Pod Lipo. Podučivni in vr/odni pogovori. (Iglič in Debelko stojita prl topli peči in se pogovarjata.) Debelko: Kdo bi si bil niislil pred nekiiri dani, da bo še toliko snega padlo in da bomo niorali spet kožuhe oblačiti. Iglič: To pri nas na Štajerskem ob tcm času celo ni nič nenavadnega. Pobor se začne na enkrat kaditi, potegne nirzcl veter in snega imamo na enkrat zadosta, jeden topel dan ga vendar spet vsega požre in postane toplo. Pa zdaj še le naj pada, saj nani še zdaj nobenega kvara ne napravi. Dcbelko. Kaj nobenega kvara ne? — Iz tega se vidi, da vi o gospodarstu celo nič ne veste. Jaz pa vam povem, da nii je prav lepega kvara napravil. Iglič: Kakega ueki? Morebiti niste doma bili in ste domu grede mokri postali. Debclko: Vi iraate saine burke v glavi. Ali to ni zadosti kvara, da so moje žlabtne breskve, ki so žc tako lepo cvele, pomrzle. Iglič: Drevesa gotovo niso pomrzuola, samo cvetje je čuk vzel in letos sada ne boste dobili to je vse, ali je pa to vredno, da toliko o tem govorite, saj brez breskev jedno leto tudi labko zivite. Debelko: Živini že brez breskev tudi, ali žal mi je vendar zanje. Iglič: Pustiva zdaj to na stran in mi rajšc rešite sledečo zastavico, ki mi je ravno na misel došla : ,,Brez perot so tice priletele, — So brez nog se na drevesa vsele, — Je brez rok jih budi mož pregnal; — Ia brez ust še bujši jib pojel. — No povejte, kaj je to? Debelko: Hodite k čuku z vašimi zastavicami, saj to Di mogoče, da bi tice brez perot Ictale. Iglič: Vi pač niniate celo uič poetičnega duba. To je tukaj rečeno samo v prenesenem pomenu in tice pomenijo sneg, mož brez rok veter in mož brez ust je solnce.— Morate tudi večkrat malo na poezijo misliti ne sanio na breskve, posebno v zdajuih easih. Debelko: Ravno v zdajnih časih celo ne, ker zdajni časi nimajo celo nič poetičnega. Ljubomir (nastopi z mnoglmi drugimi kmetl); No, kaj pa vidva zatneta, ali sta že brala nSlov. narod" in kako se vama dopadaV Iglič: Brala sva ga brala, in meni se je naj bolj dopal on sestavek, kteri spet L. Svetca malo tepe in radoveden sem, kaj bo Svetec na to rekel. Senicnko: Kaj more na to reči, celo nič, saj je gola resnica, ktera se mn je že večkrat povedala, in g. poslanec, še dozdaj nam ni dal odgovora, s kterira bi svoje posropanje opravičil. Ljuborair (hitroj: Ker mu to ni bi bilo ruogoee, in zatovaj molči. Pustinio vendar zdaj Svetca in govorinio rajši dalje o drugi politiki. Blagotič: Tako je prav. Razlagajte nam spet dalje, kaj je država, zadnjikrat ste nani rekli, da nam bočete z primerleji pokazati razliko nsed staro in novo državo, činite tedaj danas to, prosimo. Ljubornir: Dobro, tako poslušajte. Razlika raed novo in staro državo vam bode naj bolj jasna, če si mislite človeka od svoje prve otročje dobe do moške in jegovo obleko, ktero jc v vscb tcb dohab nosil, narareč, kakor otrok, fant, mladeneč in mož. Kolikrat človek jedni dobi odraste, se niu da druga obleka, obleka namreč, ktera ima dobi primerno podobo in kroj. Iglič: 0 to jaz kot krojač naj bolj znam, to je gola resnica. S e m e n k o (nm z roko pomigne naj molči) : Kar o posameznem človeku, to tadi velja o državi, ktera je sicer društvo ljudi, ktero si vendar tndi morarno misliti kakor osebo. Stara država še je bila ali v plenicab ali še je nosila celo otročjo obleko, nova država pa nosi obleko moža. Kar se pri obleki pravi p o d o b a ali k r oj to se pri državi imenuje v r a v n a v a d r ž a v e. Žalec: Kaj pa to je državna vravnava? Ljubomir: Državna vravnava je zunajna predstava države. Ravno kakor se vsaki človek po svoji obleki predstavlja in s tem bolj prikupi, 6im lepše se niu obleka prilega in čirn čistejša je, tako ravno tudi pri državi, čije vrednost se ceni sarao po njeni vravnavi. Semenko: Če sem vaše razlaganje dobro razurael, se mi zdi, da rnorajo biti različne državne vravnave. Ljubomir: Tako tndi je, in razlika med državnimi vravnavami se nabaja posebuo v razliki, kako različne državeJzvršavajo državno oblast. Žalec: Kaj pa je državna oblast? Ljubomir: Državna oblast je pooblasfilo v iraenu države to storiti, po čem se namen in cil države dosegne. Razlike državnih oblasti činijo tcdaj različne državne vravnave. Semenko: Ktere posebno državne vravnave pa tedaj imamo ? Ljubomir. 0 tej priliodnjič in sicer danas teden, če bomo imeli časa. Z Bogom ! Prebivavci svcta. Na zcmlji biva 1288 milionov Ijudi. Med njimi je 369 mil. kavkaškega pleniena, 552 mil. mongolskega, 190 mil. etiopskega 200 mil. inalajskega in 1 mil. amerikanskega pleraena. Govorijo 3604 jezikov in imajo 1000 različnih ver. Čez leto umrje okoli 33 mil. ljudi, v jednem dnevu 91.954, v jedni uri 3730 in v jedni niinuti 60. — Toliko pa se jih tudi rodi, če ne več. — Jemaje srednjo preniero živi jeden sarno 33 let. Jeden eefrt ljudi umrje pred 7. letom, polovica pred 17. letora. — Od 10000 Ijudi doživi samo jeden 100 let od 500 jeden 80 let od 100 jeden 65 Iet. — Od vsch prebivavcev sveta sam '/_, del more nositi orožje. 335 mil. je kristjanov, 5 mil. židov, 600 mil. aziatske vere, 100 mil. mahomedancev in 200 niil. ajdov. Med kristjani je 170 tnil. rimske, 76 uiil. grške vere iu 80 mil. protestautov.