Leto Lvni. no 207. v uuMIoni, v nedeljo 13. septemnra 1925. ceno Din r *j» im%m vsak dan popoldn«, 1svm«*1 nedelf« la pravnike. — laaaratl: do 30 petit i 2 D. do 100 vrst 50 p, večji fnserati petit vrsU 4 O; notice, poslano, izjave, rcJđame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-"110. — lnserani davek posebej. — n91«V0lUlki Narod* velfa lemo v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i UpravalattO! Knailova ulica stav. S, prltUdla. — Telefon ste?. 304. Uredništvo: Snaflova nllea it. 5,1, nadairdpla. — Talelon šle v. 34. V PoSInlna platana v gotovini. „Integralnost slovenstva" »Slovenec« se je nedavno tejza zaletel v Članek, v katerem smo pokazali na notranja nasprotja, ki je zazijalo v vlstvu SLS. Ena struja, kateri nače-!oje dr. Korošec je sita kritike in abstinence ter bi rada prešla z razvitimi za* stavami v vladmovski tabor. Dr. Korošec je že Pred leti pripravljal oportuni-zem in vstop v vlado. Takrat pa so zmagali ekstremisti pod vodstvom posl. Kremžarja in dr. Gosaria in SLS je rrs> r?!a na večletno trnjevo pot brezplodne abstinence in kritike. Drugo smer v vodstvu SLS zastopa posl. dr. Kulovec, K? bi rad nadaljeval z lajno o ogroženem slovenstvu in na ta način prikril mizernost in nesposobnost voditeljev -'5 ter škodo, ki ]o le ta stranka zadala X brezdelno svojto abstinenco našemu Istvu. laktičnem gospodarstvu in kulturi Zagovor »Slovenčevega« uvodnika Je « slab ter ničev. Tu slepi ekstremist SLS z novo frazo, češ da se SLS bori za »integralnost slovenstva« in za »slovensko individualnost« . . . Poglejmo, kal 3e z »integralnostjo slovenstva«! Jasno te, da dela za slovensko integralnost in Individualnost le tisti, kdor prireia veleseime, kdor ščiti sfovensko mdustriio. kdor ii pomaga, kdor izpopolnjujte državno upravo med Slovenci, kdor zid* ceste, kdor pomaga s primerno carinsko oolitiko slovenskemu kmetu, kdor skrb! za moderno šolstvo Itd. Le kdor dela na teh praktičnih političnih področiih, je zaslužen za slovenstvo, vse drugo je klerikalna fraza in zahrbtna klerikalna avtonomija, ki ima namen, da zasužnji Slovence, jih oropa modernega, naprednega in svobodnega duha ter i"m diktira cerkveno strahovlado, ki bi še ne bila nevarna, ako bi se za to cerkveno strahovlado ne skrivala še htnša strahovlada nesposobnih, brezobzirnih v imenu cerkve in vere makiiavelistično navdahnjenih teroristov SLS. Vse. kar ni pri SLS, bi v tem slučaiu prišlo pod stnpala brezsrčnega klerikalizma, to je tiste skupine ljudi, pustolovcev in nesposobnih politikov v SLS. ki dopovedujejo jav-vti, da se bore za cerkvene in verske "e- visoke moralne interese i.T ideje, dočim je njihovo praktično delovanje enostavna demagogija ter politično *! itkarienje po vzoru židovskih strank ni nekai židovskega, ako SLS na >di v kler^kn'ni slovenski avtonomiji podpira le klerikal. znanstvene zavode, i naprednih bi ne smela pod oretve-zo boja proti brez ver ju« ako bi SLS forsirala svoje nesposobne, koritarske i radnike ter zapostavljata sposobne in * >kovne individualnosti med napredki državnimi uradniki? ntegralnost slovenstva ie lep nojem za zgodovinaria, Slovenci pa ne žive od pojmov! Njih dnevna hrana ie mnogo f lejša in koristnejša: to so njihovi interesi v gospodars-vju in kulturi. Poni sati Industrij?, trgovini in obrti, pojati kmetu, zidati ceste, šole, modernizirati šolstvo, v javno življenje : Jati moderen duh u«tvaHn?«?eff3 dela, ravnati se po izsledkih moderne teb-. •:<«. to Je hran* ki jo r?bJio Slovenci. Hvaležno pa odklaniajo klerikalno frazo o »integralnosti slovenstva«. 5-S za slovenstvo v praktičnem smislu besede ni storila niti toliko, kolikor e 5rnega za nohtom. Sama Driz.iava 3a ie Čepela v or*oziciii. govoril«* mnogo In premnogo, storila ©a nič. Poslanec, v- je napisal potrebe Slovencev, kakor m iih gori iznesli, zaščiti klerikalna ionomija? In za to °t kdo more več - rlstltl slovenskim interesom, tistim nktičnim famreč, ki obs*oia*o v za*tte-. i po vedno več;em števil« tvom:c, vedno večjem obsegu dobrega obrtništva, no več?! trgovini v s'ovenskih rokah, po bo!).*em kmetijstvu, po novem stvu itd.: klerikalna avtonomna, aH velika unitaristlčna država s sposobnimi praktičnimi, realnimi politiki iz slo-venskh oblasti, ki znalo v Beograd« -ovarjat! svoje pokrajinske m lokal-> Interese!!! Vsaka država kaže gospodarsko in kulturno diferencirano«* in H đfferen-: t nost zahteva tudi diferencirano politiko. Klerikalna stranka in tisti, ki so ii sledili, pa so to diferencijacijo zamen^i* s plemensko in celo s historičnim naci-jonalističnim programom, ki se skriva za slovenskim klerikalizmom. Napredni Slovenci pa dobro vedo. da Je njihov spa* v veliki d-žavl In sicer ne samo nacijonalnl. slovenski. Jugoslovenski njihov spas, nego predvsem njihov gospodarski zbližaniu s tema dvema strankama stremi tudi Hrvatska zajednica, ki pa jo ovira pri tem njeno separatistično hrvatsko stališče. Klitib temu smatrajo v političnih krogih, da bodo omenjene stranke izdelale do sklicania Narodne skupščine program za skupno parlamentarno delo. Ilofrati-f minister ori feral iu radi uradniškega muražanfa Kralj poseti zgodovinsko razstavo mesta Zagreba. — Beograd, 12. septembra. (Izv.) V političnih krogih se pripisuje velika važnost posvetovanju ministra Pavla Radića z notranjim ministrom Božo Maksi m o v I ć e m, ki se spravlja v zvezo z vprašanjem izprememb med upravnim uradništvom v Hrvatski in Slavoniji. V zvezo s tem vprašanjem se spravlja tudi včerajšnja popoldanska avdijenca ministra Maksimovića pri kralju, ki je trajala od 16 do pol 17. Kakor kažejo vsi znaki, postane vprašanje izprememb med upravnim uradništvom v Hrvatski aktuelno šele s povratkom ministrskega predsednika Pašiča v Beograd. Vesti iz Sarajeva, po katerih je dr. Lorkovič povodom svojega tamošnjega bivanja nagovarjal dr. Spaha, naj dela za zbližan je vseh strank, ki stoje na avtono-mistične programu, so vzbudile živahno zanimanje v beogradskih političnih krogih. Medtem ko vladni krogi priznavajo možnost takih kombinacij, pa smatrajo beogradski krogi, predvsem pa davidovićeve! te vesti kot gole kombinacije, ki so že vnaprej obsojene na neuspeh, ker mislijo demokrati, da dr. Spaho ne bo tako nerazsoden, da bi se spuščal v plemenska in separatistična podjetja v času, ko Je separatistična Ideja doživela popolen poraz. Velik shod Sv. Pribifegltt » Otočncu — Otočac 12. sept. (Izv.) Po dobro uspelih prejšnjih shodih v Liki se je včeraj vršil v Otočcu velik manifestacijski shod SDS, na katerem je govoril Sveto-zar Pribičević. Kljub temu, da je vso prejšnjo noč padal dež, so sprejeli nekoliko kilometrov pred mestom Svetozarja Pribi-čevića banderij 20 konjenikov in seljaki na 100 okrašenih vozovih z avdušenimi ova-cijami. Množica občinstva je obsula Pribi-Čevićev avtomobil s cvetjem. V pozdrav so streljali topiči. Shoda samega se je udeležilo nad 4.000 ljudi. Ko je došel Pribičević na zborovališče, ga je navdušeno občinstvo dvignilo iz avtomobila ter neslo med viharnimi ovacijami na govorniški oder. Hčerka šumarskega svetnika Begovica, ki ga je nova vlada RR prestavila v Nikšič v Črni gori, mu je ob tej priliki izročila šopek cvetja. Shod Je otvoril seljak Arzenije Uzelac, ki je predlagal za predsednika svečenika Jova Delića, predsednika organizacije SDS v Vrhovini. Nato je govoril nad eno uro Svetozar Pribičević o političnem položaju ter je bil njegov govor večkrat prekinjen od viharnega odobravanja. Za njim je govoril poslanec iz Južne Srbije CHi-gorije Božević, ki je sporočil Ličanom pozdrave s Kosovega. Njegov pesniško zasnovan govor je vzbudil med prisotnimi veliko navdušenje. Govoril je tudi poslanec liškcga volilnega okrožja dr. Gjorgje Bran-kovič, ki je naglašal, da je ta shod kljub mahinacijam radičevcev in radikalov triumfalna manifestacija moči SDS, pred katero nasprotniki morajo obstati mirni m molče. Končno je govoril tudi seljak Tomo Pavičić iz Martin je vasi, bivši radićevec. Po zborovanju se je vršil banket za nad 150 povabljenih gostov. Incidenta ni bilo nobenega, dasi so pred shodom govorih ra-dićevci in radikali, da bo došlo do krvavih pretepov. Radićevci so celo od sreskega poglavarja zahtevali, naj zborovanje prepove. Shod SDS v Otočcu je napravil na vse, tudi na nasprotnike najboljši vtis. Iz Otočca odpotuje Pribičević danes v Brinje, kjer bo imel konferenco s svojimi pristaši, nato pa preko Plitvičkih jezer v Korenico, kjer se vrši jutri velik shod SDS, ki ga organizira posl. Stevo Kalender. Velike priprave za kraljev sprejem v Črni gori — Beograd, 12. septembra. (Izv.) Kralj odpotuje danes zvečer v južno Srbijo, odkoder bo nadaljeval svoje potovanje v Cmo goro. Iz Podgorice poroča:o. da se v vsej Črni gori vrše z vso naglico velike priprave za Njegoševo proslavo in za sprejem kralja in kraljice, ki se bo izvršil na najbolj veličasten način. Na poti v Cetinie se bo kraljeva dvojica ustavila tudi v Pod-gorici, kjer se bo vršil slavnostni obed m se v to svrho vrše obširne priprave. Pri vhodu v mesto se postavlja slavolok, ki bo nosil na vrhu krono, na desni in levi pa ve- all klerikalne avtonomistične ideje, ki Škoduje ustvarjenju ideje đržavnga in nacionalnega edlnsfva složnih Srbov, Hrvatov in Slovencev, moralo prodreti tudi v unitarističnl državi Samo se morajo konsekventno podpreti z idejo državnega in narodnega edinstva. Vsaka pokrajina na^c države je državna, je jujfoslovenska in mora radi tega oriti v centrali do polne svoje veljave. Ko za* . liki črki A in M. a v sredini napis »Dobro I nam došao, gospodaru!« Kakor se čuje, bo sprejemu v Podgorici prisostvovalo nad 15.000 ljudi. Pogajanja o varnostnem paktu — Ženeva, 12. septembra. (Izv.) Povabilo nemški vladi k udeležbi na konferenci zavezniških ministrov je bilo danes zjutraj odposlano. — Berlin. 12. septembra. (Izv.) Povabilo zaveznikov k ministrski konferenci o varnostnem paktu včeraj v Berlin še m d> spelo. Tudi rzprcmmjevalnih predlogov glede pakta ni še ničesar znanega v Berlinu. Zunanji minister Stresemann je prekinil dopust in se vrne danes v Berlin. Listi govarjamo unitarlzem in njegovo koristnost za vse kraje države, ne niveliramo gospodarskih in kulturnih potreb 00-edmih krajev države, nego priznavamo diferencijacijo sil. gospodarskih zgradb, kulturnih zavodov in seve tudi pridno« sti poedinfh krajev nase države. To pa ie praktično slovenstvo odkritosrčnih J .goslovenov. desnice ostro Kritifcujejo udeležbo Italije, Poljske in čehoslovaske na ministrski konferenci ter označujejo celotii nacrt konference v takih razmerah kot po grešen. Odposiljatev povabila h konferenci o varnostnem paktu, ki ga je v četrtek zvečer Briand že podpisal, se je vsled italijanskega ugovora zakasnila. Italijanski delegat Grandi je odpotoval z noto v Rim, da jo predloži ministrskemu predsedniku Musso-liniju. Po odobritvi Mussolinija se nota takoj posije v Berlin. Obnovitev pogajanj med Grško in Jugoslavijo — Ženeva, 12. septembra. Zunanja ministra Grške m Jugoslavije sta imela včeraj razgovor, v katerem sta oba izrekla soglasno željo po obnovitvi pogajanj za za-kljuČTtev zveze med Jugoslavijo in Grško. ZAGREBŠKI ŽUPAN V AVDIJENCI PRI KRALJU — Beograd, 12. septembra. (Izv.) Sno-či ob 19. je kralj sprejel v avdijenci zagrebškega župana H e l n z 1 a. Avdijenca je trajala skoraj celo uro. Po konferenci je izjavil župan Heinzl novinarjem, da se Je kralj zelo zanimal za uspehe posredovanja zagrebških zastopnikov v Beogradu. Kralj }e obljubil, da bo posetil zgodovinsko razstavo mesta Zagreba, ki se otvori 4. oktobra in da bo osebno prisostvoval otvoritvi. Istotako mu je kralj izjavil, da je bil pri njem v avdijenci finančni minister Stojadi-novič, ki se je ob tej priliki zavzel za potrebe mesta Zagreba. Boji v Maroku — Pariz, 12. septembra. »Chicago Tribune« poroča, da poveljnik izkrcevalnin čet pri Aihucemosu še ni odredil pohoda v notranjost, ker še ne razpolaga z zadostnim številom letal. »Daily Mail« poroča, da štejejo francoske čete 150.000 do 200.000 mož, katerim stoji nasproti 40.000 rifskih Kabilov. — Fez, 12. septembra. (Izv.) Položaj na fronti pri Uergi se vseskozi ugodno razvija, čete so dosegle svoj cilj in se sovraž-nfk umika na celi fronti. Francozi so dosegli svoje prejšnje postojanke. Na fronti pri Tavnatu so dosegle istotako po uspešnih bojih prejšnje postojanke. Pod vodstvom generala Billotta so v Sker-Aftarju hi Ued - Sahelli zavzele močne postojanke in se utrdile. General Moulin je dospel v Taunat, da zasleduje potek operacij. — Pariz, 12. septembra. Francoski socijalisti zahtevajo takojšnje sklicanie parlamenta z ozirom na poostreni položaj v Maroku. Marokanci so ojačili maroško fronto pri Tetuanu. Pri AThucemasu so se vršili samo boji predstraž. Španske bojne lad>e obstreljujejo sovražne obrambne postojanke. Španci so postavili v boj težko topništvo. Madžarske finance pred Društvom narodov — Ženeva, 11. septembra. (Izv.) Resolucije, ki jih je sprejel svet Društva narodov glede na finančno obnovo Madžarske, naglašaio, da sprejme svet Društva narodov na znanje izjave ministra Valka o zakliu-čitvi gotovih trgovinskih pogodb m da se pridružuje mnenju finančne komisije. Resolucije naglašajo, da bj bilo v korist Madžarske, ako bi zaključila nove pogodbe s svojimi sosedi in sicer na podlagi načela, da se morajo v osredn'i Evropi stopnjema znižati zvišane tarife, kar bi pospešilo razvoj madžarskih trgovskih zvez. Nadalje ugotavljajo, da je sanacija Madžarske bolj napredovala, kakor pa se je smatralo za možno, tako da obstoji upanje, da se bo posrečila popolna finančna obnova Madžarske. NAJVEČJI ZRAKOPLOV NA SVETU — London, 11. septembra. (Izv.) Največji zrakoplov na svetu, ki bo imel v svojih prostorih rudi restavracijo, bo postavljen prihoduiii teden v promet med Londonom in kontinentom. Zrakoplov bo opremljen z motorji Rolls - Roycevega sistema. V svoiem salonu bo imel prostora za 50 potnikov in bo opremljen z električno kurjavo. VELIK POŽAR V ZAGREBU — Zagreb, 12. septembra. (Izv.) Snoči ob 11. Je nastal v Dolcu v starem cisterci-janskem samostanu velik požar. Škoda, ki jo je povzdočil požar, je ogromna. Iz po-slop'a so se morali izselfti vsj stanovalci 'a ravnotako radi nevarnosti razširjenja požara iz vseh bližnjih poslopij. K sreči ie med požarom močno deževalo. Koliko je Skoda, še ni ugotovljeno. Človeških žrtev MElriL KAVA mešanice za poznavalce 109 L AVDIJENCE — Beograd, 12. septembra. (Izv.) Vsleil odhoda kralja v južno Srbijo, kamor odpotuje danes zvečer, so se VTŠile na dvoru tekom dopoldneva številne avdijence. Kralj je sprejel med drugim tudi vojnega ministra Dušana Trifunovića. notranjega ministra Boža Maksimovića in ministra agrarne reforme Pavla Radića. S kraljem potuje v južncy Srtflo in Crno goro notranji minister Boža Makslmović. Svečanosti v črni gori se ne bosta udeležila princ Pavle in princezinja Olga, ki odpotujeta v Italijo, kjer se udeležita poroke italijanske prticezinje Mafalde s besen-skim princem. Pri tej poroki bo zastopal našega kralja princ Pavle, nakar ostane ▼ Italiji nekolfko dni. čez mesec dni, bržkone okoli 1. novembra pa odpotuje s prlncezfojo Olgo v Ameriko v posebni misiji. Ta o#« sfja bo kratkega roka in se vrne nato prtoo Pavle v Beograd, kjer ostane čez zkrvo. Odhod Cankova v Ženevo Beograd. 11. septembra, p. Naša vlada je bila obveščena iz Sofije, da potuje predsednik bolgarske vlade Can-kov v Švico radi zdravljenja. Naša vlada je storila potrebne korake, da Can-kovu omogoči nemoten prehod preko Jugoslavije. Splošno pa se smatra, da potuje Cankov v Ženevo, da se tam sestane z vodilnimi evropskimi držav« niki. '} JURIDIČNE KONVENCIJE Z AVSTRIJO Beograd, 11. septembra, p. Minister piar-de je zadnje dni vsa!k dan intervenfral prt zastopniku ministra za zunanje stvaTi, da te čimprej sklenejo z Avstrijo konvencije o sodni pomoči, o izročitvi krivcev, o Izvrševanju ra-zsodb. Povodom teh intervencij hi ker so ostala med na^o državo m Avstrijo še odprta nekatera vprašanja, bodo te dni od obeh držav določeni delegati da raspravo Ijajo o teh vprašanjih. ' ČIČER1N NA DUNAJU — Dunaj, 12. septembra. (Izv.) Te dtai prispe na Dunaj sovjetski komisar za zunanje posle Č i č e r I n s svojo rodbino, čiče-rin je, kakor znano, težko obolel hi je Iskal zdravja v Švici. Ker pa n! našel v Švici za-željenega leka, se je odločil, da poišče zdravnike na Dunaju in jih konzultira. Nastani se v nekem znanem sanatoriju, kjer ga bodo zdravili prvi dunajski spectjallstf, V Moskvi nadomestuje ČFčerina dosedanji sovjetski poslanik v Pekingu Karahan. KONFISKACIJA LISTOV V SARAJEVU — Sarafevo. 11. septembra, (tev.) Dr* žavno pravdništvo je zaplenilo zadnjo ste« vilko »Katoličkega Tjednika«, ki ga urejuj* msgr. Cankar. To je že črteta konfiskacija v Sarajevu po novem tiskovnem zakonu Urednika »Novega Glasnika« dr. Beb-mena toži državno pravdništvo radi verskega ščuvanja, ki ga je zakrivil s ponatisom neke brzojavke fz »Politike« ter cfta« tom nekega »Obzorovegac članka. Odprava smrtne kazni v Avstraliji Sldney, 11. septembra, d. Parlament j» sprejel zakonski načrt o odpravi smrtna kazni. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes nI poslovala. Zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 10.S5, Pariz 2.65, London 272.25, Milan 2.29, Praga 166.25, Newyork 56.07, Berlin 13.36, Dunaj 0.0792 — Curih, 12. sept. Predborza: Beograd 9.22, Pariz 24.30, London 25.11, Mflan 31.15* Praga 15.35, Newyork 518, Berlin 1.233, Dw naj 0.007305. — Trst, 12. sept Predborza: Beograh 43.75—44, London 118.70—119.20, Newyork 24.50—34.70, Praga 72.50—73, Curjfc 475-« 47& * Poslanica provzvišenemu Knezoškofu gospođu drju. Antonu Bonavcnturi * Jegliču Prevzvišeni! Kmahi poteče sedem let, ko nas je radostno iznenadit pastirski lisi jugo* slovenskih škofov, izdan po zagrebški konferenci dne 29. novembra 1918. —i Va njem stoje zlate besede: *Stari Slovenci so se z odobrenjem Rima posluževali svojega jezika v službi božji in ta pravica se je ohranila do danes v nekaterih krajih naše sedaj ujedinjene države. Zakaj se ta pravica ne razširi na vso domovino? Zato smo mi zbrani jugoslovenski škofje sklenili obrniti se na sv. Očeta, da nam dovoli v celem področju Jugoslavije darovati sv. mašo v starem našem slo* venskem jeziku, kakor sta to delala naša apostola sv. Ciril in Metod, vsi ostali obredi pa naj se opravljajo v narodnem jeziku, kakor se to že zdaj godi z odobrenjem sv. Stolice v mnogih Škofijah. Kar so enodušno sklenili jugoslovenski vladike prvi mesec našega ujedU njenja, so ponovili na konferenci, ki je zborovala v Zagrebu leta 1919 (15. do 20. julija). Sklenili so ponovno prositi za potrditev privilegija starosto* Venske službe božje za vso državo SHS. Razen par malenkosti se glede na bogoslužni jezik od tedaj ni ničesar izpremenilo v naših cerkvah. Odlaganje uvedbe posvečene stare slovenščine nas je vznemirjalo. Še bolj pa so nas navdajale z bojaznijo vesti, naznanja* Jjoče, da je del jugoslovenskih škofov postal nezvest zagrebškim sklepom iz leta 1918. in 1919. in da nasprotuje obnovitvi staroslovenske liturgije. Prevzvišenil V vrsti 13 vladik, ki so podpisali omenjene sklepe, blesti riđ šestem mestu Vaše prečastno ime. Podpisali ste jih globoko uverjeni, da Je izprememba bogoslužnega jezika v jugoslovenskih katoliških cerkvah mnestna — koristna, ker omogoči razumevanje bogoslužnih činov in pomnoži pobožnost navzočnih, potrebna, hsr bi se z uvedbo staroslovenščine v naša svetišča okrepila naša narodnost in bi cerkve postale res slovenske, ne da bi se s tem kršila cerkvena edinost, ker obred ostane rimski. Vaš podpis — svedok, da ste kreniti na pot naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ter velikega vladike Josipa Jurja Strossmaverja — je vzbudil vihar navdušenja. ■Nekdanjega pesnika «Slavije» je nazval naš narod za «primasa» Jugoslavije. Prevzvišeni! Odločilni trenotek je blizu. Ali naj po krivdi jugoslovenskih velepastirjev postane usoden za dediščino sv. Cirila in Metoda? Pri sklepa* nju konkordata z našo državo se bo brez dvoma uvaževala beseda jugoslo* venskih škofov. Ali se bo glasila v prilog tisoč let preganjani pastoki — sta* Tostovenski liturgiji? Ali se izobči iz naših svetišč za vedno? Prevzvišeni! Dovolite pristašem velike ideje sv. solunskih bratov Cirila in Metoda iskreno prošnjo: Blagovolite ponoviti to, kar ste podpisali l. 1918. fin 1919. Zavzemite se za našo staro pravdo, za staroslovensko bogoslužje! Jugoslavija Vam bo hvaležna za to v poznih rodovih. (K ^Ljubljani, dne 10. septembra 1925. Več duhovnikov. Francoski univerzitetni Krogi in Zveza narodov Istočasno z državniki so se zbrali v ženevi zastopniki Udruženja univerz, katera so se leta 1923 sklopila v mednarodno federacijo. O razmerju francoskih univerzitetnih krogov napram Društvu narodov Čitamo v zadajem zvezku »Grande de Revue« sestavek, ki ga je napisal Pierre Cot. Sredi gibanja udruženj stoječi člankar izvaja: V idejnih bojih je stala učeča se mladina vedno v osprednjih vrstah in le redko je bilo, da niso dozoreli možje poskušali pozneje uresničiti nekaj svojili sanj iz mladih dni. Danes misli, da je dobila v Ideji Društva narodov novo obliko za mednarodno življenje, katera bi zadovoljila njeno željo in voljo po miru, njen idealizem in istodobno njeno potrebo po pozitivnem cilju, kajti v današnjih časih se raj-se realizira kakor filozofira. Vzroki, ki so pripeljali tako mnogo dijakov in profesorjev v Franciji v tabor internacijonalistov, so razni. Obstoji namreč način mišljenja v univerzitetnih krogih kakor je političen, vojaški ali poslovni način mišljenja. Mišljenje .temelji na spoznanju, da intelektualna kultura ne more biti čisto nacijonalna in da se je v znanosti mednarodni duh izražal že od nekdaj in da spada k njenemu bistvu. Veliki idejni toki, ki so urejevali francosko mišljenje, so bili skupnoevropskega izvora. Srednji vek je bil doba duševnega interna-cijonalizma, ker je kljub prometnim težko-čam, vojnam in politični anarhiji uresničil nadnacijonalno misel krščanstva in branil civilizacijo tekom stoletij proti barbarstvu fevdalizma. Ogromno mednarodno gibanje predstavlja renaissanca, ki je prevalila vso Evropo z valovi humanizma in antične umetnosti Takrat so bili klicani na univerze inozemski doktorji in francoski magistri so šli v Bologno, Salamanco, v Nemčijo. Tudi XVIII. stoletje je napolnjeno evropskega duha. Voltaire izvršuje svoje duševno gospodstvo nad Prusijo in tudi v Rusijo. Na Dunaju gradijo palače francoski arhitekti, Francija se navdušuje za politične institucije Amerike, njeni filozofi in na-crjonalni ekonomi hodijo v šolo pri Angležih. In kar se tiče XVII. stoletja, ki se proslavlja kot pristno francosko, je bilo zgrajeno na elementih, iz inozemstva sprejetih'. Takratni nacijonalizem je bil na vsak način manj ozkosrčen nego današnji. Ljudstvo današnje dobe trpi pod krizo prerazdražene-ga in agresivnega nacijonalizma. Vojna ni pomenila samo materijalne katastrofe, ni uničila samo človeška življenja in gospodarstva, marveč je požrla tudi duševne rezerve ljudstva. Bodimo dobri državljani; toda ne pozabimo na evropsko skupnost, kateri pripadamo in kateri se imamo mnogo zahvaliti na vseh poljih življenja. Na klopeh po univerzah sede bodoči državniki. Za politika je potrebno, da ima že iz svoje mladosti kontakt z inozemstvom. Tako spozna, v čem se narodi med seboj razlikujejo in v čem so si slični. Istina je, da mednarodni duh koraka dalje na vseh poljih: v financi, v gospodarskem življenju, v trgovini, v prometu, v zakonodaji. Nič bi ne bilo bolj nevarno, kakor ako bi se stvoru* prepad, ki bi oviral urejevanje družabnega življenja. Stvori se evropsko mišljenje ,pa ako se temu kdo protivi ali ne in gorje narodu, ki bi stal ob strani in bi gledal kako se ta duh obrača proti njegovim lastnim interesom. Potem pa je za Francoze še posebna politična potreba, da pomagajo Društvu narodov do zmage. Tekom nekoliko let bo Izkazala Nemčija dvojno število za orožle sposobnih ljudi. Ako ostane vojna ultirna ra-tio v odnošaiih med obema narodoma, ne more Francija misliti na uspešno varstvo svojih mej. Samo Društvo narodov kot udruženje vseh narodov iste civilizacije, ki zasleduje razoroženje v primeri ojačenja mednarodne organizacije, je gotov mirovni instrument . . . Stavki, ki dajo mnogo misliti! Ideja, ki naj druži narode, mora sloneti na svobodnem prijateljstvu m bratstvu, za katera treba vstvariti trdne pogoje, da bo izključen strah šibkejšega pred močnejšim. ES-KA JOGO TORPEDO BIANCHi CD CA P3 višek moderne tehnike najceneje pri JA -__— _ Palača Ljubljanske BJOFeC kreditne banke in • ^m^^m ^e*"ej Gosposvetska c 14 Vsi nadomestni deli In oprema. Politične vesti = Zagrebški župan v Beogradu. Te dni se je mudil v Beogradu zagrebški župan inž. H e i n z 1. Kakor poročajo listi, je prišel v Beograd, da se zavza* me pri raznih ministrstvih za čimnaj« hitretjSo rešitev vprašanj, ki se tičejo izključno komunalne politike. Pred* vsem bi rad izposloval, da bi država prevzela jamstvo za posojilo, ki ga na« merava zagrebška občina najeti v ino« zemstvu. Ako je njegova intervencija imela uspeh, listi ne poročajo. Po dol* gih letih je to prvi slučaj, da se je za* grebški župan napotil v Beograd, kate* rega je preje bojkotiral, kaokr vsi hrs vatski politiki. = Vesti o predstoječi demisiji že* lezniškega ministra Radojevića, na če« gar mesto bi naj prišel radićevec dr. Maček, označujejo beogradski listi kot neresnične in pravijo, da so jo spravili v svet krogi, ki niso zadovoljni z Ra* dojevićevim nastopom glede brezplač* nih železniških kart. = Koalicija med radikali in radu ćevci ni nič posebno trdna. Radičevci se neprestano pritožujejo, da radikali ne izpolnjujejo obljub, ki so jih jim dali ob sklepu sporazuma. NeČejo pre* mestiti, odnosno zamenjati onih urad« nikov, katerih glave so zahtevali radi* ćevci. Zato postaja razmerje med «ko* alicijonaši» vedno bolj hladno in ni iz« ključeno, da se popolnoma ohladi, še predno se prične jesensko skupščin* sko zasedanje. V političnih krogih že celo govore o možnosti, da pride med obema vladnimi strankama že v do* glednem času do resnih sporov, ki bi lahko povzročili ločitev, še predno bi kdo na to mislil. Toda to naziranje je prepesimistično. Samo eno je verjetno: Stvari ostanejo take, kakor so do Paši* ćevega povratka. Potem seveda, — «kako Bog dade«! — Sodba generala Bencivensa o italijanskih pomorskih manevrih. V rimskem listu »Mondo« je napisal znani general Bencivenga o bas izvršenih pomorskih manevrih sodbo, ki se mno-£0 komentira in ki vzbuja v visokih fa-šistovskih krogih nevoljo. General konstatira neugoden uspeh teh zelo dragih vaj, v glavnem radi nesrečno postavljene naloge, ki se ne sme nikdar oddaljevati od realnosti. Tčma teh vaj je bila pa povsem izven realnosti. Nalagala je. da rdeča stranka, ki predstavlja sovražnika Italije, pripravi v kratki dobi diptomatične napetosti, torej pred napovedjo vojne, na skrit način ekspe-dicijski zbor, s katerim se izvrši po otvorienih sovražnostih izkrcanje na Siciliji. Pustimo absurdnost postavljene naloge, po kateri bi bilo v kratki dobi diplomatične napetosti rdeči stranki mogoče pripraviti primeren ekspedicij-ski zbor in ladje za njegov transport, ko je znano, da je priprava za izkrcanje počasna in utrudljiva operacija. Prava absurdnost tiči v tem, da je bila rdeči stranki določena naloga izvršiti znatno izkrcanje na sovražnikovem bregu, predno si je prid'obila gospodstvo na morju. Ni primere v zgodovini 0 poskušenem izkrcanju ob takih odnosa jih. Preizkušnja iz velike vojne kaže. da treba za podjetje take vrste pred vsem gospodstva na morju, pod morjem in za bcd'oče tudi v zraku, pa tema teh manevrov ni obsegala nič vsega tega, marveč je vrgla rdečo stranko v tragično aventuro, ko so bile ažurne sile §e nedotaknjene in postavljene na sijajno strategično bazo v mesinski ožini od koder so imele polno svobodo gibanja. Ni dvoma, da je bila tako ustvarjena situacija daleč proč od realnosti in ni čuda, da so dale operacije rezultat, tako paradoksen, da se je na-svetovalo: končati operacije. General navaja še druge zmote in meni, da reforma visokega poveljstva in osredotočenje vojaških oblasti ni dalo doslej plodu, ki se je pričakoval. = Ekonomsko finansljskl program nar. radikalne stranke. Pod gornjim naslovom napisao je dr. L. Markovič, bivši ministar 1 narodni poslanik, jednu interesantnu studiju o ekonomsko-finansijskom programu i smjernicama Narodne radikalne stranke. — Kako je Dr. MaTković istovremeno i član Arkadi j Buho v: Ne znam Z zavistjo in tiho žalostjo Čitam dopre, jedrnato napisane povesti znamenitih pisateljev. Vse svoje žive dni nisem in ne bom napisal nobene večje, resne povesti pa naj mi pridejo pod roko še tako prekrasne in sijajne teme. To spoznanje človeka boli. Poleg drugih vzrokov, ki s»o neobhodni za tako povest, me zelo ovira moja, včasih morda preveč razvita vestnost. Nedavno so mi pravili o nekem študentu, ki je zbiral po groših denar samo za to. da bi si kupil mladega bemardin-ca. Zbral je trideset rubljev, skoparil je na vseh koncih in krajih ter si kupil psička. Skrbel je zanj. zelo ga je imel rad, čez štiri mesece so mu ga pa ukradli. Študent je postal pijanec. Pes je na pragu poginil. — Evo, napišite na to temo povest. Tema in obrabljena, lahko opišete, kaj vse je preživljal študent, kakšna je bila psihologija bernardinca, ko je umiral iz arepenenja po gospodarju ... A vi se nočete lotiti tega. — Psi od dolgega časa ne poginejo, sem užaljeno odklonil ta predlog in bil sem že vnaprej prepričan, da se mi to ne posreči, — dajo jim žvepla, pa ozdravijo. — No, pa kaj spremenite. — Kaj bom tu sprermpjal?, Qa so * študenta ukradli in da je začel bernar-dinec popivati? — Saj vam ne vsiljujem. Kakor vam drago. Drugi bi napisal in bi nastala Prav dobra povest. — Pa naj piše kdo drugI In vendar ni začel pisati oni, meni neznani drugi, temveč jaz sam. Zvečer sem naprosil vse, naj se čim manj zmenijo zame, nato sem zaprl telefon in sedel k pisalni mizi. Povesti nikakor ne znam pisati »Bila je pomlad« . . . Od te prve vrstice mi je zadišalo po dobrem literarnem zanosu, ki človeka tako očara v delih tujih avtorjev. To je bil zelo dober začetek, toda plah in mučen dvom se mi je začel takoj plaziti po duši. Recimo, da prečitajo mojo povest v Irkutsku. Pri njih se s spomladjo bržkone spleta predstava o kepah kopne-čega snega, o zrahljani kapuci in velikih toplih rokavicah. Če oblečem svojega junaka v lahko suknjo, če mu pri-pnem rožo in ga prisilim stopiti na cesto brez galoš. ni dvoma, da Irkutjani m njihovi najbližji sosedi takoj uganejo, da je moj junak iditot ali pa da gre ves obupan po pogovoru z ljubljenim dekletom zmrzovat na drugi konec mesta. Ce ostanejo pri prvem prepričanju, se jim bo zdela povest humoristična In se bodo vsaki junakovi besedi, naj mu položen na jezik karkoli, smejali Dobro sr- ce mi pa ne dovoli izpostavljati Človeka zasmehovanju. Torej, dati mu je treba ljubljeno deklico, o kateri poprži so1**1 nisem mislil. To je v povesti bitje odveč. Ona se bo ves čas vrtela pod peresom, motila bo potek dejanja, dokler v sveti iezi ne uničim njenega življenja pod tramvajem poljubne smeri. Ni te treba, dekle. Imenitno. Tudi pomladi ni treba. >Bi!a ie tiha, vesela jesen«. To je celo lepše in diši takoj po nečem otožnem, liričnem. Jeseni oblačijo ljudje, ki še niso mogli vzeti iz zastavljalnice ali naročiti novega površnika, vse, kar jim pride pod roke. Sicer pa zahteva mirna jesep tudi v Irkutsku za podlogo vsaj nekaj vate. Položim jo seveda, ni mi je žal. toda kako bodo gledali junaka v kakem majhnem južnem mestu, kjer se spomnijo batirane suknje šele v decembru. To je najbrže Samojed — si bo mislil tuzemski čitatelj, — kdo pa hodi v avgustu v topli suknji ... Ne morem trpeti povesti iz sarraojedskega življenja. Morda vi, ki niste pisatelj, ne boste tega razumeli, toda iaz lahko že vnaprej doživim občutek avtorja, pri katerem smatrajo korenjaškega, lepega mladeniča, ki hodi v študentovskl uniformi in zlaga skrivaj pesmice, za potepuha, ki zajtrkuie dan na dan samo ste-arinove sveče. Ne brez ljubljenega dekleta ta reč menda res ne poide. Ves obupan sem se lotil krasnega liričnega začetka in napisal' glavnog odbora stranke, ovaj je njegov pregledan rad, moći dobro da posluži svima, koje toteresuje gledište radikalne stranke na naše ekonomsko uredi en je I na krupna finansijska pitanja države. — Cijena je brošuri 10 dinara, a dobiva se u svima većim knjižarama i kod izdavača: Administracija »Bankarstva« u Zagrebu, Marovska 30. — MacSarl proti nemškim šolam. »Ma-gvarorsage se je silno razburil, da je sklenila nemška občina Diozberenv, da se uvede v ljudsko šolo nemški učni jezik in se ne bo poučevalo veo madžarski. List je ves iz sebe nad to »nemško predrznostjo«, katero označa za plod vsenemškega gibanja fn poziva vlado, naj stori kar treba, da bodo Nemci čutili, da so v madžarski državi. Ako Madžari niti Nemcem ne privoščijo materinščine za učni jezik, si lahko mis!imo, kako postopajo Šele proti drugim narodnostnim manjšinam. Kongres plesnih učiteljev v Zagrebu Med T. in 10. septembrom se je vršil v Za-srebu kongres plesnih učiteljev H celo države. Kongresu je prisostvoval znani plesni profesor Traber-Amiel iz Ziiricha, ki je pri tej priliki predaval jugosovenskim ple-snim učiteljem o modemih plesih. Vzporedno s temi predavanji so 6e vršile praktične vežbe najmodernejših plesov. Vežbe so trajale dnevno po več ur. 8. septembra so se vršili v prisotnost: odposlanca prosvetnega ministrstva izpiti plesnih učiteljev. Kongres je zboroval v dvorani »Kola«. Na kongresu samem so se razdelile plesnim učiteljem diplome. Nato so se izbrali plesi, ki se upeljejo v rrredstojeei zimski sezoni: Le Raleo, Caramba, La Florida in Raquette. Končno so piesni učitelji razpravljali o stanovskih vprašanjih ter sklenili, da poenostavijo svojo organizacijo. Stavbna delavnost v letošnji SoZDili Prav malo ali skoraj nič se nI zidalo v letošnji stavbni seztji. Gradi se Ie tu pa tam kaka enodružinska hiša, o gradnji kake večje stanovanjske hiše v mestu samem ali pa v okolici ne more biti govora. — Žalostno ie, da moramo sedem let po svetovni vojni ugotoviti, da je ostala stanovanjska beda še vedno tako pereča, kakor prvo leto. Žalostno pa je to tembolj, če pomislimo, da prihaja zopet zima, ki bo prinesla nesrečnim stanovanjskim najemnikom vsled neuporabnih in nezdravih stanovanj nova gorja. Mnogo se ie pisalo, kako bi bilo odpraviti stanovan:sko bedo, storilo pa se ni nič. Za trajno zboljšanje stanovaajske mizerije bi bilo treba pričeti z zgradnjo novih cenenih in ekonomičnih stanovanj. Med na.'agilnejŠimi stavbnimi zadrugami, ki so si stavile težko nalogo pomagati nesrečnemu malemu človeku brez stanovanja, je treba na prvem mestu omeniti stavbno zadrugo »HERO«, ki je že po petih mesecih obstoja pričela z gradnjo eno- in dvo-družinskih hiš. Brez vika je delovalo zadružno vodstvo na to, da čimprej omogoči svojim zadružnikom zgradit: lastne domove, lastne hišice in vrtove. Danes lahko že vidimo, da gradi »HERA« na teritoriju mestne občine ljubljanske v vodmatskem okraju dve skupini in tri samostojne enodružinske hiše. Dalje rastejo po zaslugi iste zadruge hišice na nekdanjem Codellijevem svetu v mo-ščanski občini. Tudi tukaj je »HERA« prva zasadila lopato in pričela dvigati domove. Ako bo delo napredovalo, kakor je predvideno, bo ves ta kompleks stavbnih parcel v najkrajšem času zazidan. Do sedaj je v gradnji osem dvodružinskih in štiri enodružinske hrše, ki bodo še v teku letošnjega leta dokončane. Na ta način bomo dobili zopet 20 do 22 stanovanj. Skromni, toda sigurni začetki. To delo stavbne zadruge »HERA< moramo vsekakor najtoplejše pozdraviti in ji samo želeti, da bi tudi v bodoče uspešno nadaljevala to akcijo. Torej kakor je razvidno, je treba združitev vseh najemnikov v močne zadruge, katere naj olajšajo — odpravijo stanovanjsko bedo. ' Nujno potrebno bi bilo, da se slične akcije raznih zadrug čimbolj pospešijo. Država in občine pa naj bi, upoštevajoč mo- ! »Anjuta je bilo prav čedno dekle, z velikimi plavimi očmi, ki jih je znala zelo lepo povešati.« Nastopila ie težka minuta. Ker mi ie bila fabula draga, sem moral mirno in energično napisati: »Zato jo je pa študent Čikasov ljubil.« Če takoj ne ugotovim tega dejstva, mi ne preostaja drugega, nego da spregovorim vsaj kratko o Anjutinem življenju, o njenem značaju in besedo dve o njeni zunanjosti. Kaj ima opraviti tu študent in njegov pes, če pa zavzame ta punca, ki sem jo že začel sovražiti, kar štiri strani besedila in pusti za glavne junake dvanajst vrstic? Zdaj, če ukroti— to žensko z nje nimi skominami, bo treba priznati, da jo je Študent Čikasov ljubil samo radi omenjene lastnosti — da je znala povešati oči Tedaj nastane vprašanje, kje pa je mogel Cikasov opaziti, da poveša oči? Gotovo pri nji doma. Saj ni mogoče, da bi Anjuta nepričakovano ustavila Čika-sova n% cesti, da bi stopila z njim v stran ter začela dvigati in povešat' oči, da bi se kar tu nn c^sti zaljubil v njo povsem tuj mladenič. Ce Je pa videl Anjuto v svojem stanovanju, jo moram vendar pustiti tja s predhodnimi opazkami, kako je prišla tja. Pravzaprav to ni posebno težko — saj ne bom odgovarjal jaz. temveč Cikasov. Dolgo sem si belil Havo s tem vprašanjem. Najbolje bo, če ju seznanim že na kmetih, kjer žive njuni ro- ralira in fizična zla. stanovanjske mizeri e, s primernim' subvencijami, oprostitvijo raznih davkov in drugih materijelnih obremenitev podprle to plemenito in gotovo najbolj nujno delo stavbnih in stanovanjskih zadrug. Prepričani smo, da potem ne bo dolgo, ko bo zopet zavladala zadovoljnost med prebivalstvom. Pozabljeno bo ma kako *zlo, ki danes neusmiljeno tare nesT nega brezdomovinca. 1 Sport Obupne finance dunajskih klubov Finančni položaj dunajskih klubov tako rožnat, kakor bi človek mislil, tem naravnost obupen. Da se izvede sana klubov in uredi vprašanje mezd igralcev reorgan;z:ra vprašanje profesionalizma, bila sklicana pretekli teden seja predse kov posamnih klubov. Na seji so se pravljala pereča vprašanja klubov ter s« povdarjalo dejstvo, da je profesijonali izvesti na strogo trgovski podlagi, v sprotnem slučaju pa je pol^m klubov izogiben. Povodom tega so bile imeno\ številke, ki dovolj ilustrirajo brezupen ložaj ter ogromne izdatke klubov: Rapld ima 770 milijonov kron dob 60 milijonov K plača mesečno igralcem mil. ima drugih izdatkov. Veseličnega i ka je plačaj letno 820 mil. Hakoah: 500 mil. dolgov; 71 milij< plača mesečno igralcem. Vienna: 940 mil. dolgov, 110 mil. m čnega budgeta. Amateure: 580 mil. dolgov, 71 mfl. ca igralcem, 92 mil. mesečnega budgeta. VVacker: 350 mil. dolgov, 45 mil. i igralcem, 25 mil. drugih izdatkov. WAC: 40 mil. plače igralcev, 148 mesečnega budgeta. FAC: 160 mil. dolgov, 26 mfl. j igralcem, 7 mil. drugih izdatkov. Simmering: 200 mil. dolgov, 45 mfl. če igralcem. Spor tki ub: 140 mil. dolgov, 40 mil. če igralcem. Rudollsbiigel. 160 mil. dolgov, 13 h: pol mil. plače igralcem, 17 in poi mfl. mese ga budgeta. A d mira: 69 mil. dolgov, 35 mil. p igralcem, 9 mil. drugih izdatkov. Hertha: 900 mil. dolgov, 29 mil. p!ač> igralcem, 10—12 mil. drugih izdatkov. Slovan: 500 mil. dolgov, 50 mil. m< nega budgeta. GLORIA (Reka) : ILIRIJA Danes ob 17. la jutri v nedeljo ob 16. uri, igrišče Ilirije. Gostovanje reške Glorie obeta prn sti izvrsten sport in vzbuja med spe publiko upravičeno velik interes. Po rezultatih, ki smo jih prinesli včeraj, Je smatra*. Cflorio za daleko najmočnejše moštvo v Julijski Benečiji. O moštvu je znano, da goji tehnično prvorazreden, hiter in ent | čen nogomet, kar pride vsled zadnjih si e-memb pravil posebno do veljave, in da 'e telesno jako krepko. Ilirija stoji zopet i težko nalogo, česar se gotovo v polni, .j zaveda. Tekmi se vršita ob vsakem vre nu; krita tribuna nudi publiki zavetje v slučaju dežja. — Jutri v slučaju po^ nega vremena predtekmi: ob 13.30 11 jun. : Krakovo, ob 14.30 Slovan: IlrrHa — Tekma Jugoslavija : Italija s C vrš dne 4. oktobra v Padovi — Jugoslavija v Mostarju. V Mosuri: ie Jugoslavija zmagala nad Jugosl. šr>. '.lu-born v razmerju 7:1. — »Lovec«, list za lov in ribarsts o. prinaša v septemberski številki to-le vsebino: Ing. M. Š.: Za divjimi svinjami. -Comes Huberti: Kaj je lovski pravično? Kapetan Zvonko: Kako si priredim st šče. — KI.: Določila za starostne te' : španijelov. — Tone Podvrečar: Sporni na Rombon. — Vladimir Kapus: Septemb (Pesem). — Dr. A. Farčnik: Ribarske vice na ozemlju bivše Štajerske. — Dr A Munda: O gojenju postrvjega zaroda. -lovskega nahrbtnika — Iz ribarske mreže. — Razglasi. — Mali oglasi. — Članorr SLD. ditelji. Iz tega nastane zelo lep raČVI »V majhnem mestecu N. sta živeti dve rodbini, v vsaki je bil oče, mat daljna sorodnica Praskovja Pavlovi -Obšla me je nepopisna groza. Be-letrist ne sme pustiti praznih kotičkov ki čitatelju ničesar ne povedo. Opi bom moral vsako rodbino z življenje in karakteristikami. Morda bom lal omenil študenta Cikasova šele v d -gem letu napornega dela in koncem četrtega zvezka. V resnici sem se pa 1 I kratke lirične povesti. V srcu me je spekla zavist do vseh tistih, ki pišejo povesti priprosto, kr. ko in jasno. Vsa sila talenta je nam v tem, da je delo priprosto in razum vo. Sklenil sem začeti takoj: »Študent Cikasov je bil zelo doh dečko in je zbiral denar, da si kupi ps Zgoraj je treba seveda T~~" Čikasov ni bil slušatelj veterinarske Šole, drugače bo večina čitatcljev misl la, da ie rabil psa za kako težko oi racijo. V tem slučaju bi bili vsi nezač voljni. Pa tudi sam nerad vidim, da rr či.b živali Komu je to potrebno? Poleg tega se mi je zdelo nerod vsiljevati šolski mladini, o kateri sc , nameraval pisati, take čudne načr. kakor je kupovanje psov. To seve ni važno. Saj se da malo olepšati: »Študent Čikasov se ie pripravi j:', da postane koristen Član človeške dnT be in je zbiral denar, da si kupi psi Prosveta Brata Kralj (Nekaj opomb k razstavi v Akad. domu.) V Akademskem domu sta brata Kralj zopet razstavila. To pot svo»a najnovejša dela. Menda sta hotela s tem pokazati slovenski javnosti, deloma pa tudi slovenski umetnostni kritiki najnovejšo fazo svojih umetniških stremljenj Brez dvoma je razstava bratov Kralj tudi umetnostno njih najnovejša in najzrelejša. Ne trdimo pa s tem, da sta ž njo že dosegla definitivno stopnjo in da sta našla svojo adekvatno obliko. Brata Kralj se nahajata še vedno na prehodni točki. Njiju umetniška ustaljenost je še daleč . . . V umetniškem ustvarjanju bratov Kralj najdemo radi tega raznovrstne kompetente. Najprej tisto izredno barvno fantazijo, v kateri znatno prekašata ostale slovenske sodobnike. Ta njihova barvna fantazija je dragocen dar, ki s? ga morata ohraniti za poznejši čas, ko bosta v svojih zamislih in tudi v formalnem oziru dosegla definitivni umetniški obraz. Nadalje razpolagata brata Kralj z izrednimi, tehničnimi, perspektivnimi talenti Nobena specijalna ali tehnična težkoča ni zanje vprašanje moči. Z lahkoto obvladata vsako pozicijo in prinašata s tem v slovensko upodabljajočo umetnost element, ki nI bil doslej najboljše dotiran. Tretji element umetniškega ustvarjanja obeh bratov leži v njihovem idealizmu. Umetnost odnosno lepota ima razne tajnosti in strani, ki se do danes vse še niso dognale. Na vsak način spada k lepoti neposredna senzltivna učinkovitost. Imamo pa še drugi moment, ki sodeluje pri povzročitvi lepega vtisa. Na pi. moment skrivnosti. V nekem oziru je namreč upodabljajoča umetnost zelo blizu glasbi. Kakor izziva dobra glasba v človeku brezbroj fantastičnih slik, sanj, misterijev, zamaknjeni, tako povzroča tudi lepa slika občutke, ki silijo človeka k raznim sanjam in fantazijam. Umetnina je tem večja, čim večja je moč, s katero povzroča v gledalcu fantastične misli in s katero budi človekovo fantazijo. Človek se zamakne, kar pa ne pomeni nezavestne zamaknjenosti ali topega gledanja, marveč zamaknjenost najboljših misli, plemenitih čustev. Pri takem zamaknjenju se zbudi ves notranji, sanjski, idealistični svet. Tedaj za-hrepenimo po stvareh, ki so nam najdražje. Na taka notranja doživetja nas navajajo samo velike umetnine. To smo morali povedati, da razložimo tretjo sestavino umetnosti bratov Kralj. Za slikami teh dveh umetnikov tiči nekaka miselnost, trepetajo skrivnostni duševni vzdih-IJaJi. Človek čuti neko duhovnost, ki se izraža potom zvitih rok. zleknjenih teles, kričeče bolnih obrazov itd. Nekaj časa se Je mislilo, da Kralja hočeta docirati in da podajata slikarske aforizme. To pojmovanje Je zelo zmotno! Te tri elemente sreču.emo tudi na najnovejši razstavi. V tehničnem oziru nam podajati celo nekaj novega. V kompoziciji se obračata bolj k domačim predmetom In ne stikata za nebesno daljnimi dogodki. Dva obraza m nekaj rok predstavljata Poletje, Jajčarice nudijo prizor iz domačega fivljenja. Kubistični elementi pri Delavcih pred tovarno markirajo le sodobnost umetnin. Pri najnovejših proizvodih obeh bratov ugaja umirjenost ter izredno uspela uporaba svetlobnih elementov in temnejših barv za proizvajanje skrivnostnega značaja In duhovnosti slik. Za vsako sliko, to čutiš jasno ,se skriva tajno, samosvoje skrivnostno življenje. Brata Kralj ne slikata in ne upodabljata abecedarskih skrivnosti. Pač pa so ravno radi tega naslovi teh umetnin večinoma popolnoma zgrešeni. Bolje bi storila, da registrirata umetnine s formalnimi ali časovnimi znaki. Poletje po našem ni poletje. Umetnost Kralja, k! je naslikal Poletje, pa tudi ne obstoja v denominaciji umetnine, ki je popolnoma zgrešena, kakor pri večini ostalih umetnin, marveč v delu samem. Umetnine so pač plodovi instinkta, nikoli intelektualnih poimenovanj m razlag. Umetniki so vedno slabo razlagali lastne umetnine. Brata Kralj se odlikujeta še z značilnostjo, ki jo moremo na hitro roko imenovati, da je »gledanje« posebnega, njim svojstvenega sveta ljudi in prikazni. Fizijogno-mija ljudi in stvari, katere predočujeta, ni realistična, ni vsakdanja« dasi se močno naslanja na slovenske antropološke znake. Ta izvirnost Je zelo dragocena prvina umetnosti bratov Kralj. V tehnične podrobnosti in v razlago po-edinih umotvorov se ne moremo spuščati. Kdor razpolaga s pristno čustvenostjo, kogar ne motijo predsodki in ki mu ne razjedajo pogleda in priznanja osebna nasprotovanja, naj si ogleda razstavo. Pri marsikateri sliki se bo zamaknil preko prašne vsakdanjosti v svet človeških in življenjskih misterijev. Al. Č—k. Za slovenski narodopisni muzej že par let Imamo v Ljubljani sam ost o jen narodopisni iruzjj. ki Ima nalogo po. speševati narodopisje, antropologijo In zgodovino ljud-sk« umetnosti, zbirati tozadevni materijal, gra proučavati ta hraniti v svojih razstavnih zbirkah. V prvi vrsti ima muzej nalogo obdelati slovensko norodonisje. Treba je obdelati najprej dotmačl, nam najbližji materijal ki se hrani po deželi, ali kf je v la«ti zasebnih zbirateljev. Narodopisno blago, k* je najbolji izraz narodnega bistva, treba »brc. ti, da spoznamo sebe ta da nas svet sipo. zr.a im bolj vpoSteva, kakor nas je doslej Veliiko Imamo pokazati na tem polju: imamo kmetsko arhitekturo, originalne narodne noše. vezenine, plastiko, ljudsko slikarstvo, domačo umetno obrt, narodno pesem in njene melodije in pripovedno blago. To bogato narodno blago gotovo ne sme pro pasta fn se pozabiti, zato je treba dela in zadnji čae je, da začnemo s tem delom, 1: so ga Čehi, Hrvati, Srbi že davno opravi'1 Vodstvo narodopisnega muzeja v Ljut ljani je prevzelo po bivšem dežeJnem mi: zeju skromno naroconisno zbirko, ki n« vsebuje niti še vseh glavnih tispov naro<-nih nos, ljudskega pohištva In orodja, Iz rezanih In poslikanih ekrasikov itd. To zbir ko je nujno treba izpopolniti. Za to nalogo pa se mora zavzeti ves narod, ker je vod 6tvo muzeja s skromnimi sredstvi, ki jih daje država, sSmo ne more izvršiti. Treba je, da naši Inteligenti na deželi požrtvovalno prevzamejo nase narodno dolžnost pomagati vodstvu muzeja in mu nabavljat! aH naznanjr.ti razmetani in čimdalje red. kejši narodopisni materija!, ki pod priti skom civilizacije in modeme Industrije oO dne do dne bolj gine. Treba je to blago odtegniti propadu s tem, da se poskrbi, da pride v muze;. Naj bi prevzeli pcžrtvoval no del te nologe duhovniki, učitelji in dijaki, ki imajo največ stiika z ljudstvom in naj bi pridobivali za muzej narodopisno blago, če mogoče kot dar ali pa ga vsaj naznanili. Korist od razstavljenega narodopisnega blaga ima ves narod, dobra etno grafska zbirka je narodu zrcalo in ponos, stara umetnost narodova je pobuda novejšim umetnikom in obrtnikom. Mednarodni festival komorne glasbe v Benetkah 5. septembra so začeli v Benetkah letošnji veliki prazniki komorne glasbe, ki jih prireja veliko mednarodno komorno Udruženje. Za festival je zavladal po celi Evropi izredno velik interes. Saj je večmesečna propaganda naznanjala, da se bodo proizvajala izredno močna nova dela namodernejših skladateljev. Vodstvo festivala se je nahajalo v rokah rtali'anske sekcije gornjega Udruženja, kojega duša je znani italijanski skladatelj in dirigent Ca-sella. Prvotno je bilo določeno, da se vrše koncerti v konservatorijski dvorani, pozneje Pa so morali radi Izredne udeležbe prenesti koncerte v veliko dvorano opernega gledališča Fenice kjer se je nekoč vprizo-rila premijera Verdijevega »Don Carlosa« z velikim uspehom in je isto občinstvo pozneje izžvižgalo božanstveno »Traviato«. Nemško glasbo ie zastopal Paul Hin-demith, ki ;e napisi klavirski koncert pod imenom »Kammernrusik Nr. 2.« Klavirski part je spremljal drobni komorni orkester. Način te kompozicije je izredno moderen, ritem oster in izrazit. Figuracija nai spominja na Bacha, štflno pa se Hindemith v poslednjih svojih delih naslanja na Stra-ulnskega. Najlepši mesti koncerta sta prvi ^■^^^■11 I II -im— IIII |l|| I II l I 11 Ne, to menda ne bo dobro. Kupiti psa, to najbrže ni neobhodni nogoj za javno delo. Lahko bi prisilil Cikasova. da se Dripravi za trgovski poklic. Morda Pa hoče postati celo letalec — kdo bi mu mosrel pogledati v dušo? Kam naj vtaknem v tem slučaju psa? Ce s:a sploh izpustim, bo v povesti luknja. Ko STa nai ootem okradefo in zakai naj začne čikasov piiančevati? Res, pijanec lahko postane zaradi Aniute. toda to je že druga stvar. Tako lahko izgubim vso povest, kakor fižol iz raztrgane vreče. RiKledal sem na uro. Bilo je že skoraj dve. a nisati sem pričel o pol devetih. Zelo skromno računano, bom moral pisati povest najmanf štiri mesece, ako bo treba Pisati vsako vrstico dve in pol uri. Kai pa če bi začel pri psu. Kar pero v roke in začnimo: »Bemardinec Tonsi je bil — žeto dober oes. Imel ie mehka ušesa, in študent Cikasov ie zbiral denar, da za kupi.* In kar — saj boste fcotovo razumeli ta občutek — me je postalo sram Za Cikasova. Menda sem preveč ignoriral samoliubje tega fanfa. Aniuto ljubi zato. ker pnveša oči: zbira d*»nar. da si knpi Topsifo in steer za**v V<*r ima mehka ušesa. Kdo bo pa verjel, da mo, re človek postati nnanec, ker £a gorje? Takemu bitju, ki je polno naj-različneiših presenečeni, sploh ni treba iskati povoda. Zagledal je odtrgan Kumb, pa je začel pijančevati ln konec besedi. Potem ga na le vprašuj, zakaj ie to storil. Odložil sem oeno. Vso noč sem se ukvarjal z dvema podeželskima rodbinama, s psom, letnim časom, študentom in dekletom, pa nisem mogel 'ztisniti iz niih trideset vrstic. Tisti na ki jim zavidam, spretno obdelujejo, tko in nredo z takega telefonskega uradnika cel roman v šestih delih. Celo z epilogom. Kn se je že danilo, sem šel snat. V saniah sem nekomu vneto in plaho dok??:oval. da bi že znal priti term* falotu Čikasovi. nieerovi punci m psičku do živeea. Če bi le ne bil z literaturo tako pošten in vesten — oa mi niso verjeli. Zintrai me je obiskal vsiliivi znanec, ki je vedno pokazal svoj nos tot nalašč takrat, kadar sem ga — Potreboval, na me je z^Čel izr>r^sevati: — S*e delali včeraj? — Aha. — TTtrujeni ste, kajne? — Aha . . . — Tako ,.. Čemu neki bi se tako napenjali . . . — Ne bom več. — A veste kai: » na ne spravite tako-le po vseh nravilih za dva tedna k Pisalni mizi in ne nim^ejto velike, resne povesti . . . Kako mislite, ali | bi vam šlo od rok? Kai nai odgovorim iaJkemu 2*ov«fc«? stavek m srednji Porpourrt zadnji stavek m srednji PotpouTri. zadnji stavek pa učinkuje monotono. Max Butting je napisal drobnarije za godalni kvartet, kj so vsled čustvene vsebine zelo ugajale. Dunavčana Hans Eysle in VVilhelm Grosz sta dokazala vplive Schoenberga. Grosz je napisal koncertno delce za klavir in gosli, ki predstavlja nekako virtuozno jazzbandmuziko. Ni čuda, da je ugajala. Pozornost je vzbudil nadalje godalni kvartet Pražana Erwina Schulhosfa, Skladatelj razpolaga z velikim temperamentom ta obeta veliko. Največji vtis pa je napravil godalni kvartet sivolasega Janačka, ki je užlgal s strastnimi ritmi m z opojnimi napevi. TematfČno se Janaček rudi v tem delu naslanja na slovaško narodno glasbo. Prav dobro občutene impresije sta predstavna dve pesmi Ladislava Vvcpaleka. Lrrrk Gabriel Fanre, ki je lani nenadno preminul, nas je seznanil s pristnim francoskim impresijonizmom. Brazihjanec Hec-tor Villa-Lobos je predložil neke ironične in sentimentalne epigrame, s katerimi pa ni ugajal. Celo sonata Španca Cassado je bila najslabša glasba na festivalu. Virtuozna skladba brez umetniške vrednosti. Madžar Zoltan Szekelv z vijolinsko solosonato ni prepričal občinstva, da je talent, pač pa da je izvrsten goslač. Splošno pozornost je vzbudil Rus Samuel Feinberg s sonato za klavir. Delo je globoko, razpolaga z izvirno tematiko ter je vseskozi moderno harmonizirano. Dve orkestralni skid Amerikanca Henrvja Eichheima sta popolnoma odpovedali. Skladbe so proizvajati prvovrstni umetniki: komorne skladbe kvartet Zika m Beneški kvartet, pesmi pevk Crotzat fcz Pariza in pevec Flefscher iz Praze, dirigirala sta Hermanu Scherchen te Frankfurta in Louis Gmensberg iz Newyorka. Drugi del praznikov je posvečen modernim orkestralnim skladbam. Na vrsto pridejo nove umetnine Scboenberga n Strawlnske-ga. Pri izrazito komornih skladbah so ugajala le dela nemških rn čeških skladateljev, zlasti riindemdtha, Schulhoffa in Janačka. Vse drugo je bilo povprečno blago, ki pravzaprav ne spada na programe mednarodnega festivala komorne glasbe. To dokazuje pač neko poman kanje kompozicijskih talentov v sodobni glasbi, ki se nahaja na kritični postaji: Vse zre v nove forme in obožuje nove harmonije, za katere pa se ne more najti priznane tematike. — Umetnostna razstava novejših del bratov Kralj je odprta do 13. septembra. Kdor si jo namerava še ogledati, naj stori to pravočasne, ker se v nedeljo zvečer zapre. I636n — Gledališki abonma. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja vse lanske abonente, da so jim stari sedeži in lože rezervirani le še v ponedeljek dne 14. t. m. Uprava prosi, da se reflektanti prijavijo danes v nedel?o od 9. do 12. in v do-ncdeljnk 14. t. m. od 9. do 12. in od od 15. do 17. popoldne v veži dramsekga gledališča. Priglase novih abonentov pa sprejema L-prava ob istem času in prostoru od torka 15. t. m. dalje. MESTO BERCULO, kjer je napra\M ciklon ogromno škodo. Ljubljanski oeJesefem V zvezi z velesejmom smo opetovano nagla šal i, da je položaj naše industrije, trgovine in obrti zelo težak ln da v teh razmerah od Ljubljanskega velesejma nikakor ne moremo pričakovati čudežev. Motijo se vsi tisti, ki misliio, da uspeh velesejma ni neposredno odvisen od gospodarske konjunkture. Ta konjunktura pa letos še daleč ni tako povoljna, da bi mogli zahtevati, naj nam Ljubljanski velesejem pokaže razmah in napredek slovenskega gospodarstva, ki preživlja žal eno najtežjih kriz. Kljub temu je pa dosegel naš velesejem več kot je bilo pričakovati, kar je seveda posledica njegovega vzorno organiziranega upravnega aparata in žilavosti sejmskega vodstva, ki tudi v najtežjih časih ne kloni duha. Sledeči statistični podatki nam jasno kažejo, da je letošnji velesejem storil in dosegel vse, kar je bilo v današnjih razmerah sploh mogoče. Če si ogledamo tabelo, Ki govori o razpoloženju razstavljalcev, vidimo v splošnem razveseljivo sliko. Navzlic stagnaciji, pomanjkanju gotovine in nazadovanju konzuma je bila večina razstavljalcev s kupčijami zadovoljna. Zlasti dobro je šla kovinska industrija, elektrotehnika, živilska industrija, usnjarstvo, ščetarstvo, klobučarstvo, slamnikarstvo, kožuharstvo, vozila in kemična industrija. Sejmsko vodstvo bo gotovo znalo upoštevati te rezultate za prihodnje leto. Industrijam, ki letos niso prišle na svoj račun, kakor n. pr. narodni domači izdelki in čipke, papirna Industrija in grafika, galanterija in deloma lesna industrija, bo treba zbrati vse sile m pre- boleti prehodno krizo če treba tudi z velikimi žrtvami. Te industrije bi se dale na velesejmu nekoliko omejiti na račun onih, ki Imajo dobre izglede za takojšnje plasiranje svojih izdelkov. Zato bo prihodnje leto potrebna pregrupacija v tem smislu. Zelo razveseljiv je bil poset letošnjega velesejma, ki po številu obiskovalcev malone sploh ne zaostaja za prvimi štirimi. 123 tisoč posetnikov je vsekakor dokaz, da igra Ljubljanski velesejem v našem gospodarskem življenju Izredno važno vlogo. Največji kontingent posetnikov je dala seve Slovenija z Ljubljano, vendar pa moramo zabeležiti značilno dejstvo, da je posetilo naš velesejem zelo mnogo trgovskih interesentov iz Banata m Bačke, dalje iz Prek-murja, Srbije, Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Slavonije in drugih pokrajin. To naj bo našim gospodarskim krogom v spodbudo in moralno oporo za na-daljne delo. Krog odjemalcev naših izdelkov se širi in to je najboljši dck3z, da so dani slovenskemu gospodarstvu glavni pogoji za razvoj in napredek. V tem pogledu je izvTšrl Ljubljanski velesejem ogromno delo, za katero mu mora biti celokupna javnost, zlasti pa gospodarski krogi hvaležna. Inozemskih obiskovalcev je bilo največ iz Italije in Avstrije. Tu bo potrebna sistematična propaganda, da privabimo na naše ve-leseime večje Število obiskovalcev iz onih držav, kjer so tla za razpečavanje naših izdelkov ugodna. V naslednjem podajamo statistične podatke o uspehu letošnjega velesejma: Pregled uspehov na V. ljubljanskem velesejmu: \ zelo manj zadovoljni zadovoljni zadovoljni % % % Kovinska in strojna industrija 43 795 16— Lesna industrija in pisarniška oprema 16.6 566 26.8 Papirna industrija, grafika, igrače 11.1 56.6 33.4 Ščetarstvo, klobučarstvo, slamnikarstvo, kožuharstvo 11.1 77.7 112 Vozila 16.6 66.6 16.8 Tekstilna industrija 20.8 643 14.9 Usnjarska industrija 13.6 68.1 183 Elektrotehnika 123 75.— 12.5 Kemična industrija 17.4 652 17.4 Živilska industrija 13.6 682 182 Galanterija 10.7 642 25.1 Narodni domači izdelki in čipke 18.1 363 45.4 Glasbila 60.— 20.— 20.— Skupaj 173 613 212 OliskoTalci letošnjega velesejma. Vseh posetnikov Je bila ca 123.000, od katerih Je: LJubljana 45.000, ožja Slovenija 65.000, oddaljenejši kraji Slovenije !a Prek-murje 3.600. Hrvatska 1.690, Slavonija 400, Dalmacija 540, Banat hi Bačka 7.620, Srem 210, Bosna in Hercegovina 780, Srbija 2.100, Makedonija 350, razstavljalcev hi njih personala U700. jflazemcev L003 Inozemci: Italija 560, Avstrija 325, Nemčija 35, Češkoslovaška 30, Madžarska 30, OrSka 23, Turčija (Konstantinopel) 17, Bolgarska 14, Francija 12, Romunija 9, Holand-ska 6, Poljska 6, Anglija 5, Švica 4, Egipt 4, Belgija 3, švedska 1, ostala Evropa 9, Amerika USA. 2. Inserirajte v »Slov. Narodu"! V slučaju ohnženja neobhodno potreben' Julijska krajina —j Slovenska krajevna imena na poštnih pošiljkah prepovedana. Trza* ško poštno ravnateljstvo je izdalo od* lok, po katerem se smejo v naslovih pri poštnih in brzojavnih pošiljkah ra* biti izključno lc italijanska krajevna imena. Ako ne bo kraj napisan v uradni obliki, se pošiljatev zavrne. Doslej so se dostavljala lahko tudi pisma n slovenskimi krajevnimi imeni. Ali se bo odslej odklonila pošiljatev, na kateri ba krajevno ime napisano italijansko in slovensko? Tudi ta naredba je proti dobrim odnošajem med obema narod* nostima. —j Tečaj za »drugorodno« učiteljstvo ie otvorjen v Vidmu. To je že tretji tečaj, na katerem predvajajo strokovnjaki zgodovino in kulturo italijanskega naroda. —j Vodovod za Trst. V Rimu se je mudil tržaški župan dr. Pitacco, da izposluje posojilo za napravo vodovoda iz Timava za tržaško mesto. Imel je dolg razgovor s fm. ministrom Volpijem, ki se je končal z zahtevo, da mora trža5ka občina predložiti konkretnezši fin. načrt, potem bo mogoče ukreniti, kar treba. Trst želi posojila 90 milijonov lir. —j Koncert zbora »Zveze učiteljskih diuštevo bo v soboto ob pol 9. uri zvečer v Trgovskem domu v Goric!. —J V Dobravliah na Vipavskem obstoji 25 let bralno in pevsko društvo, ki si je v povojni dobi ustanovflo tudi športni odsek. V okviru proslave svoje 251etnfce je imelo društvo o Binkoštib prvo javno prireditev, koncem septembra sledi druga. Društvo ustanovil g. Anton Vrčon, mnogo zaslug arv procvH društva ima učitelj g. Mermoija. —j Več rudarjev s Cerkljanskega ae nahaja na delu v Franciji. Pišejo, da je tudi tam vedno slabše, plače se nižajo, življenjske potrebščine pa se dražijo. V plačHno knjižico prihajajo vedno novi odbitki, tako da znašajo sedaj že 50 frankov na mesec. Dohodninski davek treba pločti se posobd. Po rudnikih zadnje čase mrgoli Italijanov. po premogovnikih je polno Poljakov in Ukrajincev. Vse te množice si Iščejo kruha po Alzaciji la Lorenl, v starih pokrajina* Pa nameščajo tudi že črnce iz kolonij, M dobivajo zelo nrz-ke place. Cerkljart so zaposleni v Creutzwaldu. —j Predelske železnice ne bol Pol stoletja že se razlegajo po goriški dežeH dav sovi, da treba zgraditi predelsko železnico. Ko je Italija zasedla te kraje, je rastlo ▼ Gorici m Trstu upanje, da sedaj pride gotovo do zgradbe te proge in nrislfli so, da je tako nujna, da pride prva na vrsto. Ne-broj spomenic in prošenj za predehko črte je že šlo v Rim In polno Je bilo osebnfc posredovanj, pa doslej brez uspeha. BaS te dni pa se je pokazalo, da v Rimu sploh na mislijo več na zgradbo železne poti preko Predela. Rimska vlada je opozorila avstrijsko glede na železniške obveznosti v salnt-germainski pogodbi, da vstraja pri črti fr Rezije. Te dni je bil v Elmn tržtški župan dr. Pitacco, ki je Imel razgovor tudi z generalom Badogliom, šefom generalnega štaba, glede tržaške želje po predelskl železnici. Ta mu je povedal, da delajo v Mflanu uspešno za železnico preko Stervla v Srednjo Evropo, ker so ustanovili odbor, ld Jc nabral v to svrho že 800 milijonov lir, katere se stavijo vladi na razpolago za prt-četek gradbe v Trstu pa se ni še nič takega zgodilo. Svojčas se Je bfl napravil odbor, da zbere 300 milijonov lrr za pričetna predelska dela, aH odbor ni deloval !n župan bi menda rad zopet spravd v aivtjenje tak odbor, ki bi dobi-l 300 m-Mrjonov lir, da se izroče rimski vladi — toda težko bo kai s tem, ker v Trstu pač uvidevajo rrnrsko neraspoloženje proti predelski črti. —j V Barkovljah pri Trstu so napravM ne ve zvonove in na enem je bfl tudi slovenski napis. Fašisti niso pripustiTii blagoslovljen ja teh zvonov. Cerkvena oblast je morala kapftuHrati pred niSmi In slovenski napis je izginil z zvona. Sedaj so novi zvonovi v Barkovrah srečno blagoslovljeni hi domovina je rešena! Iz Maribora —m Presoli Retta in Fatfma ▼ Mariboru. Dne 7. in 8. t. m. Ie Imel v Gčtzovt dvorani dve predstavi znani »čarovnike fa telepat Fregoli Retta. Občinstvo Je oba dni napolnSo dvorano do zadnjega kotička. — Predstava velikega umetnika v spreminjanju itd. Je sijajno uspela, nekatere točke so naravnost frapirale občinstvo. — Potresni sunki v Maribora. Kakor v Ljubljani, tako so tudi v Mariboru včeral zjutraj okoli 6. občutili močan potresni su* nek, kateremu je sledilo več manjših sunkov. —m Osebna vest. Profesor tukajšnja realke g. Hilarij Fofan je bfl stalno upokojen. —m Zlato maturo slave letos maturanti mariborske gimnazije iz leta 1875. Med Jubilanti se nahaja tudi celjski župan dr. Hra-šovec. —i Premestitev. Sodnik g. Tr. Ulaga v Sežani je premeščen k trSbunala v ToU mezzu. Gospod sodnik se je držal strogo svojih poklicnih poslov m se ravnal po razmerah ter deloval rudi v društvu, katero naglasa, da ima namen zbliževati obe narodnosti — toda Slovenec je ln zato mora iz dežele. Neki slovenski sodnik si je pomagal v svrho, da ostane neoviran v službi, s tem, da sploh ne govori več slovensko nikjer, niti s svojimi starimi slovenskimi znanci. Ta ima mir in volja za dobrega Ita- JVna* Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — SLOVENCI! Dne 10. oktobra 1925 je peta obletnica nesrečnega koroškega plebiscita, ki je odtrgal od na-šega narodnega telesa enega najlepših delov jugoslovenske zemlje, zibelko Slovenstva, slovenski Korotan. Nemci v Avstriji pripravljajo za ta dan šumne veselice, da proslavijo to svojo z lažmi in prevaro izvojevano zmago nad našim narodom. Tem večja je naša dolžnost, da se ta dan spomnimo koroških Slovencev, da obnovimo svojo ljubezen napram njim. V to svrho pripravlja Jugoslovenska Matica s pomočjo in sodelovanjem vseh narodno-obrambnih in drugih društev za 10. oktober manifestacije po vsi Sloveniji, na katerih naj ves naš narod enodusno in odločno izrazi svojo zahtevo po združitvi z rojaki onstran Karavank. Zato pozivamo vse Slovence, da se pripravijo za 10. oktober, za naš »Koroški dan* in da se v polnem številu udeleže manifestacij, kjerkoli se bodo vršile. — Otvoritev poučnega tečaja za zadružne funkcionarje v Ljubljani. Danes dopoldne je pričel ha drž. srednji tehnični šoli poučni tečaj za zadružne funkcijonarje, katerega prireja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani .Prireditev je vzbudila v zadružnih krogih živahno zanimanje ter je prišlo v ta tečaj nad 50 udeležnikov. Zastopanih je 46 zadrug in oremijev. Otvoritve sta se v imenu zbornice udeležila zbornični predsednik g. Ivan Knez ter zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer. Zbornični predsednik sr. Ivan Knez je udeležnike pozdravil in dejal: Kot predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo mi je prijetna čast, da Vas najprisrčneje pozdravljam. Pri tej priliki naj izrazim svoje osebno veselje, da ste se našemu pozivu odzvali tako polnoštevilno. Vaša Številna udeležba je dokaz, da je vzbu-'dil poučni tečaj pri naših zadrugah in gremijih živahno zanimanje ter da je bil v resnici potreben. Ako hočemo, da c itak že težak, marveč moramo storiti vse, da mu damo pogum in mu nudimo pomoč. Ako ima kaka deklica manj krasen obraz, kakor njene tovarišice, jo ne smemo neprestano opozarjati na to, marveč poučiti jo moramo, da si naj tako dolgo stalno predočuje ideal krasote, da se spremeni njen ofcraz. Morali bf jo stalno podučevati, da Je krasota duše nekaj, kar je tisočkrat veli-častnejše, kakor pa krasota telesna in da lahko z neprestanim prizadevanjem po duševni popolnosti In po učinkoviti dobrot' postane tako privlačna, da nihče na nji niti ne zapazi* kake zunanje hibe. Tisoč in tisoč ljudi dopušča, da zapada njihov duh v rebstvo predsodkov in nevednosti, ali da ga zasužnijo celo skrbi, strah in ozkosrčnost v taki meri, da niso v stanu razvijati niti ene desetine one sile, ki jim je prirojena. Ti niti ne vedo, kaj je popolna svoboda, tako zelo je njihov duh vklenjen v verige strahu, sovraštva in stra-stri. Toda ni nobene težave, ako se hočemo osvoboditi teh svojstev. Treba je samo vedeti, kako pravzaprav nastaja navada. Vsa umetnost obstoja do gotove mere le v tem, da odvijamo klopčič prav v nasprotno smer, kakor smo ga navijali. Kot pimer nam lahko služi izbruh jeze. Obvladanje samega sebe ne bo pač pretežko, ako pogasiš ogenj, ki ti podžiga kri. Ako pa cgenj še bolj podpihavaš z zlobnimi besedami, ako dvigaš pesti in telesno dopuščaš jezi prosto pot, lahko v nekaj trenotkih zanetiš pravcato zbesnelost. Zato se moraš skrbno izogibati vsem dvomom, uda.at: pa se moraš mislim ljubezni, dobrote, blagohotnosti. Sprva se ti to posreči samo na zunaj, ne da bi se takoj obenem spremenil tudi čut sam,, skoro pa vidiš, ka« ko hitro pogasiš ogenj s temi sredstvi. D'Annunzijeva smrtna soba Gabriele D' Annunzio prebiva, kakor znano, zelo prijetno v prekrasni vili, ki je bila nekdaj last vdove prof. Thodeja ob Gardskem jezeru. Tam živi italijanski pesnik in pravi, da se ne preseM nikamor drugam več, ker je ob jezeru na divnem posestvu tako nebeško lepo. kakor nikjer drugod. D' Annunzio hoče ostati tam do svoje smrti. Imenitni gospod ie zelo ekscentričen in zato ugama po svoji vili reči, da vzbuja radovednost posetnikov in pozornost nase. V vili si je uredil tudi svojo smrtno sobo. V tej sobi je med drugim rudi slika, kako Sv. Frančišek objema nekega gobavega človeka. Postelj je tako ozka, da spominja na krsto. Ima samo eno pogrinjalo iz usnja, okrašeno z zlatimi ornamenti. Po stenah sobe so raznovrstne slike, ki predstavljajo one stvari, katere je pesnik v svojem življenju najbolj ljubil in sicer se vidi na njih: konja, nahujskanega psa v skoku, letalo, meč, »deseto muzot, ki vteiesuje moč, plamteč ogenj, orgije in žensko. Na strop* pa so slike, nanašajoče se na krščanstvo in na življenje po smrti. Vmes je veltk križ, obdan z dogodki Kristusovega trpljenja. Gospodarstvo Industrija perzijskih preprog Na letošnjem velescjmu smo videli ne« kaj krasnih perzijskih preprog, ki so zbu* dile med ljubitelji splošno zanimanje hi pri* vabil« mnogo gledalcev. Zato bo gotovo marsikoga zanimalo, kje in kako se izdelujejo te preproge, kakšno vrednost imajo m kaj pomeni ta industrija za narodno gospo* darstvo dotičnih krajev. Najprej nekaj sta* >»tičnih podatkov, ki jih posnemamo iz me* sočne revije ameriške trgovske zbornice v Carigradu «Levant trade review». Podatki wc tičejo stanja industrije perzijskih pre* prog v letošnjem letu. I« trgovskih knjig za januar, februar, marc, april, maj, julij in avgust je razvidno, da je prispelo iz Perzije v Carigrad 600 bal preprog (1 bala obsega okroglo 30 m5 pre* prog). Iz knjig za marc, april, maj, junij, julij in avgust sledi, da jc dospelo iz Rti* sije v Carigrad 960 bal kavkaskih preprog. A aprilu je prodala sovjetska trgovska de* tegacija. 1500 kavkaskih preprog za 11.060 angleških funtov (okrog 3,030.440 Din), po* zneje pa še 715 komadov za 5000 funtov. To so seveda samo manjše preproge. Iz Perzije je prispelo samo nekaj baL Pač pa jih je poslala Perzija mnogo v juniju. Po nazivu Jn ceni so razdeljene preproge tako*Ie: tur* ški gjorovan 1230—13-50 turškh lir za m% heris 15—23 lir za m3, tebris navadni 15 do 18 lir, tebris fini 20—28 lir, kirman navadni 35—50 lir, mosuUzcndžijan 21—25 lir ko* mad, mosuUhemdan 30—55 lir komar, šir* ▼on 35—55 lir komad, širvan finejši 75 do 125 lir, gendže*karabah 32—38 lir komad, avgan 3—5 šilingov za kvadratni čevelj, bu* hara 9—II šilingov kvadratni čevelj, belu* džsstan fini 1.25—2.25 lire kvadratni čevelj, anadolski 13—18 šilingov komad, anadoiski moli 430—9 šilingov komad. Preproge se imenujejo po krajih, kjer jih izdelujejo. Sa* mo v Zedinjene države je šlo preprog: iz Turčije I. 1923 — 262.958 kvadratnih čevljev v vrednosti 1,381.796 dolarjev, I. 1923 — 17 tisoč 9 kvadratnih jardov v vrednosti 96.503 dolarje, L 1924 — 2,186.294 kvadratnih cev* ljev v vrednosti 1,436.307 dolarjev, L 1925 — 54317 kvadratnih jardov v vrednosti 194 tisoč 583 dolarjev. Iz Grške od 1. 1923 do 1925 za približno 9000 dolarjev, iz Sirije za 400.000 dolarjev in iz Palestine za 21305 do* larjev. Kako se izdelujejo preproge v Perziji? Tam delavci nimajo nobene predizobrazbe. Uče sc samo s prakso. Zato je težko uve* Ijaviti kaj novega, vse gre samo po tradi* cijah. Vendar pa je delo čisto in estetično. Izdelovanje perzijskih preprog je večinoma domača obrt. Samo v mestu Tebris je to* varna za preproge. V tej tovarni delajo sa=» mo moški. V vseh drugih krajih izdelujejo preproge žene in dekleta. Za slike na pre» progah služijo umetnikom razni starinski predmeti, včasih jim pa pomaga tudi lastna fantazija. Volneno prejo za preproge bar* vajo domaćini, ki se pečajo samo s tem po* •lom. Rabijo samo rastlinska barvila. Pre* ja 9C barva v prstenih posodah. Izdelovanje |Weprog nikoli ne barvajo preje ><3mi. Proo *lucenti dobivajo naročila navadno od trgov« oev samih, ki jim dajejo tudi potrebne pred* ujme. Nato gredo k prodajalcem barvane preje, kupijo materijal in začno delati pre* proge po naročilu. Ko je narejen en del, dobe drogi predujem, potem tretji itd., do* Vler ni preproga gotova. So pa tudi taki izdelovalci, ki imajo dovolj denarja, da lahko delajo brez predujmov. Na trgu m* kupijo trgovci večjo količino preprog in jih potem prodajajo bodisi domačim engrosi* stom ali pa tujcem, ki se mude v dotične m kraju. Mnogo angleških in ameriških tvrdk ima v Perziji svoje zastopnike, ki naročajo :n zbirajo preproge ter jih pošiljajo svojim tvrdk am. Bombaževina za preproge gre večinoma iz Anglije. Volna je samo domaČa, predena večinoma na roko, zakaj v Perziji ni nobc* nih predilnic. Sploh ima volnena preja, ki je izdelano doma na roko, prednost pred tovarniškimi izdelki. Barvila za preproge Izdelujejo večinoma v Perziji. Uvaža se sa* mo indigo in nekatere druge barve, ki jih ▼ Perziji nimajo. Preproge gredo skozi več rok. Pred vojno so pošiljali perzijske pre s proge na carigrajski trg, kjer so jih kupo* vale vse tvrdke, ki niso imele neposredne zveze s Perzijo. Zdaj gre iz Perzije v Cari* grad zelo malo preprog. Večinoma jih po* ftiljajo neposredno v Ameriko in Anglijo. Najvažnejša mesta v Perziji, ki izvažajo fine preproge, so: Tebris, Kešan, Sultana« bad, Kirman, Jezd, Horosan in Kurdistan. Najlepše in najdražje perzijske preproge iz* delujejo ▼ Horosanu, Kirmanu, Azerbejdža* mu in Kurdistanu. Znamenite bo horosan* ske preproge Kain, Birdžent in Serekhs. — Najlepše in najbolj trpežne so preproge, ki jih izdelujejo v Kirmanu. Vse te preproge se dele seveda na več skupin, in sicer po preji, ki je lahko bombaževina, volna, konop* lja, zmes iz bombaževine in volne, zmes iz volne in konoplje, odnosno koprive itd. — Največjo vrednost imajo navadno prepro* ge iz volne. Te so tudi najbolj trpežne. Izvoz preprog iz Perzije in njih vred* nost je razvidna iz nastopne tabele, ki se nanaša na 1. 1907—1914, Vrednost je izra* žena v francoskih frankih. Leta 1907—1903 — 18,641.855 » 190S—1909 — 19,749.418 » 3910—1911 — 24,208.279 » 1911—1912 — 22,569.178 » 1913—1914 — 59397.432.40 Ti podatki obsegajo samo izvoz preprog po Črnem morju. O izvozu preko drugih pristanišč in po suhem žal nimamo podat* kov. V Perziji se izdelujejo preproge v naj* različne j ših oblikah. Tudi kakovost, veli* kost, slike, barve itd. so različne. Če per* zijsko preproge potipljemo, se takoj pozna razlika med poedinimi vrstami. Večino pre* prog izdelujejo po vaseh žene med drugimi opravili, kakor n. pr. pri nas kmetice, ki med običajnim delom Se predejo ali Šivajo. Perzijske preproge gredo po vsem svetu, največ pa v Ameriko, kjer plačujejo od 2130 do 100 dolarjev za 1 m*. Svstska produkcija železa 1. Produkcija železa v tisočih angl. ton: 1913 1923 1924 Udružene država 30.653 40.026 31.000 Nemčija 19.000 4.400 8.200 Anglija 10.260 7.440 7319 Francija 5.126 5.346 7.500 Belgija 2.428 2.154 2.8?X> Lukscnburška — 1384 2.125 Vkupna produkcija 77.182 66.471 64.630 2. Produkcija jekla v tisočih angl. ton: 1913 1923 1924 Udružene države 31.301 44.944 37.8C0 Nemčija 18.631 5.900 8.500 Anglija 7.664 8.482 8.221 Francija 4.614 5.029 6.850 Belgija 2.428 2.250 2.850 Lukscnburška . — 1.182 1.850 Vkupna produkcija 75.019 75.096 73375 Ako se vpošteva, da je Nemčija morala odstopiti velike tovarne v Lotaringiji, se porast produkcije v Franciji ne more srna* trati velikim. Produkcija Nemčije je v le* tu 1923. majhna radi okupacije Porurja Ka* kor pa se iz zgornje tabele vidi, zavzema Nemčija zopet drugo mesto v svetski pro* dukciji železa. a Število avtomobilov na svetu. Število avtomobilov se jc v letu 1924. izvanredno pomnožilo, narastlo je od 15 mi* lijonov na 20.000.000. Od tega odpade na Udružene države 15300.000, Veliko Britani* jo 1,000.000, Kanado 600.000, Francijo 450 tisoč, Nemčijo 170.000, Avstralijo 100.000, Belgijo 85.000, Italijo 75.000, Novo Zelan* dijo 70.000. Španijo 55.000, Južno Afriko 43 tijoč, Holandijo 40.000, Holandsko Indijo 40.000, Filipine 17.000, Hawai otočje 17.000, Japonsko 15.000, Avstrijo 15.000, Rusijo 14 tisoč Kitajsko 10.000. Naš izvoz gob Razpravo z dne 23. avgusta t. 1. *Kako je treba gobe sušiti« je treba v toliko izpopolniti, ozir. pojasniti, da naši nakupovalci suhih gob dosedaj večinoma niso blaga direktno izvažali v prekomorske pokrajine, temveč so to prepuščali velikim eksportnim tvrdkam Nemčfje m Italije, katere so tudi žele glavni dobiček, šele lani ustanovljena d, družba »Gllvai v L'ubljam; se je začela brigati za direktni izvoz ter je v ta namen njen ravnatelj g. Aleksander Knez letošnjo spomlad obiskal glavna mesta juŽno-airerfšktb držav (Argentmija, Bolivija, Brazilija, Cile, Peru, Paragvaj Ura-gvaj), da zagotovi direktne odjemalce. Južnoameriški trg so dosedaj glede suhih gob obvladovali Italijani, ki so ondotne konzumente razraditi na belo barvo suhih gob. Južni Ameri-kani so vsled tega mnenja, da suhe gobe morajo biti bele. sicer niso prave ali vsaj tako dobre ne. Sporno pa je še vprašanje, ali so italijanske gobe res že po naTavi bele barve, ali pa so Italrani, ki so mojstri v prekroje van ju blaga, dajali našim gobam na umetni način belo barvo ter jih potem kot domači produkt prodajali v Ameriko. Naša najboljša fzvozna goba t. j. jurček ali globanja (užitni goban, tudi organj) je v suhem stanju vedno bolj ali manj rjavkaste barve, le ako je sušena na solncu, postane nekoliko svetlejša, toda pri sušenju na solncu fzgube gobe precei na pristni aromi. Dokazano je, da so naše gobe glede sočnosti arome in mesenosti dosti boljše kot italijanske, ker ako so italijanske gobe res po naravi bele barve, bi bil to le dokaz, da vsebujejo rrmogo celuloz, t. j. manjvrednih lesnih snovi. Dokler se ne posreči Izpod-biti pri južnoameriških odjemalcih predsodkov, ki so 3m j!fa vcepili Italijani, se našim ljudem priporoča, naj gobe za prodajo suše po možnosti le na solncu ter sploh postopajo pri rezanju in sušenju po podanih navodilih, da dobe suhe gobe svetlejšo barvo. Za dom pa so gobe bol"še, ki so posušene v senci ali na pečeh. Kadar se našin izvozničarjem posreči, da v tem prepričaj-južnoameriške konzumente in upcljeo po vsod direktno naše blago, se bo naš izvo7 suhih gob silno dvignil, če bo le dovolj blaga za izvoz. To pa bo mogoče doseči šele tedaj, kadar se tudi naše južne pokrajine (Srbija, Bosna m Hercegovina) zainteresirajo za eksploatacijo gob. Kako dobri odjemalci suhih gob iz Evrope so južni Amerikanci, dokazuje dejstvo, da sama republika Argentinija rabi na leto do 200.000 kg suhih zob. * * ★ —g Hmelj. XXXIII. poročilo. Nurnberg, 10. 9. 1925. Dovoz eni h 200—prodanih 150 bal. Mirno Cene nespremenjene. —g Gozdne sadike. Državna gozdna drevesnica v Ljubljani ima v zalogi večje števflo triletnih smrekovih, dve- do triletnih borovih sadik (beli, črni in gladki bor), črne jelše in kanadske topole. Letos se bodo oddajali rudi jeseni. Naročila je nasloviti na šumarski reefrat velikega župana v Ljubljani. —g Avstro-ogrska Generalna direkcija državn'b dolgov razglaša sledeče: O priliki pregledovanja izžrebanih obveznic dognalo se je, da mnogi lastniki avstro-ogr-skih negaziranih obveznic, glasečih se na prinosilca, pri teh svoih vrednostnih papirjih nimajo kuponske pole aH polo brez talona in da večina teh paprr ev nima potrebnih obrestnih listov. 1. Ker se pa zamenjava teh papirjev brez navedenih listin ne more izvršiti, se poživljajo vsi oni, ki so navedene svoje vrednostne papirje izročili brez odgovarjajočih kuponskfh pol in obrestnih listov ah kateri so od kuponskih pol pridržali taloae, da v roku dveh mesecev, računano od dneva te odredbe, zadržane kuponske pole. talone in obrestne liste izreče Generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. (K temu pršpcrrinjamo, da je izšla ta naredba preko ministrstva narodnega zdravja dne 6. avgusta 1923 pod ad št. 33291, a da je dospela podpisanemu magistratu v roko šele 3. septembra 1925.) 2 V premnem pismu, s katerim se bodo te listine DirekciH vposlale se ima poŠTalec sklicati na številko in leto izdanega mu re-verza m na ime oblasvva, ki mu je reverz izdalo. 3, vsakorrur, ki bi v navedenem roku ne \ po tej naredbi, bodo svo'eča-sno izt-... sove obveznice brez kuponsk;h pol oziroma obrestnih listov, radi čes*r jim ne bodo donašale nobenih obresti. To se daje interesentom v vednost. Dvomesečni termin je všteti vsekakor od 6. avgusta 1925. —g Promet poštne hranilnice v avgustu. Čekovnih računov je imela Poštna hranilnica v avgustu 11.967, novo otvorjenih 134, soldiranih 24, skupaj 31. VIT T. 12 077. Čekovni urad v Ljubljani je imel 31. VITI. 4.155 ček rsčunov Vloge so znašale 31. VTfT. 313.117.478.5-1 Din, od tega odpade na ček. urad v Ljubljani 72,235.711.20 Din. Celokupni promte je znašal 3,061.700.788.91 Din. od tega brez gotovine 1.333.327.662.74 Din ali 8.70 %. —g Trgovinska pogodba z Avstrijo stopi, kakor smo že poročali, v veljavo 16. t m. V trgovskih, zlasti pa industrijskih krogih vlada proti nekaterim klavzulam te pogodbe veliko nezadovoljstvo. Od raznih strani so poslane že pritožbe glede poedi-nih klavzul, ki ogrožajo našo industrijo. Včeraj ie vložila na pristojnem mestu pritožbo trgovska in industrijska zbornica v Ljnbljani. Našim industrijalcem hoče vlada baje pomagati na ta način, da se v avtonomni carinski tarifi znia carina na sirovine, ki jih potrebuje naša industrija. Tako bi mogla naša industrija konkurirati z avstrijsko. 1 AMERIŠKA ZRAČNA LADJA «SHE S A KDO A H» PRED KATASTROFO. j so prišli Čez mejo brez potnih listov. Po prestani kazni so jih spraviH pri Dovjem čez mejo. šele pozneje so Jim prišle naše oblartj na sled ter jih ffredi meseca marca aretirale. Od takrat sedijo v preiskovalnem zaporu. Ker tihotapljeni ledaJd. easopisl trt brošure merijo na to, da m delavci in kmetje naščuvajo k nasilju zoper A — Komunistična propaganda. Prel zadnjimi skupščinskimi volitvami je izvr slini odbor komunistične balkanske federacije na Dunnjn zasnoval obsežno propa. gandistlcno agitacijo komunističnih prevratnih idej med kmetskimi in delavskim! masami v naši državi. Ker pa ni uspelo potom poštnih pošiljk spraviti komuni« stičnega propagandnega materijala v notranjost države, so zanesljivi komunistični agitatorji sku&ali osobno vtihotapiti komunistične letake, časopise in brošure preko državne meje. Taki trije komunistični agitatorji so sedeli včeraj pred senatom deželnega sodišča i. s. 36 letni Aleksander Kobler Iz Litije, 40 letni Ladislav Kor. d i č iz Bojancev — cba se Izdajaita za zasebna uradnika v Ljubljani — tu 48 letni Tomaž W o 1 f iz Stražišča, delavee v Ja. vornlku. Obtoženi so dne 21. decembra I. 1. šli preko Rožice planine v Podrcščico na Koroško, kjer so imeli v Lichtensteinovi elektrarni komunisti svojega glavnega zaupnika, ki je prejemal propagandni komunistični materijal od izvršilnega odbora z Dunaja. Celi ake?ji so dali obtoženci krinko turistov?kega izleta na Golico, zato je vzel Kobler seboj svojega 8 letnega sina, Kordič pa svojo ženo, oba pa sta šla ž njimi le do državne m^je, od tam pa se vrnila ca Jesenice. Obtoženci so prišli neovirano v PodToščico, kjer je Kobler, ki Je očividno že večkrat hcđil po slične transporte, prevzel v elektrnrni 2 velika zavoja brošur in letakov, kar so zbasali v dva na-hrbtn^ra ter sli nazaj. Xa Rožici-plan in i pa jih ?e prijel avstrijski carinski nadre- vizor SkrTbot, ker so t Hi brez potnih listov ter jih pripeljal nazaj v Pcdroščieo. Vsi trije so priznali, da no«ljo komunistični propagandni materijal z namenom, da ga razširjajo po Jugoslaviji. Dobro so se zavedali kaznivega dejanja, zato so prosiM, naj jih izpuste, ker Jih sicer čaka v Jugoslaviji 6—10 letna Ječa. Iz Celovca eo jih pripeljali v Beljak, kjer jih je okrajno glavarstvo obsodilo v«akega na 24 ur zapora, ker Proti ođebeleloitl dtluie s kolnilni« tr«peh«m tamo - VILFANOV ČAJ - kai priznavajo vsi strokovnjaki — Dobiva m v vseh lekarnah m drogerjaH Proizvaja: Kem. phaim. laboratorij Mr. O. VILFAN. ZAGRHB, ILICA 204 a — Zaradi potube vojaškemu ubežniku sta bila obtožena po § 97 k. z. zakonska Leopold in Julijana Povše tz Zelenca v litijskem okraju ter Anton in Marija KiSek t Moravske gore. Tui lastnini nevarni Pin-tar je pobegnil iz garnizijskega zapora v Zagrebu, k?er je bil zaprt zaradi umora ter je prišel k prvoobtožencema dne 22. maja ta ostal do 2 junija Ker je pomagal pri delu mu je dal Povše pred odhodom Se 50 dinarjev. V zahvalo za zavetišče pa je Pin-tar Povšetove še okradel. Pintar je sicer povedal, da je pobegnil od vojakov, a jc trdil, da je že odslužil rok fn da so ga po krJv'ci držali še nadale pri vojakih. O umoru je seve molčal. PovŠetovi hčerk! je reke!, ako ga kdo ovadi oožn:kom, mu bo sptrstTI rdcče?a petelina na streho. Od Pov- ?etov!h 'e od?el na Moravsko goro, kjer je dvrkr^t prenočil pri Kisekovih Tam so ga orržniki rVoiHi rn aretirali. Oba zakonska para sta bfla oproščena, ker novi kazenski zakon pravi, da se pregreši proti § 97., kdor pomaga vojaku k begu, dočhn je stari zakon dela odgovorne tudi tiste, ki be-gt,:nca prikrivajo ali mu sploh dajejo po« tuho. V. L Križanovska: 48 0 braljestvu nesmrtnih Roman. — Kaj pa je tebi pet — ali Seststotisoč frankov, £ame bi pa bilo celo premoženje. Saj se vendar moraš pobrigati za mojo bodočnost! — ie dejala in ga pobožala pd licu. Supramati se je nekam čudno nasmehnil. — Prav praviš: moram se pobrigati za tvojo bodočnost in sem tudi že vse poskrbel. Nisem ti stcer kupil palače, pač pa sem naložil večjo svoto V banki. Obresti od tega kapitala zadostujejo za solidno rento, ki se ti bo izplačevala, ko boš stara štirideset let. Ko se postaraš tako, da ne boš mogla delati, ko se ti vsi kavalirji izneverijo, ti bo res potrebno zavetišče, kjer si boš lahko odpočila in delala pokoro za grehe v mladosti. Pieretta je postala bleda kot zid. Gledala je princa, ne da bi trenila z očesom. — Ti se mi seveda rogaš, kaj ne? — je vprašala boječe. — Niti najmanj. Nasprotno, čisto resno ponavljam, da bi ne umiralo toliko žensk z ulice v bedi po bolnišnicah ali podstrešnih kotičkih, če bi se vaši kavalirji pobrigali za vašo starost, ne pa da -ram kuoujeio razkošne obleke in razne dragoce- nosti. Dokler si še mlada in lepa. Pieretta, ne boš pogrešala ljudi, ki te bodo ljubili in ti kupovali najlepše obleke, ko pa se postaraš, ko te nihče več ne bo maral, bos znala ceniti pokojnino, ki ti jo nudim. Poprej bleda Pieretta je bila zdaj rdeča kot kuhan rak. Oči so se ji srdito zasvetile in naglo je skočila pokonci. Ustavila se je pred princem, uprla roke v bok in zakričala: — Ali veste, gospod divjak, da ste zelo predrzni! Saj vas nisem prosila, da se pobrigate za mojo starost. Kdo ve, če sploh dočakam tako starost? Po taki žalitvi vas ne ljubim več, vi neote-sanec, indijski Ijudožrc! Glas se H je tresel od jeze. Vikont m njegova krasotica sta se na ves glas smejala. Supramati se pa menda sploh ni zmenil za psovke. S prijaznim nasmehom je vzel iz listnice zganjen list papirja in ga ponudil mladi ženski. — Ne bodi nehvaležna, draga moja! Pride čas, ko ti bo današnje moje darito zelo dobrodošlo. Vzemi in spravi to listino ali pa si vsaj zapomni vir, iz katerega boš lahko Črpala sredstva za pošteno in mirno življenje. Pieretta je besnela in stala kakor okamenela, Supramati je trenotek počakal, potem pa zopet odprl listnico in že je hotel položiti nazaj darilno pogodbo, ko je planila igralka kot panter k njemu. Iztrgala mu je Ustnico in jo spravila za steznik. — Neotesanec! Trikratni neolikanec! — je dejala prezirajoče, — Tvoj pokojni brat Naraiana — ni bi! kot pravi kavalir nikoli tako umazan. On je sipa! svojim ljubicam zlato in dragulje, naslajal se je z njihovo mladostio in lepoto, nikoli pa ni kričal kakor trapist: »ne pozabi, da te Čaka smrt!«, niti jim ni slikal odvratne starostne prikazni — Saj te ne zadržujem, draga Pieretta! Lahko si poiščeš bolj kavalirskega in radodarnega oboževalca. — je pripomnil Supramati mirno. Vitka in gibčna kakor mačka je planila Pieretta k njemu. Objela ga je okrog vratu in poljubila v lice. — Ti cigan ti grdi! Če bi te ne ljubila, bi ti seveda pokazala vrata. Kadar pa spregovori moje srce, mi je denar lanski sneg. Pa tudi užaljena ne morem biti, saj iskrena ljubezen vse potrpi in odpusti. Mir je bil sklenjen med homerskim smehom vseh prisotnih in tudi Pieretta sama se je od srca smejala. vn. Začarani krog in čudovita prikazen udeležencev križarskih vojn. Supramati se je vrnil domov pozno, kakor je bila že njegova navada, odkar ga je bližina mrtve ženske prisilila, da se ie preselil iz spalnice. Ni bil utrujen, vendar je pa čutil, da hrepeni njegova duša po nečem drugem. Navzlic temu, da je sklenil izpiti čašo življenja in opojnosti do dna prej, predno se loti znanosti, kakor mu je svetoval stari veliki svečenik Oralovega dvorca, se vendar ni mogel privaditi okusu razvratnih zabav, ki mu jih je nudila sumljiva dru/ba raznih zadolženih aristokratov in gledaliških igralk. Vsi ti postopači brez principov, aristokrati, ki so že davno pozabili, kai je plemenitost in poštenost, razni pustolovci, ki Čakajo miloščine in slednjič razvratne in poželjive ženske, so se mu včasih tako gabile, da bi najraje pobegnil od te družbe pijancev, kvartopircev in zapravljiv-cev. Začudeno se je Supramati vpraševal, kako Je mogel Naraiana cele mesece preživeti v taki družbi in se tako navz-ti njenega duha, da je postal celo morilec. Umor Liliane je bH zanj še vedno nerazumljiva tajnost. Kaj je bil Narajana res ljubosumen na to žensko, ki se je prodajala za denar, kar mu je bilo dobro znano? Kako se je mogel zanašati na plemenitost ali zvestobo te krasotice? Mož, ki je imel za seboj izkušenost mnogih stoletij, se vendar ni mogel zaljubiti kar tja v en dan kakor kak petošolec. Tu je morala biti neka skrivnost. Toda vć, da-li se mu kdaj posreči priti tej stvari do dna? Po soefn * Požar oa japonski univerzi. Iz Tokija poročajo, da Je poslopje medicinske fakultete univerze Kyush22 v Ljutomerskih go* r ah. — Cena 7.— Din. — Naslov pove uprava «SIov. Naroda*. 3368 Kočija, dira* zapravljivček — v pr.iv dobrem stanju — napro* daj. Naslov pove uprava \-\POO\A KhiJiGAR\A* RREiERhiOV\UUCA *TE\ILKA 7 f f 1 F F O N • 3 T C V • 3 O ^ 38^7^43973^7^^4513394314660^300356 stran« S »SLOVTNPKI NAROD, dne 13. septembra 1925. Me*. 20/. UNDERWOOD; pri LUD. BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6\1. Talaton It. 980 Damska konfekcija in modni salon T. Kune, Blagovi in svila v zalogi. NajnOIi ctntl Prvovrstno delal ZaiaiH Dspieti i Bolesni od gihta i reumatizma zahtjeva m još danas pokusne boce .PEJODINA' za trenje. Din 30 od: E. Reimer, Ing.-Chemtker, Sruttgart, lm Haselbusch 2, Njemačka 3381 zobozdravnik v Kranja ne ordinira od 15. do 30. septembra 3157 Kdor Ili rad u niiji, se mu najtopleje priporoča Hl-IM Boli Selce kod Crikvenice Izvrstna kuhinja. — Lepi nasadi. Pension s stanovanjem za 10 dni Din 650. — Priporoča se lastnik Alols Beransk. J. StJepuSIn -Sisak — preparata najbolje tambura. žke partitura, školo 1 ostala potrto-Štioo 21 sva giszbelo.Odn-kovsn na po risfcoj bMM. — Clenlci franka. lOKOMOBlll 98 L ITolf-Lans do 000 HP tvornlško novi ali generalno popravi leni o tvorniSklm jamstveni tud) sa obroka motorfl na sesan! plin Dieselovi motorji brez kompresorja motorfl na sirovo olie Generalno zastopstva Hatcrenfabrlk, Oarmstađt Mlinski stroil Transmislie Pesjlejts naše eklađlščet mm Plačilne olajšava «■ Kompletna montaža BRACA FISCHER D. D. ZAGREB, Pantovčak I b Najstai-e ^ tlsvsssko ideskanka ii U delavnica t tvom Brloel), Deealska e. 10, te priporoča. Izvršitev točna, cene Damski Mi tt klobuki kakor tudi v vseh športnih barvah v vel1 M zaloei in po nizkih cenah pi liaH Hunat, asflitki. Ijeftijia. Stari trg 21 Dežni plašč fz angleške armirana tkanine Din z70—, posebno dobra kakovost Din 3W—, speclaiittta .Covercost* Din 850 —, dežna peterim Iz nepremoftilvega ledna Din 380'—, za dečke Din 150*—. razpošilja vele-trgovino R. STERNECKI, Celit št. 21. Itastnrvani cenik s čez 1000 slikami se pošlje vsekemu zestonk vzorci od sukna, kamgarna in razno manufakturne robe pa samo S dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi na kupu primarno povrnitev vožnje. Kar na nga|a In al odrezano, se zamenje ali vrne denar. laročSIa čez Din 500*— poftnine prosto. — TrtjnvH en-ros cen* ! Najnovejša iznajdba! Brez kvanenja blaga kemično snaženja in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC 56 L LjnbHana, Selenburgova ulica 6 I. nadstr. Glinee-Vić 46 okrasni klesar, rnstaloclie vodovodov, inrin strelsfsdof. Kepalilk* M l-lasetnariprava izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L za konserve. a 10, dobite najbolje pri tvrdki H. Diinlć, Zatreft, Jnrlžlčeua ul. 24. Mehanično umetno vezenie perila, zastorov, monogramot, oblek bluz itd. v ploščatem in ver žnem vbodu, madolra, richalia z belim in naj različnejšim materijalom. — Entlanje, predtlskanje. MATEK&MIKFš. Liubljana, .3-, poleg hotela »Štrukelj**. 80 komadov Ia hrastovih sodov 200—380 lit. v brezhibnem stanju, deloma enkrat deloma dvakrat abljenih, se odda po zelo nizki cenf. — Vpraša in ogleda se lahko pri tvrdki KO" 3289 veletrgovina Žganja družba z o. z. LJUBLJANA, Kolizej. LMIkuš Utirava. Intg bi IS p. ^pTofa m}8 sap dežnikov m sodnikov ter tprenajataib pade FfSjirfii e tsfriojefo ločno ia niita* ZdravniSko priporočeno! GLEICHEN Konstantinov in pri obolelostih Johannisbrunnen zorova, osvežujoča namizna pijača Dobiva se povsod! BERŠKI Emin vrelec sopil Vrelska sol najboljše, najučinkovitejše in-halacijako sredstvo Potnik se išče za Ljubljano in okolico za moko in deželne pridelke. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkom plače je poslati na upravo Sloven. Naroda pod „ Potnik Ljubljana 3389 Ivan Jax in sin n L Liubljana Gosposvetska cesta št. 2. NajboljSl šivalni stroji in pletllni stroj'. Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustaaovijeaa 1867. Ustanovljena 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles In Šival, strojev. 10-letna garancija. Pisalne stroje ADLER in URANLJA. Kolesa iz prvih tovarn .Durkopp*, .StvriaV .Waffenrad" ..Kavser*. ROYAL MAIL LIHE Kr. aafilrfka poStna parefcrodiis fini}« — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. ««▼. 17. Redoviti potniški prometi HamburQ-Chorboarq-8outhompton v New York in Kanado Cherbourg-Liverpool-Southatnpton v Južno Ameriko. — — Rio de Jsnelro, San t os, Montavtdeo, Busnos Atret. Sanpaolo. — — Odprava potnikov ▼ prvem, dragam in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema (n itlrim! posteljami. Podzaetepetve s J^aT««, Karagiorgjeve rilca 01. — Ljubljana, Kolodvenke nllea 28. — Veliki Bečkerek. Kralja Alekeandra a. 4. — BftolJ, Balerard Alakiandra 1*3, Brzojavni naslov za gori navedena podzsstopstva „Rep mailpac". Za Bosno, Heroegovlno, Delmaelfe Ia Craegerei Srpska Prometna banka v Sarajevu In Orniu. Brzojavni naiJov: „Prometna banka". SPLIT, Diokledjaaova obala 8 — METKOVIĆ. Ivo Veraja Najcenejše kupite pri Josip Petelincu GALANTERIJO modno blago, sukanec, toaletno milo, vezenino, žepne robce, razne šcetke, paiice, nahrbtnike, nogavice, rokavice, potrebščine za Čevljarje, kroače, šivi-lie, sedlarje. En gros En detail Liubljana I8*-L (Mizi toierooma nannika rt vodi) Na*rovefSi epohalni fsnrn, petrolejske plinske s>vettl{kp $fllDfl*1 flnrovi žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bela loč Neznatna poraba petroleja Sve 1 kakor elektrika* 1. > PLAMENA S Ril RT« ^BSaaeaeeaaaaaaaaaaa pri nobeni hiši ne sme manjkati Idealni gasilni aparat, je zelo enostaven v rabi brez mehanizma ne zamrzne vsled tega izključeno da bi od pove dal, vedno uporabili v. Preiskusi na letos ijesa vele-sejmu so pokazali njegovo učinkovitost Pitpo-ročila od tukajšnih merodajnth faktorjev. „FLAMENTOD" tovarna gasil, naprav Celovec, Generalni zastopnik za Slovenijo Radhroi Krasnik, Domžaie. Sonotori! ir.R.Sggij Abbazla — _ (OPATIJA) Zdravljenje z utrjevanjem in nčvrSčevanjem, Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje, m t Elektromonier z večletno prakso pri zgradbih sklopnih naprav, vodih visoke in nizke nape osti, postavljanju transformatorjev, montaži strojev in ^enera'orjev, samostojna moč, 80 'šče za taliol. Hkoiziter 'a elektromateri|2l, dobrovpeljan in po Sloveniji znan. dobi takojšnje nameščenje. Ponudbe z referencami je vposlati na upravo lista pod „AKVIZITER - 3303 Makulaturni papir ž kg Din 5.— prodala uprava .Slovenskega Naroda4 tvAIDA se rab! za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gosti!nic, šol cvrkev, dvorišč, vrtov itd. .,AIDA" je prikladna za najmanjša in največje prostore — Zsh'evajte prospektel Glavno skladišče za SHS lm? elektrotehnična firma t I57-L SVARC i drug ZAGREB, Preradoviteva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — Zahvala, t Povodrm smrti našega nepozabnega, preljubega soproga oziroma očeta, gospoda Josipa Pitami r a se naj'skreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znaneem za spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. — Iskrena hvala za mnogobiojne Izraze sočutja ob težki izgubi, za vse lepo cvetje, vsem. a še rosebej g. m nistru n. r. dr. Niko Zun^ničii In gosnej soprogi za mnogobrojne tolaZilne obiske v bolni«-! za časa pokojnikove bolezni ter konečno ruskim prijateliem pokojuika in vsem drugim darovalcem prekrasnih vencev. Hvala iskrena vsem! — Bog plačaj! V MEDVODAH, 10. septembra 1925 3379 Žalujoč) ostali. V Ljubljani in drugih večjih krajih Slovenije različnih navadnih hi f nih lončenb izdelkov (rjave lončevine in stetn^uta) za debelo in me^to; brezhibni izdelki. Imamo v zalogi fine servise za kavo in čaj, umivalne in kuhinjske garniture, vaze rarnih oblik, miniature za božič itd. po najn Žjih cenah. Na zahtevo po izbrani oblik* in barvi. — Zaloga različnih pečnjakov za ogiiišča in peči, Samotni izdelk*. ploSče in uložke za železne peči, za krušne peči. Samotno moko in zdrob i. t d. — Dopise in naročila sprejema Keramisohe n. Sctaamottefabrik Fran z M. Blrnstingl, Mflrzzusoblag, flsterr. I Popolnoma varno naložite denar v i Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg Ste«. 6 ker Ima že nad 11,000.000 Din jamstveno glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje no dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 33 L Telefon štev. 9 Šolske knjige %(i vse šole v najnovejših izda-jah ima vedno v zalogi knjigarna „TI&KOVDIE ZADRUGE" m V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL. 54 (nasproti glavne pošte). Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja 22 L i: premog :: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnkov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega Izvora te priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleSki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete Ijaflffcia ■ Prometni zavod za premog d. d, nOjiUV. v Liublianl, MIVIosIčava oeata 19/1. I? Naznanilo. Naznanilo« Podpisana tvrdka, katera ae nahaja v Ljubljani ns Mestnem trgu St. 18 že nad 30 let naznanja vsem svojim častibm odjemalcem, da se je PRESELILA koncem avgusta 1.1, v novo urejena prostore Ufolfova ulica St. 5 — pre'šnja trgovina - Anton Krejči, vogal »Zvezde". = Tem povodom ae tvrdka vsem svojim p. n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost in jih prosi, da jI ostanejo zvesti tudi na novem prostoru, zagotavljajoč jim točno In solidno postrežbo a prvovratnlm In trnežnim blagom priznano najboljših tovarn po zmernih, solidrih cenah. — Zlasti opozarja na veliko Izbiro volne, svile, bombaža za vsa totna dela; D M. C. preje, vseh vrat pot.ebščine za krojače in šivilje, daljo rokavice, nogavice, robce, moško, žensko trikot perilo, kravate, otroške nogavice, kapice, jopice, vseh vrst gumbe, galanterije itd. Velika Izbira vezenin, predtlskanje ženskih ročnih del z veliko Izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja. Piedtlskanje in vezenje monogramov vseh vrst, lastno strokovno risanje napisov ns zastave, trakove Itd. 2893 Del tvrdke ostane do konca t L se v starem prostoru. Mestni trg it 18. fjs*r USTANOVLJENO 1887. USTANOVLJENO 1887. -«14 Velespoštovanjem F. Meršol tiasl. L. Avšin in S. Gerlovij I ZASTOPSTVO TVORNICE BERNDORF Otokar Uhlir i Natern k. d. Zagreb, Sajmište 51. Pločevina, žice. cevi, šipke, vrpce, šolie in gotovi kotli za industrije in gospodarstva Is bftkra, medu tombaka, aluminija, pakfonga, alpacca in čistega niklja. Sta 00 hiaii aitn skladišče. Glas naše tvornice jamči prvovrstni proizvod. Urejaj.: Jonp Zupančič. — Z« .N.rodno ti»karno»: Fra. JezorSek. — Z« insarctni del listu Oton Christof. — Vri v Ljufelju*