost zraka), prenos toplote Manometer Naravoslovje in tehnika Tekočine tečejo Fizika (OŠ) Tlak v tekočinah Fizika (SŠ) Tlak v tekočinah Barometer Naravoslovje in tehnika Gibanje zraka Fizika (OŠ) Atmosferski pojavi in vreme Fizika (SŠ) Absolutna in relativna vlažnost zraka, temperatura rosišča Higrometer Fizika (SŠ) Absolutna in relativna vlažnost zraka, temperatura rosišča Areometer Naravoslovje in tehnika Razvrščanje in lastnosti snovi Fizika (OŠ) Gostota, tlak in vzgon – gostota in specifi čna teža Fizika (SŠ) Merjenje, fi zikalne količine in enote Merilec padavin Fizika (OŠ) Atmosferski pojavi in vreme Sončna ura Naravoslovje in tehnika Gibanje Zemlje, nastanek dneva in noči, senca, vpliv sonca na vreme Merilnik ionizirajočega sevanja Fizika (SŠ) Atomsko jedro – radioaktivno sevanje Prvotni namen zunanje učilnice je uporaba za učenje učnih vsebin iz učnih načrtov. 12 Poleg merilnih instrumentov so priporo čeni pripomo čki tehtnice, uteži, tra čno in kljunasto merilo, silomeri, štoparice, polarizatorji, vezne žice, lupe, škripci, vzmeti, vrvi, deske, palice, stativni material in primeži, črpalke na vodni curek, pladnji, vedra in posode razli čnih dimen- zij, škarje, kleš če, lopatke, cevi za vodo, zalivalke, brisa če. Poskrbeti je treba tudi za protipo- žarno opremo, opremo za prvo pomo č in zaš čitna sredstva. Ob u čnih vsebinah, ki so naštete v tabeli 1, zunanja u čilnica ponuja obravnavo številnih drugih fizikalnih u čnih vsebin, ki ne zahtevajo posebnih merilnih instrumentov , na primer opazovanje navidezne poti Sonca in opazovanje no čnega neba. Pri slednjem je dobro vklju čiti dodatne teren- ske pripomo čke, kot so vrtljiva zvezdna karta, daljnogled, kompas, sekstant in teleskop. Hkrati terensko delo v zunanjih u čilnicah ponuja možnosti za medpredmetno sodelovanje z drugimi naravoslovnimi predmeti – biologijo, kemijo in tehniko, matematiko – ter z družboslovnimi predmeti, kot je geografija. Iz pregleda u čnih na črtov ugotavljamo, da je veliko naravnih poja- vov, ki so del u čnih vsebin, mogo če neposredno opazovati na terenu. Pri izbiri u čnih vsebin pa naj nas vedno vodi vprašanje, kaj pridobijo u čenci, če eksperiment izvedemo zunaj, v resni čnem okolju. Seveda imajo pri tem velik vpliv vremenske razmere, letni časi, lokacija šole in predvidl- jivost pojavov . Nekateri naravni pojavi ob dolo čenem času in na dolo čenem kraju niso dosegljivi za opazovanje in preu čevanje na terenu, na primer nastanek mavrice, opazovanje zvezdnega neba v urbanem okolju (pri tem je velika težava svetlobna onesnaženost [21]) in opazovanje dolo čenih vrst rastlin, plodov. Zato je pomembno, da u čitelji pojave, ki jih ne morejo preu čiti v naravnem okolju, znajo poustvariti v laboratoriju ali u čencem prikazati druga če. Organizacija terenskega dela v zunanji učilnici Pred izvedbo terenskega dela v zunanji u čilnici je treba u čence vnaprej opozoriti na primerna obla čila, smiselno pa je tudi, da šola za zunanjo u čilnico vodi urnik podobno kot za u čilnice znotraj šole. T erensko delo obi čajno zahteva ve č časa, saj u čenci obravnavajo resni čni problem v neposrednem okolju, svoj čas zahtevajo tudi prihod v zunanjo u čilnico, priprava na delo, po- spravljanje in odhod. Zato je smiselno terensko delo organizirati v dveh zaporednih u čnih urah ali t. i. blok uri (90 minut), kar zahteva posluh za prilagoditev urnika pri drugih predmetih. Glede na zaporedje aktivnosti lahko terensko delo pri pouku fizike razdelimo na tri dele, to so uvodni, osrednji in zaklju čni del. V uvodnem delu u čence najprej seznanimo s problemom, pojavom, ki ga preu čujemo. Če gre za u čno snov, ki so jo u čenci teoreti čno obravnavali v prejšnjih u čnih urah, naredimo ponovitev že usvojenega znanja. Če terensko delo predstavlja uvod v novo u čno vsebino, lahko pojav , ki ga obravnavamo, zastavimo kot motivacijski problem. Pri organizaciji pouka v zunanji u čilnici je dobro upoštevati, da govor na prostem praviloma težje slišimo. Zato je priporo čljivo, da učen- cem pripravimo tiskana navodila, delovne liste in drugo u čno gradivo ter izberemo skupinsko u čno obliko, ki olajša komunikacijo u čitelja z manjšo skupino u čencev . Delo v skupinah je tudi pogosta u čna oblika terenskega dela, zato se v nadaljevanju osredoto čimo na skupinsko u čno obliko. V uvodnem delu u čence razdelimo v homogene ali heterogene skupine. V heterogeni skupini so združeni u čenci z razli čnimi sposobnostmi, zato lahko vsem skupinam damo naloge, ki so primerljive po zahtevnosti, vendar ne nujno po vsebini. T ežava skupinskega dela, kjer ima- jo vse skupine vsebinsko enako nalogo (slika 2a), je zagotoviti ustrezno število merilnega pribora vsem skupinam. Če naloge posameznih skupin terjajo manj časa, se lahko organizira tudi cikli č- no delo po postajah (slika 2b), pri čemer je poglavitna prednost v tem, da vsi u čenci obravnavajo vse naloge. Paziti pa je treba, da naloge niso odvisne od zaporedja postaj. V primeru vsebinsko razli čnih nalog posamezne skupine je toliko pomembnejši zaklju čni del pouka. V homogenih skupinah so združeni u čenci, ki imajo podobne u čne sposobnosti. Med skupine lahko razde- limo razli čno zahtevne naloge, pri čemer je skupno merilo čas, v katerem skupina uspe nalogo rešiti (slika 2c). Zahtevnost nalog se lahko v tem primeru prilagaja kvalitativno ali kvantitativno, na primer poglobljena obravnava, obravnava kompleksnejših pojavov in uporaba razli čnih me- rilnih tehnik. Ko so u čenci razdeljeni v skupine, podamo navodila za izvedbo osrednjega dela ter jih seznanimo s pravili dela v zunanji u čilnici. Zelo pomembno je u čence opozoriti na ustrezno obnašanje in varnostne postopke. Uvodni del se lahko izvede tudi v u čilnici znotraj šole. Slednje je dobrodošlo, če je uvodni del nekoliko daljši, zahteva ve č frontalne u čne oblike z razlago ali je za u čence to prvo sre čanje z zunanjo u čilnico. Zato je pomembno, da učitelji pojave, ki jih ne morejo preučiti v naravnem okolju, znajo poustvariti v laboratoriju ali učencem prikazati drugače. Če terensko delo predstavlja uvod v novo učno vsebino, lahko pojav, ki ga obravnavamo, zastavimo kot motivacijski problem. Zelo pomembno je učence opozoriti na ustrezno obnašanje in varnostne postopke. Fizika v šoli 13 Strokovni prispevki Slika 2: Oblikovanje a) heterogenih skupin, ki imajo enake naloge, b) heterogenih skupin s ciklično izved- bo različnih nalog po postajah in c) homogenih skupin z različno zahtevnimi nalogami. V osrednjem delu so u čenci aktivni udeleženci pouka in izvajajo naloge po skupinah, pri čemer gre za artikulacijsko stopnjo usvajanja novega znanja. Če so naloge zahtevnejše, je dob- rodošlo, da u čitelj skupaj z u čenci na črtuje potek poskusa in po potrebi demonstrira postopke. Naloga u čitelja je, da kroži med skupinami u čencev, u čence usmerja, vodi in jim pomaga ter nadzira čas in vedenje u čencev. Ko učenci kon čajo obravnavo problema, je klju čni del teren- skega dela priprava poro čila o opravljenem delu in dobljenih rezultatih. Pripravljeno poro čilo v zaklju čnem delu terenskega dela predstavijo svojim sošolcem, s čimer razvijajo tudi komu- nikacijske spretnosti. U čitelj spodbuja diskusijo med u čenci, preverja usvojeno znanje in ga osmišlja ter posamezne naloge in poskuse poveže v smiselno celoto. Na koncu u čne ure sledi pospravljanje delovnega prostora, okolice in merilnega pribora, ki ima prav tako pomembne vzgojne in psihomotori čne u činke. Pri organizaciji in izvedbi terenskega dela v zunanji u čilnici je smiselno razmisliti tudi o kompetencah podjetnosti, ki jih pri tem razvijajo tako u čitelji kot u čenci. Če omenimo le nekaj kompetenc podjetnosti, kot so na podlagi evropskega kompeten čnega okvirja podjet- nosti predstavljene v okviru projekta Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah [22]: opaziti priložnosti, ustvarjalnost, eti čno in trajnostno mišljenje, aktiviranje virov, na črtovanje in vodenje, u čenje z izkušnjami in druge. Menimo, da lahko s podjetnim pristopom terensko delo v zunanji u čilnici organizi- ramo u činkovito z vidika časa, financ ter logisti čnih in kadrovskih zahtev. Drugo terensko delo Druge oblike terenskega dela, ki se pri pouku fizike in drugih predmetov z naravoslovnimi vsebinami pogosteje uporabljajo, so naravoslovni in tehniški dnevi (v dolo čenih primerih se z naravoslovnimi vsebinami lahko povezujejo tudi športni in kulturni dnevi), ekskurzije ter obšolske dejavnosti. Pri naravoslovnih dneh je pogosta izvedba terenskega dela, s katerim se u čenci podrobneje se- znanijo z medpredmetno u čno vsebino. T erensko delo se ve čkrat izvede v obliki delavnic, kjer se u čenci ob usvajanju novega znanja in poglabljanju že obstoje čega urijo v skupinskem delu, sodelovanju in komunikacijskih spretnostih ter dobijo širši pogled na obravnavan problem. Priložnost za terensko delo ponujajo tudi obšolske dejavnosti, na primer priprava razisko- valnih nalog in astronomski krožki. V nadaljevanju pa si poglejmo, kako se terensko delo na ekskurziji primerja s terenskim delom v zunanji u čilnici. Ekskurzije praviloma zahtevajo ve č časa kot izvedba terenskega dela v zunanji u čilnici, saj se u čenci z učitelji obi čajno odpravijo na celodnevni pou čni izlet, kar je tudi velik organi- zacijski zalogaj. Za ekskurzijo veljajo tudi druga čna pravila glede potrebnega števila u čite- ljev spremljevalcev kot za obi čajen pouk. Smiselno je, da v okviru ene ekskurzije na črtujemo obisk ve č točk (predlagamo tri do štiri to čke in vožnjo od šole do teh to čk v časovnem obsegu Naloga učitelja je, da kroži med skupinami učencev, učence usmerja, vodi in jim pomaga ter nadzira čas in vedenje učencev. Pri naravoslovnih dneh je pogosta izvedba terenskega dela, s katerim se učenci podrobneje seznanijo z medpredmetno učno vsebino. 14 najve č dve uri), s čimer dosežemo, da se u čenci seznanijo z vsebinsko širšim spektrom nalog in problemov, ki so pogosto medpredmetne narave. Dobra plat ekskurzij je, da se u čenci se- znanijo z resni čnimi pojavi, dogodki, procesi v svoji širši okolici ter s tistimi, ki niso prisotni v neposredni bližini šole ali njihovega doma. Prav tako je možnost, da njihovo terensko delo na ekskurzijah vodi in usmerja strokovnjak z dolo čenega podro čja. Podobno kot pri delu v zunanjih u čilnicah je dobro pripraviti delovne liste in natisniti navodila, hkrati pa u čence vna- prej opozoriti na ustrezno obnašanje in odnos ter na upoštevanje varnostnih pravil. U čenci s terenskim delom na ekskurziji, ob usvajanju novega znanja in predmetno specifi čnih veš čin, razvijajo tudi medosebne odnose, komunikacijske spretnosti in gradijo odnos do narave ter okolja. Vklju čevanje terenskega dela v ekskurzije je zelo pomembno, vendar ne sme nikakor postati edina priložnost, kjer se u čenci seznanijo s terenskim delom. Zaključek Vklju čevanje terenskega dela v pedagoški proces prinaša številne pozitivne u činke. Učenci usvojeno znanje lažje umestijo v kontekst, povežejo teoreti čno znanje s prakso, pridobijo pre- nosljive kompetence ter razvijajo pozitiven odnos do narave in okolja. Po drugi strani terensko delo zahteva dodaten čas za organizacijo, pripravo in izvedbo. Posledi čno je v šolah terensko delo manj prisotno in se pogosto izvaja ve činoma izven rednega pouka po tedenskem urniku. V prispevku smo se osredoto čili na uporabo zunanje u čilnice za izvedbo terenskega dela v okviru rednega pedagoškega procesa. Zavedamo se, da v prispevku nismo odgovorili na vpra- šanje financiranja gradnje in vzdrževanja zunanje u čilnice, pri čemer imajo poglavitno vlogo predvsem ustanovitelji šol. V odstva šol bi z ustrezno komunikacijo in navajanjem pozitivnih didakti čnih u činkov morda uspela dose či izgradnjo teh pridobitev. Ustrezno zasnovana in opremljena zunanja u čilnica v neposredni bližini šole ponuja ve č priložnosti za izvedbo te- renskega dela, saj lahko ob dobri organizaciji u čne ure u činkoviteje izkoristimo razpoložljiv čas. Na tem mestu bi izpostavili, da je zunanjo u čilnico težje postaviti ob šolah, ki so zelo utesnjeno umeš čene v strnjena urbana okolja, kot ob primestnih in podeželskih šolah. V endar pa je ravno v mestnem okolju potrebna posebna pozornost za zagotavljanje stika z resni čnim doživljanjem avtenti čnih fizikalnih pojavov v naravi. Predstavili smo priporo čeno didakti čno opremo, merilne instrumente in pripomo čke zunanje u čilnice za izvedbo terenskega dela pri naravoslovnih predmetih, pri čemer smo se osredoto čili na fizikalne vsebine. Pri na črtovanju opreme zunanje u čilnice je dobro preu čiti učne na črte predmetov in razmisliti o prilagoditvi u čnih priprav tako, da bi izbrane vsebine lahko obravnavali v zunanji u čilnici. Pri tem je potreben tehten razmislek, katere vsebine so v danih okoliš činah primerne in izvedljive s te- renskim delom v zunanji u čilnici ter katere imajo prednost pri obravnavi z druga čnimi didak- tičnimi pristopi. Menimo, da ima prehod na izvajanje terenskega dela v zunanji u čilnici svoje prednosti in slabosti. Prednost je opazovanje avtenti čnih pojavov, kar popestri pouk in lahko pove ča priljubljenost predmeta med u čenci, saj s tem v šoli podane modele za opisovanje fizi- kalnih pojavov pogosteje obravnavamo na primerih iz resni čnega življenja. Po drugi strani so resni čni pojavi zelo zapleteni in tako težje razumljivi. Pri laboratorijskem delu se lahko osre- doto čimo samo na klju čne dejavnike in postavimo kar se da preprost model za opis pojava, vendar s tem izgubimo avtenti čnost. Zato predlagamo naslednji vrstni red izvedbe. Najprej obravnavamo pojav s teoreti čnim ali prakti čnim delom v u čilnici. Nato se z u čenci odpravimo v zunanjo u čilnico, kjer preu čujemo pojav v vsej njegovi kompleksnosti. Menimo, da bodo u čenci zaradi predhodne obravnave lažje prepoznali in izluš čili klju čne dejavnike dogajanja. S tem zmanjšamo negativne u činke terenskega dela v zunanji u čilnici in hkrati nadgradimo delo v u čilnici. Po našem mnenju bi obratni vrstni red izvedbe vodil v slabše rezultate, saj bi lahko zapletenost resni čnega pojava učence tako prestrašila, da bi delo v u čilnici izgubilo u či- nek. Predlagamo, da se ob primerni priložnosti nekoliko podrobneje preverijo koristni u činki postavitve in uporabe zunanje u čilnice v primerjavi s sedanjim pou čevanjem fizike in fizi- kalnih vsebin, ki poteka ve činoma v u čilnicah s teoretičnim in prakti čnim (laboratorijskim) delom v povezavi z ob časnimi ekskurzijami. V erjamemo pa tudi, da bodo u čitelji na podlagi svojih dosedanjih pedagoških izkušenj zlahka ovrednotili prednosti in slabosti obi čajnega in predlaganega na čina pou čevanja fizikalnih vsebin. Dobra plat ekskurzij je, da se učenci seznanijo z resničnimi pojavi, dogodki, procesi v svoji širši okolici ter s tistimi, ki niso prisotni v neposredni bližini šole ali njihovega doma. Fizika v šoli 15 Strokovni prispevki Literatura [1] INOVUP, »Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu,« 2019. [Elektronski]. Available: http://www.inovup.si/. [Poskus dostopa Marec 2020]. [2] D. Skribe Dimec, »Pouk na prostem,« Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Izv. 1, pp. 79–83, 2014. [3] English Outdoor Council, »English Outdoor Council. Outdoor Learning,« 2018. [Elektronski]. Avai- lable: https://www.englishoutdoorcouncil.org/outdoor-learning/what-are-the-benefi ts-of-out- door-learning. [Poskus dostopa Marec 2020]. [4] J. Hill in W. Woodland, »An evaluation of foreign fi eldwork in promoting deep leaming: a prelimi- nary investigation,« Assessmem and Evaluation in Higher Education, Izv. 27, št. 6, pp. 539–555, 2002. [5] I. Scott, I. Fuller in S. Gaskin, »Life without Fieldwork: Some Lecturers‘ Perceptions of Geography and Environmental Science Fieldwork,« Journal of Geography in Higher Education, Izv. 30, št. 1, pp. 161–171, 2006. [6] J. Dillon in et al., »The value of outdoor learning: evidence from research in the UK and elsewhere,« School Science Review, Izv. 87, št. 320, pp. 107–111, 2006. [7] R. Amos in M. Reiss, »The Benefi ts of Residential Fieldwork for School Science: Insights from a fi ve- -year initiative for inner-city students in the UK, “ International Journal of Science Education, Izv. 34, št. 4, pp. 485–511, 2012. [8] K. Kolenc Kolnik, »Proaktivnost in terensko delo v izobraževanju za trajnostni razvoj,» Revija za geografi jo, Izv. 2, št. 2, pp. 21–28, 2007. [9] R. Kempa in N. Orion, »Students’ Perception of Co‐operative Learning in Earth Science Fieldwork,« Research in Science & Technological Education, Izv. 14, št. 1, pp. 33–41, 1996. [10] N. Finkelstein, »Teaching and learning physics: A model for coordinating physics instruction, ou- treach, and research,« arXiv, Ithaca, New York, 2005. [11] Zavod RS za šolstvo, »ZRSŠ Projekt NA-MA POTI,« 2017. [Elektronski]. Available: https://www.zrss. si/objava/projekt-na-ma-poti. [Poskus dostopa Marec 2020]. [12] Fakulteta za naravoslovje in matematiko, »Razvoj naravoslovnih kompetenc,« 2008. [Elektronski]. Available: http://kompetence.uni-mb.si/default.htm. [Poskus dostopa Marec 2020]. [13] The Outdoor Classroom Project, »The Outdoor Classroom,« 2019. [Elektronski]. Available: https:// outdoorclassroomproject.org/about/the-outdoor-classroom/. [Poskus dostopa Marec 2020]. [14] Boston Schoolyard Funders Collaborative, »Boston Schoolyard Initiative,« 2018. [Elektronski]. Available: http://www.schoolyards.org/pdf/OutdoorClassroomUsersGuide.pdf. [Poskus dostopa Marec 2020]. [15] S. Fošnarič, »Ergonomsko-didaktički koncepti planiranja školskog interiera u vrtiću i nižim razredi- ma osnovne škole,« Interdisciplinarni pristup učenju: put ka kvalitetnijem obrazovanju djeteta: znan- stvena monografi ja, pp. 99–110, 2009. [16] S. Fošnarič, Učenci in šolsko delovno okolje: nekateri uporabni vidiki ergonomije v vzgoji in izo- braževanju, D. Friš, Ured., Maribor: Pedagoška fakulteta, 2001. [17] Člani predmetne komisije, »Učni načrt, program osnovna šola: Fizika,« Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011. [18] Člani predmetne komisije, »Učni načrt, program srednja šola: Fizika, 2. izd.,« Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2015. [19] Člani predmetne komisije, »Učni načrt, program osnovna šola: Naravoslovje,« Ministrstvo za šol- stvo in šport: Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011. [20] Člani predmetne komisije, »Učni načrt, program osnovna šola: Naravoslovje in tehnika.,« Ministr- stvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011. [21] D. Osrajnik in R. Repnik, »Mini projekt – zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja z delno ugasnitvijo javne razsvetljave,« v IV. mednarodno znanstveni posvet na temo Ekologija za boljši jutri, Rakičan, 2009. [22] Zavod RS za šolstvo, »ZSRŠ projekt PODVIG,« [Elektronski]. Available: https://www.zrss.si/objava/ projekt-podvig. [Poskus dostopa Marec 2020].