lev« , v* < rilf veda' •OITI*1 I EH' ratef' ^ll^VlIl. §t. 88 - CENA 105 SIT Kranj, petek, 10. novembra 1% Kranj, petek, 10. novembra 1W5 tu* *j li o" no" »of čunf eto*1' •<° ; Trgovina z usnjenimi izdelki in kavarna Mitnica U 223-397 (trgovina) 276-673 (Mitnica) SVETLOBNI NAPISI decop tel./fax: 064/66-540 loto bobnar LONDON TW tel.0608 67-677 od 790 DEM Gorenjska^ Banka Banka J poAuhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Jtiznanja fonatorjem Mrljana, 9. novembra- faler ?Vesn°sti v Narodni \ »Ji v Ljubljani je sino-*žav?roga Predsednika Ja0 ^ gospa Štefka Ku- natori la PriznanJa doki jjJ5m, in donatoricam, pojLf? Je laskavi naziv Me:-v:<>x-:-.:-:::-v stran 21 Svojemu otroku verjameš do zadnjega sk^jska ^Stl Za dokazovanje Triglava še dovolj, saj so klub, Ij uPni je/^u623 'n uPrava PPC Gorenjskega sejma vendarle našli raty$kemi *n se dogovorili za treninge in igranje Triglava na 111 'edu. Več v Stotinki! • V. Stanovnik, foto: G. Šinik »W< A&jh >w< <3k* 'm* *jBP ♦SR* iTF» vT* *T* »T* vT* «T» vT> 21. KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM ^ °ddaja in nakupi rabljene opreme in konfekcije % kf°^n' na' *^K> OSf «i N/ ZIME ZA ESKIME ' ** jit \i M ^ hSKIMO EXACT, Bled, d.o.o., Kumerdcjcva 18, BLED TEL 064/741-788, FAX:064/741-789 RAČUNALNIKI: VODENJE ^SLOVNIH KNJIG: HS 486DX4/100 94^20 SIT Naročila za vodenje za leto 1996 ali 6x 18.174 SIT/12x 9.913 SIT sprejemamo že sedaj. Rezervacija do PfS 486DX4/120 96J60SIT decembra - en mesec GRATIS PROGRAMSKA OPREMA za vaše poslovanje, CD ROM igre p r R Ol L UGODNO! KURILNO OLJE PO NIŽJIH CENAH! NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 . B.S. Radovljica tel.: 064/715-242 NAROČILA SPREJEMAMO 24 UR NA DAN SLOVENIJA IN SVET Nov predstavnik Vatikana v Sloveniji Nuncij je Edmond Fahrat Predstavniki države in Cerkve so ugodno ocenili priprave na obisk papeža Janeza Pavla II pri nas. Ljubljana, 10. novembra - Dosedanji papeški nuncij v Sloveniji Celato se je po dveh letih uspešnega delovanja poslovil in odšel na novo dolžnost v Turčijo. V torek pa je že prišel v Slovenijo novi nuncij, monsinjor Edmond Fahrat. Takoj po prihodu je obiskal ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. V sredo pa je novi predstavnik vatikanske države v Sloveniji izročil poverilna pisma predsedniku republike Milanu Kučanu. Gostu je čast izkazala tudi častna četa Slovenske vojske. V torek pa so se sestali predsednik republike Milan Kučan, notranji minister Andrej Šter in ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran. Šter vodil civilni, Uran pa cerkveni del odbora za organizacijo papeževega obiska v Sloveniji. Sogovorniki so ugodno ocenili priprave. K njihovi uspešnosti bo veliko prispeval tudi prihod rezidenčnega nuncija v Ljubljano. • J.K. Sindikalno opozorilo vladi Ljubljana, 10. novembra - Pogajalcem še ni uspelo uskladiti stališč glede sprememb dogovora o letošnji politiki plač. Letošnji dogovor naj bi podaljšali tudi za prihodnje leto. Sporna je sprememba, ki naj bi podjetjem, ki so letošnje poslovanje v primerjavi z lani zboljšale, omogočila povišanje plač. Sindikati in delodajalci vztrajajo pri 10-odstotnem povišanju, vlada pa pri 5-odstotnem, ki naj bi ga prinesla tudi v prihodnje leto. Dogovor bi moral biti podpisan že oktobra. Zveza svobodnih sindikatov bo na vladino odločitev čakala še deset dni, sicer dogovora ne bo podpisala. Pogajalska skupina štirih najmočnejših sindikatov (Konfederacija, Pergam, Zveza svobodnih sindikatov, Neodvisnost) nadaljuje z dogovorom o delitvi sindikalnega premoženja. Ker le-ti uspešno potekajo, zakon o skupnem upravljanju nekdanje sindikalne lastnine, ki bi pomenil podržavljenje, predlaga pa ga Socialdemokratska stranka, ni potreben, menijo pogajalci. • J.K. Stranke obveščajo Občinski odbor Liberalne demokracije Tržičpoziva predsednika tržiškega občinskega sveta Petra Smuka, da končno skliče prve seje odborov občinskega sveta in poskrbi za ustrezno administrativnotehnično pokritost njihovega dela. Problemov in dela je za odbore dovolj. Nedelovanje odborov zmanjšuje moč občinskega sveta nasproti občinski upravi. S tem se postavlja občinska uprava v položaj brez resnega nadzora. Vse to pa lahko pripelje le v neenakomeren razvoj posameznih delov občine ter neracionalno porabo občinskega denarja. Območni odbor Gorenjska II Demokratske stranke Slovenije, ki obsega občine Bohinj, Bled, Radovljica, Jesenice in Kranjska Gora, je izbral za predsednika Ladislava (Slavka) Mežka iz Žirovnice, kulturnega delavca in glasbenega pedagoga. 23. novembra ob 16. uri bodo v Žirovnici 5 odprli strankine prostore in na časnikarski konferenci predstavili delovanje in program. Zeleni Kranja bodo v sredo, 15. novembra, ob 13. uri na sedežu stranke na Poštni ulici predstavili svoje delo in stališča do odloka o javnem redu in miru. Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Jesenice bo organizirala v torek, 14. novembra, ob 18. uri v sejni dvorani jeseniške občine pogovor o pokojninski problematiki in predvidenih rešitvah. Gosta pogovora bo ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar. Podružnica Slovenske ljudske stranke Gorenja vas - Poljane je obravnavala aktualno problematiko v občini. Občinskemu svetu bodo predlagali ureditev stopnišča pri Zdravstvenem domu in brvi, ki povezuje levi in desni breg Sore med Nežkom in Sestransko vasjo. Tako stopnišče in brv sta nevarni. Rešiti pa kaže tudi problem parkiranja vozil na mostu pred vhodom v Zdravstveni dom. • J.K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Vsak teden ena srečna družina več Hvala, sreča! Vesela in srečna je bila v torek gospa Marija Klinar, naša naročnica od vsega začetka, ko jo je zjutraj poklicala znanka in ji povedala, da naj pokliče Gorenjski glas, ker je v časopisu objavaljen naslov, na katerem stanujejo ona, sin in njegova družina, to je Planina pod Golico t. Seveda nas je gospa Marija takoj poklicala in bila koristne nagrade, masažnega aparata VIBROSER zelo vesela. Ko smo včeraj še malo poklepetali z njo, je bila predvsem zelo presenečena in pa seveda vesela nad prijaznostjo ljudi, ki so jo klicali od blizu in daleč, ter ji sporočal, naj nas pokliče. Pravi, da so jo klicali celo tisti, ki jih ne pozna, in seveda oni ne poznajo nje, pa so v imenik pogledali, kdo stanuje na tem naslovu. Vsem se lepo zahvaljuje. Ko pa se je zahvalila tudi nam, smo ji povedali, da mi nimamo nič pri tem, da jo je tokrat pač sreča obiskala precej nepričakovano. Seveda smo bili tega, da je nagrada pripadla prav gospe Mariji, veseli tudi mi, kajti vsak, tako tudi mi pri Gorenjskem glasu, je vesel, če ga pokliče nekdo tako prijazen, kot je gospa Marija Klinar. • L. Čolnar, K. Stroj Proračunska razprava se je začela Državni svetniki proti proračunu Sedanji predlog so zavrnili in predlagali vladi, naj v 30 dneh pripravi novega, v katereJ javnofinančni odhodki prihodnje leto ne bodo večji od letošnjih. Razpravo o proračunu prihodnje leto so začeli tudi v odborih in komisijah državnega zbora. Ljubljana, 10. novembra - V razpravi o predlogu proračuna za prihodnje Teto so bili najostrejši državni svetniki. Večinsko so z glasovanjem zavrnili proračun in terjali, naj vlada v 30 dneh pripravi nov predlog, v katerem obveznosti ne bodo večje od letošnjih. Svetniki so opozarjali na težke gospodarske razmere, ki jih poslanci državnega zbora ne vidijo, saj sprejemajo nove in nove zakone, ki povečujejo proračunsko porabo. Prispevki podjetij so preveliki, nujno pa je treba reformirati sistem pokojninskega zavarovanja. Državna uprava je prevelik potrošnik, proračun pa naj ima moč zakona, so menili svetniki, ki pa so bili do svojega proračuna prizanesl-jivejši. O njem namreč niso glasovali. Finančni minister Mitja Gaspari je pritrdil nekaterim ugotovitvam svetnikom. Posebej tistim, ki so zadevali spremembo pokojninske zakonodaje in grajali najrazličnejše namenske tolarje na osnovi zakonov. Če bi jim hoteli zadostiti, bi rabili 120 milijard tolarjev, skrajna meja pa je 60 milijard. Davek na premoženje naj bi prinesel v proračun nekoliko več denarja, nekaj pa tudi podražitev bencina, vendar do nje ne bo prišlo pred sklenitvijo sporazuma z Evropsko unijo, v kateri je bencin dražji, kot je sedaj pri nas. O proračunu so že govorih na večini odborov in komisij državnega zbora. Na odboru za notranjo politiko in pravosodje so bili sicer zadovoljni, da dobiva pravosodje za gašenje razmer na sodiščih in tožilstvih 600 milijonov tolarjev več, vendar to ni trajna rešitev. O položaju v pravosodju naj bi govorih na posebni seji. Notranje ministrstvo pa bo dobilo realno le 2 infrastrukturo in okolje so $ posebej zaskrbljeni zaradi P. člih sredstev za urejevanj vodnih in komunalnih prot" mov. Le regionalne in m«-. tralne ceste bodo d0^ nekoliko več, kar je skrtf. čas, saj so te ceste v obvfe stanju. Odbor za kul^" šolstvo in šport predlogu odstotka več denarja, čeprav računa ni ploskal. Kultu' f imajo z upravnimi nalogami še posebej udarjena, P0/^ za 40 odstotkov več nalog. Za knjižnice in amaterska k ,k naložbe in reševanje stano- * vanjskih in drugih problemov zaposlenih je denarja absolutno premalo. Člani odbora za Spet izredna seja Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je v sredo sklenil, da naj državni zbor na izredni seji Še pred podpisom sporazuma 26. novembra obravnava sporazum o članstvu Slovenije v Cefti, srednjeevropskem območju proste trgovine. Sporazm, okrog katerega so bila v sredo pogajanja v Budimpešti končana, naj bi ogrozil slovensko kmetijstvo. 7,a sklic izredne seje so bili tudi krščanski demokrati. Premier dr. Janez Drnovšek je dejal, da so naši pogajalci uspeli uveljaviti naše zahteve, zato ga zahteva po izredni seji preseneča. na dejavnost, šolstvo Pa po predlogu odbora do ^ milijardo več. Na »dbo%. obrambo so menili, da pr ^ §ana proračunska sredst^i odo omogočila nujne re° y, nizacije Slovenske vojske, j. prav je nujna, tudi za q sodelovanja z Natoffl- -j predlaganih 50 milijajflf ji dobiva obramba 32, J 1,35 odstotka bruto druŽbeflJ ga proizvoda. Vojski f njamo 17- krat mani Hrvaška. Usoda obramp'^ tolarja, ki naj bi prin. dodatnih 10 milijard, Pa > negotova. • J. KoŠnjek Socialdemokrati vložili interpelacijo Minister Tajnikar na prepihu Državni zbor mora o interpelaciji razpravljati najkasneje v enem mesecu, predsednik vi pa je imenoval komisijo, ki bo raziskala zadeve okrog Tarna. opozorila, da bo tisti, ki bo, tu^,jo Ljubljana, 10. novembra • Poslanci Socialdemokratske stranke so zbrali potrebnih 11 podpisov za vložitev interpelacije o delu in odgovornosti ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja. Interpelacijo so podpisali razen socialdemokratov še poslanci Slovenske ljudske stranke, o morebitnem skupnem delovanju pa se pogovarjajo še s krščanskimi demokrati in Slovensko nacionalno desnico. Predsednik državnega zbora Jožef Školč je prejel interpelacijo v torek, najkasneje v 30 dneh pa mora o njej odločati državni zbor, pred tem pa svoje povedati minister sam in vlada. Interpelacija zahteva odstavitev ministra, očita pa mu nepravilnosti in nespoštovanje predvsem zakona o sanaciji mariborskega podjetja Tam. S tem naj bi minister storil tudi kaznivo dejanje. Najbolj sporno naj bi bilo izplačilo visokih provizij posredniku Zariću pri prodaji avtobusov na ruski trg. Minister kot uprava Tarna sta v sredo zavrnila očitke in političnih razlogov, ustavil sana-^ Tarna, prevzel tudi odgovornost njegov propad in usodo 2000 delavk j Tam nujno potrebuje še zadnji ^ državne pomoči. Proizvodnja se <> guje, prav tako pa tudi naroČila ^ prihodnje leto. Premier dr. Dmo^ se je pogovarjal s Tajnikarjem in K. nekaterimi drugimi ministri, za tv* kavo primera pa je ustanovil pose" ^ komisijo, ki jo vodi državni sekre Anton Rop. • J. K. j Hrvaško-slovensko srečanje v Ljubljani Bila je vojna, ne komedija Dr. Ciril Ribičič in dr. Zdravko Tomac sta v torek zvečer na tradicionalna Pomenko^1 „ povabila predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, predsednika Hrvaških neodv* j demokratov Stipeta Mesiča in odstavljenega hrvaškega generala Martina Špeglja. j tudi kasnejši adut na P^, jih. To sem povedal j ameriškemu državnem ,j retarju Bakerju. Slov?^ se s plebiscitom uprh ki je vladalo v Jugos}3 J povedal Kučan. Po nj<*^ je bilo razlogov za ^ M Jugoslavije več. Bih s ya nomski. Slovenija reforme Mikuliča in M' ča, vendar proti cent/3 j ki sta jo zagovarja' j predsednika vlade. ^ razlogov je bil tudi naj J Ljubljana, 10. novembra • Pred nabito polno dvorano Lutkovnega gledališča v Ljubljani so lutke šaljivo, na besedilo Toneta Partljiča, uvedle srečanje: Hrvati so dali nogometašem Olimpije za trenerja Pera Nadovezo, slovenska opozicija pa lahko da hrvaški Janeza Janšo; hrvaško-slovens-ka srečanja sredi Ljubljane očitno še niso prepovedana, vsaj zbiranja podpisov zoper takšna sestajanja še ni! Na vprašanje dr. Cirila Ribičiča, ali imata vzpon na ji komunist, ki je bil izključen in zaprt v Stari Gradiški, potem pa je bil zadnji predsednik predsedstva razpadajoče SFRJ in predsednik hrvaškega Sabora in vlade, je o sebi povedal: Vedno sem mislil v svojo glavo, avtoritet pa nisem priznaval. Od tega velike koristi nisem imel. Franjo Tudjman naj se nauči demokracije. Zato je sedaj v Združenih državah Amerike. General Martin Spegelj je soustvarjal hrvaško zgodovino. Leta 1991 so ga z montir- Triglav in predsednikovanje anim špijonskim filmom hoteli slovenski državi kaj skupne- osramotiti, bil je prvi koman- ga, je predsednik Milan Kučan odgovoril, da je na Triglav mogoče priti na več načinov in z več smeri, na predsedniško mesto pa se lahko pride dant hrvaške narodne garde in prvi obrambni minister samostojne Hrvaške. On je terjal, da Hrvaška ob napadu na Slovenijo tudi sama napade JLA in Slovenska samozavest Kako bi potekalo osamosvajanje Slovenije, če bi bil predsednik predsedstva republike dr. Jože Pučnik in ne Milan Kučan, je vprašal Milana Kučana dr. Ciril Ribičič. Kučan je odgovoril, da je bil to čas, ko je bilo mogoče doseči večjo enotnost slovenskega naroda kot kdajkoli. Zavedali smo se cilja in priložnosti. V demokratični državi volitve niso čudež, saj izrazijo razpoloženje ljudi do določene osebnosti. Verjamem, da bi dr. Jože Pučnik odgovorno in uspešno opravi m, vendar ne sl° ^ čeprav se bo verjetnosti lo, da bo svet za f Jugoslavije enakornern ^ samo z volitvami. Ko si na jo blokira. Tako bi preprečili vrhu Triglava, si lahko odpo- nadaljnjo vojno. Tudjman ga čiješ in uživaš, ko pa postaneš je takrat odstavil. Imam pa predsednik, se težave šele srečo, je dejal: Bil sem general začnejo. Stipe Mesič, nekdan- pred vojno in ne po njej. jal predsedniško funkcijo, če azdelil krivdo in °dj?° bi bil izvoljen. Plebiscit je prva in ne bo ločeval me£jj,|0li \ lo",ala Socialistična stran- nimi in napadalci-. • V ašanje pa je bilo, kdo vojna za Slovenijo jJ spelje. Lastenje zaslug operetna. Zahod JfJfgM ti slovenska posebnost. Markoviča, ki naj bip -6 predlagala Socialistična stran- nimi in napadalci ka, vprašanje naj ga je sploh slovenska posebnost. iviancovica, ki naj v>- :e 'a Razhajanja so bila le glede za plačilo dolgov. *^-«^ večine na plebiscitu. Čim višja prava vojna, na katef° večina je bil moja zahteva in ni bila pripravljena GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Art. Kranj / Tisk: Podjetje DELO - fČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / UredniMvo, naročnin«, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta*: 06^ ^ / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkin ' ^ f Naročnina: trimesečni obračun • individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni , stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Za golobjo nadlego še ni pravih rešitev Leteče podgane so zaščitene Zlasti v nekaterih mestih predstavlja množica golobov, ki se naseli v ne dovolj zaprto podstreho, velik problem, saj s svojim onesnaževanjem lahko resno motijo in celo ogrožajo hišo. Škofja Loka, 9. novembra - Za to, da Se na podstreho posamezne hiše Naselijo golobi, je lahko več vzrokov: dovolj hrane, možnost gnez-renja, ali preprosto zadostna izpostavljenost hise. Če nas neprestan "gruljenje" ne bi smelo motiti, Pa so ostanki take naselbine, zlasti iztrebki in poginule živali, lahko °acin resnega onesnaženja in celo Možnost, da se tam zaredi kaj bolj °gi'ožujočega. Vendar so golobi, kot Ptice zaščiteni, in izkaže se, da ni primernega načina, da bi jih pregna- Ko je prišlo v redakcijo opozorilo na problem, ki ga predstavlja golob-la nadlega v eni od stolpnic v Jankovem naselju v Škofji Loki, smo kaj hitro ugotovili, da je o tem "togoče pisati "doživeto", saj smo "tleli prav novinarji Gorenjskega glasa pri tem kar nekaj izkušenj: na strehi stolpiča Gorenjskega tiska -Vrsto let pa so bili prostori redakcije prav v zadnjem nadstropju - smo ob vsakem slabem vremenu morali duhati zelo neprijetne vonjave, ki 80 prihajale skozi strop, nad katerim ^ imeli golobi svoje "domovanje". f° je prišlo tako daleč, da ni ostalo le Pri vonju, pač pa so nam začeli Padati na glavo živi dokazi, je bilo Potrebno ukrepati. Pokazalo se ie, da se je pod streho nabralo toliko smrdečih ostankov, da jih je bilo m°goče odstranjevati le z lopato, danski učinek njihove odstranitve Pa je bil, da nas je naslednjo zimo bolj zeblo. Rešitev je bila, da se je sicer odprta podstreha tesno zamre-žila, debel sloj iz golobjih ostankov nastale "toplotne izolacije" pa je morala nadomestiti prava. Največji problem z golobi je nastal v najvišji stolpnici, zgrajeni pred tremi leti, v Frankovem naselju 67 v Škofji Loki, kjer smo poiskali Igorja Holvja , ki je nekatere prisni tojne opozoril na ta I problem. Po njego-^ vem mnenju so se B golobi prekomerno lM razmnožili predvsem fj| zato, ker imajo dovolj I hrane: verjetno jo do-I bijo dovolj v bližnji mešalnici krmil, drug vzrok pa so smeti in odpadki, za katere v teh in bližnjih stavbah ni dovolj poskrbljeno. Drugi vzrok, zakaj so se naselili prav na njihovi stolpnici, pa je verjetno v sami obliki strehe, kjer najdejo očitno dovolj poti do prostorov za gnezdenje. Opozoril je že projektante ter gradbenike na ta problem, vendar se je pokazalo, da ni predpisa, ki bi jih zavezoval k temu, da kaj takega preprečijo. Tako je na razgibani strehi s polno žlebov, korit in polic ostalo tudi dovolj odprtin za vhod v podstreho. Sanitarni inšpektor, ki so ga poklicali na pomoč, je le ugotovil, da ie povsem nemočen, na Obrtniku v Škofji Loki, ki je upravljavec tega objekta, pa tudi ocenjujejo, da na zelo visoki strehi (višina osmega nadstropja) ni mogoče nič več storiti. Predlog, da se izvede "deratizacija", torej kemična zastrupitev, je bil zavrnjen, saj so golobi, kot vsi ptiči, zaščiteni. Po mnenju Igorja Holvja je torej edina rešitev zaprtje odprtin in večja disciplina pri smeteh. Le sprašuje se, kako hudo bo moralo vse skupaj postati, da se bo potrebne posege oz. dopolnitve na strehi le napravilo. Ko smo povprašali na Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, kjer sicer opravljajo deratizacije glodalcev (miši in podgan) in imajo izkušnje tudi s ptiči, saj jih kličejo na pomoč tudi v teh primerih, nam je Miran Zupan povedal, da prave rešitve za golobe še ne poznajo* Kemična zastrupitev ne pride v poštev, saj so zaščiteni, druge vrste ukrepi pa se šele preizkušajo. Ponekod so na objektih, ki so jih oblegali golobi, napeljali posebne žične ovire, v Luki Koper, kjer imajo ob "užitnih" razsutih tovorih tudi precejšen tovrstni problem, pa preizkušajo Eosebne elektronske oddajnike zvo-a visoke frekvence, ki golobe zelo moti. Ti elektronski "odganjalci" se še niso potrdili. Za metodo hormonske sterilizacije za golobe, o kateri je bilo mogoče že brati, pa pri nas še ne poznamo. Strinjajo se, da bi morali v nekaterih izjemno zaostrenih primerih ukrepati, saj ni mogoče tvegati, da bi vse to ogrozilo zdravje ljudi. Š. Žargi Ob Ško Nova karta Škof j a Loka z okolico Nov načrt mesta in predstavitev turistične ponudbe rja Loka, 9. novembra - Kram°čna geodetska uprava $od renota škofia Loka ie v *avi0VanJu z Geodetskim tifev °m Slovenije in Turis-S£m .dru§tvom Skofja Loka jen m zal°žila nov dopoln svoje orientacijske vrednosti prinaša še vrsto turističnih informacij v štirih jezikih. Načrt je v eni od različic, poleg seznama ulic, pomembnejših naslovov muzejev, galerij, gostišč, prenočišč, meJ|ia^rt mesta Skofja Loka v industrijskih prodajaln in in-.^Z1 u 1 : 7500, ki pa poleg formacijskih služb, dopolnjen celo s hišnimi številkami, saj je znano, da v Škofji Loki v nekaterih naseljih ni posebnega logičnega reda pri tem. Zadnja stran ponuja, ob panoramski sliki Škofje Loke in Škofjeloškega pogorja, tudi strnjene turistične informacije v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku, kratek oris zgodovine z nekaterimi opisi zgodovinskih objektov in izletniških točk, dopolnjujejo pa jih tudi izbrane fotografije. Nova karta, ki bo dobro služila turistom, domačinom pa tudi osnovnošolcem, ki podrobneje spoznavajo svoj kraj, je izšla v 3000 izvodih in je v prodaji v Turističnem društvu Skofja Loka in vseh papirnicah. Š. Ž. in gradiva, ki je tehtalo 85 kg. Plan je bil odbit, general pa je bil za nekaj dni "izgnan" na Bled. Milošević je imel somišljenike v armadnem vrhu. To je dobro vedel, zato je vojake poslal naprej, vendar je naredil napako: mobiliziral je srbski narod, za vojno pa ga ni pripravil. Leta 1991 je bilo 85 odstotkov orožja v skladiščih, 15 odstotkov pa v rokah mladih rekrutov. Takrat bi morali tudi na Hrvaškem tvegati. JLA in Beograd bi se tako morala že takrat pogajati in kasnejše štiriletne vojne na Hrvaškem in v Bosni ne bi bilo. Ko se je vojska z orožjem umikala iz Slovenije, bi lahko še več vlakov ostalo na Hrvaškem, čeprav 105 vagonov orožja z *at0 £odna vojno terja čas, Ocena J Pravilna Janševa JLA \i Je treba prehiteti P'avii eniJa Je D1la Pri" srn0 v Ja- ° vsaki potezi l0VeniJi premišljevali Kučan 5 dneve, je dejal ]ePov h ^^vko Tomac ?aPadu lfiV df #a je zJulraJ P° >n "u khcal dr. Ciril Ribičič Prej: Pr°sil, naj Hrvaška Ven;-1 odr»od tankov v Sli sarnS Hrvaški 1JudJe so idejno na ulico in so bile žrtve. Špegelj je zahteval blokado JLA na Hrvaškem, vendar je bil njegov predlog odbit. Stipe Mesič se spominja, da sta on in general Špegelj predlagala napad na vojaška skladišča ter blokado vojašnic. JLA je bila takrat še večnacionalna in nesposobna za resno delovanje. Do začetka hrvaške vojne pa se je že nacionalno očistila in postala srbska. Povedal je, da je priše% takoj v Ljubljano in pozival Kadijeviča in Adžiča, naj prenehata agresijo. Oba sta hotela nepreklicno na državne meje. Ko sta spoznala, da svet tega ne priznava, sta odnehala, vendar je bila dobra obramba Slovenije glavni razlog za prenehanje vojne.Mart in Špegelj se spominja burne noči, ko je zasedal hrvaški vrh. Predsednik Tudjman mu je dal na voljo le 15 minut za razlago svojega plana napada na JLA Slovenci brez večerje General Martin Špegelj je visoko ocenil ravnanje Slovenije v osamosvojitveni vojni. Dobro ste zajtrkovali in še boljše kosili, Žal ste pa spustili večerjo, ki po njegovim pomeni popolno razoro-iitev jugo vojske v Sloveniji. Tako orožje ne bi potovalo nazaj v Srbijo. Kučan pa mu je odgovoril, da se včasih bolje spi brez obilne večerje. vojaki ni nikdar prišlo do Srbije oziroma Bosne, je povedal general Špegelj. Operacija Nevihta ne bi bila potrebna. Ohlajeni telefoni To ni bila vojna med jugoslovanskimi narodi. To je bila vojna zoper JLA in načrte o Veliki Srbiji oziroma Srbosla-viji, je dejal Kučan. Slovenski narod je bil visoko motiviran. Hrvati s Slovenci so za Srbe težji problem kot pa Hrvati brez zavezništva s Slovenci. V primerjavi s časi pred slovensko osamosvojitveno vojno, ko je bil med Ljubljano in Zagrebom telefon vroč, se je ta od trenutka napada na Slovenijo naprej ohladil, je dejal Kučan in zaželel, da bi se časi boljšega sodelovanja vrnili. Mednarodna politika pa je naredila veliko napako, ker ni že leta 1991 priznala dejanskega stanja in omogočila novim državam vključevanje v Evropo. Plan lorda Carringtona je bil še najbližji temu. J. Košnjek, foto G. Šinik GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Na AMZS so v dneh od torka do danes po gorenjskih cestah opravili 13 vlek poškodobanih vozil, 7-krat pa so nudili pomoč na kraju okvare oz. nesreče. GASILCI Kranjski gasilci so vozili vodo v vas Gozd, gasilci iz Gorij so pogasili požar na robu gozda na Polšiuci, iz Stare Fužina pa dimniški požar, ki mu je bil vzrok močan veter. Jeseniški gasilci so vozili vodo na Prihode, pohiteli so tudi na Bokalovo ulico, kjer pa je lastnik stanovanja požar starih krp pogasil že pred njihovim prihodom. Z njihovim rešilnim avtomobilom pa so iz železarne v zdravstveni dom prepeljali poškodovanca, ki so ga nato odpeljali domov. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 16 otrok, 10 dečkov in 6 deklic. Najtežji je bil deček s 4.100 grami, najlažji pa tudi deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.500 gramov. Na Jesenicah so se rodile 3 deklice, med njimi je bila najtežja tista s 3.800 grami, najlažji pa je tehtnica pokazala 2.670 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so na kirurškem oddelku nujno oskrbeli 100 bolnikov, na internem oddelku 40, na pediatriji 27 in na ginekologiji 20 bolnic. SMUČARSKE VOZOVNICE Kmalu se bo začela smučarska sezona. Snega po smučiščih še ni, znane pa so že cene smučarskih vozovnic: Kanin: dnevna odrasli 2.300, otroci do 14 let 1.700, seniorji 1.850 SIT; popoldanska odrasli 1.700, otroci 1.300 SIT; Kobla 2.100, otroci 1.600, seniorji 1.700 SIT; popoldanska 1.500, otroci 1.100 SIT; Kranjska Gora: 2.700, otroci 1.900, seniorji 1.900 SIT; popoldanska 1.900, otroci 1.300; Krvavec: do 22. 12.: 2.500, otroci 1.500 SIT; popoldanska 1.800, otroci 1.200 SIT; od 23. 12. do 23. 3.: 2.800, otroci 1.700, seniorji 1.800 SIT; popoldanska 2.000, otroci 1.300 SIT; od 24. 3.: 2.000, otroci 1.200, seniorji 1.300 SIT; popoldanska 1.200, otroci 800 SIT; Pokljuka: do 24. 3.: 1.200, otroci 1.000 SIT, popoldanska 1.000, otroci 800 SIT; od 25. 3.: 1.000, otroci 800 SIT; popoldanska 800, otroci 600 SIT; Soriška planina:: 1.700, otroci 1.200 SIT; popoldanska 1.300, otroci 1.000 SIT; Straža Bled: 1.300, otroci 1.000 SIT; popoldanska 800 SIT; Velika planina: do 15. 12.: 1.700, otroci 1.000, seniorji 1.000 SIT; popoldanska 1.200, otroci 800 SIT; pozneje 1.900, otroci 1.200, seniorji 1.200 SIT; popoldanska 1.400, otroci 900 SIT; Vogel: 2.800, otroci 1.950, seniorji 2.380 SIT; popoldanska 1.950, otroci 1.350 SIT; Zelenica: 2.000, otroci 1.300, seniorji 1.500 SIT; popoldanska 1.500, otroci 1.000 SIT. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S PONliTVOM, SPODNJA SESNICAII Na današnji dan je rojen Davorin Jenko Cerklje, 10. novembra - Danes mineva 160 let od rojstva cerkljanskega rojaka, skladatelja Davorina Jenka. V nedeljo, 12. novembra, bo delegacija občine, kulturnega društva in šole, ki nosita skladateljevo ime, položila venca k spomenikoma sredi Cerkelj in v Dvor-jah, kjer ie nekdaj stala Jenkova domačija. Venec pa bodo odnesli tudi na skladateljev grob na Žalah, kjer bo Komorni zbor Davorina Jenka iz Cerkelj ob 11. uri zapel nekaj pesmi. Prihodnji petek, 17. novembra, pa ob obletnici pripravljajo slavnostni koncert s Štirimi zbori, dvema solistoma in pianistom. Program bo povezoval Mito Trefalt, na koncertu pa pričakujejo tudi več gostov iz političnega in Kulturnega Življenja Slovenije. • D.Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Negotovosti je konec: Kobla bo "vozila" tudi v letošnji zimi Začetek povezovanja Koble in Vogla? 9W SKB BANKA P.D, PE Gorenjska Obvestilo Cenjene stranke in komitente obveščamo, da bo enota SKB banke na Koroški 5 (pri Creini) v petek, 10. novemba 1995, popoldne zaprta zaradi nujnih vzdrževalnih del. V Kranju lahko nujne bančne posle opravite v poslovalnici na cesti Staneta Žagarja 30 (Primsko-vo). Zahvaljujemo se za razumevanje. Bohinjska Bistrica - Planum Radovljica je zaradi naložbe v sistem umetnega zasneže-vanja, za katero je najel posojila z visokimi obrestmi in s kratkim odplačilnim rokom, zašel v hude finančne težave. Februarja lani je imel občasne, nekaj mesecev kasneje pa že stalne blokade žiro računa. Ker se do nove zime z upniki ni uspel dogovoriti o odlogu plačil, je smučarsko sezono rešil tako, da je vsa osnovna sredstva prenesel na Podjetje Kobla TG, ki ga je lanum skupaj z enajstimi zaposlenimi ustanovil pred tremi leti. Ob tem, ko je IRP Alpinum sodišču predlagal, da bi to pogodbo o prenosu razglasilo za nično, je največji upnik, SKB banka, letos spomladi vložil na sodišču predlog za uvedbo stečaja. Negotovost, kaj bo s Koblo v letošnji zimi (ali bo obratovala ali ne), se je s tem samo še stopnjevala. Ko so informacije o težkih časih Koble pricurljale do vodstva bohinjske občine, je problematiko najprej obravnaval občinski svet, ki je potlej župana Franca Kramarja pooblastil, da poskuša doseči dogovor med (sprtimi) upniki in za Bohinj najboljšo možno rešitev. Župan, ki ima tudi s podjetništvom že precej izkušenj, je nalogo očitno dobro opravil. Planum p.o. Radovljica, odbor Planumo-vih upnikov (ki imajo do Planuma za 2,9 milijona mark terjatev), Žičnice Vogel in Občina Bohinj so namreč ob koncu oktobra podpisali pogodbo o ustanovitvi konzorcija, ki naj bi v bližajoči se zimi zagotovil normalno poslovanje smučarskega središča Kobla in poskušal začeti odplačevati neporavnane obveznosti do upnikov. Planum je na konzorcij prenesel vsa osnovna sredstva, potrebna za delovanje smučarskega centra, in še nekatere pristojnosti, hkrati pa se je kot večinski lastnik Koble TG zavezal, da bo to podjetje dalo konzorciju v uporabo tudi poslovno stavbo na Ravnah. Ob tem, da ima Planum že od lanskega Skofja Loka dočakala garažno hišo Skofja Loka, 9. novembra - Pretekli petek je bila v Frankovem naselju v Škofji Loki zaključena gradnja garažne hiše, ki pomeni s skupaj 90 garažami zagotovo novo poglavje v urejanju naselij in zlasti problematika parkiranja, hkrati pa svojevrstni poslovni podvig. Garažno hišo v treh etažah (klet, pritličje in nadstropje) je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Tehnik v Škofji Loki, ki jo sedaj tudi prodaja, prodanih pa je že nad 50 garaž po ceni 12.450 mark. Upravljanje objekta je izvajalec in prodajalec zaupal Krajevni skupnosti Trata, ki bo skrbela za čiščenje in vzdrževanje objekta, obračun obratovalnih stroškov in pozimi čiščenje snega. Kot nam je povedal tajnik KS Trata Jože Galof, ie to eden redkih objektov, ki ima v celoti urejeno okolico, vsa pripadajoča zemljišča pa so oz. bodo prepisana na lastnike. Vsak dan po dokončanju prodajo enega do dva garažna boksa, zato pričakujejo, da bo kmalu v celoti zasedena. Sama dograditev garažne hiše pa tudi pomeni začetek rušenja starih garaž med stolpnicami, ki bodo tako omogočile večje parkirne površine ter razširitev otroških igrišč, kot bilo to predvideno z načrtovano ureditvijo naselja. • Š. Ž. Deseta seja sveta mestne občine Kranj Gros umaknil osnutek proračuna 1996 Razlog je banalen; ker svetniki niso hoteli uvrstiti županovih predlogov za spremembo odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter poslovnika sveta mestne občine, zaradi česar je zadržal njuno objavo, na čelo dnevnega reda, ampak šele na konec. Kranj, 10. novembra - Deseta seja sveta mestne občine Kranj je bila v sredo, svetniki pa so se po uvodnih zapletih in umiku osnutka proračuna za prihodnje leto največ zadržali pri obravnavi problematike pridobivanja zemljišč za obnovo Old-hamske in C. Staneta Žagarja v Kranju. Problematika je več ali manj znanja, o njej so kranjski svetniki govorili vsaj že trikrat. Gre za to, da po sporazumu med državo in občino o sofinanciranju obnove regionalne ceste vzdolž novega kokrškega mostu vodi postopke pridobivanja zemljišč občina, pogodbe o prenosu pravice uporabe na zemljiščih pa z lastniki sklepa država. Seveda nekateri lastniki v tem vidijo zase enkratno priložnost; podpis pogodbe pogojujejo z izpol- nitvijo pogojev, na katere ministrstvo za promet in zveze ne pristaja, medtem ko občinska uprava, pritisnjena ob zid, kaže večje razumevanje. Lastniki, ki jim bo pločnik s kolesarsko stezo vzel dragocene centimetre dvorišč in vrtov, zahtevajo dodatne protihrupne zasteklitve svojih hiš in postavitev protihrupnih ograj, nekateri plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti hiš, eden tudi plačilo zemljišča, ki mu ni bilo plačano že ob prvi obnovi Oldhamske ceste pred dobrima dvema desetletjema in podobno. Že ko so svetniki nazadnje o tem debatirali, so imeli veliko pripomb na protihrupne ograje. Večina je namreč menila, da visoke betonske in lesene ograje ob mestno cesto ne sodijo Ra- zen tega so podvomili, da bi se hrup sploh povečal, saj po Oldhamski in C. Staneta Žagarja promet že od nekdaj teče, hrup po končani obnovi bi kazalo najprej primerjati s hrupom pred obnovo in šele potem govoriti o mbrebitnih upravičenih zahtevah lastnikov po protihrupni zaščiti ali protihrupni renti. Obregnili so se tudi ob ocene manjvrednosti hiš in izgubljenega dohodka iz dejavnosti. Župan je zato v sredo svetnikom ponudil nov, "prečiščen" seznam zahtev osmih lastnikov, ki so pogojno pristali na prodajo svojih zemljišč za cesto. O predlogu je pred svejo sveta razpravljal odbor sveta za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč. Predsednik Rok Žibert je predlagal ugoditev zahtevam petim lastnikom po izgradnji protihrupnih ograj in plačilu pred četrt stoletja vzete zemlje, medtem ko bo o treh zahtevah, ki sicer ne vplivajo na sam potek gradnje, odbor razpravljal na prihodnji seji. Sporen ie namreč kriterij manjvrednosti objektov, odbor meni, da ga je treba izločiti, na očitna izsiljevanja pa morda odgovoriti tudi z instrumentom prisilnega odkupa zemljišč. Svetnike je najbolj zanimalo, s katerim denarjem naj bi občina glede na to, da letošnji proračun ni sprejet, plačala odškodnine, in po pojasnilu, da iz računa bivšega sklada stavbnih zemljišč, katerega letošnji finančni načrt je bil v prejšnji skupščini sprejet in velja, vprašali, zakaj naj potem sploh sklepajo o tem Želeli so tudi celoten "paket" zahtev hkrati, s čimer bi bili vsi lastniki ob gradbišču v enakopravnem položaju, ces- septembra dalje blokiran žiro račun in da tudi "vzporedno podjetje" Kobla TG nima primernih referenc, je konzorcij upravljanje Koble zaupal Žičnicam Vogel, ki bodo pripravile smučarski center za normalno obratovanje, nabavile nekatera osnovna sredstva, poskrbele za prodajo vozovnic, sklenile najemne pogodbe z lastniki zemljišč m pogodbe za gostinsko dejavnost ob smučišču, zaposlile delavce (prednost imajo zdaj zaposleni v TG Kobla)... Alpinum Bohinj, ki je tudi član upniškega odbora, je prevzel reklamno in marketinško dejavnost, občina Bohinj pa se je zavezala, da bo Žičnicam Vogel zagotovila premostitveno posojilo ^ nakup ali najem snežnih W pov. Občinski svet jim je *f odobril deset milijonov tolay jev, konzorcij pa se je zavez3'' da bo občini vrnil denar |* izkupička letošnje sezone naj* kasneje do konca janua'J prihodnje leto. Pogodba pr?j dvideva, da bo konzo'CJ deloval le do konca stfj: carske sezone, ko bo tu? proučil finančno poslovanj smučarskega centra Ko^3' Če bo poslovanje, nad katef' im bo kot finančni revizj bedel državni svetnik )°h Resman, uspešno, bo tu?, več možnosti, da bi se upf"K dogovorili za reprogran,1 mif' anje dolgov. • C. Zaplo tnik Nemogoči pogoji za delo v glasbeni šoli Širitev na Pungartu ne pride v poštev Za 60. obletnico bi glasbeno šolo občina lahko polepšala, sicer pa njena prihodnost ni na Pungartu Kranj, 10. novembra - Na zadnji seji sveta mestne občin* Kranj je predsednik Branko Gnms predlagal, naj 1,1 mestna občina pomagala pri razširitvi in obnovi glasbene šole. Čez dve leti bo kranjska glasbena Šola na Pungartu stara šestdeset let, v vseh teh letih vanjo nihče ni prid.9 vlagal. Stavba je slaba in grda, pogoji dela nemogoči-predvsem pa je tudi pretesna. Za začetno priprav«* projekta razširitve ter obnovo fasade naj bi v proračunu mestne občine zagotovili dvanajst milijonov tolarjev. Svetnik Matevž Kleč je dejal, da glasbena Šola na sedanjem prostoru nima prihodnosti. Širitev prof cerkvici ne pride v poštev zaradi statike, na druge^j koncu jo omejuje stanovanjski objekt. Po njegovem naj novo lokacijo iskali bodisi v trikotniku osnovnih Šol «f* Planini ali v nekdanjem domu JLA, ki za osrednjjj knjižnico ni primeren, za glasbeno šolo pa bi °v določenih graditeljskih posegih najbrž bil. Zupan Vitomir Gros je Klečevo razmišlja'je 0 preselitvi glasbene šole podprl. Povedal je, da obramb*^ ministrstvo noče ničesar slišati o odstopu doma JLA, bi prostor za glasbeno šolo (ali za osrednjo knjižni*^ morda kazalo iskati v sedanji osnovpi Šoli Jakoba Alja^3' saj bodo v nekaj naslednjih letih zaradi upadanja števil' učencev tri osnovne Šole na Planini gotovo preveč. Siri** sedanje stavbe ne pride v poštev iz razlogov, ki ji J navedel Že Kleč, dodal pa je še tretjega; dostop K Pungart. Veliko staršev otroke vozi v glasbeno šolo, ta dc mesta pa je za promet zaprt. . t Na to se je oglasil Igor Bele, ki je menil, da dvanaj* milijonov tolarjev za obnovo glasbene šole ni nič, s t«nj denarjem bi jo lahko samo na zunaj polepšali, prostor** stiske pa ne bi rešili, šolo je treba razširiti, ob tem ¥■ razmišljati tudi o srednji glasbeni Soli, ki jo Kra J potrebuje. j V svetu mestne občine se je letos pojavilo že več V° ^ za ustanovitev novih šol, kot mojstrske šole, drug. gimnazije, zdaj prihaja pobuda za glasbeno šolo, svetn^ so podprli vse. Vprašanje pa je, je dejal Darko ZugjJ' Če se bo zgolj z dajanjem podpor tudi kam prišlo. ^°^,rt sveta za Šolstvo, kulturo, raziskovalno dejavnost in $Pf v naj bi zbral in pretresel vse predloge ter jih vgradi* osnutek občinskega proračuna. • H. Jelovčan to pa bi lahko uredili enotno. Župan Vitomir Gros je dejal, da se pogodbe sklepajo "na zalogo", saj se z vsemi lastniki ne da pogoditi hkrati, da bo morebitna odškodnina izplačana samo v primeru, če bo cesta dejansko zgrajena po projektu in da potrebuje sklep sveta, ker gre pač za premoženjske zadeve, o katerih nad vrednostjo pol milijona tolarjev odloča svet. Svetniki so nazadnje ved-narle pristali na predlog, kot ga je "popravil" odbor za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč. Potrdili so tudi predlog za podelitev nagrad in priznanj mestne občine ter predlog za nalili podelitev velikih in & t0 Prešernovih plaket za '„i 1995, zatem pa še dopoV)< odlok o prostorskih ured* 0 nih pogojih za uredit* ^ območje Kranja v delu, * 5-nanaša na Planino in *n kovo. $ Županovih predlog0 ^ spremembo odloka o oj'g ^ zaciji in delovnem P ,!,vd'' občinske uprave ter PoS gjel' ka sveta svetniki niso sPrlol' Ponovno so izglasovali p' • it ni besedili obeh aktov, Wty statutarno pravna kotra&i^t. presoja zakonitost, da besedili v členih, K'Lfli-Vitomir Gros želel spre%i ti, nista v nasprotju z za • H. Jelovčan IZ GORENJSKIH OBČIN goja za ljubezen tudi v srednji šoli Dijaki so zadržani samo na začetku ^ takšnih vsebinah bi se morali pogovarjati že v vrtcih. Kranj, 7. novembra - Ta Jjen so v prvih letnikih j, nje trgovske šole v Kran-ia iace,J s P'ojektom Vzgoje g 'jubezen, spolnost in mcd-J,0.veske odnose, ki ga vklju-v« kl° v Pr°gram izbirnih urah" V *estnaJslih šolskih vU- " mJak« so v projekt K,jučeni ves teden - se Pogovarjajo o stvareh, ki so 'jnimive za večino mladost-J'k»v in za katere David JPavec, eden od treh vodij j uPjn na trgovski šoli pravi Va • .s® 0 nJm morali pogosti že mnogo prej. r»7 lfrek smo obiskali 1- a j^red srednje trgovske šole, lii i£a v ProJektu Vzgoje za jubezen vodi teolog David pavec. Tokrat so se pogo-D.ah o splavu, samozadovoljevanju in pornografiji. n^J?reJ so po skupinah na £oaiagi različne literature ^"Pravili kratke povzetke, jnn Predstavili drug drugemu se nato o vsem pogovorili. zadrt zacetku so Dm ze'° nH ■ ni' zdaj pa se vse bolj sernlraJ'°- Morda zato, ker Q111 Jim najprej sam povedal lnv! Vse> kar Jin Je zanima-. Nekateri so bolj zreli, tem ' dru8i manJ> a klJub kar io da Je skuPma velika, dr 38 dijakov, lepo sodeluje-J'°- Nimamo klasičnih davanj, David Ipavec Ana Kalan Srečko Fijavž pre- pogovarjamo se, izpovedujemo, debatiramo, si pogledamo diapozitive ali film," nam je povedal David Ipavec, ki se sicer v svojem magistrskem študiju na teološki fakulteti ukvarja s spolno vzgojo predšolskih otrok. "Prepričan sem, da bi morala biti tovrstna srečanja le nadaljevanje spolne vzgoje, ki bi se začela že v najzgodnejših letih. O tovrstnih vse-binah bi se morali pogovarjati skozi vse življenje, doma, v osnovni, srednji šoli in kasneje. Naša skupina, z menoj sta še sodelavki Anica Sečnik in Vanja Kržan, izhaja iz prepričanja, da so človeške vrednote izjemno pomembne." Seveda se ob tem postavlja vprašanje, ali so vrednote, ki jih kot pozitivne (ali negativne) vidi cerkev - skupina pač izhaja iz katoliške etike -v takšni obliki sprejemljive prav za vse dijake. Ko so se na primer dijaki s svojim mentorjem pogovarjali o splavu, je so o njem ves čas govorili kot o umoru otroka, pa vendar David Ipavec poudarja, da gre za univerzalne teme, ki so namenjene vsem. "Nam, ki vodimo tovrstne projekte, je pomembna vzgoja za življenje in cerkev se je pač prva in najbolj zavzela za to, da se o tem govori tudi v šolah. V Kranju so nas zelo lepo sprejeli, bili smo tudi po nekaterih šolah v Ljubljani. Sicer pa mladim nikakor ne vsiljujem svojega videnja. Predstavim jim literaturo, razložim, kar jih zanima in nato se pogovarjamo. " Dijaki se o ljubezni, spolnosti in medsebojnih odnosih pogovarjajo ves teden, tako da so v šestnajstih šolskih urah pod vodstvom mentorja obdelali številne zanimive teme: od ljubezni v povezavi z umetnostjo do telesne ljubezni, elementov ljubezni, kot so skrb, odgovornost, vrednote in spoštovanje pa teme, kot so splav, urejevanje rojstev, spolne bolezni in pornografija. "Dobro je, da se tudi v okviru šolskega programa pogovarjajo o tem, kar se fovori tako rekoč na vsa-em koraku. Mislim, da je projekt zanimivo zastavljen, največ novega pa sem v bistvu, vsaj do sedaj, zvedel o splavu," je povedal Srečo Fijavž. ludi Ana Kalan se strinjal, da takšne in podobne teme sodijo v šolske klopi. "Dovolj novega se lahko naučiš. Veliko je seveda tudi takšnih tem, o katerih sem že prej veliko vedela, nekaj pa je tudi novega, saj je program dovolj široko zastavljen. Čisto sproščeni pri pogovorih o temah, kakršne so splav, ljubezen in spolnost, seveda niso, pa se vseeno dobro razumemo med seboj." • M.A. ZRCALCE, ZRCALCE... Svetniška je težka Da je funkcija svetnika v mestni občini naporna, se je pokazalo tudi minulo sredo. Svetniki so se sestali ob štirih popoldne, razšli okrog devetih v ie trdi temi, kako strašno zahtevna je bila vsebina, pa najbolj zgovorno pove podatek, da so si svetniki kar štirikrat vzeli odmor. Štirje odmori so trajali skupaj poldrugo uro. Torej bi bilo lahko seje konec ie ob pol osmih. Za tisto, kar so zares sprejeli za dobro Kranjčanov in Kranja, pa bi zadoščala največ ura. Ljubo Ravnikar je ženska Ko so kranjski svetniki govorili o zahtevah lastnikov zemljišč ob Oldhamski cesti in C. Staneta Žagarja, je svetnik Aleksander Ravnikar med napisanimi opazil tudi ime Ljuba Ravnikarja. Ko sem Ljubo Ravnikar prejšnji teden videl, še nisem opazil, da bi spremenila spol," je podučil občinske uradnike. "Občinski uradnik" Ferdo Rauter pa je razloiil, kako občutljivi so lastniki pri pogovorih o tem, ali bodo za cesto odstopili centimeter manj ali več zemlje. "Ko ie misliš, da si se pogodil, si ljudje nenadoma premislijo. S,, na primer, si je zlomila samo nogo, pa je bilo konec Če bi podpisala pogodbo pred zlomom, bi bil problem rešen." Kdaj bo Gros odgovoril Kleču Svetnik Matevi Kleč je na prejšnji seji kranjskega sveta pismeno postavil šest svetniških vprašanj. V sredo ga je zanimalo, kdaj bo dobil odgovore nanje. Po slabih izkušnjah s prejšnjimi je lupana vprašal, ali bo to v enem letu ali morda celo kasneje. Župan Vitomir Gros pa: "Prej kot v dveh letih." Župana so okrcali, Češ tako se pa s svetnikom vendarle ne pogovarja, pa je spet na kratko pribil: "Kakršno vprašanje, tak odgovor." Kdaj neposreden prenos? Kranjski televizijci imajo ie od vsega začetka, kar novi mestni občini vladata bojno razpoložena lupan in občinski svet, gorečo leljo, da bi sejo sveta neposredno prenašali. Ne dovolijo jim. Tako so kranjski volivci, ial, še naprej prikrajšani za debele ure edinstvenega komedijantstva. Obnova cerkve in plošča Kai« ^* '* "'^"b"1 " Prebivalce Tunjic v občini Žun-i! ^e raed ne v «ah 011 Magušar v Les- ^ant^a ^e Pc^ ze vroca' «Je|J.e 80 ravno začeli Hi; "»^olga noč je pred JilH^Nekaitisoc^raVlič- ^lael-' n,eDČkov Pa va i* *er ostalega peci-ko j aJ° »P«« do jutra, pej.e.odpre tamkajšnja **čhJa in »ovornjak Trt razvažati kruh. Kvo'^V ,eP° hrust|-o, skorjico. fcveri,a se začne ob Pride ZVečer Najprej natiL-na vrsto polnozr-tanti« n- ker> kot s0 mi Testo razložili' najdlje zori. nirr, z^mesi stroj pod bud-tooi« oritvom pekovskih taki Sv< Še mal° vode' prei0* .°- DoDro Je- Testc tehta^lJO na mizo' prične se no v i-' rezanje na primerkom • kose- ^os za °blilr Je treba pregnesti, *loži,?Vati v želeno obliko, NA DELOVNEM MESTU nas v sakdanji -/",. rai vedno ji ritem pekovskih mojstrov. Kot so mi povedali fantje, je to kar težak poklic. Služba je vedno in samo nočna. Začnejo zvečer, končajo zjutraj. Spat gredo zjutraj, stanejo proti opoldnevu. Za mnoge no večinoma ročno. Stroj resda umesi testo, testo pa je potrebno raztehtati, za zgnesti... Ko je testo zadosti vzhajalo, je treba hlebčke in štruce z dolgimi loparji zložiti v peč, jih nato vzeti iz peči. Kruh ki ga mojstri sami zložijo v peč je boljši kot oni, ki ga po peči preklada stroj. Tradicija v pekovstvu še danes nekaj velja. Nočno delo je še posebej naporno. Nekje v podzavesti še vedno ostaja spanec. Prikrit, redko, se oči zapro. Ponesreči. Skoraj vsak pek je med delom že zaspal. Se zgodi. Noč ima 5pač svojo moč. A vsakdanje* delo in skrb za dobro peko kmalu poskrbita, da roke zopet sežejo po testu, ter gnetejo in oblikujejo štruco. Zadnja štruca je spečena, žemlje med nami bi bil to na glavo ohlajene. Tovornjak je z postavljen svet. dvorišča odpeljal v trgovine V pogovoru so mi mojstri kruh, ki ga bomo jutri zjutraj povedali, da mora biti pek jedli za zajtrk, malico. Tisti predvsem hiter. Poleg obilice bel ali črn s hrustljavo skor- znanja so v tem poklicu zelo jo. Peki utrujeni odidejo "ova. Šrtuce, hlebci, pomembne hitre reakcije, domov. Spat. Zanje se je pravi občutek. Delo je še noč šele začela. • U. Špehar da l "a stojala, počakati, Prid,- VzhaJa. Na vrsto Nirr, n°Va vrsta kruha- Za Stanko Janežič, Marjan Zorman in Janez Galjot križu prevzel leta 1973 in oba z ženo sva bila aktivna naslednjih dvajset let," je dejal Stanko Janežič, na katerem je dolga leta slonela dejavnost krajevne organizacije Rdečega križa v Zalogu. "Tudi sam sem dvanajstkrat daroval kri. Dal sem je nekaj več, kot sem jo potem pri trerj operacijah dobil nazaj." Ob redni krvodajalski akciji, ki je vsako leto zgodaj spomladi, so imeli v Zalogu navado podeliti tudi priznanja tistim, ki so največkrat darovali kri. Kar nekaj "rekorderjev" imajo, ki imajo v krvodajalski knjižici vpisanih tudi po trideset odvzemov. Eden od njih je tudi sedanji predsednik RK Marjan Zorman, ki že dolga leta daruje plazmo. Kar petdesetkrat jo je dal in ob enem zadnjih odvzemov na Zavodu za transfuzijo krvi vprašal, komu gre njegova kri. Odgovor, da z njo zdravijo neplodnost pri ženskah, ga je spodbudil, da bo še dajal plazmo, če bo le zdrav in pri močeh. No, tega se v njegovih najlepših letih ni bati. Kot enega najbolj zvestih krvodajalcev so ga tudi predlagali za predsednika. "Glavne krvodajalske akcije se spomladi udeleži blizu osemdeset krvodajalcev, poleti pa od 15 do 20. Že tradicionalno imamo zaključek akcije v gostilni pri Zajcu. Sicer pa smo za krvodajalce že drugič pripravili izlet: lani se ga je udeležilo 40, letos pa že 50 izletnikov. " "Pri izvedbi izleta so nam v veliki meri pomagali sponzorji," je dodal odbornik krajevne organizacije Rdečega križa Janez Galjot. "Potrkali smo na vrata številnih zasebnikov v Zalogu in Lahovčah. Vselej smo dobili pomoč tudi pri krajevni skupnosti, predse-nik Franc Bohinc je imel za nas vselej posluh. Plan krvo-dajslatva je v štirih vaseh, ki sodijo v krajveno organizacijo RK Zalog, vsako leto dvakrat presežen. Naši ljudje so prepričani, da je dobro darovati kri, če si le zdrav, nikoli namreč ne veš, kdaj jo boš sam potreboval. Pač pa jih moti dejstvo, da so kot krvodajalci v zdravstvu premalo cenjeni. Saj ne pričakujejo kakih velikih ugodnosti, nekaj več pozornosti pa vendarle, saj so humana dejanja danes precej redka." V krajveni organizaciji Rdečega križa se sicer ukvarjajo še s čim drugim (dodeljevanje socialnih pomoči gmotno ogroženim domačinom ni več tako pogosto kot nekdaj), vendar so na krvodajalstvo najbolj ponosni. Upajo, da bodo Založani in okoličani še naprej pripravljeni na humano dejanje, seveda pa bi radi v svojih vrstah še več mladih. • D. Z. Žlebir Akcija za prijaznejše bolnišnično okolje Najlepše slike so izbrane Kranj, 8. novembra - Na natečaj Gorenjskega glasa in Radia Kranj Za prijaznejše bolnišnično okolje je prispelo več kot 800 otroških risb, ki so jih prispevali šolarji iz 13 gorenjskih osnovnih Šol, treh vrtcev in ene ljubljanske srednje Šole. Posebna komisija, v kateri sta bila poleg predstavnikov obeh medijev tudi likovna pedagoginja Andreja Jamnik in akademski slikar Zmago Puhar, je iz zajetnega svežnja izbrala 45 najlepših. Imena nagrajencev, njihovih likovnih pedagogov in Šol, iz katerih prihajajo, bomo objavili prihodnjič, ko bo tudi znano, kdaj bomo okvirjene slike podarili gorenjskim bolnišnicam in zdravstvenim domovom ter nagrajence odpeljali na kosilo. • D.Ž. Ljudje odprtih rok V akciji Donator donatorica leta 1995, ki jo že drugo leto prireja revija Naša žena, so letos izbrali 15 "ljudi odprtih rok". Gre Z& dobrotnike, ki darujejo denar, premoženje, premičnine in nepremičnine v človekoljubne namene. Letošnji dobrtoniki so: Beate Boehntef iz Nemčije, Marjanca Butala Gruhl in dr. Werner Peters iz Koelna, Jana Debeljak iz Radovljice, Helmut Godina iz Maribora, Janel Hacin iz Švice, Humanitarno društvo Novina iz Gumberka na Dolenjskem, Alenka Jarc Kemptner iz Avstrije, zakonca Kasper iz Nemčije, Biserka Marolt Meden iz Ljubljane, Lady Miloška Nott iz Velike Britanije, Skupnost Srečanje, Tomaž Rozman iz Ljubljani George Soros iz ZDA, pokojna Jožefa Vodopivec in zavod za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja. Zavod za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja Dobrotnika poplača sreča v otrokovih očeh Aleš Pajestka iz Humanitarnega zavoda Vid v družbi z lajnarjem Rastkom Tepino na novoletni prireditvi, ki so jo podarili Pediatrični kliniki. Zavod za hu-manitarno dejavnost Vid iz Kranja je že mnogim invalidnim otrokom pomagal priti do gripomočka, rez katerega v življenju ne morejo. Pomagajo zlasti otrokom iz revnih družin. V dveh letih, odkar je na pobudo Aleša Pa-j e s t k e iz Kranja nastala Zavod za humanitarno dejavnost Vid, jim je uspelo uresničiti že številne humanitarne akcije. Že od začetka denarno pomagajo Zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbah glave Zarja iz Ljubljane. Pomagali so že mnogim otrokom, ki jim je potreben invalidski voziček ali kak drug pripomoček, da laže živijo s svojo invalidnostjo. "Pomagamo zlasti otrokom iz socialno ogroženih družin, ki si ne morejo privoščiti doplačila k največkrat zelo dragim ortopedskim pripomočkom za svoje invalidne otroke. Del stroškov pri nabavi pripomočkov namreč po dogovorjenih standardih zagotovi zdravstveno zavarovanje," je povedal Aleš Pajestka. "Seveda pri nabavi invalidskega vozička, posebnih hojk za nepokretne otroke, slušnih aparatov in drugih pripomočkov, ki pomagajo prizadetim lajšati življenje, upoštevamo mnenje zdravnika. Ko pomagamo tem otrokom, pogosto nale- timo na izkušnje staršev, ki so obhodili že vse poti od Poncija do Pilata, da bi za otroka dobili nek pripomoček, pa so povsod deležni formalne birokratske obravnave." Pomoči, ki prihaja od srca, so zato v teh družinah nadvse veseli. V Humanitarnem zavodu Vid nam pokažejo številne izraze zahvale, ki so jih prejeli od hvaležnih staršev, še več pa je vredna iskrica v očeh obdar-ovanih otrok, ko so deležni darila dobrotnikov. To je tudi eden od motivov, zakaj se Aleš Pajestka in njemu podobni ukvarjajo z dobrodelno dejavnostjo. , "Težko je razložiti," meni Aleš Pajestka. "Treba je pač biti tam in videti, čutiti, da nekdo potrebuje pomoč. In potem doživeti zadoščenje, ko dosežeš cilj..." Pri Zavodu za humanitarno dejavnost Vid pomagajo zlasti posameznim otrokom, ki potrebujejo njihovo pomoč. Tudi donatorji najraje prispevajo, če gre za konkretnega človeka, pravi Aleš Pajestka. Pomagajo pa tudi ustanovam, kakršna je denimp že omenjeni zavod Zarja, pa otroški kirurški kliniki v Ljubljani in jeseniški bolnišnici, kjer so prispevali svoj delež pri nakupu aparatur, otrokom s Pediatrične klinike so podarili igrače, sladkarije, zabavno prireditev. Pomagali so tudi Valjavčcvemu Gregcu iz Lerš, ki je moral decembra lani na operacijo srčka v London, pa Davidu iz Kranja, da se je udeležil specialne olimpiade. Njihova dobrodelna dejavnost seže po vsej Sloveniji. "Pri svoji dobrodelni dejavnosti pa se srečujemo tudi z ljudmi in organizacijami, ki se zaradi našega početja čutijo ogrožene," pravi Aleš Pajestka. "Kot da jim zbujamo slabo vest. Naj poudarim, da je v Sloveniji mesta za vse, ki želijo pomagati, vsakdo pač na svoj način. Mi pomagamo posameznim otrokom, za katere zvemo iz medijev ali od soljudi, da so najbolj potrebni pomoči. " Pri Zavodu za humanitarno dejavnost Vid, ki je včeraj prejel naziv Donator leta 1995, Jana Debeljak iz Radovljice Dobra dejanja najprej osrečijo mene samo Nagrade, ki jo donator-jem in dona-torkam pode-luje revija Naša žena, ne sprejemam le v svo-jem imenu, pravi Radovl-jičanka Jana Debeljak, ki svoje honorarje že nekaj let namenja v dobrodelne namene, v minulem letu pa je spodbudila tudi akcijo za materinski dom Angele Kotnik v Postojni. "Nagrado sprejemam v imenu mnogih: najprej svoje družine, ki mi omogoča takšen način življenja, da se lahko nedelje-no posvečam dobrodelni dejavnosti. Mož Zlatko z razumevanjem sprejema moje delo, češ toliko lepega prinašaš domov, da je vredno. Hči Dora, za katero imam zaradi teh stvari nemara manj časa, mi pravi: mama, tudi drugi te potrebujejo. Nagrado želim sprejeti tudi v imenu ljudi, brez katerih dobrodelne akcije za materinski dom Angele Kotnik ne bi bilo. Če se ne bi najprej odzval gospod nadškof dr. Alojzij Šuštar, akcija ne bi imela tolikšnega odmeva. S svojim imenom in Jana Debeljak ugledom je akciji dal svoj ton. Tu je bil Še draveljski župnik gospod Beno Lavrih, pa provincial slovenskih frančiškanov pate/ Polikarp Brolih, prejšnji in sedanji gvardi-jan z Brezij patra Stane Zore in Ciril Božič, ter mediji, ki so sodelovali pri akciji-Zahvala gre tudi Radiu Kranj, ki mi je dal ime, saj sem kot novinarka tega radia laže prodrla kot bi zgolj kot Jana Debeljak iz Radovljice. Zasluge imajo tudi vsi ljudje, ki so se udeležili dobrodelnih maš in darovali svoj denar... Nagrado torej spre* jemam v imenu Slovenije, v imenu kroga dobrote, ki se je stkal med nami s skupnim ciljem pomagati materinskemu domu An; gele Kotnik. Jaz sem naredila samo prv' korak." Dobrodelne akcije se zdijo Jani Debeljak dragocene tudi zato, ker povežejo toliko ljudi in ker se med ljudmi razvija občutek za dobra dela. Medtem ko pre-jema priznanje Naše žene, se na Gorenjskem končuje še ena akcija na njeno pobudo "Za prijaznejše bolnišnično okolje", kjer sodelujeta radio Kranj in Gorenjski glas in kjer so otroci darovali bolnišnicam svoja likovna dela. Vrednost te dobrodelne akcije je tudi v njenem vzgojnem smislu, saj že otroke spodbuja k dobrim dejanjem. Neumorna jana pa snuje že novo dobrodelno akcijo, o kateri bomo zagotovo še slišali. "Dobro delam zato, ker te akcije osrečujejeo: najprej mene, nato pa še vse druge, ki darujejo in so obdarovani," pravi Jana Debeljak, prepričana, da ljudi najbolj osrečujejo drobne stvari. imajo še veliko zamisli, kako pomagati invalidnim otrokom. Radi bi spodbudili varovanje za prizadete otroke, da bi za nekaj ur razbremenili njihove starše. Irena Reberšak iz zavoda Zarja je prva uresničila tak koncept. Zori zamisel o nekajurnelj! vrtcu, ki bi varoval otroke, medtem ko so po kratkih opravkih. Idej pa je še nekaj, ve?' kot jih zmore uresničiti ena sama dobrode na organizacija. D.Z. Žlebir TD Pokljuka išče vzdrževalca (lastnika) ceste Bo potrebna cestnina za nadaljevanje? Na pobudo TD Pokljuka so lastniki vikendov in počitniških domov prispevali denar za asfaltiranje dela ceste. Pokljuka, 9. novembra - Mrzli Studenec - Rudno polje asfaltiranje nekaj sto metrov Tako vodstvo TD Pokljuka proti Šport hotelu in naprej ceste od odcepa za Šport kot redki udeleženci, ki so proti Jelju. Pred dvema leto- hotel do spomenika, prišli na nedavni sestanek v ma je TD Pokljuka začelo V želji, da bi cesto asfaltir gostišče Jelka na Pokljuki, so resne pogovore s takratno ali tudi na preostalem delu, so upali na uspešnejši izid sre- občino Radovljica oziroma se zadnji petek v oktobru čanja in skorajšnjo rešitev izvršnim svetom za asfaltir- zbrali na skupnem sestanku, problema, s katerim se sreču- anje tega 2,1 kilometra dol- na katerega pa žal ni bilo jejo že nekaj let. Gre za cesto gega odseka. Potem pa so povabljenih županov občin od križišča regionalne ceste letos sami zbrali denar za Bohinj, Bled in Radovljica, niti niso bili ravno številni člani oziroma lastniki domov in vikendov na sestanku. Tako je le-ta izzvenel bolj kot prizadevanje posameznikov v I vodstvu TD, da bi cesto, katere vzdrževanje je preraslo materialne možnosti g društva, prevzela ob-J[> čina oziroma krajevna skupnost Pravzaprav so ugotovili, da niti ni jasno, čigava je ta cesta. Če je krajevna, v bo najprej treba raz- Od regionalne ceste do Sport hotela cesta tudi ni asfaltirana, ker čistiti, v katero KS vodstvo hotela ni prispevalo deleža za asfaltiranje, kakršnega je spada. Po novem opredelilo Turistično društvo Pokljuka. namreč sodi v KS mmmmm Srednja vas. Vendar pa v KS Srednja vas ne bi imeli menda nič proti, če bi jo prevzela nazaj KS Koprivnik-Gorjuše. Vendar pa ne krajevna, ne lokalna (občinska) opredelitev te ceste problema ne rešuje, saj tako KS kot občina Bohinj menda nimata denarja. Nedvomno je v občini kot v KS Srednja vas ali pa Koprivnik-Gorjuše še precej cest, ki so prav tako potrebne večje oziroma podobne materialne pozornosti Irot cesta na Pokljuki. Vendar pa so v TD Pokljuka odločeni, da se problem razreši, saj nenazadnje niso oni poklicani, da rešujejo komunalne probleme. Odločeni so, da bodo pozimi sicer omogočili pluženje ceste, spomladi pa na-daljcvanje asfaltnega Erograma. Upajo pa, da ne odo še naprej sami pri zbiranju denarja, saj bodo sicer prisiljeni potem cesto tudi zapreti in pobirati na njej "cestnino". • A. Žalar Kranj, 10. novembra - Bisere skriva stara školjka, P' vietnamski pregovor, ki so ga stanovalci Doma uP°'{0L^0 cev Kranj napisali na vabilo na njihovo jesensko ra&j ^ j ročnih del. Na razstavi, ki je ie šestnajsta po vrsth,^ postavili na ogled tisto najboljše, kar so doslej ustvaeJo, pravi biser iz rok starih ljudi. Razstavo so odprli v sr. jo odprta pa ho še do nedelje, 12. novembra, da s0 J°, lahko ogledali tudi obiskovalci. Dopoldne je na ogled o do 13. ure, popoldne pa od 16. do 18. ure. - t,\ Foto: Tina P°* , * REPORTAŽA jpboto je bila končno asfaltirana cesta v vas Laniše Cesta, ki so jo gradili 41 let Pri**0'*0*' a'* ce'° v mes*m> včasih kar težko verjamemo, kaj nam je bilo prihranjenega v oI?a.sevanjih za povezavo s svetom. cejJrI.te.v asfaltirane vaške So na je bila preteklo 0 t'e dober kilometer s U0V^JjJJa' Lste*no v nasi v tem času Mlaji z napisom ^jevn- -0ŽnJ°"> občinski in ttilj' .. ?upan, pa vaški žup-pridobi JC blagoslovil novo taks,.: ev' se marsikomu na poVs"0tvorjtvi zdi že nekaj kokrai 0D'čajnega, saj veli- ittorali nC- Vemo' kaJ vse so žrtvov Pr,2adeti prispevati in *a mn»olda se J,m Je odPr,° Iq jJ^P Povsem samoumev- UnU i° V svet* Prav Pnmer iz njim ,Je yreden, da bi se nad fen tudi kdo odgovo- ri državi* ^ami i So vas z desetimi od o' le slabe tri kilometre koncevV°Dd")a> na enem od sami nkx- Janske doline, na n0 c°Dčlnski meji med obči- ?b^inornjl vas ' PolJane in kjer D erkno visoko v hrib, Pore{/j0teka razvodje med Jadran Jek' ki se zlivajo v ki od"s*° morje in tistimi, 0an„ueNo v' Crno morje. me;a temu tudi pravimo nior^^d Gorenjsko in Pri- ko7 t ar je nad Lomom pa se bodo Tržič 1,1 makadama spomladi. priskočili na pomoč pri prenovi te prometnice. Občina bo zagotovila 10 milijonov tolarjev, sami pa naj bi zbrali do 2 milijona SIT. S tem denarjem bodo razširili in izravnali približno 600 metrov dolg odsek od križišča s cesto iz Loma do bližine vasi. Groba zemeljska dela so že opravili, pred zimo naj bi uredili odvodnjavanje, robnike in novo nasutje trase, spomladi pa pričakujejo asfalt. Obenem izdelujejo novo vodovod v Potarje. Že poleti je občina naročila preplastitev ceste s finim asfaltom od lomske šole do cerkve. Približno 100 metrov novega asfalta so pred nedavnim položili na krajevni cesti Ravne - Guba, kar je stalo občino in krajane približno 750 tisočakov. Fini asfaltno prevleko bodo ob ugodnih vremenskih razmerah položili še na okrog 800 metrov dolgem odseku lokalne ceste skozi naselje Brezje pri Tržiču, za kar bodo iz občinske blagajne namenili 4,6 milijona SIT. Na krajevni cesti Leše - Paloviče bodo ^atizSna-Cesta od Podljubelja proti °?ka evi domačiji je sicer še ostala nedavniJJndar Je P° prenovi pred Halo rt'"? nla as'alt> Leta se konča J^jonov . , Dn°vo domačijo, saj je 14 °bitev i tolarjev zadostovalo za posole Pni prfbhžno 2,5 kilometra dolge Jočina °J°Vlco denarja je prispevala ajani • ru?° Polovico pa so zbrali Jehk Usnln, Ustniki vikendov, kar je Ni urek• D°mačini so se sami lotili k°ncu k!? cestnih r°bov, ki gre te dni *°vCu Manjši del ceste proti Mati- ČepraJe °Stal makadamski. krščen Je cesta Lom ■ Potarje v^-na med lokalne, so domačini letos opravili samo groba zemeljska dela, kar bo stalo približno 1 milijon tolarjev, še okrog 2,5 milijona SIT pa bo stalo nadaljevanje del prihodnje leto. Veliko večji finančni zalogaj je bila rekonstrukcija približno pol kilometra lokalne ceste Pristava - Križe, kjer je zaradi prestavitve komunalnih napeljav in obsežnih gradbenih del nastalo za 22 milijonov stroškov. Zaenkrat je občini prispevala republika le 5,5 milijona SIT iz sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij. Cesta bo namesto 4,5 metra široka kar 6 metrov, imela pa bo tudi enostranski pločnik in javno razsvetljavo. V tem tednu opravljajo še zadnja ureditvena dela pred asfaltiranjem, kar bi utegnili opraviti do 10. novembra. Tudi prvi objekt na bodoči tržiški obvoznici, nov most do naselja Balos, dobiva končno podobo. Ploščo na mostu in priključka na obeh straneh so asfaltirali 2. novembra, do predvidenega roka za končanje del pa bodo izdelali še ograjo in razsvetljavo ter uredili okolico. Most naj bi svečano odprli 2. 12. 1995, ko bo stekel promet iz smeri paviljona NOB. Uvoz s Trga svobode v Tržiču bodo zaprli, na ta način pa bodo pridobili med 25 do 30 novih parkirišč v tem delu mestnega jedra. • Stojan Saje SC Cerkno - smučarska sezona se približuje Z novo štirisedežnico 7500 smučarjev na uro Dve tretjini prog je umetno zasneževanih, prihodnje leto pa celotno smučišče z okoli 50 hektarji površin. Za dnevno karto bo treba odšteti 2300 tolarjev. Cerkno, 9. novembra - V enem najatraktivnejših severnoprimorskih zimskošportnih središč, Smučarskem centru Cerkno, ki deluje v okviru hotela Cerkno te dni hitijo z gradnjo nove štirisedežnice na severnem pobočju Črnega vrha nad vasjo Davča. Čeprav so z nekaterimi montažnimi deli v začetku nekoliko zakasnili, pa bo po pričakovanjih direktorja Mirana Cigliča ob naklonjenem vremenu nova štirisedežnica nared že do prvega decembra. Z novo napravo, ki sodi med najsodobnejše izvedbe s preklopljivimi sedeži in avtomatskim upočasnjenim vstopom ter izstopom, se bodo njihove zmogljivosti z dosedanjih 5000 povečale na 7500 smučarjev na uro, s čimer naj bi ob umetno \ zasneževanih progah ^ Brdo, Grič in Dolina Eovsem odpravili ča-alne vrste. Hkrati z novo sedežno napravo, za katero je nosilne stebre pred dnevi postavila posebej izurjena montažna helikoptrska posadka avstrijske firme Helitrans, pa ob vznožju smučišča gradijo tudi temelje za novo garažno hišo ter začetno in vrhnjo postajo. Nova štirisedežnica od spodnje postaje Brdo do vrha meri 1700 metrov, višinska razlika pa znaša 320 metrov. Vodstvo smučarskega centra prihodnje leto načrtuje tudi širitev zasneževalnega sistema na progah Lom, s čimer bo s sedanjih dveh tretjin, zasneževano celotno smučišče z okrog 50 hektarji smučarskih površin. To zahtevno delo naj bi izvedli v naslednji sezoni, saj predstavlja sedanja naložba že dovolj velik gradbeni zalogaj. Pri vodstvu hotela smo izvedeli, da so že določili okvirne cene smučarskih kart in da so za prihajajočo zimsko sezono dobro pripravljeni. Cena celodnevne smučarske vozovnice naj bi bila po sedanjih informacijah 2.300 tolarjev, kar je po njihovem mnenju primerljivo s sorodnimi slovenskimi smučišči višjega ranga, kamor se je z novimi naložbami in kakovostjo svoje ponudbe v zadnjih dveh letih prebil cerkljanski smučarski center. Poleg posodobitve smučarskih naprav pa v prihodnje računajo tudi na izboljšanje cestnih povezav s smučiščem, še zlasti potem, ko je nedavno neurje na Cerkljanskem močno poškodovalo dostopno cesto iz Cerknega ter davške strani. Ob velikih gradbenih posegih na smučišču pa cerkljanski hotel še v tem letu načrtuje tudi začetek del na novi toplovodni vrtini v središču Cerknega, kjer so doslej že naleteli na precejšnje količine termalne vode. Roman Bric Ekipe avstrijske firme Helitrans in ruskega helikopterja pri postavljanju nosilnih stebrov za novo štirisedežnico. Izkušnje z Danske pri nas Prvi Center za mlajše odrasle Mengeš, 8. novembra - Po zaslugi podjetja za kulturo, izobraževanje in rekreacijo Mi Amigo iz Mengša se je občina Mengeš postavila na čelo ustanavljanja izobraževalnih centrov za mlajše odrasle v Sloveniji. Prvi taksen center so po dveletnih pripravah odprli v prostorih podjetja Mi Amigo v Mengšu v torek opoldne. Priprave za ustanovitev prvega takšnega eksperimentalnega centra v Sloveniji so potekale skupaj z Andragoškim centrom R Slovenije, ustanovitev pa so poleg lastnega vložka podjetja Mi Amigo, kar zadeva prostore in opremo, podprli tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in republiški zavod za zaposlovanje in občine Domžale, Kamnik in Mengeš. Center za mlajše odrasle bo po zelo uspešnem in v Evropi poznanem danskem vzorcu omogočil izobraževanje in usposobitev za poklic mladim, ki so med rednim šolanjem iz različnih razlogov zastali na poti do poklica, ali pa ugotovili, da si pri rednem šolanju po osnovni šoli niso izbrali pravih usmeritev. Znanje in pot do poklica bodo skuhali najti v Centru za mlajše odrasle skupaj z mentorji. Vsak mentor bo imel v svoji skupini od štiri do šest učencev, brezplačno usposabljanje pa bo trajalo od dveh mesecev do enega leta. Po vzorcu zelo uspešnih tovrstnih centrov na Danskem bodo zdaj v podjetju Mi Amigo skušali potrditi, da bi na ta način tudi država Slovenija zmanjšala število brezposelnih med mladimi oziroma mlajšimi odraslimi. Ob otvoritvi je spregovoril tudi državni sekterar Ministrstva za šolstvo in šport Pavel Zgaga, otvoritve in blagoslovitve prostorov v podjejtu Mi Amigo pa sta se med drugim udeležila tudi domžalska županja in mengeški župan. • A. Žalar AVTOSERVIS NASTRAN Trata 4, Cerklje 64 207, tel & fax 064/422-098 mobitel: 0609 636 565 NUDIMO STORITVE: • AVTOMEHANIKA • AVTOKLEPARSTVO • AVTO VLEKA • ODKUP POŠKODOVANIH IN NEVOZNIH VOZIL • SVETOVANJE IN OCENJEVANJE VOZIL Občina Skofja Loka objavlja prosti delovni mesti v oddelku za družbene dejavnosti VIŠJI SVETOVALEC ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Pogoji: - izobrazba VII. stopnje - ekonomske ali družboslovne smeri - znanje računalništva - 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja 6 mesecev. in VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC II ZA INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Pogoji: - izobrazba VII. stopnje gradbene ali ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj - znanje računalništva Poskusno delo traja 6 mesecev. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Prijave posredujte na naslov: Občina Skofja Loka, Poljanska c. 2, 64220 Skofja Loka. EP - COMMERCE Bled, d.o.o. Podjetje za prodajo >n dobavo nafte t in naftnih derivatov - kurilnega olja EP COMMERCE, d.o.o., Bled obvešča vse svoje cenjene kupce kurilnega olja, da smo se preselili v nove poslovne prostore v Lesce, Železniška 6. Nudimo vam možnost nabave kurilnega olja na več čekov in brezplačni prevoz po ceni 33,60 SIT/ L. Pri plačilu z gotovino pa je cena 33,10 SIT/L Pokličite nas po telefonu: 718-139, 718-320 od 7.30 do 15.30 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Priporoča se EP COMMERCE, d.o.o., Bled OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE Lina, Tomšičeva 16, Kranj o (stari del mestnega jedra) v NAŠI SPECIALIZIRANI TRGOVINI Z OBLAČILI ZA ŽENSKE Z MOČNEJŠO POSTAVO VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO JESENSKO-ZIMSKIH OBLAČIL od it. 44 - 34: - plašče - jakne - kostime - krila - hlače - bluze - pletenine OBLAČILA SO IZDELKI ZNANIH IN KVALITETNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. Ugodni plačilni pogoji. ZELO UGODNA PONUDBA ZIMSKIH PLASCEV IN JAKEN! 2IVILA ZIVI1A KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. objavljamo prosta delovna mesta za VEČ NATAKARJEV Kandidati, ki imate ustrezno strokovno izobrazbo za delo v strežbi - to je poklic natakar ali tehnik strežbe, pošljite pisno prijavo z dokazilom o izpolnjevanju izobrazbenega pogoja v osmih dneh od objave na naslov: ŽIVILA KRANJ - kadrovska služba, C. na Okroglo 3, 64202 Naklo. Izbrani kandidati, s katerimi bomo sklenili delovno razmerje za določen oz. nedoločen Čas, bodo opravljali 2-mesečno poskusno delo. /-? ČREVARSTVO CREVARSTVO MAJER maj k k Goričica 1c pri Ihanu, 61230 Domžale V J Tel./fax: 061/722-263 Ponovno lahko dobite vse vrste naravnih črev, umetnih ovitkov, mrežic, kalofonijo na ljubljanski tržnici. V novo odprti trgovini v Ihanu pa poleg ostalega dobite še nože in liste za žago iz programa Dick, mesarske predpasnike, vse vrste začimb, aditive TKI Hrastnik. Letos pa smo še posebej dobro založeni tudi s svinjskimi mehurji in govejimi dankami. Posebni popusti za trgovine. Pridite in se prepričajte! OB EVROPSKEM TEDNU KAKOVOSTI egp SKOFJA LOKA OBVLADUJEMO KAKOVOST, ZATO NAM LAHKO ZAUPATE VABLJENI K SODELOVANJU ISO 9001 Medi San TRGOVINA Z ZDRAVJU IN SANITETNIM MATERIALOM D.O. Kidričeva 47a, SI- 64000 Kranj V/fax: 064/21 87 87 • Pomožna zdravilna sredstva • Ortopedski pripomočki • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence perilo iz angora volne Velika izbira perila iz angora volne za ženske in moške. Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure MERKUR NAJEM SKLADIŠČNIH PROSTOROj na Kolodvorski c.1 v Kranju, ob železni«*' postaji. Prostori so primerni za hrambo bla(# za trgovinske lokale, mirno obrt * proizvodnjo in storitveno dejavnos*' Skladiščni prostori so visoki 3,5 m lfl pozimi ogrevani. Opravljamo S loma 2aj obd( >>re Nt! pijt vs lesar, , tr*i oblij tudi carinsko posredovanje „ transportne storitve, skladiščimo blago v javj' *»tne skladiščih ter opravimo nakladanje in razkladaj blaga. Pokličite nas po telefonu, da vam bon1 lahko postregli s podrobnejšimi informacija^1 Telefon: (064) 266-500.___^ OBČINA CERKLJE Slovenska cesta 2 Župan Na podlagi sprejetega statuta 20. 4. 1995 občine Cerklje i"' podlagi 7. čl. Statuta občine Cerklje objavljam RAZPIS za nagrade in priznanja občine Cerklje za leto 1995 Za nagrade in priznanja občine Cerklje se lahko predj^ občane, skupine občanov, družbene organizacije in drus ^ krajevne skupnosti, vaške skupnosti, druge organizacij^ delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošna priznanja in o°. |(i in izrednih uspehov pri delu ter poseben pomen za družb0' gospodarski razvoj občine Cerklje. ^ Razpis velja samo za območje občine Cerklje. Obrazlo*^ pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predlog najkasneje do 30.11.1995 na naslov občine Cerklje, Sloven cesta 2. Nagrade in priznanja bodo podeljena na dna samostojnos1 12. 1995. Cerklje, dne 7.11.1995 Občina CjjS Župan Franc fm ram Mercator Preski ^ Trgovinsko po rabij( iz iz iz iz H iz iz k i; \ AKCIJSKA PRODAJA od 13. 11. do 16. 12. POHIŠTVO znižano do 20 % salon pohištva Tržič, tel. 50-898 BELA TEHNIKA GORENJ* znižano do 11 % GOSPODINJSKI APARA*' et: *a znižano do 22 % salon TEGO na Deteljici, tel. 53-017 blagovnica Tržič, tel. 53-180 6 DO 48 MESEČNI KREDIT BREZ POL Pri nakupu pohištva na kredit ■ vam priznamo tudi tovarniške gotovinske popus16. .00» p n b Ni k i* > H tik OGLASI 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Še tri dni časa za ogled pohišva Podelili tradicionalne parade in predstavili novosti nedelje, 12. novembra, si v Ljubljani še lahko ogledate tehnološke in oblikovalske dosežke ace in tuje proizvodnje pohištva, ki so razstavljeni na ljubljanskem pohištvenem sejmu. *>0spod^el*' 8a Je v torek slovesno odprl minister za doU^ .e dejavnosti dr. Maks Tajnikar, naj bi bil zgovoren prepn- Vl|a'n°sti panoge. Zato je minister poudaril svoje l^aia!*!! ^a ">° Pon'štveni sejem s svojimi proizvodi ' da so borci za novo slovensko gospodarstvo tudi v Pohijf 'esm 'n pohištveni industriji. Zan Cni seJem *ma ^e dolgo tradicijo, čeprav je njegova Petrt6C*na ^tev'^a nizka. Njegove korenine segajo v °°del . 'eta> ko Je bil organiziran skupaj z lesno vzpQr .0Valnimi stroji. Nadaljnji razvoj pa je potem tekel Tako im0?!2 razvoJem stroke, predvsem pa z razvojem trga. dvev2' a danes Ljubljana v organizaciji Ljubljanskega sejma sejem jg)re('no močni sejemski prireditvi, tj. sejem Lesma kot in LjUkSi"° obdelovalnih strojev, opreme in repromaterialov £ve2e 'Jonski pohištveni sejem. Prvi je celo član svetovne v e"narodnih sejmov, oba pa sta vodilna sejma branže veniji in v širšem mednarodnem prostoru okrog D0seji. Slovenije. 'esarsk * °^njega 6. ljubljanskega pohištvenega sejma in ProJ2V ,e Panoge naj bi pomenili dokončen prelom s staro Žanj0 n? in poslovno paradigmo in potrdili novo identiteto. tržne?a ^ D'*a značilna usmerjenost v individualizem in 'nter(jjs ni.^e» fleksibilnost in visoka stopnja kooperacije, °blikn lnaren PristoP Pri snovanju in izdelavi pohištva ter toe blVan^U ambienta, usmerjenost v kvaliteto in trženje agovne znamke, je povedal Peter Tomšič, predsednik Združenja lesarstva pri GZS. odjetj a.._. ™ za trženje in proizvodnjo obutve p.o. sklepu upravnega odbora objavljamo licitacijo za prodajo '»ka loka rabij 21, 64000 Kranj 1 » nm avtomobilov in traktorske prikolice. izKni avtomobil AUDI 100, leto izdelave 1986 1. o C6na 590°00.00 SIT iaKni avtomobil VW golf JX, leto izdelave 1986 I Q'MICr>a cena 400.000,00 SIT i2knbni avt°mobil VW golf JXD, leto izdelave 1988 4 Q "cna cena 500.000,00 SIT fciXni avt°mobil LADA SAMARA, leto izdelave 1987 5 T MCr>a cena 180.000,00 SIT 'SiS? avtomobil VW CADY, leto izdelave 1983 "cr>a cena 350.000,00 SIT •Tov, izkff avtomobil WV CADY, leto izdelave 1984 f T, cena 400.000,00 SIT ke£,nr8ka Prikolica ITAS leto izdelave 1984 2k£H S P°nJavo 2,35 x 6,00 m lcr,a cena 120.000,00 SIT vozila 'c*acii so v voznem stanju. ?avskam 0 v četrtek, 16.11.1995, ob 11.00 uri v Planiki Kranj, Dte,*6sen? 21 • °9led vozil Je možen uro pred licitacijo. HaniL. n« morajo plačati 10 % varščine. Prometni davek plača Na sejmu, za katerega je značilen tekmovalni duh, so v sredo podelili tradicionalne nagrade letošnjim najboljšim razstavl-jalcem. Tri enakovredne zlate diplome za razstavljalce in avtorje novih proizvodov je petčlanska strokovna komisija podelila naslednjim nagrajencem: Lip Bled je zlato diplomo prejel za spalnico Viva, ki jo je oblikovala Silva Bassanese, Svea Zagorje je diplomo prejala za kuhinjski program Ajda, avtorja Staneta Ocepka, Tovarna pohištva Čepovan, pa je diplomo prejela za pisarniško pohištvo, ki so ga oblikovali Mina Mozetič, Tomaž Stare in Feliks Mrak. Društvo oblikovalcev Slovenije je priznanje Kocka soglasno podelilo oblikovalcu Branku Jurca za stol Anna, ki ga je izdelal Javor iz Pivke. Revija Naš dom je podelila Zlato plaketo Metalki Trgovina iz Ljubljane za pohištvo Fagus, avtorice Petrice Pajmon. Revija Les, ki vsako leto nagradi srednjo lesarsko šolo, ki najceloviteje predstavi svojo dejavnost, pa je letos priznanje podelila Srednji lesarski šoli iz Nove Gorice. Letos se na pohištvenem sejmu predstavlja kar nekaj novosti in zanimivosti, ki prihajo tudi z Gorenjskega. Podjetje Alples iz Železnikov se predstavlja z naslednjimi pohištvenimi programi: - program Tempo v novih barvah in kombinacijah, ki je bil nagrajen leta 1993, - nov program klubskih miz, - nov program avdio-video omaric in - nov program garderobnih omar na metre Harmonija. V sredo so na sejmu predstavili tudi izdelavo čipk, včeraj pa so obiskovalci njihovega razstavnega prostora lahko prisluhnili igranju lajne. Danes pa bodo predstavili izdelavo Dražgoškega kruhka. Vse sejemske dni od 11. do 18. ure lahko poteka prikaz svetovanja kupcem pohištva Tempo z novim računalniškim programom. Krisma trgovina inženiring Ljubljana, ki ima svoj prodajni center na Godešiču 83 v Škofji Loki, na sejmu predstavlja svoj program kopalniškega pohištva Krisma, prvič pa je na ogled tudi nov model Perla z novimi funkcionalnimi elementi. Kupcem Krisma ponuja nove rešitve kopalniškega pohištva za kotne izvedbe, rešitve za dvojno postavitev umivalnikov z novim principom shranjevanja drobnih toaletnih predmetov. Predstavljajo tudi novo površinsko obdelavo z visokim sijajem in novimi barvami. Skupno se na Gospodarskem razstavišču v teh dneh predstavlja 288 neposrednih razstavljalce v ter 71 zastopanih podjetij, ki prihajajo iz 13 držav. Na njem pa prihaja do številnih poslovnih, strokovnih, informativnih srečanj stroke z "obiskovalci. Skratka slovenska pohištvena industrija se predstavlja s svojimi dosežki in pa tudi s problemi, s katerimi se sooča in želi nanje opozoriti širšo javnost. HYUnDHI $ SUZUKI SKOFJA LOKA, GOSTEČE 8, TEL: 064/632 - 286 POOBLAŠČENI SERVIS TEB PRODAJA NOVIH IN RABLJEHIH VOZIL kredit - leasing - staro za novo rVftlflkatSka" delnica Petrola že stane 13 tisoč tolarjev veakro°l bo vrnil dve tretjini certifikata \ p^^manje za zamenjavo certifikatov za del-K JH 9tese^a gotovinskih vplačil pa verjetno ne bo. f)» JNy Sg ?0V' - Zanimanje za Petrolove delnice je veliko, <*■ tfo^no t naval hitro unesel in čakanje v vrsti ni več i\i ra*nii§r • smo naPoveda,i že 24. oktobra, naj vsi že ^ *Uo|a JJaso{ tol °St "certifikatske" delnice z 10 tisoč povečala na Pribra/JeV' Kračuni pa kažejo, da bodo morali ljudem love !žn9 dve tretjini certifkata, če bo zanimanje za '^nihoi *ce še naPreJ tako veliko. Za certifkate je bilo .^»liiaJi- . odsotkov Petrolovih delnic, kar pomeni dobri tolarjev vrednosti. e bilo tako znanih že več kot 40 ov Petrola, tega dne pa so ^ indivfn8- n°vembra,,< )e*aH ?ualnih lastnik >ofenega cp • ^e ^ odstotkov vrednosti posameznega * bV'c° cert-rlf'kata' lcar Pomeni, da bi vam vrnili skoraj %etrolove; h ta> Vendar vpis traja do 19. novembra, če bo O* Pričat • n'ce Se naprej takšno zanimanje kot doslej, Sn °SU c -?e' da vam Dodo vrnin PriDližno dve tretjini H?Vi,i z njhnkata" Zda^ t0re^ razmišlJaJte' kaJ Doste ^°?aiajo fihte^a tuo-* gotovinski odkup Petrolovih delnic, Hi|..aHlc0 £ n P0 15.501 tolarjev, posamezniki aH pravne osebe ^lh,0n niarlfnaJveč 6 tisoe delnic, kar pomeni približno O0, Ve? rninule srede so za gotovino prodali 4.849 več Za za nakazil pa pričakujejo šele zadnje dni javne gotovino je na voljo za 11 milijard tolarjev milijonov mark delnic. Pričakujejo, da 127 gotovinskih vplačil ne bo. • M.v! Obrtno Podjetje Kranj Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj, fax:064/241-146 Mizarstvo, Steklarstva, Pečarstva, Pleskarstvo, Polaganje podov in izdelovanje estrihov. Tapetništvom "E? 064/242 061 MARMOR H O T A V L J E p.o. Hotav.ie4o Gorenja vas 64224 GORENJA VAS K sodelovanju vabimo ambiciozne, pridne in ustvarjalne sodelavce: 1. VODENJE DOMAČE PRODAJE Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske, gradbene ali druge ustrezne smeri - znanje uporabe računalnika 2. PRODAJNI REFERENT - Pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske, gradbene ali druge ustrezne smeri - znanje uporabe računalnika - lahko tudi pripravnik 3. VODENJE RAČUNOVODSTVA Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - znanje uporabe računalnika 4. VODENJE DEVIZNEGA POSLOVANJA V RAČUNOVODSTVU Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - znanje tujega jezika - lahko tudi pripravnik 5. VODENJE KADROVSKEGA ODDELKA Pogoji: - visoka ali višja izobrazba organizacijsko kadrovske, pravne, upravne ali druge ustrezne smeri - znanje uporabe računalnika 6. VODENJE PROJEKTOV NA MONTAŽI Pogoji: - visoka ali višja izobrazba gradbene smeri - zaželeno znanje nemščine ali angleščine - lahko tudi pripravnik 7. VODENJE DELOVIŠČ NA MONTAŽI več delavcev Pogoji: - srednja izobrazba gradbene smeri - lahko tudi pripravniki a OPERATER NA NC STROJU več delavcev Pogoji: - srednja strokovna izobrazba strojne smeri - osnovno znanje angleščine - lahko tudi pripravniki 9. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV Pogoji: - poklicna izobrazba strojne smeri - lahko tudi pripravnik Za vsa objavljena mesta so zaželene delovne izkušnje. Izbranim kandidatom nudimo prijetno delovno okolje, možnost napredovanja in strokovnega izpopolnjevanja ter stimulativno plačo, odvisno od osebne prizadevnosti. Delovno razmerje za vsa objavljena delovna mesta bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni po objavi. Pošljite jih na naslov: MARMOR HOTAVUE p.o., Hotavlje 40, 64224 Gorenja vas, Za kadrovsko službo. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Radovljica (Uradni list RS, št. 4/91), sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in sklepa 9. seje Občinskega sveta Občine Radovljica z dne 18. 10. 1995 objavlja župan Občine Radovljica RAZPIS ZA PODELITEV PLAKET OBČINE RADOVLJICA IN PLAKET ANTONA TOMAŽA LINHARTA Velika plaketa in plaketa občine Radovljica se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela ob visokih jubilejih oziroma za dolgoletno izredno uspešno delo na področju gospodarstva, društvenih in drugih dejavnosti v občini, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine ter za aktivno udeležbo v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj ali preprečevanju škode na premoženju. Plakete A. T. Linharta se podeljujejo posameznikom, kulturnim skupinam in organizacijam za izredne dosežke pri spodbujanju, organiziranju in širjenju kulturne dejavnosti med prebivalstvom, v organizacijah, v občini in v širšem družbenem prostoru, za posebne uspehe pri kulturni in umetniški vzgoji mladine, za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na kulturnem in umetniškem področju ter za dolgoletno delo in izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja dosežene z delom v vzgojnoizobraževalnih in drugih organizacijah, z organiziranjem vzgojnoizobraževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli in pri oblikovanju učnih sredstev. Predlogi za podelitev priznanj občine Radovljica s podatki o kandidatih in z obrazložitvami morajo biti predloženi Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Radovljica najkasneje do 21. 11. 1995 na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 64240 Radovljica, s pripisom "PRIZNANJA". Nepopolnih predlogov in tistih, ki jih bo komisija prejela po izteku roka, ne bo obravnavala. Župan Občine Radovljica Vladimir černe, dipl. ing. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Janeza Korošina. V galeriji Mestne hiše je na ogled bienalna razstava fotografij Pokrajina '95.. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj do 20. novembra razstavlja slikarka Mira Narobe. V galeriji Pungert razstavlja keramiko Ljubo Blagotinšek. V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju Institut Essentia iz Ljubljane razstavlja energijske grafike - ideograme. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava ob 20-letnici Glasbene mladine Jesenice. V razstavnem salonu Dolik je na ogled fotografska razstava Človek in kovina. VRBA - Prešernova hiša bo zaradi nujnih vzdrževalnih del zaprta do 13. novembra. SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja risbe in slike akad. slikar Boris Jesih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja fotografije dr. Tomaž Kunst. V kapeli puštalskega gradu razstavlja Peter Jovanovič. V Knjižnici Ivana Tavčarja je odprta fotografska razstava ob 10-letnici Foto kino kluba A. Ažbe. FOTO GORENJSKE 1995 Kamnik - Letošnje regijsko srečanje razstava Foto Gorenjske 1995 bo v organizaciji ZKO Kamnik decembra v Kamniku. Na razstavi lahko s fotografijami in diapozitivi sodelujejo vsi avtorji, člani foto klubov ali posamezniki, ki jim je prijavo potrdila občinska ZKO. Tema razstave je prosta. Žirija bo ocenjevala dela novejšega datuma, ki še niso bila predstavljena na regijski razstavi. Vsak avtor lahko pošlje največ štiri črno bele ali barvne fotografije velikosti 30x 40 cm, najmanjša dopustna pa 18 x 24 cm. Pri diapozitivih je najvišje število šest -nameščeni pa morajo biti v steklenih okvirčkih opremljenih z naslovom in imenom avtorja ter označbo za projekcijo. Rok za oddajo del je 20. november. Razstavo bodo odprli 8. decembra, ob 19. uri v razstavišču Veronika v Kamniku. Žirija bo v vsaki zvrsti podelila po tri nagrade in tri diplome. Ob razstavi bo izšel katalog, v katerem bodo objavljene tudi najboljše fotografije. NOVITETE ZA MLADE V drugem letu obstoja zbirke za mladino Knjigožer pri Mladinski knjigi so izšle tri novosti domačih avtorjev. Desa Muck je napisala ljubezenski roman za mladino z naslovom Hči lune, v kateri avtorica znane knjige Blazno resno o seksu (prevedene tudi v nemščino) za mladino med 12. in 15. letom govori o ljubezni - o prepoznavanju, želji in strahu pred njo. Da bi se izognila kiču in pretirani sentimentalnosti jo je prepletla z domišljijsko zgodbo glavne junakinje, ki si v prizadevanju za fanta v tekmi s tekmico pomaga tudi s sanjami o princu na belem konju. Beli mušketir je knjiga enega najproduktivnejših pisateljev pri nas novinarja Ivana Sivca. Zgodbo iz športnega sveta, v kateri nastopajo nekatere izmišljene osebe, pa tudi vse Slovencem znana športna imena od Jureta Koširja do Toneta Vogrinca, je po detektivsko zapletel in postavil v prihodnji čas, ko se bodo v Kranjski Gori dogajale olimpijske igre Treh dežel. Poznavalec športnega zakuhsja je v zgodbo natresel obilo manj znanih podrobnosti iz športnih iger in igric. Knjiga Bogdana Novaka Zaljubljeni vampir je napeta srhljiva zgodba za mladinsko šolsko branje. Vendar pa pisatelj ni svojih dveh junakov Tine in Luka, ki se izgubita v dolenjskih gozdovih, poslal po le domišljijskih avanturističnih poteh, pač pa je v zgodbo postavil osebe, gradove in celo jedilnike, ki so zgodovinsko preverjeni, nekateri kot grad Hmeljnik pa obstajajo še danes. Z nemalo vpletene ironije je pisatelj povezal sedanjost in preteklost in jo spretno ponudil v zanimivo branje. • L.M. OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR Frankovo naselje 51, Skofja Loka objavlja prosto delovno mesto TAJNIKA ŠOLE za nedoločen čas Pogoji: - srednja izobrazba: administrativna ekonomska smer, 5. stopnja - 3 leta delovnih izkušenj - obvezno znanje računalništva Rok za prijavo na oglas je 8 dni. Nastop dela je takoj. Poskusno delo je 3 mesece. Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj sobot a m*ti i to Prtrv^Uarka Jana Sliiatuii KAPLJICA V MODREM SVETU sobota, 11. novembra 1995, ob 10. uri, v kinu STORŽIČ! TELE-TV Kranj O L GLAS 20-let Glasbene mladine Jesenice 1995 BO GLASBA ZA MLADE UTIHNILA! Jesenice - Ob jubilejih je sicer navada, da se spoštljivo govori o doseženih uspehih in optimistično pričakuje boj^ razvoj. Glasbena mladina Jesenice, kije ves ta teden namenila proslavljanju 20-Ietnice svojega delovanja, je seV ^ jubileju namenila tudi slavnostni del. Z okroglo mizo na temo Kaj bo z Glasbeno mladino v prihodnje? pa jcS pravzaprav pokazala ne prav vesela prihodnost. Čimveč kvalitetne glasbe čimvečjemu številu mladih - to je osnovni moto, s katerim Glasbena mladina Slovenije letos praznuje svojo petindvaj-setletnico. Mladi glasbeniki in organizatorji so skupaj z mladimi poslušalci znali ukrojiti glasbeni program po meri najmlajše publike v vrtcih, pa nekoliko zahtevnejšega za šole in srednje šole in spet malo drugačnega tudi za odrasle. Tak način vedre in zanimive glasbene vzgoje, ki povezuje mlade evropskih dežel, se je "prijel" tudi v Sloveniji, se v nekaterih krajih obdržal in razvijal, drugod pa omagal in skoraj povsem zamrl. Glasbena mladina Jesenice pa ie - vsaj doslej - preživela tudi krizne čase. Odlikovala jo je posebna trdoživost organizatorjev, saj so programe izpeljali, tudi ob pičlih sredstvih; s svojo Pregledna razstava o delovanju Glasbene mladine Jesenice in lutkovna predstava Fontek Fije sta bili le uvod v teden praznovanja. Danes, v petek, ob 19.30 bo v Kosovi graščini koncert Kvarteta klarinetov iz cikla GM Oder 95/96. V nedeljo pa se bodo praznovanje jubileja sklenilo s slavnostno akademijo ob 19. uri v Kosovi graščini. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja za dolgoletno sodelovanje z Glasbeno mladino Jesenice in priznanja ZKO Jesenice za uspehe pri lutkarstvu. Na prireditvi bodo nastopili tudi pevci - Jaka Jeraša, Melita Jelen in Leon Leskovšek ter instrumentalisti - Primož Kerštanj, klavir, Domen Jeraša, pozavna, Matjaž Šurc, flavta. ... M\ tudi drugje po Sloveniji; ^ domači glasbeni taleči ^ znanje lahko razkazoval) ^ drugje, pa so se jeseniš*1 veselili srečanj z vrhuns glasbeniki, ki so prek? J bene mladine Slovenije ^ seznanjat najmlajše z S'3!^ instrumenti na šole in v Lutkovno gledališče zdaj v veliki meri rešuje program Glasbene mladine Jesenice, vendar pa kar omahuje od tempa kar 240 predstav letno. dejavnostjo segali z Jesenic tudi v druge gorenjske kraje. Če se je spremenil kraj kbncertov -na primer koncerti v Markovi cerkvici v Vrbi, so nadaljevali z Jesenskimi serenadami v Kosovi graščini na Jesenicah in na Bledu. Ko se iz nadvse obsežnega programa Glasbene mla-dine Slovenije zaradi preskromno odmerjenega finančnega deleža iz občinskega proračuna ni več moglo tako kot pred časom izbirati gostujočih nastopov glasbenikov in skupin - se je ustanovilo Lutkovno gledališče na Hrušici. Z lutkami in glasbo se je oblikoval zanimiv in vse leto razprodan program za najmlajše. Vendar pa se je zdaj pokazalo, da aprila 1993 ustanovljeno Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice že skoraj pregoreva zaradi izjemnega povpraševanja. Okoli 240 predstav letno je za Rada Mužana PRAZGODOVINSKI BAKRENI INGOTI Marca in aprila letos so arheologi kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pri pregledu njiv in travnikov vzhodno od Dragomlja pri Domžalah, na eni od predvidenih tras avtoceste Šentjakob - Blagovica našli ostanke prazgodovinskega naselja. Kot je povedal magister Peter Turk z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, arheološka literatura do odkritja še ni omenjala prazgodovinskih najdb iz kraja Dragomelj. Spomladi letos so kranjski arheologi Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine s pomočjo oddelka za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete v Dragomlju našli dve med seboj ločeni skupini bronastih predmetov očitno namerno položenih v zemljo. Razlogi za deponiranje predmetov so bili v preteklosti najrazličnejši, v Dragomlju naj bi po mnenju arheologov to služilo kot skladiščenje za nadaljnjo predelavo. Prvi dragomeljski depo je vseboval 40 ingotov kladivaste in koničaste ter pogačaste oblike. Ingoti so bili pravzaprav začetni proces metalurškega procesa pridobivanja brona, polizdelek, ki so mu nato med taljenjem dodajali kositer in dele starih neuporabnih bronastih predmetov. S tem je bila povezana druga depojska najdba, v kateri so arheologi našli 58 drobnih kosov brona, delov uhatih in plavutastih sekir. Udarnine na njih nakazujejo, da so bile namenoma razbite, verjetno zaradi napak pri ulivanju. Prav zaradi te možne povezave obeh depojskih najdb najdišče priča o metalurški dejavnosti prebivalcev pozne bronaste dobe. Dragomeljska naselbina naj bi segala v deseto oziroma deveto stoletje pred našim štetjem. Arheologi so še posebej poudarili pomen odkritja drago-meljske naselbine in depojev. Poznobronaste nižinske naselbine so izredno redke, nedotaknjenost najdišča pa je omogočila, da so arheologi lahko prvič s svojimi metodami natančno raziskali najdišče, kar v primerih, ko so predmete posamezniki sami prinašali v muzeje ni bilo možno. Seveda pa se mnogi sprašujejo, kaj storiti z dragomeljskim najdiščem, saj naj bi čezenj speljali avtocesto. Arheologi predlagajo umik trase ceste, a se zavedajo, da pravega argumenta za to nimajo. Ostanki naselbine so resda skromni, razprostrti na površini treh hektarjev. Zaradi svoje specifičnosti najdiščna ni moč predstavljati na mestu samem, za to bi bila bolj primerna razstava. Izkop in natančne raziskave so zato tudi za arheologe sprejemljiva rešitev, le-te bi sto ljudi opravljalo predvidoma štirinajst mesecev, arheologi pa ob tem opozarjajo, da vsako izkopavanje pomeni tudi uničevanje, in da bi morebitna kasnejša raziskovanja ob razvoju stroke lahko prinesla nova spoznanja. Do teh pa bo skozi asfaltno prevleko avtoceste težko priti. • U. Špehar in sodelavce vsekakor zalogaj, ki ga ob drugih poklicnih obveznosti ni mogoče posebno dolgo vzdrževati. Da pa je lutkovna skupina dobesedno razgrabljena po vrtcih in šolah je seveda razumljivo, saj je njena ponudba tudi finančno najbolj sprejemljiva za vrtce in šole. Vse druge skupine in posamezniki namreč že nekaj Časa ne nastopajo za nekaj tolarjev, pač pa svojo ustvarjalnost ob primernem povpraševanju tudi ustrezno cenijo. Le navdušenci v glasbi in lutkarstvu cen ne postavljajo. Ob otvoritvi jubilejne razstave Glasbene mladine Jesenice, kjer se v fotografiji in z lutkami predstavlja njena bogata dejavnost, se je predsednica Glasbene mladine Iva Faletič posebej zahvalila dol- foletnim izdelovalcem lutk, rez katerih lutkovne predstave ne bi bile take, kot so: Marini Bačar, Jožetu Bediču, Anji Dolenc, Danici Žemlja in Jožetu Dakskoflerju To pa je tudi najbrž pravi razlog zaradi česar je Glasbena mladina Jesenic začela opozarjati na možnost, da utegne njena dejavnost tako kot drugje po Gorenjskem počasi usahniti. Vse do nedavnega je namreč ob sodelovanju glasbenih pedagogov in drugih za mladino tekel izredno dober model glasbenih prireditev. Vsaka šola, tudi vrtci, so imeli po tri glasbene prireditve na leto - prilagojene seveda starostni stopnji otrok. Nekateri od teh programov so bili tako dobri, da so jih želeli slišati Če so še leta 1985 pri mladini Jesenice lahkorU vili po tri, celo štiri g'^ programe na leto za vse- j, vrtce, sta bila leta 19"v _ dva. Povpraševanja P J toliko, da bi zlahka p^f tudi šest programov,. Jf^ GM Jesenice iz oblW*A proračuna lahko p°y Jj 16 odstotkov svoje dej^L Župan dr. H rudar vidi siceršnjem povečanju a'j za kulturo - tudi v naC,^ nem merilu. Kaj pa narede občinski prora^ prihodnjem letu, paj*s drugo vprašanje. ___* Ko pa so presahnili ^gfccjj viri financiranja - iz oW° varstva, izobraževanja in( ture - je dejavnost GljK^ mladine začela vek šole ali vrtca k pre bil in je še preskromen.' lahko še naprej obdrz3 programov. ™ Ena od rešitev bi bila M povečanje vstopnine oZ-prispevka šole ali vrtca-pa se seve da že dreg'„|t občutljivo socialno vpi^i Pred Glasbeno mladino ,« niče je dilema, kako izpostavila kar nekaj re ^dj jih je bilo slišati tudi na mizi. Kaže, da brez P^f nalnega delavca (s P° ^ji) polovičnim delovnim prihodnje ne bo šlo. ^atJi rešitev so že prišli L j naketarih drugih kraJjU Sloveniji, kjer so želel' nost Glasbene mladine 0 ^ i ti. S tem vprašanjem s ^ prihodnje na Jesenicah ^ jala operativna skupin3'^] bo gotovo na prihodnj'bLff tovanjih s pedagogi na cah in tudi po GorcJM dokopala do primerne Časi, ko je bilo le **sxtA dovolj za dejavnost, s ka .A Glasbena mladina u!c^a||a))'j mimo. Če naj bi mladi se / imeli kvalitetne glasbe o A grame, potem 16 odst proračuna ni denar, s P| se kaj takega da zagoto Lea MencijJJ foto: Jure NAGRADA ZA NAJBOLJŠO KNJIGO Slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu ne n *p brez nagrad: podelili so jih za najboljšo tehnično » knjige ter za najboljši prvenec zadnjih dvebjej^ toP1 Najboljši knjižni prvenec zadnjih dveh let je napisal p*' $ Aleš Šteger. Njegova pesniška zbirka Šahovnica najboljšo jo je izbrala komisija Društva slovenskih P' e jev, opozarja na poezijo podobe, ki ima svoje koren .^j. francoskem nadrealizmu in se nadaljuje s špansko-arn j mi pesniki. Ta vir pesnika ni preglasil, je zap'sa obrazložitvi, saj vsak odkrušek tujega jezika zanesljivo in jasno močjo lastnega glasu. Krilatega leva - prvo nagrado za najboljšo 1 . 6f*' izvedbo knjige je dobila Tiskarna Gorenjski tisk in 81 x$ fotografsko monografijo Večni krog s fotografijami °c'|j0 Kladnika in besedilom Iztoka Gaistra. Drugo na^jcnji^ plaketo krilati lev je prejelo Delo Tiskarna za $ Slovenska kronika XX. stoletja, tretjo nagrado Gorenjski tisk za knjigo Fcmale Rubber, f°t0Lri$! monografijo erotičnega fetišizma, ki jo je izdala " Jf* založba E.A. T. Medien. Posebno plaketo pa je i^f Tiskarna Jože Moškrič za bibliofilsko izdajo Daim Biblije. • L.M. 0 Druga obletnica Blagovnice Gorenc PRAVI GORENJ'C GRE V BLAGOVNICO GORENC Bl^e ^e sPoniH1Jate^ ko smo novembra pred dvema letoma čakali na zimo, razmišljali o novi bundi in... in jo tudi našli. Kje drugje kot v agovnici Gorenc v Kranju, kije svoja vrata prvič odprla 12. novembra '93. Več kot dve tretjini njihove takratne ponudbe je bil namreč širok asortima toplih zimskih bund. Danes je Blagovnica Gorenc bržkone največja blagovnica s ponudbo tekstila na Gorenjskem. kito 0 Kranjčanov, ma kaj Kranjčanov, let°KV 2 Vse Gorenjske se je v zadnjih dveh ^obleklo prav v Blagovnici Gorenc, na nah • 'ad'nsk* unc' v Kranju. Blagovnica se le ^a tak° rekoč v strogem centru Kranja, Veljaj iz starega dela mesta. S Koroške kJ*e) najbolj prometne ceste skozi Kranj, Sto^° dvest0 metrih vožnje med kinom JJifc in blagovnico Globus, zavili na levo j^^^Sorčičevi ulici', in še preden se boste v klanec, še enkrat zavili levo proti e'ikemu parkirišču, nekdanjem dvorišču podjetja "Vino pivo". Blagovnica Gorenc je sodobna trgovina s tekstilom, ki se razprostira na 400 m2 razstavnega prostora in je sad večletnega uspešnega poslovanja družinskega podjetja Storžič, d.o.o., iz Naklega. Ob odlični lokaciji in velikem parkirnem prostoru „ pred blagovnico, \fe poleg sodobno urejenega, svetlega in in nega razstavnega prostora, znova Pol °Va privabljajo dobro založene police in Prod1 °bešalniki- Ni Je namreč tekstilne vejj, aJ^lne na Gorenjskem, ki bi imela tako b)a 0 In tako široko izbiro raznovrstnega o^' ^ blagovnici Gorenc se lahko v kat.'**'9iavni prostor je namenjen ženskam, lcrerjijei potrebovale v hladnejših dneh, lih 0(!!ei? Je mogoče izbirati med oblačili, ki Blagovnica ^fjj- (»OKENC Mladinska ulica 2, prostori bivšega VINO - PIVO (za kinom Center), tel.: 064/222-455 PRAZNUJE V SOBOTO, 11. NOVEMBRA #A OBLETNICO POSLOVANJA o POPUST ZA VSE BLAGO NUDIMO VSEM, KI NAS BOSTE OB NAŠEM PRAZNIKU OBISKALI V PETEK IN SOBOTO V BLAGOVNICI 0% 40% NIŽJE CENE PA VELJAJO ZA OMEJENO ŠTEVILO BUND ^Ude ° to plaSCi, kvalitetne parke, športne pa m'jeirovke, ter širok izbor pletenin, ali j;?!d oblačili, ki ^nske nosno ma- v službi in ob svečanih Y Priložnostih. intjrnn la' hlače do Tlh dodatkov, CH?\S0 torbice. sevea ,tCti bla8a 2nadJO, blagovne Krona*,kotso wf?lra, Elkroj, Vezenine Bled, Labod, ^dnii Prebold- k^jiči EFOstor ie namenjen moški konfekciji. Moške obleke, ^°nari" ■ ' srajce, odlična izbira kravat, plašči, podloženi Wtnih ki ne' Pul°verJi m druge pletenine, pestra ponudba *^ke v »^stm' ^ niso na rob, tu so moške bunde in blagovne sviianit k°l Elkroj, Kors, Trikon, Labod, Pik Maribor, Almira, Nove_" e manjka pa tudi športnih oblačil, trenirk, modnih termo V^'agovV' ?P°rtnih srajc in majic, za vse, ki ste mladi po srcu pa vas nici Gorenc čaka tudi široka izbira jeansa blagovnih znamk ŽENSKA BUNDA 50 kom, 4 barve m 79wr. 4770.- MOŠKA BUNDA 50 kom, 4 barve m 4 ^9srj, 4770.- FANTOVSKA JAKNA KRATKA 30 kom JA 490* 2940.- OTROŠKA BUNDA 2950.- NE PREZRITE IN NE ZAMUDITE! AKCIJSKE CENE VELJAJO SAMO V PETEK IN V SOBOTO. v SOBOTO BLAGOVNICA(i()UI\< NAGRAJUJE SVOJE KUPCE VES DAN OD 8. DO 19. URE! Priporoča se trgovsko podjetje STORŽIČ d.o.o. Casucci in Wild. Za vaše otroke pa boste zagotovo našli pravo bundo, vetrovko, trenirko, pulover ali majico. 1 ✓ V blagovnici med razstavljenim blagom sicer lahko izbirate sami, pri vaši odločitvi pa vam bodo rade svetovale in pomagale prijazne prodajalke Ana, Cvetka, Helena, Marinka, Olga in obe Sonji. Poleg Široke palete ženske, moške in otroške konfekcije, so za Blagovnico Gorenc značilni tudi ugodni plačilni pogoji, saj vam ponujajo tudi nakup na obroke ali na več čekov, seveda brez obresti. Vsak mesec pripravijo tudi posebne akcije in popuste za določene vrste blaga, marsikaterega kupca pa privabijo tudi cenovno ugodne posezonske razprodaje. Poseben dan Blagovnice Gorenc bo vsekakor jutri v soboto, 11. novembra, ko bo blagovnica praznovala svoj drugi rojstni dan. Blagovnica bo odprta celo soboto, tja do 19. ure, kot darilo pa kupce čakajo popusti, tudi do 40 |; odstotkov, kot bo to veljalo za bunde. Poleg tega pa bo ves prihodnji teden za vse blago, med katerim lahko izbirate v Blagovnici Gorenc, veljal tudi 10-odstotni popust. Blagovnica je sicer odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, o vaših nakupih pa se lahko pozanimate tudi na telefonsko številko (064) 222-455. Seveda pa ne pozabite, da bo jutri v soboto blagovnica odprta ves dan, prav tako pa tudi vse sobote v decembru. In če vas kdo vpraša, zakaj ravno Blagovnica Gorenc. Zato, ker smo Gorenjci znani kot varčni potrošniki, konkurenčnost, kvaliteta in ugodna cena pa so tudi odlike Blagovnice Gorenc v Kranju. < NOVO! Super lahka cigareta Triglav, pooblaščena investicijska družba d. d. Ljubljana vas vabi k javnemu vpisu delnic Spisek vpisnih mest OBMOČNA ENOTA KRANJ Kranj, Bleivveisova 20 POSLOVNA ENOTA: Jesenice, Titova 16/1 PREDSTAVNIŠTVA: Radovljica, Kranjska 19 Skofja Loka, Kidričeva 1 Tržič, Balos 4 Bohinjska Bistrica, Triglavska 35 As > Triglav Pooblaščena investicijska družba d. d. NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA. OBČINA TRZIC Komisija za povojne poboje, pravno dvomljive procese in tovrstne nepravilnosti Trg svobode 18, Tržič Na osnovi sklepa komisije z dne 25. 10. 1995 objavljamo: JAVNO ZBIRANJE PODATKOV 1. O pogrešanih osebah v občini Tržič od leta 1941 dalje 2. O lokacijah neregistriranih pobojev in grobišč v občini Tržič 3. O pravno dvomljivih procesih v občini Tržič OBRAZLOŽITEV: Komisija želi prizadetim občanom pomagati pri odkrivanju grobov, postavitvi skupnih spominskih obeležij in pri reševanju ostalih nepravilnosti v medvojnem in povojnem obdobju. Zato komisija poziva svojce pogrešanih, očividce in ostale občane Tržiča, ki karkoli vedo ah želijo vedeti o posameznih ali skupnih pobojih in krajih grobov ter o nepravilnih procesih, naj to pisno sporoče na naslov: OBČINA TRŽIČ, Korosija za povojne poboje, pravno dvomljive procese in tovrstne nepravilnosti, Trg svobode 18, 64290 Tržič. OPTIKA Kranj, Bleiweisova 18, nasproti porodnišnice Tel.: 225-600 PREGLEDI VIDA vsak Četrtek od 10,30 do 12. ure in ponedeljek od 10. do 12* ure VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN MODNIH SONČNIH OČAL in še povečevalne lupe, foto filmi, baterije - tudi za slušne aparate, tekočine za kontaktne leče Odprto od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Že 14 Cet Vaša optika A^TOPTIKA KRflAd PSMARKT ZA VARNO ZIMO! fc_ ZIMSKE GUME -J55/80 R 13 Q ATS 440,- netto ^J65rti0 R 13 Q ATS 503,- netto R 13 Q ATS 440,- netto 175/70 R 13 T ATS 524,- netto m ANTIFRIZ AIRPOL in ZA STEKLA ^KONCENTRIRAN do - 40 stopinj C 1 liter ATS 16,58 netto 3 litri ATS 49,91 netto BREZPLAČEN PREGLED AKUMULATORJEV. PRI NAKUPU NOVEGA V PS-MARKTU JE MONTAŽA BREZPLAČNA. NAPRIMER ZA VW~AUDI-OPEL 36 AMPEROV samo ATS 499,- netto .OBNOVLJENE ZIMSKE GUME -_155^80R 13 Q ATS 249,- netto -J55/70 R 13 Q ATS 257,- netto ■UZ5/70R 13 Q ATS 270,- netto LJ75/70 R 14Q ATS 299,- netto HALOGENSKE MEGLENKE ALI DOLGE LUČI Bele barve, dve luči, okrogli ali oglati... Dve nalogenski žarnici H3 - 12 voltov. V garnituri tudi releji, stikala, kabli, sponke, ter ogrodje z varovalko. ATS 207,50 netto MlCMBMN f-i "KONIG" VERIGE "CLUB - Y" |||pfe odlične lastnosti, | *7\ enostavna montaža, v 2 leti garancije > f*9 Af\Q \00*Z'"'Zi,'~ ■ ATS 409,- netto netto ATS 3.325,- AVTORADIO S CD - DELOM "BARCELONA" PS*MARKT AUTO-FACHMARKT KFZ-WERK$TATTE ^__XM + S Alpin —1Z5^65R14Q ATS 1.041,- netto --l£Wr^i4Q ATS 958,- netto —195/65 R 15 Q ATS 1.291,- netto 195/65 R 15 T ATS 1.325,- netto i POKROVI ZA PLATIŠČA 13", 14", 15" različne oblike 0> od ATS 49, netto BELJAK / VILLACH, Maria - Gailer - Strasse 28 poleg BAU-MAX-a, tel.: 0043-4242-312010 n Maria-Gailer-Str bouMcu »j ipy?*"J.T! Abtahrt Odprto: 8.30 do 18.00, sobota: 8.00 do 12.00 POPRAVEK 1. seja skupščine Tovarne obutve "Peko", d.d., Tržič bo v soboto, dne 9. decembra 1995, ob 10. uri, ne pa ob 19. uri, kot smo napačno objavili v prejšnji številki Gorenjskega glasa. nzorhi d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45 61101 Ljubljana ali na tel.: (061) 213-475 DRUŽINSKA KOLEKCIJA ČANG - ŠLANG shu j sevalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Z rednim pitjem Čang-Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Škatlica Čang-Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Cena: 699 .- SIT + poštni stroški in pakiranje - losion za nego osivelih las. Blaga, brezbarvna tekočina. Vsakodnevno se nanaša na lase (2 -3 tedne) in tako jim vrača naravno barvo in sijaj. Izgubljeni pigment regenerira postopoma in neopazno; nasprotno od obstoječih sredstev za barvanje las Cena: 2.399.- SIT + poštni stroški in pakiranje 2 ali več: 1.799.- SIT + poštni stroški in pakiranje "HPCArtPU" ■losionin8elzanes°las' V 'kfVSPvr it* lasišča in ponovno rast las. Učinkovine preparata so izvlečki eksotičnih rastlin Južne Amerike. Revitalizirajo in negujejo lase in kožo lasišča, rezultat pa je viden v mnogoterih odlikah. HERBOPIL popolnoma prepreči nastajanje prhljaja, lasem vrača lesk in prožnost, okrepi lasne korenine, ozdravlja poškodovane lase. Dokazano je, da z nego lasišča poteka vzporeden proces -PONOVNA RAST LAS. Komplet = losion + gel GIGIRICCI in HERBOPIL sta izdelana po licenci W.W.R. Itd Partnership Baltimor, Marvland ZDA Cena: 3.499 .- SIT + potni stroški in pakiranje 2 ali več: 2.999 .- SIT + poštni stroški in pakiranje BIOTERM MEDICINSKO PRILAGOJEN PAS | ZA ODSTRANJEVANJE MASČOBNIH NASLAG; 3 - 5 cm V 21 DNEH Cena: 2.499.- SIT + poštni stroški in pakiranje Krt OUAR0 inim GUARO DZIRLO GUARD Ustnik za trajno uporabo Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO GUARD še prozornega, s katerim boste lahko opazovali njegovo delovanje. Cena: 1.199 .- SIT + poštni stroški in pakiranje 2 ali več: 799 .- SIT + poštni stroški in pakiranje >i----yi— NAROČILNICA - 061/213-475 IME IN PRIIMEK.............................. UUCA HIŠNA ŠT:........................... KRAJ, ŠT. POŠTE: .......................... TELEFON:........................................ VRSTA IN KOLIČINA IZDELKA: NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: DŽIRLO, d.o.o.. p.p. 45,61101 LJUBLJANA NA VAŠO ZAHTEVO VAM POŠLJEMO BREZPLAČEN KATALOG NAŠIH IZDELKOV. KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE 61215 MEDVODE Cesta ob Sori 11 Telefon: 061/611-430 objavlja prosti delovni mesti DVEH MESARJEV - PRODAJALCEV za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Nastop dela takoj. Informacije in prijave na gornjem naslovu. VEDEŽEVANJE ASTROLjOOUA ti in pismeno: PREROK p p 101. 61260 LJUBLJANAJ Zaup.ijte »voje teiavr. na&lm prerokom, »evojlm videnjem Vam bodo pomagjli premagati nepremagljive ovire! Prerok I: Tanja. Marica, Rada, Jožica .Ivanka,Majda, astrolog Milen . »L ZAUPAJTE NAJ HO I ZA BOLJŠI SLUH slušni aparati Vodnikova 8, Ljubljana Vsak četrtek od 16. do 17.30 tudi v KRANJU - v ART optiki _Bleivveisova 18 Informacije in prijave: 061/159-54-22 (od 9. do 16. ure) 064/734-066 (od 19. do 20. ure) GALSTEG kemični in galvanski nanosi 64245 kropa 87/a tel: +386 64 736 492 fax: +386 64 736 473 Biba razširila prodajne prostore Kranjska trgovina Biba, ki je Gorenjcem in Gorenj-kam poznana po svoji založenosti z oblačili za vso družino, od ponedeljka kupcem nudi svoje prodajne artikle na povečanih prodajnih površinah. Letos teče že sedmo leto, odkar sta zakonca Francka in Miro Gašperlin odprla svojo trgovino, kasneje pa se jima je pridružil tudi sin Borut. V trgovini je danes zaposlenih pet strokovno usposobljenih prodajalcev. Biba je kmalu postala sinonim za odlično založenost in prijaznost do kupcev, sčasoma pa so prostori v Ulici Jake Platiše 13 na Planini postali pretesni in niso več odgovarjali zahtevam in potrebam kupcev, ki so se ob obilni ponudbi počutili utesnjene. Zato je bilo potrebno trgovino razširiti. In od ponedeljka, 6. novembra, ima Biba še enkrat več prodajnih prostorov. Iz 35 kvadratnih metrov prodajnih površin so prešli na 65 kvadratnih metrov in s tem kupcem omogočili več gibanja med izdelki, ki jih nudijo pod ugodnimi prodajnimi pogoji. Trgovina je še vedno odprta non stop on 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Ponudba v Bibi pa je še bogatejša, saj so v dodatni program vključili tudi pampers plenice, ki jih nudijo po zelo ugodnih cenah. In kakšne dodatne ugodnosti nudijo v Bibi? Vsak kupec ob prvem nakupu za 20.000 tolarjev v gotovini dobi kartico Biba, ki mu pri naslednjih nakupih omogoča 10-odstotni popust. To pa še ni vse. Večkrat določene artikle nudijo po ugodnih cenah. Trenutno so to otroški smučarski kombinezoni. Prvo pravilo, ki velja v Bibi, je kupcem nuditi kvalitetne izdelke in jim svetovati pri nakupu. Meo oblačili je veliko blaga domačih proizvajalcev, med katerimi so Jutranjka Sevnica, Univerzale Domžale, Elan, Beti, Labod, Vezenine Bled, Tkanina Celje, Okus Radlje, Origin, Nes, Filio & Laura in drugi-Kupite pa lahko tudi kvalitetne izdelke tujih proizvajalcev, kot so Linea Val, Monte Feiore, Compagnolo, od katerih Biba direktno kupuje blago in s tem zagotavlja nižje cene. Skratka, večja trgovina Biba strankam nudi še večje zadovoljstvo ob nakupu po ugodnih cenah. Močan. Udoben. 5,21 (VS) - 220 KM Ameriška legenda. kmalu tudi s 11 * ■mm AVTODELI - AVTOSALON ŽELEZNIŠKA 6, LESCE, TEL.: 064/718-5§Ž Vibroser zdaj dobite tudi v Kranju Kranj, 10. novembra - Naši bralci, ki so bili izžrebani v nagradni igri "Srečna družina" že poznajo Vibroser, sodobni pripomoček za masažo, ki odpomore marsikateri telesni tegobi. Doslej je bil° mogoče to masažno blazino naročiti le v Ljubljani, sedaj pa se dobi tudi v Kranju. Vibroser je majhna blazina, oblečena v čisto runsko volno, v cijo in meroslovje, pa seveda že omenjeni zlati znak Slovenska njej pa majhen mehanizem ob pritisku proizvaja vibracije, kakovost Združenja SQ iz Kranja. Kupci lahko račun *J Nežna masaža spodbuja krvni obtok, kroženje limfe, sprošča utrujene in napete mišice in pomirja živčno napetost. Pripomoček je klinično preizkušen in registriran kot pomožno zdravilno sredstvo. Svojim pacientom ga priporočajo tudi mnogi zdravniki, saj dokazano ugodno vpliva na počutje pri mnogih težavah, zlasti pri bolečinah in stresu. Ljudje, ki ga že uporabljajo, imajo za Vibroser le pohvalne izkušnje. Vibroser, ki ga proizvaja in prodaja podjetje Yanni Trade, d.o.o., iz Ljubljane (svoje predstavništvo ima zdaj tudi v Kranju), so predstavljali na različnih specializiranih sejmih, z njim so sodelovali tudi na vseh kranjskih sejmih in zanj dobili tudi Zlati znak SQ (slovenska kakovost). Ljudem je na voljo v nekaterih lekarnah in specializiranih trgovinah. Vibroser ima dveletno garancijo, je slovenski izdelek, je klinično preizkušen na Zavodu za farmacijo in preizkušanje zdravil, ima tudi certifikat o ustreznosti Urada za standardiza- Viboser uveljavijo tudi kot olajšavo pri dohodnini, pripomoček, ki greje in masira hkrati, tudi nima noben stranskih učinkov. Te in druge prednosti so prepričale že marsikatere^ uporabnika. Gorenjcem pa se zdaj ponuja še en prednost: vibroser lahko odslej naročijo tudi v Kranju po telefonu: 064/224-574 (fax: 224-575). vioroset GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Razstavljala povsem napolnili Gospodarsko razstavišče Kvalitetni preskok na pohištvenem sejmu V zadnjih letih investicij ni bilo, zato naša lesna industrija že zaostaja za razvojem v svetu J^bJjana, 9. novembra - Na 40. lesnem oziroma na 6. sejmu jjjjjiistva je bilo moč opaziti kvalitetni preskok, saj se Dr'rf n^n° Pos'avUa zastarela miselnost in na pomenu Dobivajo oblikovalske rešitve, posluh za kupca, izdelava Bistva po naročilu. Med izdelovalci so šc velike razlike, na I /J>u smo lahko občudovali odlično pohištvo in domače *o brez zadreg tekmuje z uvoženim, še vedno pa je bilo st„C 0Paz>ti tudi izdelke, ki se še niso povsem poslovili od Slar* miselnosti. Q^druženje lesarstva pri tkt ^e OD seJmu pripravilo : Koyno konferenco, ki so se iuUdeležili tudi številni dir- ekt, tJe^rji) nemalo so bili prese i n kar e ^ e n i nad velikim cimanjem novinarjev, J?dvomno potrjujejo ugoto-yUev o kvalitetnem preskoku na letošnjem pohištvenem Stvari se obračajo na bolje Slo yenska lesna industrija adnjih letih doživljala ]e v |jde travme, krivulja se' je ?brnila navzdol že leta 1980, :.° Je zaposlovala približno 35 JJ6 ljudi in štela 70 podjetij. fđaJ je v lesni industriji :aPoslenih le približno 20 jj^^idi, podjetij pa je več . ^anjševanje števila zaporih se je ustavilo, krivulja ■.JPešnosti pa se je po letošn-]"J Predhodnih podatkih na-?°sled spet obrnila navzgor. 'etošnjih prvih osmih mescih se je proizvodnja žagala lesa v primerjavi z DnvH01 lanskim razdobjem J"Vecala za 16,3 odstotka, izd ilVodnJa končnin lesnih e'kov pa za 6,4 odstotka, iiedt em ko je industrijsko povprečje znašalo 1,2 odstotka. Podatke o poslovnem rezultatu moramo seveda vzeti z nekaj rezerve, saj so jih zbrali na osnovi ankete, vendar pa kažejo, da je letos razmerje med prihodkom in odhodkom pozitivno, lani še ni bilo. V prihodkih pa zaradi obremenitev še vedno naraŠ čajo stroški dela, čeprav so plače v lesni industriji za četrtino slabše od povprečnih v gospodarstvu. Uvoz triinpolkrat pokrit z izvozom Les je praktično edina domača surovina, lesna industrija pa je izrazito izvozna, zato je razumljivo, da je v lesni industriji izvoz triinpolkrat večji od uvoza. Premočan tolar v zadnjem letu in pol so zato toliko bolj udaril lesarje, kljub temu je izvoz edina stvarna možnost, saj so zmogljivosti lesarjev za domači trg prevelike. Kar 62 odstotkov izvoza slovenske lesne industrije odpade na Evropsko unijo, najpomembnejši je nemški in italijanski trg Nagrajena spalnica Viva, ki j bo blejski LIP prodajal doma in v Nemčiji. Foto. G. Šinik. Napredek pri oblikovanju in trženju Razmere v pohištveni industriji so zelo raznolike, med podjetji so razlike velike, sejem pa kaže napredek v smislu razvoja in oblikovanja izdelkov, skratka naše konkurenčne sposobnosti, je dejal Miroslav Štraihar, direktor Svea Zagorje. Se vedno pa ustvarjajo premajhno dodano vrednost na zaposlenega in poslujejo s prevelikimi stroški. Domači trg pa je z ustreznimi standardi zaščiten pred uvozom nekvalitetnega pohištva. Od države ne pričakujemo pomoči, temveč samo okolje, ki bo sprožilo investicije, ki jih v zadnjih letih praktično ni bilo, omejene so bile zgolj na amortizacijo, je dejal Peter Tomšič, predsednik združenja lesarjev. Če je bila slovenska lesna industrija po opremljenosti pred petimi leti na ravni zahodne, pa zdaj že zaostaja. Do boljšega oblikovanja smo prišli z razpisi, saj se je pokazalo, da so oblikovalci, zaposleni v podjetjih "pogreb", je dejal direktor blejskega LIP-a Franc Bajt. Tako se tudi lažje prilagajo tujim trgom, saj sodeluje z njihovi oblikovalci, razgovor je pokazal, da tako ravnajo tudi druge slovenske pohištvene tovarne. V blejskem LIP-u so tako novo, nagrajeno spalnico oblikovali v dveh različicah, z domačo in z nemškim oblikovalcem. Z nemško različico se bodo namreč podali na koeln-ski sejem pohištva. • M.V. ratel v družini desetih največjih na svetu ----------------—j —j— — - — Iskratel hitro povečuje izvoz • II« v « A A__________1 _________A___<-tm ____________i °z bo letos znašal že približno 100 milijonov mark, letni promet pa 115 milijonov mark. Bled 7 *Ui)a' i novemDra - Iskratel iz Kranja je pripravil tradicionalno Uia*vnJetrRovinsko konferenco, poleg ključnih tržnikov in (ujjn^ne firme je na Bled prišlo tudi enajst predstavnikov v opr '* letošnji največji posel je bila telekomunikacijska je Za ruski Sahalin, vredna 16 milijonov dolarjev, ki so ing]. Uresničili. Drugi velik posel pa so pred meseci podpisali z |>aso J^sko pošto, vreden je 17 milijonov dolarjev. Tretjega pa b0 'H v Moskvi in sicer za 12 milijonov dolarjev, skupaj ^eden kar 36 milijonov dolarjev. Telek Jetje ,?munikacijsko pod-izra2i ls\ratel iz Kranja je saj ;e J* izvozno usmerjena, niajk. d°mači trg znatno prekop Zn janjo. Srečanje tržni-v tup^sem tistih, ki delajo ^BodL' zat0 pomemben % V1 In ob njem so priprava? no k°nferenco. Po-^en" S°' ^a Je srečanje ^°bra* n° tudi internemu fat gevanju tržnikov in tokraten-Se dogovorili 0 tržni n°ye dJ<* Za nove izdelke 'n *en Jaezele. Gre za ambicio prihod!,"^!' saJ bo Iskratel v ^elk"1 ■ dveh letih Prešel na 8eneJ*..lz nove tehnološke ?isterni, lako v licenčnem kako t,.is'emensom EWSD, v lastnem Izvi jnilij0n~. uo 'etos še pod 100 l«loD:'mark, že prihodnje SutrJv0.znašal več, je dejal daj'Osabnik, direktor pro- J30mn? bo znašala dobrih po p:^2;v mark, prihodnje ar irna- milijonov mark, Pokrito i° s Pogodbami že °d nančni direktor Me-Podje,jP,otnik je povedal, da 0(1 eta iAAmosto]no posluje ^Cov 89' ko Je ,mela 52 mark prometa, samo v devetih mesecih letošnjega leta pa že 108 milijonov mark. Letos pričakujejo 3,5 milijona mark dobička, približno toliko pa tudi prihodnje leto. Bilančna vsota podjetja znaša 190 milijonov mark, saj morajo aktivno spremljati prodajo, zato so pred tremi leti podpisali pogodbo z nemško razvojno banko, ki jim je dala 20 milijonov mark posojila. Iskratel ima danes 1,1-odstotni svetovni delež, že prihodnje leto pa naj bi ga z nekaterimi novimi izdelki povečala na 1,2 odstotka. Po velikosti se nahaja na desetem mestu v svetu, pomemben korak pa bo nova generacija izdelkov in pričakujemo, da se bomo pomaknili kakšno mesto navzgor, je dejal direktor razvoja Franc Dolenc. Na svetu je danes 15 pomembnih telekomunikacijskih firm, od tega jih je kar dvanajst z Zahoda in Japonske. Mešano podjetje v Rusiji Najuspešnješi Iskratelovi tržniki v tujini so bili v zadnjem času Miloš Klemenčič in mešane firme Ekateringbergu v Rusiji, Tihomir Štetner iz predstavništva v Moskvi in Štefan Spančevski iz Skopja. Prav z makedonsko pošto je Iskratel pred kratkim podpisal pogodbo o telefonskih centralah za 160 tisoč priključkov, posel je vreden 17 milijonov dolarjev. Štefan Spančevski je dejal, da jim je uspelo izriniti velike svetovne firme, kot je Erikson, kar je posledica dobrega sodelovanja v preteklosti. Sicer pa makedonski trg postaja vse bolj zahteven, računajo pa tudi na prodajo Iskratelovih izdelkov v Albanijo in Bolgarijo. Miloš Klemenčič je dejal, da so skupaj z rusko vojaško tovarno, ki se prestrukturira mešano firmo v Ekaterinbergu ustanovili lani, letos bodo izdelali za 6 do 8 milijonov dolarjev telefonskih central. Lani so ji izdelali za 20 tisoč priključkov, letos za 80 tisoč, prihodnje leto jih nameravajo za 120 tisoč in leta 1997 že za 200 tisoč, s čimer bodo imeli 10-odstotni delež na ruskem trgu. Celo samo smo presenečeni, da so stvari tako dobre stekle, je dejal Klemenčič, nedvomno po zaslugi dolgoletnega sodelovanja. Iskratel oziroma predhodnica Telema-tika je v Moskvi prvo telefonsko centralo postavila že leta 1980, za olimpijske igre, nato pa so sklenili še več podobnih poslov. Rusija ima najbolj zapleteno telefonsko omrežje, Iskratclove telefonske centrale SI2000 pa zanj najbolj primerne. Poleg tega v Iskratelu strokovnjaki poznajo ruski trg in obvladajo ruščino. 70 zelo dobrih strokovnjakov dela v mešanem podjetju. Tihomir Štetner iz predstavništva v Moskvi je povedal, da je konkurenca na ruskem trgu zelo velika, prednost imajo seveda tisti, ki lahko ponudijo posojilo. Rusija pričakuje 10-odstotno letno rast telekomunikacijskega trga, zato je seveda toliko bolj vabljiva. Naši inženirji delajo za Siemens Iskratel je v 52-odstotni slovenski lasti, nemški Siemens pa ima 48- odstotni delež. Razvija, proizvaja, projektira in instalira najsodobnejše ISDN digitalne telefonske centrale po lastni tehnologiji - digitalne centrale SI2000 in po Siemensovi tehnologiji digitalne centrale EVVSD. Zmogljivosti podjetja so pol milijona priključkov letno. Iskratel izvaža v Rusijo, Belorusijo, Ukrajino, Makedonijo, Nemčijo, Turčijo in v Izrael. Tehnologijo proizvodnje central so doslej prenesli v Rusijo in Turčijo, podali pa se nameravajo še na druge trge. Od približno tisoč zaposlenih v Iskratelu jih ima tretjina univerzitetno izobrazbo, seveda predvsem tehnično. V tehničnem razvoju dela 300 strokovnjakov, od tega približno 100 na Siemensovih razvojnih nalogah, saj je delovna sila pri nas dva do trikrat cenejša kot v Nemčiji. Glavni razvojni projekt je trenutno zaključevanje razvoja nove generacije S12000, ki bo poleg ISDN storitev omogočala tudi povezovanje z optičnimi vlakni in gradnjo omrežij po najsodobnejših principih. • M.V. Na pohištvenem sejmu podelili nagrade Lip Bled prejel zlato diplomo za spalnico Viva Ljubljana, 9. novembra - Včeraj zvečer so v dvorani Forum na Gospodarskem razstavišču slovesno podelili priznanja in nagrade, ki jih strokovne komisije vsako leto podeljujejo na ljubljanskem pohištvenem sejmu. Tudi letos so razdelili štiri vrste nagrad - tri enakovredne zlate diplome, kocko, zlato plaketo in nagrado najbolje predstavljeni šoli. Zlato diplomo je letos prejelo tudi gorenjsko podjetje Lip Bled za svojo spalnico Viva. Zlata diploma je priznanje, ki ga Združenje lesarstva pri GZS in Ljubljanski sejem podeljujeta proizvajalcem za posebne dosežke na področju oblikovanja v pohištveni industriji in obrti. Ti dosežki predstavljajo pomemben prispevek pri vzpodbujanju kreativnosti in želje po večji tržni prodornosti in vplivajo na uveljavljanje višjega nivoja stanovanjske kulture. Nove proizvode oziroma kreacije je ocenjevala strokovna komisija v sestavi: predsednik dr. Slavko Mihevc, Eva Razboršek, dipl. ing. arh., Marjan Gašperšič, dipl. ing. arh., Silvana Šivic, dipl. ing. arh. in Milena Lakič, dipl. ing. arh.. Komisija je razstavljalcem in avtrojem teh proizvodov podelila tri enakovredne diplome. Kot osnovo za ocenjevanje je upoštevala kriterije za najbolj izvirno in celovito zasnovan pohištveni eksponat ali program eksponatov. Med razstavljala sejma se je za ocenjevanje prijavilo 26 podjetij s 43-imi razstavljenimi proizvodi. Direktor blejskega LIP-a Franc Bajt z oblikovalko nagrajene spalnice Viva Silvo Bassanesc. Foto: G. Šinik Med tremi nagrajenci, ki so prejeli zlato diplomo iz rok Jožeta Korberja, sekretarja Združenja za lesarstvo, je tudi Lip Bled, ki je nagrado prejel za svojo spalnico Viva, katere avtorica je oblikovalka Silva Bassanese. Izdelek je kombinacija domaČega masivnega lesa, ki je površinsko obdelan z bio materialom in s tehnologijo krtačenja, kar predstavlja nov pristop k obdelavi pohištva. Uporabili so inventivno oblikovan domač material. Letos spomladi smo se odločili razviti nove spalnice, zato smo preko društva oblikovalcev angažirali domače oblikovalce. Tako nam je do sejma uspelo razviti dve novi spalnici, od katerih je ena postala nagrajena. Tega smo zelo veseli in upamo, da bo spalnica tudi na trgu doživela takšen uspeh, pravi direktor Lip Bled Franc Bajt. Prednost spalnice Viva pred ostalimi spalnicami je design, ki sledi modnim zahtevam v pohištveni industriji, druga prednost pa je v tem, da je Viva bio spalnica, narejena iz masivnega lesa. Drugo zlato diplomo je prejelo podjetje Svea Zagorje za svoj kuhinjski program Ajda, ki ga je oblikoval Stane Ocepek, tretjo zlato diplomo pa je prejela Tovarna pohištva Čepovan za pisarniško pohištvo, ki so ga oblikovali Mina Mozetič, Tomaž Stare in Feliks Mrak. • Polona Oman, foto: Gorazd Šinik Ustanovitev združenja izvoznikov Ljubjana, nov. - Ustanovna skupščina Gospodarskega interesnega združenja izvoznikov bo v ponedeljek, 13. novembra , ob 12. uri v VVTC Ljubljana. Vabilo na ustanovno skupščino je v imenu pobudnikov poslal prof. dr. Gojko Stanič, Socius, d.d., Ljubljana. Na ustanovni skupščini bodo poročali o pripravah na ustanovitev združenja, izvolili vodstvo in sprejeli program dela. EP COMMERCE, d.o.o., Bled podjetje za notranjo in zunanjo trgovino in prevoz v cestnem prometu razpisuje delovno mesto VOZNIK AVTOCISTERNE Pogoji: - poklicna šola avtomehanične smeri - opravljen vozniški izpit C kategorije - po možnosti opravljen ADR izpit Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: EP COMMERCE, d.o.o., Bled, Železniška 6, 64248 Lesce. Informacije po telefonu 064/718-139 ali 064/718-320 od 7.30 do 15.30. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Na cesti Peugeot 406 Mobitel poskusno uvaja digitalno telefonijo GSM Plan prodaje najbolj presežen v oktobru Uradni zastopnik francoskega Peugeota, Avtohiša Claas je na slovenskem trgu med prvimi v Evropi, pred dnevi predstavila težko pričakovani novi peugeot 406. Novinec, ki je naslednik do zadnjih dni uspešnega modela 405, je popolnoma na novo zasnovan avtomobil, z obliko, ki v nekaterih potezah spominja na večji peugeot 605 in manjši limuzinski 306, izjemno dinamična limuzinska karosrerija pa se dopolnjuje s francosko eleganco. 4,55 metra dolga limuzina, ki v svojem razredu spada med daljše, je enako elegantna tudi v notranjosti, z novo armaturno ploščo, čvrstimi sedeži in izdatnimi notranjimi oblogami. Pri snovanju novega peugeota 406 so konstruktorji posebno pozornost namenili varnosti, tako pri karoserijskih ojačitvah kot tudi pri aktivni varnosti. Tako so vse različice novega peugeota že serijsko opremljena z varnostnima zračnima vrečama za voznika in sovoznika ter zavornim sistemom ABS, volanskim servoojačeval-nikom, globinsko in višinsko nastavitvijo volanskega obroča, višinsko nastavljivimi varnostnimi pasovi, tretjo zavorno lučjo in drugimi dodatki, pester pa je tudi izbor dodatne opreme, s katerim je moč dopolnjevati pakete opreme SL, ST in SV. Pri motorni paleti bodo na voljo trije bencinski in dva turbodizelska agregata. V zadnjem hipu so se pri Avtohiši Claas odločili tudi za 1,6-litrski bencinski štirivaljnik z močjo 66 K.VV790 KM, nato pa si po vrsti sledijo popolnoma nov 1,8-litrski štirivaljnik s po štirimi ventili na valj in močjo 81 KVV/112 KM, že znani 2,0 litrski štirivaljnik prav tako s po štirimi ventili na valj in močjo 97 KW/135 KM, ter oba turbodizla, šibkejši že znani 1,9-litrski z močjo 67 KW/92 KM in novi 2,1-litrski s po tremi ventili na valj in močjo 90 KVV/110 KM. Cene modelov 406:1.6 SL 2.650.000 SIT, 1.8 SL 2.834.000 SIT, 1,8 ST 3.046.000 SIT, 2.0 SV 3.805.000, 1.9 SLDT 3.427.000 SIT, 1.9 STDT 3.645.000 SIT, 2.1 SVDT 4.209.000 SIT. Večina modelov je že na voljo, z izjemo različic z 1,6-litrskim motorjem, ki prihaja decembra. Poleg novega 406 v prodaji ostaja še karavanski model 405 break, ki bo svojega naslednika dobil prihodnjo jesen. • M. G. Ljubljana, 7. novembra - Hiter razvoj mobilne telefonije v Evropi in v svetu je spodbudil družbo Mobitel, da se je odločila uvesti sodoben, vseevropski digitalni sistem GSM • globalni sistem mobilne telefonije. Ta bo rešil problem velike koncentracije mobilnih telefonov v večjih mestih in na glavnih prometnih poteh, kasneje pa se bo razširil na celotno Slovenijo. Novost naj bi omogočila Sloveniji vključiti se v sodobne telekomunikacijske tokove v Evropi in svetu. Poskusni sistem GSM od oktobra 1995 že deluje z omejenim številom priključkov na območju Ljubljane, redni GSM sistem pa bodo v Mobitelu postavili takrat, ko bodo pridobili dovoljenje oziroma koncesijo za to področje telekomunikacij. GSM sistem ne pomeni začetka ukinjanja obstoječega sistema mobilne telefonije, ampak predstavlja dopolnitev sedanjemu analognemu sistemu NMT, ki ga bodo v Mobitelu tudi v prihodnje širili in vzdrževali, saj želijo naročnikom omogočiti kar najboljši sprejem po vsej Sloveniji. Poskusni sistem GSM naj bi deloval 6 mesecev, v tem času pa naj bi začeli tudi že z gradnjo pravega sistema, ki bo zagotovil množično uporabo mobilnih telefonov v Sloveniji. Že za drugo leto načrtujejo, da bo pokritost Slovenije s tem sistemom mobilne telefonije 19-odstotna, leta 2000 80-od-stotna in leta 2002 že 99-odstotna. V testiranje je vključenih 300 mobilnih aparatov GSM s pri- ER0TIĆNI IN SEXUALNI TELEFON 090/31-20 -► SAMO ZA ODRASLE -+156 SIT/MIN -»KISSUNE -► 24 UR V ŽIVO EROTIKA^ "'8 po telefonu JT P0U€fi PlUS AVOS d.o.o., HUJE 23/a Kranj iellfax 064/331 022 Prava računalniška trgovina • Ko prižgete • Power Plus računalnik, je takoj pripravljen za delo. Računalniški okolji MS DOS in MS Windows 3.1 EE sta ž« instalirani. Tako pa razen (asa prihranite tudi denar, Sij Je pogled skozi Qf naSa okna cenovno ugodnejši. £ borom in naročniških kartic Mobitel GSM ter naročniških kartic nemškega operaterja mobilne telefonije DeTeMobil. Kartica našega omrežja je vstavljena v aparat in je uporabna samo v Sloveniji na območju Ljubljane, nemška kartica Dl pa je priložena in jo uporabniki vstavijo, kadar telefon uporabljajo v tujini. Telefoniranje je namreč možno le z vstavitvijo kartice v primeren aparat in z identifikacijo uporabnika. "Ker trenutno še ne gre za komercializacijo sistema, ampak samo za poskusni sistem, s katerim si bo Mobitel pridobil začetne izkušnje glede njegovega upravljanja, še ne moremo govoriti o konkretnih številkah oziroma ceni, dejstvo pa je, da bo ta višja kot pri analognem sistemu," je povedal Stanislav Smolnikar, direktor komerciale Mobitela. Na torkovi tiskovni konferenci so novinarje seznanili tudi s poslovnimi rezultati Mobitela, ki je v tričetrtletju letošnjega leta ustvaril za 36 odstotkov več prihodkov kot v letu poprej. Največ mobilnih telefonov pa so prodali prejšnji mesec.V obstoječem analognem NMT omrežju, trenutno deluje 82 baznih postaj s skupaj 955 govornimi radijskimi kanali, kar omogoča delovanje 26.000 mobilnim telefonom, do konca leta pa naj bi delovalo že 109 baznih postaj s skupaj 1203 govornimi radijskimi kanali, kar naj bi zadostovalo za delovanje 30.000 mobilnih telefonov. • P. Oman Popravek Pred tednom smo pisali, da sta AMZ Slovenije in Mobitel uvedla posebno številko, ki je namenjena sporočanju o razmrah na vesti. Pri tem jo je zagodel tiskarski škrat, saj je prava številka naslednja: (0609) 64 64 64. VELIKA NAGRADNA IGRA -CORRADO, GORENJSKI GLAS, RADIO KRANJ Ko boste zbrali 9 od objavljenih 12 kuponov, jih zalepite na dopisnico ali na kupon iz revije HiFi Journal ter jih vse skupaj pošljite na naslov: Corrado, Vodopivčeva 2, 64000 Kranj, najpozneje do 10. januarja 1996. Javno žrebanje bo 16. januarja, v oddaji "Dober Zvok" na Radiu Kranj! 100 nagrad, v skupni vrednosti 10.000 DEM! NAGRADNI KUPON mL GRYPHON TTt MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki nam jih je posredoval sodnj cenilec in izvedenec Pavel Okorn iz Škofje Loke, so informativne izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, |e£' oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vpu ki lahko začetno ceno povišajo tudi za polovico. Bonitetni razred Njiva, int. sadovnjak Travnik, ekst. sadovnjak Pašnik Gozdno zemlji Območje upravne enote Jesenice 1. 339,50 255,00 119,00 2. 306,00 221,00 102,00 3. 272,00 187,00 85,00 4. 238,00 153,00 68,00 5. 204,00 119,00 51,00 6. 170,00 102,00 34,00 7. 136,00 85,00 17,00 8. 102,00 68,00 - 109,00 92,00 75,00 51.00 41,00 27.00 14,00 Območje upravne enote Tržič 1. 336,50 252,00 118,00 2. 303,00 219,00 101,00 3. 269,00 185,00 84,00 4. 236,00 151,00 67,00 5. 202,00 118,00 50,00 6. 168,00 101,00 34,00 7. 135,00 84,00 17,00 8. 101,00 67,00 - 108.00 91,00 74,00 50,00 40,00 27,00 13,00 Cene strokovnih priročnikov Na kmetijah so končali z glavnimi deli, zato bo zdaj, v jesensk0 zimskem času, tudi več časa za strokovno izpopolnjevanj : Nekateri bodo v tem času morda posegli tudi po priročnikih. Pogo- jih izdaja časopisno založniška družba Kmečki glas. * ~0-^ kakšne so njihove cene! (Naročniki Kmečkega glasa imajo na cene še 10-odstotni popust.) * M. Jakelj: Tablice za kubiciranje lesa * M. Kus: Krompir * T. Sluga: Krompirjeve sorte * J. Stekar: Splošna prehrana živali * S. Vrabl: Škodljivci poljščin * M. Mrhar: Tehnika priprave in spravila sena * M. Leskošek: Gnojenje * B. Žemljic: Bolezni in nega govejih parkljev * P. Fortunati: Prva pomoč za male živali * V. Bajec: Vrtnarjenje na prostem, pod folijo in steklom * M. Jazbec in sodelavci: Sadni vrt 1.470 3.885 2.340 2.10° 2.520 2.625 2.520 3.465 4.200 7.350 MARENH v.0.0- MENJAVA IN PRODAJA IZPUŠNIH LONCEV WALKER DVOLETNO GARANCIJO • Prodajo ovtoplaičev: a> Menjava rok In končnikov Dunlop, Mkhtlin, Good Yeor, Kleber, Pirelli, Semperit, Savo e> Nastavitev kolotekov Brezplačno montaža pri nakupu novih ovtoplaičev «* Prodaja platišč Tekne, Mak, Mi"1 «=» Popravilo avtoplaščev za osebna vozila *» Nastavitev žarometov in kmetijsko mehanizacijo «=> Menjava hladilne tekočine GRAJSKA 44, 6426O BLED TEL/FAX: 064/741-213, MOBITEL: 0609 616-879, VIKTORIJA KRANJ, Skalica 1 tel. 064 324 734, fax 064 324 734 FORD - POSEBNA PONUDBA MONDEO 1.8i 16V GLX,4V 3/95 29.990 DEM model in leto izdelave 95 - klimatska naprava, airbag, originalni radio 2006, metalik barva, električni dvig stekel, prevoženih od 12.000 -16.000 km, centralno zaklepanje, temna stekla, električna stekla, deljiva klop, servo volan ESCORT 1.6i 16V EKPLORER, 5V 5/95 24.990 DBtf model in leto izdelave 1995 - klimatska naprava, airbag, električni dvig stekel, centralno zaklepanje, servo volan - usnjen, prevoženih od 9.000 -13.000 km, zadnji spojler, športni odbijači z meglenkami, platišča R14, 185/65, bela armaturna plošča, temna stekla Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju NLB, d.d., za podjetja ^MERKUR SALON VOZIL CIMOS CITROEN Gregorčičeva 8 Kranj telefon: 211 380 Izbor vozil iz zaloge: AX CABAN, 1,1 i, ZX AVANTAGE, 1,4i, ZX AURA BREAK, 1,8i, XANTIA, 1,8i, kovinska barva, temna stekla, kovinska barva, temna stekla, el. paket, kovinska barva, servo volan, kovinska barva, 1.422.765,00 2.105.445,00 2.604.127,00 2.770.753,00 NOVA OPEL V E C T R A UMETNOST V GIBANJU avtotehna MW> «..<,.<,. PINTAR, Koroška 53a, KRANJ tel.. 064/224-621, 212-191, fax.: 064/212-191 NOVA OPEL V E C T R A OPEL©- VREME ^r&nenoslovci nam za danes napovedujejo tn^rno oblačno vreme, prav tako tudi 2(1 soboto in nedeljo. Občasno so možne tudi todavine. OtoplUo se bo. LUNINE SPREMEMBE ^ je v torek polna luna nastopila ob 8.20, ^ bi bil po Herschlovem vremenskem ključu dež °o severozahodniku ali sneg ob vzhodniku. Roberto Magnifico je... |$V0 TUDI NEMEGA IZMENI V SLAVČKA ^kbol*101 Smo menda narod pevcev, dr. Rugelj pa trdi, da smo bi h\\(J*ar°d pivcev. Nič presenetljivega, saj še rek pravi: "če «* Kes e.nskin vin, bi bilo vsako vino dobro! ZnpQj Pfl je tudi, da Slovenci brez dobre kapljice kaj težko s'oi)ifW!(?: Jutri, ko bo Martin iz mošta naredil vin', se bodo iz dol gostiln in zidanic slišale lepe slovenske narodne: Že Kli*Xsnxo pili ga, En hribček bom kupil, bom trto sadil, Prva Cas Zrel'Sa vinčeca... livlje^- Primerno (beri vinsko) bo obarvana tudi oddaja Glasba je En^6' tyer bomo gostili strokovnjaka z vinskega področja. Hi/ Z6^° s^ovens'(a - 0 vinu: pri$ia 0 P° sedmi uri, ko v Sloveniji že točijo alkoholne pijače, sta dva S°stilno v Kranju dva fanta in eden izmed njiju naroči Itr« vina... ,%ahrica se začudi, p e °b sedmih zjutraj dva litra vina? nK ki je naročil, je bil zaradi njene pripombe . nejevoljen. a*e vino? Ga prodajate? No, potem pa obdržite pripombe in prinesite dva litra vina! Ko va !f ^a nrtnkarica proti točilnemu pultu, £i drugi fant zakliče za njo: Z*eni tudi! ~ SKODA Volksvvi^en Group ... pravzaprav bo danes, v petek, 10. novembra, ob 13. uri v Aligator Music Shopu v Kranju, premierno predstavil svojo najnovejšo ploščo, kaseto, ali karkoli že. Povem vam, da se vam splača priti, posebno ste vabljene vse fest p..., saj sem prepričan, da se bo Roberto prenekateri tudi nasmehnil. Aja, to, da se vam bo podpisal, kamorkoli boste hoteli (pa ne hoteli, kot Hollidav Inn napri-mer ), tudi na hmmm... kožo, skin ali die haut. Zna biti jako zabavno, kajne Aligator. Je rekel, da ja. Jap, zadnjič sem vas spraševal po neki radijski f>ostaji, ki izdaja techno kompi-acije. Čudno a ne, da ste vsi vedeli, da gre za radio Gama MM. Pa še prav ste imeli, ha in a veste, kdo je največja faca na tem radiu. F. K. oziroma takozvani "Učitelj", to velja kot pribito in naj mi samo kdo reče, da ne, če upa. Nobeden ne upa? Ma ja, saj je čisto jasno, da ne. A si kdo upa žrebat'? "Jest." se je slišalo iz ozadja. In tip v merilu 2x2 metra je prišel na oder in dejal:" Kva je zdej, a bi kdo rad kakšno dobu?" "Jest bi rt dobu eno dopisnico," se oglasim prav potiho. In mi jo da. Gor pa je pisaloBarbara Šolar, Drazgoše 8, 64228 Železniki. Scena, čestitamo pa to. Dobiš dopis, pol pa zvizzz do Aligatorja v Kranj. TOP 3 1. Magnifico, kva pa druzga 2. Gama MM 3 3. The Queen -Made in Heaven NOVOSTI Torej ajmo naši: Mežek, ki je posnel slovenske predelave starih rockabillv uspešnic, kot so Love Me Tender (Elvis), Prettv Woman (Orbison), That VVill Be The Day, lt's so Easy... (Buddy Holly), skratka luštna zadevica, pol ima novo jazzerka Mia Žnidarič, pa Damjana Golavšek, rockerji The Drin-kers, tehničarji 4 FUN in RM Project, pa zabavljaki Agropop (una od zelja je dost cool a ne) in kva pa tuji: Queen - Made In Heaven, Madonna, DJ Bobo, pa še kdo... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 191: Roberto Magnifico je... (če nadaljujem naslov), ja kva je, ja kako se ponavadi reče tistim, ki so južnaki, taspodni, jugoviči..., Za pomoč tako je naslov tudi najnovejši Robertovi uspešnici... Kot tolažilno vprašanje pa vas tokrat sprašujem, kolikokrat ie jeseni leta '93 na vogalu Ljubljanske banke v Šiški Magnifico kušnu eno fest punco? Reštive na dopisnicah čakamo do sredel5. novembra v uredništvo Gorenjskega glasa seveda, pripis "JodlMagnificator" in... in... Jožetu hvala za pozdrav z žuranja iz Goriških brd (kva nis povedov, bi šu tut jest), povem vam, da se je janež dokončno spočil, K.A., K.9, Bled, a veš, da sploh nisem stekal tistega s tik takom in kalorijami, vse dokler nisem slišal reklame za Tik - Tak, a veš, da sem bil že v strahu, da sem še bolj brezupen primer kot policaji, in hvala, k* vsaj ti bereš moje članke.. Pa čav. SEMINAR RSTORIKc OD 24. DO 26. NOVEMBRA V KRANJU. INFORMACIJE NATEU06I 225137; KJER LAHKO NAROČITE KNJIGE O UMETNOSTI GOVORJENJA J dlJska vest se je glasila: "« "i. 00 letna vozovnica StnuA]fene^em slovenskem ievlČU stal<* 50 tisoč tolar-Gori na)draZjem, v Kranjski Priietpa 150 tis°t tolarjev. Pa kaV/muko!« s*uko?nr P.riietno! Dra8° pridet' £amislite si, da takole dra|-e * blagajni v naše naj-PotiLtSmučarsko središče, se ii'nic P° *epin> mjdete de-ProSi^ ln '■ noP^a- »Meni pa Sttluča i?aJte eno celoletno kit tir,5L° v°zovnico!« Odšte-»^"bjlSOjurjev.pa tofcio Pfeprosto Je to> če se v*t n lkon°mske cene. Nič *k ve* ene8<* sindikalizma, iQrskih Sj*bvencioniranih smu-Srnu(Qf ,< nič več »vse za st ko naibri sredi „ " milo zima? Danes, °k«ihšZernbra> ko roie na Zorskif. Var!eP° cvetijo tudi v farain- a>in> saJ niti slane «o v/™ več »taprave«, danes, °ir9ČhP beremo, kako se 'eč> r se8reva in kakšne nes- lai*tku Zara,di te8° obetajo v Pačnin^l,edmeSa tisočletja, Sn {akomi kakšne take Kl07° drevje stokalo in •Cva svn! umetni sneg zah-'* *a/ hLe nizke temperature -'° Potlej z letno vozov- Glosa Tema tedna Uradniki so večni Z blagohotnim razumevanjem smo sprejeli na znanje, da se je armada uradništva v tej državi kar dvakratno povečala: od nekdanjih 8 tisoč delovnih mest jih imamo danes že 23 tisoč... carska deiela, narod pa smuča v avstrijskih, švicarskih in italijanskih smučarskih središčih! Zato, ker mu denar za neizrabljene ure na smučišču pri blagajni ie leta in leta vrnejo, zato, ker so smučarski tereni v tujini prostranstva... Tudi smučišče je treba znati prodajati. k čisto navadni smučarski blagajni. Tisti srednji sloj, ki mu tako »razkošje«, kot je smučanje res ne bi smel biti noben problem.. V teh dneh je bila razveseljiva še ena vestička. Sporočili so nam, da se je število drfavnih uslulbencev v nekaj letih povečalo od cirka 8 tisoč koma- dov na priblilno 23 tisoč primerkov! Vest smo sprejeli z blagohotnim razumevanjem, kajti razveselilo nas je, da se v tej driavi še vedno najde kakšno delovno mesto, če se le hoče. Si zamišljate: dvakrat več nameščencev kot pred leti! Delavska raja je takoj vzkliknila: »Saj, saj! Koga so pa na starih občinah, recimo, sploh odpustili, ko so se formirale nove?« Vse gre v smislu tistega duhoviteia, ki je nekako takole dejal: »Kaj ima uradnik, česar drugi nimajo? Nič nima, a kar ima, je večno...« Večna je seveda - služba. Na starih občinah niso odpuščali, le malo so se preorganizirali, na novih občinah pa strumno in veselo na novo zaposlujejo. Birokracija je pognala svoje mline, da ni res! A seveda - želeli ste, poslušajte! Sami smo tako hoteli, ko smo se na poizvedovalnem referendumu gnali za svojimi občinami. In jih dobili tudi tam, kjer jih sploh nismo želeli in jih nimamo tam, kjer jih hočemo. Občine pa - hoteli ali ne -stanejo! Župani imajo svoj aparatek, ki se žene za splošno dobro občanov, vse to pa krepko pomnoži državno birokracijo. A ne le občine: tudi ministrstva in drugi uradi imajo kar naenkrat ogromno dela in so zato odprli nova delovna mesta in nudijo kruh novim in novim uradnikom. Kapljica po kapljici in naenkrat pridemo do fantastične številke, da imamo kar dvakrat več uradniških delovnih mest. • D. Sedej TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega Hita. Danes se ponovno oglašamo v Gorenjskem glasu z novo, zelo vročo (tako vročo, da je ne smete tipati, ker se lahko opečete) lestvico, ki smo jo v ponedeljek oblikovali z vami. Ko boste glasovali, bodite pozorni. Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Na vašem kuponu bosta torej obkroženi ena številka in ena črka, ali dve številki, ali pa dve črki - odvisno od tega, kaj vam je najbolj všeč. Lahko pa napišete tudi svoj predlog, ki ga želite uvrstiti v lestvico. Ena točka - en glas na kuponu, v oddaji pa ena točka - en glas po telefonu. Pa ne pozabite, kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 13. novembra, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič. V žreb pridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih in tisti, ki kličete po telefonu. Nagrado mesnice DOLHAR iz Tržiča prejme Karmen Blagovič iz Kranja, nagrado WECO Commerce Lesce pa Vanja Beguš iz Tržiča. Monika iz Tržiča pa bo sotrpin v našem studiu. Vesna in Dušan Lostvics* 1. Fantašy - MARIAH CAREY 2. Moja čebela - ANDREJ SIFRER 3. First Time - THE KELLY FAMILY 4. Ništa kontra Splita - DINO DVORNIK 5. Ja ti priznajem - E. T. 6. Celbration - FUN FACTORV 7. Be My Lover - LA BOUCHE (remix) 8. Ne pusti me samega zdaj - DANNY ŠMID Predlogi: A. Boombastic - SHAGGY B. Only You - JOHN SCATMAN C. Sedaj živim - VILI RESNIK KUPON Glasujem za:1 2345678 ABC Moj predlog: Moj naslov: LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA PIVK Tuji del: 1. FUN FACTORY: I wanna be with you 2. MICHAEL JACKSON: You are not alone 3. VVHIGFIELD: Close to you 4. MADONNA: Human nature 5. MARIAH CAREY: Fantasy Predlog: ERASURE: Stay with me Domači del: 1. ANDREJ ŠIFRER: Kako mi zadišiš 2. FARAONI: Ne bom pozabil na stare čase 3. IRENA VRČKOVNIK: Srčna dama 4. PERO LOVŠIN: Tole je zate 5. DRINKERS: Slovenac Predlog: OLIVER ANTAUER: Baby V sredo popoldne smo v studiu Radia Žiri gostili skupino Metodika iz Škofje Loke in seveda poslušali glasbo, ki jo uvrščate na našo lestvico. Tokratni nagrajenki pa sta: Diana Spahič, Brdo 70, 65230 Bovec in Tatjana Musič, Kolodvorska 2B, 61234 Mengeš. Čestitke in dobrodošli pri poslušanju glasbene oddaje čez 14 dni, ko bo gostja v studiu Damjana. V mislih z vami Saša Pivk. KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: VOLKSBANK BOROVLJE Hauptplatz 6/ Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27-37 56-18 ali 00 43 42 27-37 56-12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27-62 01 VAŠ NAJBUŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI Vloge obrestujemo do 6% v vsaki valuti. Ob petkih na RADIU CERKNO in v GORENJSKEM GLA5U "Na veako vprašanje ee odgovor najde" Z RADIOM CERKNO in z GORENJSKIM GLASOM lahko preizkusite svoje znanje v nagradnem kvizu "Na vsako vprašanje se odgovor najde". Danes ob 17.' uri na valovih Radia Cerkno (594 KHz oziroma 9(),9; 97,2 ali 99,5 MHz) lahko v nagradnem kvizu sodelujete "v živo". Ker bo časa za odgovore v radijski oddaji tudi tokrat samo 10 minut, bodo radijci sprejeli največ 10 Vaših klicev. Sodelujte z odgovorom na kuponu v tejle rubriki. V žrebanju za 10 nagrad - tri nagrade v vrednosti po 2.000 SIT ter 7 praktičnih nagrad bomo upoštevali vse pravilne odgovore danes v kontaktni oddaji na Radiu Cerkno + na kuponih iz Gorenjskega glasa, ki jih bomo prejeli najkasneje do torka, 14. novembra. Vprašanje v današnjem sedmem krogu kviza Radia Cerkno in Gorenjskega glasa: KUPON "Na vsako vprašanje se odgovor najde" V katero občino spada SOVODENJ? _ Pošilja: Pošljite do 14. novembra na RADIO CERKNO, 65 282 Cerkno, Platiševa 39 oz. na GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj. Odgovor na vprašanje v prejšnjem, zaradi praznikov podaljšanem krogu kviza, vam večidel ni delal težav. Večina je pravilno vedela, da RADIO CERKNO ODDAJA ŽE 25 LET (četrt stoletja) - vendar pa so bili tudi odgovori s številkami 5 let, 10 let, itd. - popolnoma natančna pa je bila Tanja Križaj iz Lesc, ki je zapisala "3. januar 1971 • datum pričetka oddajanja Rada Cerkno". Izžrebanci: IIELENA LAHAJNAR, Planina 36, Cerkno; JANEZ SUŠNIK, Sp. Bela 8, Preddvor in TANJA ŠOLAR, Alpska 61, Lesce (nagrada: Glasov naročniški izlet po izbiri); 7 praktičnih nagrad prejmejo ANGELCA TREBAR, Benedikova 40, Kranj; JOŽE DOVŽAN, Luznarjeva 24/a, Kranj; VALERIJA ŠOLAR, Lajše 3, Selca; DAVORIN VIDMAR, Za Gradom 18, Idrija; IGOR SEKNE, Jama 42, Mavčiče; SONJA BOBNAR, Ivana Hribarja 22, Cerklje in ALOJZ FERKULJ, Britof 304, Kranj. TVS 1 8.15 Radovedni Taček: Dirka 8.35 Učimo se ročnih sutvarjalnos-ti, 45. oddaja 8.50 O.J.: Prvi randi, slovaški film 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Oglejmo si!, angleška dokumentarna serija 10.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.00 Zgodbe iz školjke 11.30 Pes, ki je končal vojno, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske, ponovitev 14.20 Tedenski izbor 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program Junaki petega razreda, mladinski film 18.00 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 18.50 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Hipnotični svet Paula McKenne, angleški show 21.10 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 21.55 Za TV kamero 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.25 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.50 Osebni rekord, ameriški film 0.55 Tiček vražiček, angleška animirana serija 1.00 TV jutri, Videostrani TVS 2 8.00 Euronevvs 9.25 Shlomo Mintz igra Bacha, ponovitev 2. dela 10.00 Tignes: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 11.15 Tedenski izbor 11.15 Primer za dva, 10., zadnja epizoda nemško-avstrijsko-švi-carske nanizanke 12.20 Turistična oddaja 12.35 Sova, ponovitev 13.00 Tignes: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 13.50 Tedenski izbor 13.50 Sorodne duše, 6. epizoda angleške nanizanke 15.25 videoš-pon 16.55 Športna sobota: Celje: Osmina finala evropskih prvakov v rokometu (m), 1. tekma: Pivovarna Laško Celje - Croatia banka Zagreb, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja Tv Koper - Capodistria 20.05 EPP - Ljubljanski lesni sejem 20.10 Resnični zahod, ameriška dokumentarna serija 21.00 EPP - ljubljanski lesni sejem 21.05 Družinska sramota, nemški film 23.30 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Peter Gabriel, koncert; Angleška glasbena lestvica 1.40 Tv jutri, Videostrani KANALA 7.00 Video strani 8.00 Spot tedna 8.05 A shop 8.20 Kaličopko 9.20 Odisej 10.15 Imamo jih radi 11.00 Kino, kino, kino 11.35 Marušini kristali, ponovitev 12.05 Spot tedna 12.10 A shop 12.25 Video strani 16.35 Spot tedna 16.40 Vreme 16.45 A shop 17.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 18.00 Magnetoskop 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Generacija transformerjev II 19.30 Živeti danes, ponovitev dokumentarne oddaje 20.00 Vreme 20.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.10 Globoki sen, ameriško-kanadski barvni film 22.35 Vreme 22.40 Carjev umor, ponovitev filma 0.20 A shop 0.35 Spot tedna 0.40 Erotični film 2.10 Video strani M MTV - TELE 59 7.00 Videostrani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 15.30 TV shop, televizijska prodaja 15.50 Lesket v gozdu, drama 17.30 Radio FM, nadaljevanka 18.00 Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi, ponovitev 19.00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Beverly Hills Buntz, nadaljevanka 20.30 Zvezdni sij, otroški musical 21.55 Spot tedna, Žive scene 22.00 Oči noči 3, erotični triler 23.40 MMTV shop, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle 8.35 TV koledar 8.45 Poročila 8.50 Slanko 9.15 Kje je Jurček, risanka 9.40 Kim, angleški barvni film 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Hrvaške katoliške misije: Sončni jug Kalifornije 14.05 Risanka 14.35 Briljantina 15.35 Vsi poročevalci sveta 16.25 Poročila 16.30 Sinovi viharjev 18.15 Televizija o televiziji 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Policaj z Beverlv Hillsa, ameriški barvni film 21.50 Glasbena oddaja 22.50 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Polnočna izmena: Ko ljubezen ubija, ameriški barvni film HTV 2 16.50 TV koledar 17.00 Severna obzorja, ponovitev ameriške nanizanke 17.45 Blue Heelers, nadaljevanka 18.30 Ljudje z okvaro sluha, dokumentarni film 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Slavonci na obali, dokumentarni film 20.45 Step by step 21.10 Z jadri okoli sveta, dokumentarna oddaja 21.40 Vidikon 22.45 Koncert Paula McCartnevja AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe 6.30 Otroški program, ponovitev 9.50 SP v alpskem smučanju, Veleslalom (ž), 1. tek iz Tignesa 11.10 Duck Tales 11.45 Garfield in prijatelji 12.15 Harrv in Hendersonovi 12.30 Klic na pomoč, Kalifornija 12.55 Veleslalom, 2. tek iz Tignesa 13.45 Čudovita leta, Novi avto, nova sreča 14.10 Blossom, Na potep 14.35 Princ iz Bel Aira, serija 15.00 Bavvvatch 15.45 Superman 16.30 Beverlv Hills, 90210 17.15 Melrose Place 18.00 Nogomet 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Skrita kamera - april, april, potegavščine z znanimi ljudmi 20.00 Šport 22.50 Hans Peter Heinzl - 999 let, avstrijska duša na kavču 0.20 Čas v sliki 0.25 Brannigan, ameriška kriminalka 3.00 Melrose Place, ponovitev 3.45 Beverlv Hills 4.35 Smrtonosno zasledovanje, ponovitev ameriškega triler-ja AVSTRIJA 2 12.05 Lepote Češke Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.15 Brat Martin, avstrijska komedija 14.50 Izogibaj se sester, komedija 16.15 Zemlja in ljudje 16.45 Kdo me hoče 17.00 Čas v sliki 17.05 Stoletje akvarela 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Sporni primeri 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogled s strani 20.15 Zmešana čustva TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 KRILA NA NEBU: CELOVEC 95 (Produkcija: Marko Malec) 19.31 MINI PET (otroška lestvica) 19.30 IZ ARHIVA: Utrip Tržiča 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 89. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ, lestvica narodnozabavne glasbe z novostmi -1. oddaja 21.10 ZAPRISEGA 13. GENERACIJE VOJAKOV 310. UČNEGA CENTRA KRANJ 21.33 EPP blok - 3 21.38 Izmenjava iz lokalnih televizij: Tradicija ni izumrla - trgatev, kot iz časov naših dedov . (Produkcija: SKYLINE studio Signal Šiška) 22.00 .ODPRTI EKRAN (ponovitev) 22.10 KAMERA PRESENEČENJA 22.20 Lupanje kukavice pri Feren-covih 22.38 Mejne znanosti: Piramide 23.04 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 63. oddaja 00.04 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani TV ŠIŠKA Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 19.00 Koncert M. Dolžan in J. Kališnik v Sorici, 2. del 20.00 Antonov obzornik 20.20 Skrivnost puščave - igrani film ATM TV KR. GORA ... Videostrnai 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Konofilija 18.58 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko Mako 10.10 Štiri tačke 11.20 Kviz 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Nagradno vprašanje 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Metko Centrih Vogelnik R TRŽIČ Program bomo začeli s pogovori z Magdaleno, nadaljevali pa z informacijami. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, sleid oddaja Deutsche VVelle poroča, nato pa glasbene želje poslušalcev. Še prej bomo ogledlai v zvezde, nikakor pa ne pozabite oddati svojega brezplačnega malega oglasa od 17.30 do 18.00. Spored bomo sklenili s pravljico izpod peresa Zlate Vola-rič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Nalezljiva norost - moda 11.15 Duhovni razgledi 12.15 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Dee Jav Time 16.30 8smrtnice, domače novice 17.00 ez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.10 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 11.30 Okrogla miza - Zasebno zdravstvo v Zireh 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Veselo Martinovo 95 19.30 Odpoved programa RRGL 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music -Jernej Vene 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslu šalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program HTV 1 KINO CENTER amer. rom. kom. KO SI SPAL ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ avstral. "poročna" kom. MURIEL SE POROČI ob 20. uri, amer. znan. fant. grozlj. TUJA VRSTA ob 18. in 22. uri, prva sinhr. ris. v slov. ASTERIX OSVAJA AMERIKO ob 16. uri ŽELEZAR amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 18. in 20.30 uri, amer. znan. fant. tehno thrill. JOHNNY MNEMONIC ob 16. uri TRŽIČ amer. akcij. pust. film POTOPLJENI SVET ob 18. in 20.30 uri, amer. mlad. film WILLY 2 ob 16. uri RADOVLJICA pust. film WILLY II. ob 18. uri, psih. trill. DOLORES CLATBORN ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. film POTOPLJENI SVET ob 18. in 20.30 uri ŽIRI pust. trill. CONGO ob 20. uri NEDELJA, 12. NOVEMBRA TVS 1 8.45 Otroški program 8.45 Živ, žav, ponovitev 9.35 Čebelica Maja, prenos iz župnijske cerkve Šv. Štefana v Sori pri Medvodah 10.00 Samo za punce, ponovitev kanadske nanizanke 10.30 Junaki petega razreda, ponovitev mladinskega filma 11.05 Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Opazujmo naravo, kanadska poljudnoznanstvena serija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.05 Za TV kamero 14.30 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.15 Žepnina, ameriški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Mit o inkviziciji, angleška dokumentarna oddaja 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.20 Šport 22.25 Sova 22.25 črni krog, švedska nadaljevanka 23.30 Hobotnica, italijanska nadaljevanka TVS 2 7.30 Videostrani 7.55 Slovenski ljudski plesi: Kostel 8.25 Tedenski izbor 8.25 Spin 9.10 V vrtincu 9.55 Tignes: Svetovni pokal v alpskem smučanju, Veleslalom (m), 1. tek, prenos 11.10 Tedenski izbor 11.10 Nepomembna afera, nemška nadaljevanka 12.00 Hipnotični svet Paula McKenne, angleški show 12.55 Tignes: Svetovni pokal v alpskem smučanju, Veleslalom (m), 2. tek, prenos 13.50 Večer v Jazz klubu Gajo: Krajnčan kvintet, ponovitev 14.35 Euronevvs 15.20 Športna nedelja: 15.20 Pokal EHF v rokometu (ž), Robit Olimpija -Valencia, posnetek iz Ljubljane 16.00 Formula 1 za VN Avstralije, posnetek iz Adelaide 17.45 Ljubljana: PEP v rokometu (ž): Krim Electa - Viborg, prenos 19.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 20.05 EPP - Ljubljanski pohištveni sejem 20.10 Biblija, 35. oddaja: Pavlova pastoralna pisma 20.40 Tristana, francosko-italijansko-španski film 22.15 Športni pregled 23.00 Julian Joseph AH Starš Big Band, 2. del 10.00 Zoo 2000, dokumentarna serija 10.30 Igre na ledu 11.45 Risanka 12.00 Dnevnik 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo 17.10 Skrivnostno življenje lana Fleminga, ameriški barvni film 18.50 Roboni, risana serija 19.15 TV fortuna 19.35 Dnevnik 22.30 Slika nasliko 23.00 Šport 23.15 Černi gad, angleška humoristična nanizanka 23.45 Oprah shovv 0.15 Poročila TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov Skrivnost puščave obzornik^! filma 20.00 Narasle vode s ?<*\ na - dokumentarna septembrskih poplavah 20.50 Brez komentarja HTV 2 14.50 Video strani 15.05TV Koledar 151.15 Vidikon, ponovitev 16.00 Športno popoldne; Peta prestava 16.30 ATP magazin 17.00 Formula 1, posnetek VN Avstralije 17.45 NBA pregled 18.20 Slam magazin, za ljubitelje košarke 18.50 Z jadri okoli sveta, hrvaška dokumentarna oddaja 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Ciklus filmov Woodyja Alle-na: Dnevi radia, ameriški barvni film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Notredamski zvonar, risanka 9.00 Kaličopko 10.00 Muppet Shovv 10.30 Imamo jih radi, oddaja o živalih 11.15 Epikurejske zgodbe 11.30 Magnetoskop 12.30 Žametne vrtnice, glasbene čestitke 13.15 Spot tedna 13.20 Video strani 17.30 Spot tedna 17.35 Vreme 17.40 Muppet shovv, ponovitev 18.10 Klic divjine, ponovitev 19.00 Vreme 19.05 Generacija transformerjev II 19.30 Šolski video 20.05 Klic divjine, 8. del nemške nanizanke 20.55 Kino, kino, kino 21.30 Jeleni z zahoda, 2. del ameriške nadaljevanke 22.20 Globoki sen, ponovitev filma 23.55 Spot tedna 0.00 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani - panorama 10.00 Skrinjica želja, otroška oddaja 10.30 Sandokan, risanka, 10.d el 11.00 Cirkuške točke 12.00 Bad influence, mladinska oddaja o računalništvu, 17. del 12.30 Reke Evrope: Loira, dokumentarna oddaja, 5. del 13.00 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom 13.30 Zabavajmo se s fiziko, 19. del 14.00 Detektiva, angleška nanizanka, ponovitev 1. dela 14.30 Video strani 16.05 Zvezdni sij, otroški musical 17.30 Domači zdravnik, ponovitev 18.00 Vrtnarjenje za vsakogar, ponovitev 18.30 Nogomet: Primorje - Mura, posnetek iz Ajdovščine 19.30 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja, ponovitev 12. dela 20.00 Nespodobna ženska, ljubezenska drama 21.35 Spot tedna Žive scene 21.40 Dead Easy, film 23.10 TV shop, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce _ HTV 1 8.20 TV Koledar 8.30 Poročila 8.35 Leteči medvedki, risanka 9.00 Potovanje, ameriški barvni film enot rvuiiioiiiaijci ... Videostrani 18.08 Test Ij-Jj Napovednik 18.16 EPP blok 1» !j Kronika tedna 18.48 Risanke I*, Satelitski program Deutsche v**"" 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Preflj! dnevnega tiska 10.00 Mojstri hanja na Radiu Kranj 1l00„jO domače na kranjskem radiu >*.q Brezplačni mali oglasi I*-' Osmrtnice - zahvale 12.40 Krn , tijska oddaja 13.00 Dobrog' med praznovalci 15.30 Dogodi odmevi RS 17.20 Hitro, a*j^ AVSTRIJA 1 12.00 UP open, magazin 12.55 Veleslalom (m), 2. tek iz Tignesa 13.30 Počitnice s Piroško, anstrijs-ko-nemška komedija 15.00 Formula 1 za VN Avstralije, skrajšan posnetek 16.20 Gusarji, francoski pustolovski film 18.00 Srečni otroci, otroške sanje se uresničijo 18.30 Srček 19.00 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.30 Čas v sliki/Kultura 21.10 Belo-modre zgodbe 22.00 K stvari, s Petrom Rablom 23.15 Čas v sliki 23.20 Vizije 23.25 Cella, nemško-avstrijski TV film 1.00 Kretničar, nizozemski film 4.25 Neskončna je prerija, ameriški vestem visoko Kranj program 18.20 Nagradni kviz » , 19.30 do 24.00 VeC« R TRŽIČ Pozdravu iz studia sledi neo-v . Klepetalnica, ob 11.40 se D% potepali z Ivkom Bergantom^ planinah. Opoldne bo na ^ tedenski mozaik, sledi NedeiJ Z. duhovna misel, nato pa .P° |<" 10.30 Za ljubitelje narodnoj bavne glasbe 11.00 škofje v tednik 11.40 Kino 12.00 Nedelj duhovna misel 12.30 čeS,ijO 13.30 Nedeljsko popoldne 1% Škofjeloških 6 17.30 Nedelj srečanje 19.30 Odpoved progr* R RGL IM: 100,2 MHz-ŠANC&^jj Iz-LJUBLJANA: 105,1 *jj LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja (Predstavitev pripomočkov za slepe in slabovidne, Tudi v Podlubniku "ležeči policaji", Končno parket v telovadnici, Bale, Devet in dva - Ministrstvo za notranje zadeve za otorke, črna kronika...) 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani KRIM: MHz-Ljudljanm: iuv, • ( 7.00 Kaličoplava druščinai *U BIMI - otroška lestvica 9.30 'jjj naj pesem tedna 9.15 Novice ^ Kam danes v Ljubljani 10.00 jj oskop 11.00 Duhovna misel - .jO Koncilija 12.00 BBC-novice ^ji Nedeljska reportaža 13.55 ^ radio 14.00 Slovenska Q^six(fi lestvica za MTV - teletex|M^6i Vodeni program 15.15 N°j -16.45 Vreme 17.15 HollyWO£jO oddaja o filmu 18.15 Novice t Rick Dees - ameriška g|aSti (fi lestvica 22.30 Jazz galerija Satelit R OGNJIŠČE 64* 5.30 - 8.30 Jutranji program ^ Duhovna misel, svetnik dneva p Dop. inf. oddaja 9.00 Pr#ff6 t*' maše 10.00 Reportaža 12-, *a|c0v titke in pozdravi naših PoS,LTtu ip 17.45 Slovencem po sVLjdf domovini oz. misijonska « p 18.30 Več. inf. oddaja i**^ najmlajše poslušalce l9-5?^ padi" oddaja lokalnih postaj 20:15' Vatikan 20.40 Naši svetnis*'^jO' dati 21.20 Sakralna glasba 5.30 Nočni glasbeni progran KINO CENTER prva sin. ris. v slov. ASTERIX OSVAJA AMERIKO op-1 J^. amer. rom. kom. KO SI SPAL ob 17., 19. in 21. uri STORŽI^ *j. znan. fant. grozlj. TUJA VRSTA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAn fgf)t. ob 16. uri RADOVLJICA pust. film WILLY II. ob 18. uri, psj- fjirn DOLORES CLATBORN ob 20. uri SKOFJA LOKA arT1 dr*m« POTOPLJENI SVET ob 18. in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. CAMILLA ob 19. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA CASPER ob 20. uri ŽIRI pust. trill. CONGO ob 17. uri, drama ŽIVLJENJE ob 20. uri ^ Odprte strani- Bogataj, socialni delavec, ki se STRAN 20 t-entru za socialno delo v Kranju ukvarja z mladimi narkomani Otroke vzgajajmo za življenje 2f°8° je, tudi v Kranju, moč dobiti tako rekoč na vsakem koraku. M —ide do nje, posežejo tudi po vljenju niti pomislili ne bi. **vojenec naredi prav vse, da pride "stvih, na katera v normalnem življi Barbara je štirikrat prebrala knjigo STRAN 21 Mi, otroci s postaje Zoo Odločitev je samo tvoja Andrejeva mama si dolgo ni priznala, da je sin narkoman Svojemu otroku verjameš do zadnjega X Foto: Gorazd Šinik POGLEDI "k /• ^?rv0'f^a Je vzdih ogrožene kreature, ^eZd * učnega sveta, kot je tudi duh h''.j?*h rmmer. Religija je opij Ijudst-^terim° ^ ^ znameniti Marxov stavek, s $/edny ^ Zaznamoval svojo kritiko religije. ^teZdui}e V tem' da °* morali spremeniti religiji r°zmere - nakar bi potreba po GORENJSKEGA JUGA Sq e*°stavno odpadla. A stvar je taka, ulbe» rx°vi učenci, hoteč spremeniti uli, -p*?. r°zmere, le-te dostikrat še poslab-* s\>0i 1 f*5er se zdi, da je ta svet brezsrčen sploh I* bistvu in ga kot takega prazaprav ^ere 1 mogoče spreminjati. Svetne raz-^ritike.StaiQl? brezdušne in vredne vsake ^Pdniu Z nJlnxi ostaja potreba po religiji - več™ življenje. j*kršen rm svet, kreatura, je torej tak, 11 nin0 le: ogrožen, brezsrčen, brezdušen. *e Z.atel°'. ^a bi jim bilo breme sveta lažje, ^o\,na^° k najrazličnejšim blažilom. Ta so po mojem treh vrst: ^edVjea' biološko-fizikalna in kemična. Duhovno blažilo je ^).\^Je^gi}^ to so razna verstva in duhovna "gibanja" (New 11 svo/Vi, l bloška in fizikalna sredstva prištevam zlasti seks in šport protislovni čustvi razpeta navezanost na očeta pri sinu in na mater pri hčeri, pomankljiva čustvena zavzetost za življenjske naloge in cilje, motnje v spolnem življenju (homoseksualna nagnjenja, stalno iskanje drugega partnerja - nesposobnost stalne navezave, nezadoščenost v spolnosti)... Dednost tu ne igra posebne vloge, odločilne so prav "brezdušne" družbene razmere. Sredi njih si ljudje s pomočjo mamil ustvarjajo "umetne paradiže" in si pričarajo občutja "blaženosti". Opij in morfij pomirjata, heroin, marihuana, kokain in hašiš učinkujejo kot poživilo. Kokain povzroča stanje "aktivne razigranosti", v katerem se človek počuti lahkega, 0rezštevilnih različicah. Med kemičnimi blažili pa sta na ^'kotn^-^ uživanje alkohola in drugih narkotikov, alkoholizem in ti0^l^°nnaS zamma predvsem slednja. Dr. Anton Trstenjak jo v •SiČni nri?u s°dobne psihologije (1971) obravnava v razdelku o ^kpotPSlno^°8W m J° uvršča med psihopatije, med duševne bolezni, ty fy0 j P° mamilih je sla, ki ne poneha, čeprav človek spozna, da l°rfij L^e'. Med mamila uvršča alkohol, opij in njegove derivate ^ ArtJ?-'^. ^fOin ) Irsi L-ni rt in nrin r/i\) Ir a i v IM rti i viro Is r\ M/in/lđ / »>i n rili iinn /i ^iŠ) er°ln)' kokain in pripravke iz indijske konoplje (marihuana ^°Hčen 'j razna uspavalna sredstva. Po zaužitju mamil je človek h te ni J x°orega počutja; toda le, če stalno povečuje zaužito dozo. ffiečno nastopijo znane abstinenčne težave: razdražljiv ost, nemir, \ ^°Iq ' s^aoosn> diareje. V učinkovanju vseh navedenih mamil in •.t0fiiČnih^e naPosled ob vsej sorodnosti tudi velika razlika: pri *Q*ilaŠih<>°likih zadošča za opijanje vedno manjša doza, pri " nadaV PaJe Posebna vedno večja. U^ljei ifvamu našteje dr. Trstenjak "odločilne dejavnike", ki ljudi H Qvstve V narkomanijo. Anamneza, zbir podatkov o bolnikovem ffednji*tm stanJu pred boleznijo, kaže, da so najbolj pogosti dosti ,da °eda v zgodnji mladosti, slabe družinske razmere v smrtni primeri, nesloga, ločitve), ambivalentna, med dve t\ 1 I J v «y krepkega, pogumnega in odpornega. In Duh brezdušnih razmer *>$ -u»w, & « * razširil tudi v literarnih in umetniških krogih. Ob tem kratkem izletu a anatomijo narkomanije in alkoholizma smo videli, da naša znanost oboje uvršča v patologijo, v bolezensko stanje. Pri čemer pa - zaradi že navedenih globokih družbenih vzrokov - ni nobenih pravih možnosti, da bi ta družba kdaj povsem "ozdravela". Tako kot družbe same ni mogoče temeljito spremeniti -kar je nazorno pokazal marksistično navdahnjeni revolucionarni poskus - je tudi ozdraviti ne bo lahko. Alkoholizem in narkomanija sta njen neločljivi sestavni del. Brez njiju najbrž sploh ne bi funkcionirala, ali pa bi "počila" kje drugje, na kak drug način. Vrh tega se zdi, da so določenim družbam ene oblike narkomanije bolj prilagojene kot druge. Zahodne družbe so se alkoholizmu že povem privadile. Ko so ga izvozile v druge (med ameriške Indijance, na primer), je med njimi povzročil pravi pogreb. Ali obratno: v določenih kulturah (spet indijanskih) je zmerna doza kokaina običajno vsakdanje poživilo, kakršno je v naši kava; med mladino in intelektualci Zahoda pa se je taisti kokain izkazal kot uničujoč. Ker brez mamil in poživil ne moremo, lahko namesto sklepa priporočimo vsaj to, da se v naših krajih poslužujemo tistih, ki so tu običajna in manj nevarna. Priporočamo torej večje odmerke duhovnosti, seksa in športa in hkrati manjše doze alkohola in mamil. Da bo ta svet lepši in manj brezdušen. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 19 / Kranj, 10. novembra 1995 Neznosna lahkost Kdo ne ve, kaj se dogaja ob veierih v marsikaterem kranjskem lokalUy v marsikateri kranjski ulici, ko mladi, premladi, pobrskajo po žepih in nekako napraskajo denar za čudežno snov, ki prinaša olajšanje, pozabo, potem pa... Tako kot na splošno na slovenskem trgu, je tudi na gorenjskem trenutno najbolj popularen heroin, cena je nižja kot pred leti, saj je za en gram droge potrebno odšteti okoli 10 tisoč tolarjev. Začetniki imajo to za nekaj dni, tisti, ki so odvisni le dalj časa, pa vzamejo tudi po pet gramov naenkrat. Zato ni čudno, da veliko zasvojenih odkrije prav policija, ki jih preganja zaradi kaznivih dejanj - storijo jih v obupni potrebi po denarju za nakup mamila. Ponavadi se začne z manjšimi tatvinami, prav pred kratkim, to poletje se je eno takšnih deklet oglasilo tudi v našem uredništvu; pobrskala malo po tej, malo po oni mizi, odnesla denarnico z dokumenti, v no v čil a nekaj čekov.... Ko imaš enkrat denar, do droge ni težko priti. Narkomani pravijo, da jo je v Kranju moč dobiti prav na vsakem vogalu. Če hočeš. Strokovnjaki pravijo, da je bistvo v tistem "hoteti", v vzrokih, ki nekoga, ponavadi mladostnika, pripeljejo do droge. O tem, da samo abstinenca še zdaleč ni dovolj, smo se pogovarjali s socialnim delavcem Janezom Bogatajem, ki se na Centru za socialno delo v Kranju že dolgo ukvarja z narkomani. Svoje izkušnje nam je povedala tudi Barbara, ki se je še do pred kratkim drogirala, in ena od mater, ki imajo otroka, narkomana, vključenega v eno od komun. Marjana Ahačič Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik INTERVJU Marjana Ahačič Janez Bogataj, socialni delavec, ki se na Centru za socialno delo v Kranju ukvarja z mladimi narkomani Otroke vzgajajmo za življenje Drogo je, tudi v Kranju, moč dobiti tako rekoč na vsakem koraku. Zasvojenci naredijo prav vse, da pridejo do nje, posežejo tudif sredstvih, na katera v normalnem življenju niti pomislili ne bi. Ujeti so v krog zasvojenosti in stigmatizacije, iz katerega je težko izstop"1 Janez Bogataj se v okviru Centra za socialno delo v Kranju z mladimi narkomani ukvarja že nekaj let. Pomaga jim v okviru metadonska programa, prek katere zasvojeni dobivajo redno nadomestilo za droge. Program teče že tri leta, vanj je bilo vključenih več kot sedemdeset narkomanov. Od nedavnega pri tem sodeluje team strokovnjakov, ki se z zasvojenci vsakodnevno ukvarjajo. 35 mladh narkomanov iz Kranja se ta čas zdravi v različnih komunah po Evropi, doma jim pomagajo prek skupinskih in individualnih terapij, prav tako tudi njihovim staršem. Tudi na področju zdravljenja narkomanov predstavlja enega največjih problemov finančna plat. Stroški projektov, v katere so vključeni strokovnjaki z različnih področij, so veliki, prav tako stroški zdravljenja v komuni, ki so v večini na plečih staršev nakroma-nov. Da se je tudi širša družba le začela zanimati za problem zasvojenosti, je razvidno iz odločitve Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki se je odločilo, da financira enega od programov zdravljenja, kar bo omogočilo vključitev večjega števila strokovnjakov v delo z narkomani. Kdo so tisti mladostniki, ki lahko postanejo odvisniki? Imajo kakšne skupne, značilne lastnosti? "Narkomani so čisto povprečni otroci, ki ne izstopajo s kakšno prav posebno, od daleč vidno lastnostjo. To so otroci, ki so bili v določenem trenutku svojega življenja nesposobni speljati življenje drugam. Mogoče so malo bolj osamljeni, zasanjani, neodgovorni, v pričakovanju visokih ciljev, pa niso pripravljeni v ta pričakovanja kaj dosti vložiti. Sicer pa je seveda je vsak od teh mladostnikov drugačen, skupno jim je pač to, da so prišli na droge, s katerimi rešujejo neke notranje stiske. Značilen zanje pa je še krog stigmatizacije, v katerega so ujeti, in ki povzroči, da je povratna informacija na okolje še večje uporništvo. Ta krog se potem zaključuje v vedno slabših odnosih. Narkomani so sposobni normalnega komuniciranja, njihov problem je v tem, da tistega, kar obljubijo, tistega, kar se z njimi dogovoriš, ne naredijo. Njihove aktivnosti so ogrožene, zaradi potreb po mamilu gredo v stvari, ki so sicer tudi njim daleč, kot na primer v kriminal in prostitucijo. Niso v osnovi grobi; zaradi razmer, ko je droga draga, se odločijo tudi za kriminal. Pri tem lahko iz svojih izkušenj povem tudi to, da sem opazil, da je med tistimi, ki so na metadonski terapiji, manj kriminalnih dejanj, ker pač 'dobijo zastonj nadomestek v obliki tablet." Kako najdejo pot do vas? Kdo pride najprej- zasvojeni, njihovi svojci? "Narkomani pridejo sami, ko začutijo potrebo po pomoči." Pa jo začutijo? "Seveda: vsi narkomani začutijo potrebo po pomoči, samo do sedaj ni bilo prave možnosti in se pač niso obračali ponjo. Pomagamo jim tako, da jim ponUjamo ne samo abstinence od droge, temveč spremenjen odnos do življenja. Ta je potreben, da se narkoman reši iz začaranega kroga zasvojenosti. Ko začne o življenju drugače razmišljati, ko začne drugače reševati svoje probleme, potem tudi abstinenca ni več tak problem. Zato ga je treba pač celostno obravnavati z družino in okoljem, kajti iz družine izhaja vse skupaj, in ko se narkoman sam uredi, potem tudi z abstinenco ni več takih težav. Abstinenca je vzporeden dejavnik. Zato jaz ne zagovarjam le detoksikacije, temveč se zavzemam zato, da se mladostnika obravnava kot celoto in kot del družine." Mladostnik je zasvojen z drogo in pride k vam... "Jaz se z njim pogovarjam, ga spoznam in si potem ustvarim podobo o času, v katerem bi zdravljenje lahko steklo. Ničesar ne prehitevam, najprej skušam dodobra spoznati tudi družino odvisnika, potem ga pa počasi skušam pripraviti do tega, da kaj stori zase.. Pri vsem skupaj se morajo namreč pokriti njegovi interesi, interesi staršev in naš interes. Siljenje je najslabša varianta. Sam mora spoznati, in starši tudi, po kakšni poti ga je najlažje rešiti. Nato se odločimo za vrsto obravnave; za metadonski program in čakamo, da se potem nekaj zgodi, za psihiatrično obravnavo, če so motnje te vrste, ali pa se, če je že možno, odločimo za vstop v komuno." Omenili ste starše. "Starše vključimo takrat, če je narkoman polnoleten, ko v to sam privoli. Vse se dela v konsenzu z odvisnikom. Če pa ni polnoleten, potem se obračamo tudi na starše. Seveda, povsod previdno." Kako ponavadi v takšnih primerih reagirajo starši? "Starši so velikokrat zelo presenečeni, čeprav v sebi ponavadi vedo, da je z otrokom nekaj narobe. Zelo si prikrivajo to dejstvo v sebi, težko ga sprejmejo. Drugi problem pa je, da so, potem ko se enkrat soočijo z realnostjo, pričakovanja zelo visoka. Najraje bi videli, da bi otroka v zelo kratkem času kar spremenili, da bi postal drug človek, ampak to je nemogoče." Kako pripravite narkomana na vstop v komuno? Odvisno od tega, kam gre. V Don Pierinovo komuno odhajajo preko slovenske Karitas, in ta vodi tudi vso pripravo. Mi sodelujemo v toliko, da zasvojenca pripravimo do tega, da se sploh odloči za zdravljenje, zraven, kolikor se pač da, skušamo pomagati pri reševanju materialnih težav, spremljamo mladostnika v obdobju, ko se pripravlja, ker pač ob vstopu ne sme biti drogiran. Za Patriage je stvar malo drugačna. Tam je vstop bolj eleganten. Zasvojeni lahko pridejo tudi drogirani. Je pa zato več problemov materialne narave. Tudi tu najprej pripravimo narkomana do tega, da se sploh odloči za komuno, kronični problem pa nastane ob neurejenem financiranju zdravljenja. Vse stroške so namreč nosijo starši." Kako poteka življenje v neki takšni komuni? "Znotraj komune je program, po katerem poteka življenje. Del dneva, 7 do 8 ur, je namenjenih delovnim obveznostim, predvsem se nanašajo na lastno oskrbo. Sami si kuhajo, pomivajo, pospravljajo. Predvsem pa se med seboj veliko pogovarjajo. O življenju, prihodnosti, o tem, kako na novo zaživeti. Se pa seveda različne komune med seboj razlikujejo." Obstajajo podatki o tem, koliko so te komune uspešne? "Evaluacija je možna šele v določenem obdobju. Vsaj prvi dve leti ali tri je težko govoriti o uspešnosti. Evaluacija vsakega programa se dela takrat, ko je to možno. In pri narkomanih je doba ugotavljanja, kateri programi so uspešni, dolga kar nekaj let. Urejanje osebnosti, življenje v komuni poteka vsaj tri leta in potem rabimo vsaj še tri leta, da lahko zanesljivo govorimo o rezultatih. Abstinenca sama namreč še ne pomeni bolj kvalitetnega načina življenja, to je samo začetek urejanja. Narkomani naj bi bili v komunah vsekakor trideset do šestintrideset mesecev. V tem času imajo enkrat letno preverjanje, ko se lahko za teden dni vrnejo v domače okolje." Komune pri nas? "Moja velika želja je, da bi mi omogočili vzpostavitev komune, podobne tistim po Evropi, nekje na Gorenjskem. Morda na kakšni veliki kmetiji, zapuščeni vojašnici.. Mislim, da bi bilo, prav, ko bi strokovnjaki ustanovili komuno, ki bi delovala v okviru Centra za socialno delo in bi imela vse elenfente, pomembne za našo populacijo zasvojene mladine." Na katerem področju življenja se odvisnost najprej pokaže? Kje odvisnik najprej 'popusti'? "Ko govorimo o odvisnikih, je ekonomski problem vsekakor v prvi vrsti. Kaže se najprej kot kraje doma in potem še kje, da dobi denar za drogo. Ob tem mladostnik popusti v vseh sferah aktivnosti, usmeri se samo v pridobivanje droge. Vse ostale aktivnosti, ki so potrebne zato, da se normalno razvija, pa počasi opušča." Kdo jih potem najprej opazi? So to vendarle starši, ki so najbližji? "Čeprav so starši največ z otroki, nikakor niso oni tisti, ki prvi odkrijejo, da je nekdo na drogi. Okolje, socialni delavci, policija, ki jih odkrije preko kaznivih dejanj in preko druženja z drugimi zasvojenci. Starši pa kar nekako ne vidijo. Velikokrat se zgodi, da neki narkoman hodi k meni, pa starši sploh ne vedo, kako je z njim. Okolica to ponavadi hitro opazi." In kakšna je ponavadi reakcija okolja na dejstvo, da je nekdo med njimi narkoman? "Kot sem že dejal, je zelo močna stigmatizacija. Odklon je do narkomanov, delno upravičen, delno pa tudi ne, je velik" Omenili ste, da je nekaj takšnih, ki se zdravijo doma. Kako se oni spoprijemajo z okolico, kako se oni vključujejo nazaj v normalno življenje? "To so v glavnem takšni, ki iz tega 'normalnega' okolja niti niso povsem izstopili. Imajo starše, ki lahko veliko pomagajo, in so zelo zgodaj ugotovili, da njihov otrok uživa droge. Tako da je sicer že zašel na to pot, pa še ni zgubil vseh čustvenih kvalitet; poskusil drogo, pa še ni vsega svojega življenja podredil iskanju droge." Na katere človekove lastnosti droga najbolj vpliva? "Vpliva na aktivnosti mladostnika, na njegova čustva, predvsem pa se vsi problemi kažejo skozi socialne interakcije. Narkomani se zapuščajo. Opuščajo vse aktivnosti, ki bi jim omogočile normalno življenje, vse aktivnosti usmerijo v pridobivanje droge, na tak ali drugačen način. Zato je pri odpravljanju odvisnosti najtežje postati ponovno aktiven. Mladi zasvojenci namreč nimajo izdelanih vrednot. Nihova motivacija je neka praznina, ne vejo, kaj bi počeli sami s seboj. ZatoJ'H treba najprej naučiti, kako naj osmislijo sv življenje." Kakšno je stanje na področju 70^i>l nosti z drogami v Kranju - v printerji Gorenjsko in Slovenijo? "Vsi pokazatelji so v povprečju. Sloveniji v tem izstopata le Ljubljaf13 •„ Koper. Sicer pa je po mojem PrePr^.aJy zasvojenost z drogami pri nas šele na P° a( in nikakor še nismo v fazi, ko bi to »' ,j lahko obvladali. Veliko je mladih, 1 potencialnih narkomanov, zato bo ta P^ blem še nekaj časa naraščal. Do vr^iS» nismo prišli - najbrž se bodo zdaj nekaj ^ spreminjale le oblike zasvojenosti z dr°*v Do zdaj je namreč prevladoval hero,n" novejšem času pa se pojavljajo tudi dfltf predvsem sintetične droge, ki pa zaje^ ^ drugačne populacije. Ectasv na primer P • haja med plešočo mladino, takšno, ki čim krajšem času čim več doseči, p°Pu'a ^ ki se zabava, ki tako rešuje vsakdanje st^ situacije. Heroinski narkomani so rn drugačni ljudje. Takšni, ki svoje bolec rešujejo navznoter, so manj družabni" Katere droge so poleg omenjenjfl n^1 prisotne v tem prostoru? "V Kranju v glavnem heroin, kokaina, ectasvja in podobnih pa na ^ področju še ni veliko. Dominira vseka heroin." Kakšna je starostna struktura nih? "Populacija, ki jo obravnavamo, je s ^ sedemnajst let in več. Ta ki prihaja, Pa trinajst, štirinastletniki." Čemu pripisujete vzroke za vanje odvisnosti? "To je trend, ki ima svoje zakonit05"^ družbi. Vzroki so v globalnem gibanj^',j. katerega ta trenutek ne moremo vp'1 ^ Družbe se namreč na kratki rok nC «j spreminjati. To je proces, ki traja. In d 'j je samo posledica globljih zadev. ^. fti pomembno, da otroka naučimo Pre^° življenje." N R U Odločitev je samo tvoja *s* ponovno pridobiš zaupanje svojih bližnjih, okolice, mora preteči l*ko časa. - Lagala bi, če bi trdila, da sovražim drogo. A zdaj vem, ni vredna visoke cene, ki jo moraš v življenju plačati zanjo. Barbara je štirikrat prebrala knjigo Mi, otroci s postaje Zoo njih. Da so pripravljeni za užitek plačati tako zelo visoko ceno. Strah me je bilo, da sem se tresla, preden sem prvič vzela. Veliko sem premišljevala o vsem skupaj, o posledicah..." Ali to pomeni, da si po mamilih segla iz radovednosti? "No ja, tudi težave so se nabrale." B k sre{J ara (ime je izmišljeno), se je z drogo Ha ^C P™ sedemnajstih. Prijetna temno-$v0: Je na pogovor o mamilih prišla skupaj s st0jjj ^arno. Starši ji ves čas zdravljenja od li? 0D.strani. Danes je stara dvajset let in "0tti ^n^e8a poletja naprej spet živi popol-|Mft a Drez droge. Dela pri nekem obrtniku, k fj se Je zares zalomilo, ko jo je, skupaj s stra y^.ma kolegicama, zalotila policija v ja|e *u nekega lokala, kjer so si pripravl-t>Ql .^.niilo. Odpeljali so jo v psihiatrično tia lšnico v Begunje, kjer je ostala teden dni ^Prtem oddelku. stg^^a prelomnica je bila, ko je skupaj s Poij/ USot°vila, da ji metadonska terapija ne ^mh^3-' ^a PotreDUJe vedno več tablet, ki jih Pov ,lru.ra z mamili. Hudo je bilo takrat, sta i ODe z mamo. Prepiri so se vrstili iz je D a v dan. Oče, ki je do tedaj še ni udaril, s*m 1 KSil tudi s to metodo' Pa nič' "Samo ^njor- Prideš do odločitve, da prenehaš. aj.^1 te ne morejo prisiliti v to," pravi Post 3ra" ^otem so tablete metadona omejili, vala°T?ma zniževali dozo, ki jo je potrebo-pr|gj" ^di po dva meseca je trajalo, da je a na polovičko tablete manj. tri mesece ni odvisna ne od drog, a metadona. Problemi so seveda ostali, isti, kot so bili in srečuje se z njimi, pa pravi, da je tudi to svojevrsten izziv. Ob delu se je vpisala v srednjo šolo. Zato, da ne bo večno navadna delavka brez poklica. Konec koncev je bistro dekle, ki je pred štirimi leti hodilo na Gimnazijo. Kako si prišla do droge? "V Kranju se jo da dobiti na vsakem koraku. Z družbo sem hodila ven, slišala sem za to in me je zanimalo. Prvič je bilo vznemirljivo, novi občutki, drugačno zaznavanje sveta kot sicer... Dobro je bilo, saj drugače pa ne bi nadaljevala... In potem sem seveda hotela še naprej." Kaj je sledilo travi? "Potem pa - heroin..." Te je bilo kaj strah, takrat, prvič? "Seveda me je bilo. Saj sem slišala o tem, kaj se dogaja z narkomani, pa prebrala knjigo Mi, otroci s postaje Zoo; vsaj štirikrat sem jo prebrala in le še spodbudila me je pri jemanju dog. Ravno zato, ker pokaže toliko umazanih stvari, ki so jih ljudje pripravljeni storiti, zato, da pridejo do droge. In sem si mislila, da morajo pa mamila res biti nekaj tako zelo posebnega, da se jim zdi vredno toliko pretrpeti, prestati toliko hudega zaradi Koliko časa je bilo tako, da je bilo samo »obro, da si lahko jemala mamila, kadarkoli si si zaželela, in ni bilo zraven mamila, nobenih drugih, neželenih učinkov? "Na začetku morda, prva dva meseca, ko sem jemala samo vsake toliko časa. Ampak kmalu je postalo bolj in bolj pogosto. Tako se zapleteš v vse skupaj, da sploh ne veš, kdaj ne moreš več ven. Jaz sem mamilo kmalu začela jemati kar po večkrat na teden. Takrat, ko sem imela priložnost in denar. Potem kmalu ne premišljuješ več in greš, ni druge stvari, na katero bi takrat mislil, le to, kako boš prišel do mamila. In tisti hip, ko ga dobiš, že premišljuješ, kje ga boš dobil naslednjič, kako boš prišel do denarja zanj... Jaz sem kmalu zatem začela s tabletami, z metadonsko terapijo, tako da vmes nisem imela ne vem kakšnih kriz. Tablete zapolnijo krizo in jaz sem bila v naslednjih dveh letih vse bolj odvisna od njih." So doma kmalu ugotovili, kako je s teboj? "Kmalu. Za osemnajsti rojstni dan sem sama povedala, ker sem se prestrašila, vzela sem namreč preveč in izgubila zavest. Jokala sem od strahu in povedala. Starši so takrat dobro reagirali. Mama mi je obljubila vso svojo pomoč, odšli smo k psihologu. Ampak jaz sem takrat šele začenjala z drogo in nisem imela nobenega interesa po tem, da bi šla na zdravljenje. Hodila sem k psihologinji, da je vse skupaj izgledalo čim bolje, kot da se trudim, in se zraven drogirala." Kdaj se je zgodil tisti prelom, ko si se ti, ne drugi, odločila, da ne boš več? "S fantom sva bila tik pred poroko. Živela sem pri njem, lepo mi je bilo tam, razumela sva se. Jemala sem le še minimalne količine metadona, mamil že dolgo ne več. Tako hitro se mi je zdelo vse skupaj, ko sva se zmenila za poroko in še sama ne vem, kdaj sem šla po dolgem času spet po drogo. Pustil me je zaradi tega. Pripeljal domov. S starši sem šla naslednji dan na morje in kar naenkrat mi je bilo vse jasno: kar izginila je potreba po drogah. Ni več tako močna, da bi me premagala. Pa bi se zlagala, če bi zdaj rekla, da sovražim drogo. Vem pa, da ni vredna visoke cene, ki jo plačaš zanjo. Zavedam se, koliko stvari sem zgubila zaradi droge. Da mi je toliko lepega vzela neka stvar, ki niti živa ni, samo kemična snov, zaradi katere nisi več to, kar si. Če zdaj gledam nazaj, se mi zdi, kot da sem štiri leta svojega življenja vrgla proč." Kaj bi povedala svojim vrstnikom, ki so na tem, da poskusijo drogo? "Nič ne bi silila v nikogar, ker vem, da je to mene najbolj motilo. Nimam nasveta. Sam pri sebi mora vsak razčistiti, če se mu zdi vredno ali ne. Mene nihče ne bi prepričal, dokler nisem spoznala sama. Zdaj sem bolj samozavestna, ker vem, da lahko marsikaj zdržim, zmorem. Vsem, ki so zasvojeni, pa bi rada povedala še tole: meni se zdi metadon samo zavlačevanje zasvojenosti. Zame bi bilo bolje, ko bi takoj nehala, saj imam občutek, da sem bila na koncu bolj zasvojena z njim kot s heroinom. Andrejeva mama si dolgo ni priznala, da je sin narkoman tvojemu otroku verjameš do zadnjega stičen obraz, sladkoben vonj v sobi, namigovanja sosedov - potem izveš, da je vzrok droga. "les J ^me Je izmišljeno) je že osem i»ari5Cev v eni od nemških komun za tyegane- $ele devetnajst let je star. ^nt mama Dravi. da ie zelo prijazen v*la IT ^a Prav oc* nJe8a m nik°h pričako-dr0g'a a bo podlegel čemu takšnemu, kot je te|gf aJ Se vsak teden oglasi, s pismom ali po Se v°nu.in pravi, da mu je bolje. Vsa družina slc^^ii zanj. Mama zdaj redno hodi na Hi^ n°: v kateri se srečujejo starši narko-v> in si pomagajo med seboj. *a^~Q_časa ste vedeli, da je vaš sin y — si pfj^h smo že kako leto prej, samo nismo liresna'i. Sami sebe smo prepričevali, da to krt^ ... aJ sva videla, kakšen je hodil domov: Sy°jo 'za noben pogovor, takoj je odšel v da je ^°°o. pa sva se ves čas zanašala na to, °tr°ki • °^ star m Pamelen' da s starejšimi Hocjjj ,nisva imela nobenih posebnih težav. Vredu ^mV srednjo šolo in tri leta je bilo vse ^ 'Na koncu pa ni bilo nič več z njim. O %vg .p0 je z njim, nas je pa v bistvu 1a.$ ; 11 tukajšnji policist. Že nekajkrat prej Čiidflj °Pozoril na to, da se Andrej druži s vrstniki. Andrej pa se je pritoževal nad njimi. Nekoč so pri njem našli iglo, pa je rekel, da je kolegova. In midva z možem sva mu verjela... Potem smo nekega policista poprosili za pomoč, se pogovarjali o narkomaniji, o našem Andreju in povedali, da o vsem skupaj nič ne vemo. Vprašal je, ali sme videti fantovo sobo. Peljala sva ga tja, odprl je prvo omaro, potegnil na dan škatlo, v kateri je bila vata, droga, žlička... in nama povedal, da je najin sin narkoman." Kako je potekalo življenje naprej? "Potem sva ga skušala čimbolj trdo prijeti, pa je vedno našel kakšno luknjo, da se je izvil. Bil je na delovni praksi, ko ni več hodil v šolo, je delal pri obrtniku in povsod je imel težave z denarjem. Potem se je začelo še doma, pri sosedih, celo babici, sestri in bratu. Kamorkoli je šel, povsod je iskal denar za drogo. In vsak hip me je prepričeval, da kakšno stvar nujno rabi iz mesta. Jaz sem mu še vedno verjela in on je odhajal zato, da si je preskrbel drogo. Kamorkoli sva prišla, sem trepetala, ker sem vedela, da bo že našel priložnost, da izmakne denar." Ste takrat še mislili, da bi se lahko pozdravil doma? "Seveda. Tudi sam je ves čas govoril, naj mu damo priložnost, da se sam pozdravi, da v komuno noče, ker si potem, ko prideš ven, za vedno zaznamovan, zaradi tega težje dobiš službo, okolje te ne sprejme. In smo čakali. Pa kaj, ko iz vsega skupaj ni bilo nič. Prijateljev ni imel več, tudi iz službe so ga odpustili, ker je vedno kaj izmaknil, težko točno prišel na delo in bil sploh fizično zelo šibak. Prepričeval nas je, da lahko vsak hip neha, pa ni šlo. Moža je zelo prizadelo, tudi brate in sestre, ki so ga začeli povsem odklanjati. Tako da potem že ni imel nikamor iti. Nato sem ga pa kar postavila pred dejstvo. Rekla sem mu, da zaradi njega nočem imeti povsem uničenega življenja, naj se gre zdravit, ali pa sam, z drogo na cesto. O tem so me že nekaj časa prepričevali na centru za socialno delo. Rekli so mi, da je normalno, da noče na zdravljenje, ko pa ima doma vse, kar hoče, denar za drogo pa tudi že kako dobi. Dolgo časa sem rabila, da sem prišla do te odločitve in zelo težko mi je bilo ob misli, kaj bo z njim, če ga jaz postavim pred vrata." Se je potem odločil za zdravljenje? "Kmalu, kar za komuno. Ker je videl, da tako ne gre več, da ga nihče več ne mara... Kolegica je šla v komuno po hitrem postopku preko skupine Up, jaz sem se pogovorila z njeno mamo in na podoben način, v nekaj tednih, tja spravila tudi našega Andreja. Tokrat je bil takoj za to, da gre. Od marca je v komuni. Najprej v Franciji, od tam pa v Nemčijo. Prvi mesec se nismo slišali, pisal je pa takoj prvi teden. Zdaj se redno slišimo po telefonu. Po pol leta smo šli k njemu na obisk. Drugačen je bil, normalno se pogovarja kot prej. Zdaj je v Nemčiji, prav ta čas se pripravlja na to, da odide v komuno v Francijo. Če želi, mu v glavnem ugodijo." Ste se kdaj pogovarjali o vzrokih, zaradi katerih se je odločil za mamila? "Ne, do tega še nismo prišli, v pismih je težko, ampak prepričana sem, da se bomo tudi o tem še pogovorili. Jaz zdaj redno hodim v Ljubljano na skupino staršev, ki si med seboj veliko pomagamo. Vidim, da nisem sama in ne obtožujem se več. Upam na najbolje, seveda. Če ne bi, tudi ne bi plačevali 500 nemških mark mesečno za bivanje v komuni." Kako so dejstvo, da je Andrej narkoman, sprejeli sosedje? "Vsekakor so vedeli prej kot domači, celo opozarjali so nas, pa kar nismo hoteli spregledati. Zdaj vsi vedo, da je na zdravljenju in nimam občutka, da bi me kdo gledal postrani... Razumejo." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA yrenjke in Gorenjci o drogah jffevffm tednu smo v Glasovi gorenjski raziskavi javnega mnenja zavrteli 354 telefonskih G0r .poključno izbranih telefonskih naročnikov širom po Gorenjskem. Tokrat smo Tok Gorenjce povprašali o njihovem stališču do mamil in uživalcev drog. P°>iuJ-f-na l" vPr°šanja in odgovori nanje so v preglednici. V telefonski anketi smo tokraJ m°žnosn variantnih odgovorov. Seveda smo številčne podatke o odgovorih tudi G0r Preračunali v odstotke, zaradi boljše preglednosti izidov ankete. Anketiranih 354 VeČj'rf / m Gorenjcev po spolu, (samoocenjeni) izobrazbi, starosti in alokaciji kot vzorec v^e/j j ustreza statističnim podatkom o gorenjski populaciji. Anketiranci so z območja t)0ni^8°renjskih občin, vključeni so tudi naključno izbrani naročniki iz krajev v občini ^Q*nl 1^- Gorenj kami in Gorenjci je krepka večina prepričanih in osveščenih, da so heZn 1 a hujši problem od npr. alkohola. Droge, kot potrjuje Glasova tokratna anketa, niso Prek:0 a Gorenjkam in Gorenjcem - velika večina je odgovorila, da se je neposredno ali hu^ Sv°jih bližnjih že srečala z drogo. Glede narkomanije pa Glasova anketa potrjuje Zdravnost Gorenjk in Gorenjcev - večinsko gorenjsko mnenje je, da narkomani sodijo v ene institucije, kjer naj jim pomagajo za to usposobljeni strokovnjaki Menite, da je odvisnost od mamil hujši problem kot odvisnost od alkohola? 58,5% da 207 ne 12 18,8% oboje je enak problem 60 0,9% ne \em 3 20,3% ne želim odgovoriti 72 Ste se vi ali kdo od vaših bližnjih že srečali z drogo? 10,2% da 36 69,5% ne 246 20,3% ne želim odgovoriti 72 Kaj bi po vašem mnenju morali storiti z narkomani? j g% narkomani sodijo v zapor, ker kršijo zakone in škodujejo družbi ** 72 1% narkomani sodijo v zdravstvene institucije, kjer naj jim pomagajo 255 za to usposobljeni strokovnjaki 20,3% ne vem, ne želim odgovoriti 72 GORENJSKI GLAS -22. STRAN EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, lO. novembra IStLtfA V Sloveniji ie cel teden ni časopisa, radia ali televizije, ki ne bi na dolgo in široko poročata o gradnji severne ljubljanske obvoznice. rar/ŽBl Gradnja 3600 metrov nove ceste bo trajala "samo" 20 mesecev, zaradi del so na tej cesti rekordno dolge kolone. lMttfiA Šele zdaj na Bledu in v Bohinju spoznavajo, kakšno srečo so imeli zgodaj jeseni, ko so cestarji urejali "štenge" na cesti od Lesc do mostu čez Savo Bohinjko. HŠ£tfi\ Nov asfalt je bil poloten v presenetljivo kratkem roku, zaradi občasnih zastojev se v blejskih lekarnah ni pretirano povečala prodaja aspirinov. lSHUfA Zlobneži sicer tvezijo, da je za hitro opravljeno rekonstrukcijo odseka ceste Lesce - Bled najbolj zaslužen glavni republiški prometni inšpektor Janko Jan, ki sepotej cesti vozi v službo. t3t£t%\ Najnovejši gorenjski cestni zamašek s semaforiziranim obvozom je v Gozd Martuljku, kjer so nov most na magistralki šele "zaŠolali" in bosta semaforja zanesljivo doživela tudi mežikanje v belo snežno odejo. !&IrJZ\ Na gradbišču so stoodstotno zatrdili, da niti slučajno ne bodo delali tako dolgo kot v Ljubljani. WltK\ Gorenjske upokojenke (in upokojenci tudi) čakajo, kdaj se bo v naših trgovinah odrazilo sporočilo s svetovnih borz, da so cene surove kavepadte za 5,2 odstotka. fflltffl In da so cene kave najnižje v zadnjih petnajstih mesecih. lOlLtfft Iz dosedanjih bridkih izkušenj, ko so pocenitve kave vselej zaobšle Gorenjsko, podražitve pa so pri nas vselej za vsak slučaj malce zaokrožili navzgor, je že Jasn(likdor čaka, ne dočaka. WIJXl\ Burk o varnosti na letališču Brnik so zelo veseli v Celovcu. Število potnikov iz Slovenije, ki potujejo z letali, se je na celovškem letališču v oktobru in novembru precej povečalo. UttfKi Pesimisti so iz oktobrskega huudega padca tolarja v primerjavi z marko že naračunali, bo še pred 1. julijem 1996 nemška marka prebila magično mejo 100.- SIT, šiling pa bo drvel proti cifri 15.-SIT za L-ATS. IRLtfA Pričakovanje novega vala slovenske inflacije se je zelo očitno pokazalo prejšnji teden na gorenjskih mejnih prehodih: na praznični 31. oktober, kakor tudi dan poprej, je bila čakajoča kolona v ljubeljskem tunelu tako dolga kot v Markovičevih časih. ISturA Za popis blaga, ki se je iz avstrijskih trgovin vozilo v prtljažnikih avtov z registracijami KR, U, NM, CE itd., je tale rubrika popolnoma premajhna. Že skoraj pet let ne izdelujejo več avtomobilov trabant, pa vendarle so znameniti vzhodnonemški avti s plastično karoserijo in smrdljivim motorjem spet deležni silne pozornosti. Z njimi se dogaja nekaj podobnega kot z drugimi oldtimerji: v združeni Nemčiji je nesluteno povpraševanje po trabantih in njihova cena dosega neverjetnih 20.000 mark! Ko so bili v redni prodaji, so bili "trabiji" najcenejši avtomobilčki na slovenskem trgu, saj je za nakup zadoščalo 8.000 DEM. Foto EJGA je na eni od gorenjskih (lokalnih!) cest našel trabanta, ki ga je skrbni lastnik skušal usposobiti za promet, kar dokazuje tablica "Preizkušnja" na prednjem vetrobranskem steklu. Edinemu (?) gorenjskemu še registriranemu trabantu manjka eno zadnje kolo in FotoEJGA je ugotovil, da verjetno zato, ker so "feltne" kovinske, večina ostalih delov trabanta je plastičnih, in je "feltna zarostala". Čas volitev se nezadržno bliža. Reklamni tabli podjetja Lekero je s črno barvo grdo onesnažil neznanec in se podpisal kot SND, kar naj bi pomenilo eno od slovenskih političnih strank. O tem, da bodo policisti storilca zelo težko našli, je od tovrstne predvolilne propagande za SND najkrajšo potegnilo podjetje Lekero z Mili pri Kranju: naročiti je moralo dve novi tabli. Odhari brati, berem Radar detektor Iz podjetja Lisac&Lisac, d.o.o., Ljubljana nam je Aleš Lisac poslal mamljivo ponudbo: ameriški radar detektor BEL 5001, ki stane le 25.490 SIT, pri nakupu dveh radar detektorjev pa je cena zgolj 48.980 SIT. V ponudbi je napisano, da velja le še danes, 10. novembra 1995. Če ne veste: radar detektor je kot računalniška miška velika elektronska napravica, ki odkriva policijske radarske zasede. Detektor "ujame" klasične policijske radarje in najnovejše laserske pištole. V avtu zanj zadostuje elektrika iz vtičnice vžigalnika. Kdor ima v avtu radar detektor: ne plačuje kazni za prehitro vožnjo; si prihrani denar + čas + živce; nima sitnosti s policijo, sodnikom za prekrške, davkarijo; vozi mirneje, varneje in bolj sproščeno - piše v ponudbi firme Lisac&Lisac, d.o.o. V Ameriki radar detektorje uspešno prodajajo že več kot deset let, je pripisal Aleš Lisac. Napravico naročite, prejmete po pošti in plačate po povzetju. Ponudbo iz podjetja Lisac&Lisac Ljubljana smo kljub njeni mamljivosti poslali policiji -četudi je Aleš Lisac napisal, da se je o radar detektorju na avtomobilskem sejmu pogovarjal s predstavnikom policije, ki (tako piše!) je odgovoril: "Kar se nas tiče, je vse v redu. Naš namen ni kaznovati voznike, pač pa umirjati promet.'* V podjetju Impulz No. 1, ki v kamniški in domžalski občini skrbi za kabelsko televizijo, so glede golobov miru že prešli od besed k dejanjem. FotoEJGA fotografija je nastala prejšnjo soboto v Benetkah in dokazuje, da italijanski golob zvesto pomaga kamermanu Impulza No. 1 pri njegovem miroljubnem prizadevanju za izboljšanje odnosov med Slovenijo in Italijo. Minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc škofjeloškemu poslancu Ivanu Omanu, ki v parlamentarno proceduro že drugič predlaga Zakon o lovstvu: "Gospod Oman, saj bi tudi mi v ministrstvu pravočasno pripravili zakonski predlog glede lovstva, pa kaj, ko imamo vsako leto toliko težav z gorenjskimi medvedi. Zdaj je v vaši soseščini na Ratitovcu! Vaš predlog zakona o lovstvu je sicer dober, le v prehodnih določbah bi morali urediti, kaj naj naredim z delavci v mojem ministrstvu, ki že dve leti neuspešno pišejo vladni predlog Zakona o lovstvu!" GORENJSKA IN SVET Hude proračunske skt^% naših sosedov & Na severni strani Karavank, kamor Gorenjke in Gorenjci t zaidemo (in je bilo zaradi tega treba pred prazničnim p1^ novembrom čakati po debele tri ure v ljubeljskem predoru ko se F kako prehod meje), imajo zelo hude in resne skrbi. Potem ko državni parlament popolnoma razklal ob vprašanju, razdeliti približno 5 milijard USD vreden državni proračun leto 1996, so morali razpisati predčasne volitve za decembra. # ..^ Zvezna republika Avstrija je po večini kazalcev Štin*^ večja od Slovenije. Avstrijski državni proračun v milijard dolarjev je pri sosedih povzročil politično krti • Slovenija ima za leto 1996predviden proračunski L, znesku dobrih 570 milijard Tolarjev, kar v Dolarjih zi*~ približno 4,75 milijarde USD /za izračun smo vzeli ffj. 120.-SIT za l.-USD/. In ob tolikšnem slovenski* proračunu, ki je skoraj enako debel kot avstrijski & osemkrat večjo zvezno državo, se seveda v tra^ demokratični mladi kleni Sloveniji ne bodo zgo nobene predčasne volitve. T* ^T* Jr* ^r* ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^* ^ ^ ^ ^ ^ ^ T* ^ Volilni odstotki Prejšnji mesec so v Iraku (mimogrede, to je ena od drŽav, * so precej dolžne Sloveniji in zaradi iraških dolgov je precej gorenjskih podjetij še vedno v težavah) državljan1 m referendumu odločali o svojem predsedniku Sada^, Huseinu. Udeležba je bila krasna: 99,47 odstotka vol^L upravičencev je prišlo na referendum. In od njih je WA odstotka dalo svoj glas Sadamu Huseinu za naslednj sedem let strumnega vodenja države. To ni nobena pravljica za lahko noč, temveč zelo rt&t agencijska vest, ki so jo povzeli mediji po vsem svetu. U tem, ko se nasmihamo lojalnosti državne volilne komisar Iraku, ki bi po potrebi podpisala tudi 130,33- odsto# volilno udeležbo in 130,34-odstotno podporo ljubljen*1? vodju Sadamu Huseinu, pa se lahko zamislimo ob P°&a\>L da so bile v demokratični samostojni Sloveniji pred kroty študentske volitve. Udeležba slovenskih študentk in štuaf. tov na volitvah je bila 33,78 odstotna; šrudentje Visoke s° za notranje zadeve so se volitev udeležili 14-odstotno. «v lepa napoved razvoju demokracije na sončni stzrani Alp* upoštevamo, da na mladih (studentariji) svet stoji! Novembra izbiramo GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 Stanko 130 in Janez 96 j. M& bolniški postelji zaradi »». jj. telesnih poškodb in p°°jel ditve, ko ga je nap^n JANEZ KAVČIČ V redni rubriki na "EJGA" strani z Vašim sodelovanjem in z glasovanjem poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke & Gorenjce meseca. Glasovanje za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 poteka na RADIU KRANJ, RADIU TRIGLAV JESENICE, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj! Danes, drugi novembrski petek, se začenja drugi krog glasovanja za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995. Glasujete lahko v radijskih STANKO DEŽMAN oddajah, v TV oddaji ali pa z dopisnicami do konca novembra - v radijskih kontaktnih oddajah in na TELE-TV ob petkih (zadnjič 24. novembra), z dopisnicami pa vse do vključno srede, jO. 11. Izmed Gorenik in Gorenjcev, ki so oktobra s svojimi dejanji opozorili nase, sta za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 predlagana: 17 STANKO DEŽMAN - "Čebelca", prava gorenjska korenina in klen mladenič pri 91 letih iz Spodnjih Gorij, občina Blea, ki je letos začetek leta pričakal v neznanec in pustil na rflr' . - prejšnji mesec pa jd pomočjo padalcev A. $ Lesce brezhibno skocl tandem padalom * , 21 JANEZ KAVCIJ "Snapkov Janez", osm0*^ jz Zirovskega vrha v °v.. Ziri, navdušen zbiratelj.Kf in in dokumentov arn'% vrednosti, ki si je eksponate, ob kater«? ^ tudi strokovnjaki pr,Je presenečeni Od prejšnjega petka <*° aj smo prejeli ze 226 od katerih lih 130 nai»e{jLr Stanku Dezmanu in 9o zu Kavčiču. Za GORENJCA ME^Ci OKTOBRA 1995 lah*0^ živo" glasujete danes, v P? J 10. novembra, v konta*1 m —u„a:„ Vmnl 1*2!d Nagrajenci iz prvega novembrskega glasovalnega kroga so : Mira ZNIDAR, Juleta Gabrovška 19, Kranj; Mirko JEKOVEC, Cesta talcev S/d, Jesenice; Tina VRAGOLOVIČ, Podhom 17/a, Zgornje Gorje; Živka TALER, Bohinjska Bistrica 43/a in Jožica PODGORNIK, Gogalova 7, Kranj - prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Namizne vrte tokrat prejmejo: ing. Rudolf ARH, Kočna 23, Blejska Dobrava; Sandra PROSEN, Virmaše 17. Skofja Loka; Damjana PAGON, Triglavska 14, Žiri; Barbara PRIMOŽIČ, lelendol 9, Tržič in Rok KLEMENČIČ, UL M. Sedejo 13, Žirl oddajah Radia Kranu Triglav Jesenice, Radia >f/ in Radia Žiri ter 1*%* nT Kranj. Kadarkoli do W$ vembra lahko v poštni n j alnik oddate dopW%p Vašim glasom za SI** ali za JANEZA *$rp naslov: UREDNjJ* K$ GORENJSKEGA f 64 000 Kranj - ob gW°\sfi pa velja upoštevati, aa ^ teden izžrebamo po P jj)^ grad v vrednosti P° :erflf tolarjev in po pet P! \t^\ kov praktične nagrad* < \if novembru je nagraa nanjizni prt). ^ONEDELJEK, 13. NOVEMBRA inostrani lQift al° angleščine, prosim C Otrožki program: Kapitan neameriška nanizanka loS Tedenski izbor ziv' Poslovna oddaja C°fpa ne bi bolelo: Živeti s Jzpod vinskih trsov, posne- l5S*0roci|a l5j2~Portni pregled, ponovitev ISO« Jonski izbor kj"0 Umetniški večer: Tone Pav- U'ift 2bzorja duha IJff Dobed dan, Koroška 1? in ni dnevnik 1 17 in Seoski program 17 jj Radovedni Taček: Steber 17.25 n ioveani Taček: Steber ^^tarna 0 Si!' an9leška doku" ^ ^mpsonovi, ameriška nani- lJnie?n;iU|Tletnost in civilizacija, - .in|ki m svet «Ase; ITD, TV igrica 18'j! ?'sanka 19.30 f[,ebanJe 3x3 ^.fc k dnevnik 2, Vreme jfi Šport S?? 2arišče Jl^pflia, španska nadaljevanka mSt Mednarodna obzorja fciilvdnevnik 3, Vreme 52larišce IJS!0va lanlj a 9°spa, angleška nam- jev'a^°botnica. italijanska nadal- *15tv jutri, Videostrani 13.4o t eostrani 13-°° Euronevvs '3.5s 'edenski izbor 13.40 Utrip h 60 tedna 14'10 Nede'Js-9vs(ra, '51.10 Policisti s srcem, tortouiT3 nanizanka 15.55 Sova, 9ionauev 16-50 Tam! 18.00 Re- Veste iftstudio Maribor 18.45 Že EPp Jon Sedma steza 20.00 10.0on ?5 Gospodarska oddaja: rajinau obratov 20.55 Trnova pok- City 2',nemška drama 22.25 Studio O.Ss -rv'5 Brane Rončel izza odra lv Jutri, Videostrani '°0 ? trto^8^ strani 800 Dobro Jutro UiČ .7" Kanonijem; Novice 8.45 v"Ce in^be. ponvoitev 9.55 No-^eo i!-00 A shop 10.15 Šolski V^ftnii°novitev 10-45 To trapasto ^rrJI3' Ponovitev 10. dela 11.35 N°^ca i«vrtnice' ponovitev 12.00 ^ani/NiI2:20 A shop 12.35 Video ,1*.10 *°VlCe ob 14.00 in 16.00 ^•viJfRj* tedna 17.15 A-shop, Nobi Pr0daja 17.30 Luč i 15 Bri amer'ška nadaljevanka Ms »l09. ameriška nanizanka 1*30 « ?noP 19-00 Pika na A 6kleta ' video 20 00 Zlata nani2a ; ameriška humoristična & ea^20-30 Filmska uspešni-?-35 u!-' ameriški barvni film .^0novii"ce 22-40 Gost P'ke na !S 23 *eV 22-55 Rodeo 23.40 A straniw-<>5 Spot tedna 0.00 Video *"0rj w. ^^^^ S W2j°Strani " Panorama 830 d ^ TV V te,evizijska prodaja ?e'ai3anw'op " televizijska pro-u'°° V k 80 strani" Panorama i>-2° S. *Pi televizijska prodaja > *°5 NTn a Barbara, ponovitev ^ska rtSpodobna ženska, ljubega R=arna- Ponovitev 18.40 a,Sa2ara' 1127- del amer" "Ni »w£vanke 19.30 Glasbeni ^anka « Detektiva, angleška ?■ Zt2- del 20-50 Živa sce- aifna oddaia 22.35 Gun L^i l£Cl£ki fi'm 0.10 Video za t Deutsche VVelle, pro- . nadaljevanka i^ni fiiLna moškega, francoski 6>i,n 4--»5 Risanka 15.05 Dnr^- program, ponovitev 18 JS?ila 16-15 Otroški prodan«; i,Modul + 16.45 Hrvaš-6riška r?\L45 Družina za Joeja, ^l8«SaAd,alievanka 18-20 Kolo i^30 Dno lpe ■ Donava - Jadran pnneevn'k 20.10 Živa resnica Nil-"3 vožnja, hrvaški ?^ios m721-45 Preteklost v Slikani' ^ruzevanje hrvaške-8* na S 22-15 Dnevnik 22.30 kl 23-°0 Zarota, amer- *Vni tilm 0.30 Poročila HTV 2 16.05 Video strani 16.20 TV koledar 16.30 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 17.20 TOP šport, ponovitev 18.20 Podobno, toda različni 18.30 Antologija sodobne hrvaške književnosti: Ivo Brešan 19.00 Čarobni športni copati mojega prijatelja Perevja, otroška nadaljevanka 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Hrvaška in svet 21.30 Evronogomet 22.30 Love-joy, nadaljevanka AVSTRIJA 1 13.40 Superzvezda 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.45 Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija 16.30 Baywatch 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. 8uinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 as v sliki, Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Robin Hood, ameriški pustolovski film 22.00 Vprašanje časti, ameriško-filipins-ki akcijski film 23.25 Čas v sliki 23.30 Revolveraševa vrnitev, ameriški vestem 1.00 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.25 Schiejok, ponovitev 2.25 Dobrodošli v Avstriji 4.10 Vprašanje časti, ponovitev filma 5.35 Korak za korakom, ponovitev AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki 13.10 Pod indijskim nebom, 1. del: Vsakdanjik in tradicija 13.55 Orientacija 14.25 Ženska v Benetkah, italijanska nadaljevanka 15.15 Umor je napisala 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji18.55Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih, kultura 23.00 Europe by Design, 1/3 del: Hiše domišljije 0.00 Ples, francosko-alžirsko-itali-janski film 1.50 Mednarodna vi-deonagrada 95 2.10 Kultura 2.50 Pogledi od strani, ponovitev 2.55 K stvari, ponovitev 4.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 35 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Denes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Podjetnik tedna: Franci Bu-kovnik - Perfect, d.o.o. 20.30 Albin Juvančič po zmagi na svetovnem pokalu v kegljanju na Češkem 21.05 Državno prvenstvo v športnem plezanju 21.25 EPP blok - 3 21.30 MLADI ZA MLADE - MLADI V GLEDALIŠČU, Gostji: Neva Nahtigal, Polona Študen; voditeljica: Martina Vidali 22.00 Legalizacija marihuane 22.35 Glasbeni videospoti 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 35 22.58 Lahko noč in odpoved dnevnega sporeda 23.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 21.00 EPP blok 21.05 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.35 EPP blok 21.40 Film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Oddaja o prometu - pešec in kolesar 19.10 4. dobrodelna prireditev na Breznici 20.00 Pri Toniki -dokumentarno oddajo pripravili Sara, Lidija in Igor ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Srečanje mladih vokalnih skupin Gorenjske 18.48 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.10 Nagradno vprašanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 16.00 Terenski studio 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Večerni program 22.00 Glasbena oddaja -Old timers shop R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Najprej vam bomo svetovlai, kaj lahko storite zase in nadaljevali z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche Weile poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo pričela oddaja Tržiški hit. Tudi z uredništvom Gorenjskega glaa se bomo povezali, nekaj pred 19. uro. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Intervju: Roberto Magnifico 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Moni bla-bla 21.00 Doktorjevih 13 ožigosanih - lestvica RGL 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. rom. kom. KO SI SPAL ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. znan. fant. grozlj. TUJA VRSTA ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. tehno thrill. JOHNNY MNEMONIC ob 18. in 20. uri TRŽIČ filmsko gledališče: THELMA IN LOUISE ob 20. uri, amer. akcij. pust. film POTOPLJENI SVET ob 17.30 uri TOREK, 14. NOVEMBRA TVS 1 10.00 Videostrani 10.20 Otroški program 10.20 Koža laja mijav, lutkovna igrica 10.40 Tako je bilo 11.10 Tedenski izbor 11.10 Tristana, francosko-italijans- ko-španski film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Samo za punce, kanadska nanizanka 17.40 O.J.: Terezka, slovaški film 18.00 Sorodne duše, 7. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, Tv igrica 19.10 Risanka 19.22 EPP 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.00 EPP 20.05 Učitelj, francoska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 22.00 Tv dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 23.20 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 0.15 TV jutri, Videostrani TVS 2 12.00 Malo angleščine, prosim 12.15 Mit o civilizaciji, angleška dokumentarna oddaja 13.00 Simp-sonovi, ameriška nanizanka 13.25 Celje: Kvalifikacije za EP v nogometu (mladi): Slovenija - Hrvaška, prenos 15.20 Tedenski izbor 15.20 Studio Ciity 16.20 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.15 Videospon 20.05 Po sledeh napredka 20.55 Roka ročka 21.55 Svet poroča 22.25 Nasvi-denje v naslednji vojni, slovenski film 0.20 Tenis - Finale ATP, posnetek iz Frankfurta 1.20 TV jutri, Videostrani KANALA 7.00 Video strani 8.00 Dobro jutro z Daretom Miličem 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 A-shop 10.15 šolski video, ponovitev 10.45 Brlog, ponovitev 10.15 Državnik novega kova, ponovitev 11.45 A shop 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 12.05 Rodeo 12.50 Video strani 17.10 Spot tedna 17.15 A shop 17.30 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 Generacija transformerjev II 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Šolski video 20.00 Hermanova glava, ameriška znenstveno-fantastična nanizanka 20.30 Zgodovina ameriškega podjetništva 21.00 Vpliv televizije, dokumentarna oddaja 21.30 Državnik novega kova, anagleška nanizanka 22.00 Večni krog, oddaja o astrologiji 22.30 Novice 22.35 Gost pike na A, ponovitev 22.50 A shop 23.05 Video strani MMTV - TELE 59 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 16.00 TV shop, televizijska prodaja 16.20 Santa Barbara, ponovitev 1127. dela 17.05 Gun Crazy, akcijski film 18.40 Santa Barbara, 1128. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 To je ljubezen, serija, 13. del 20.30 Spot tedna Žive scene 20.35 Avtodrom MMTV, oddaja o avto-moto športu 21.35 Zlatolaska in zlata trdnjava, vestem 23.10 TV shop, televizijska prodaja 23.40 Video strani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Zgodbica; Palčki nimajo pojma; Časovni stroj 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Iz oči v oči, ameriški barvni film 14.15 Risanka 15.05 Izobraževalni program 16.05 poročila 16.15 OtroSki program 16.45 Hrvaška danes 17.45 Družina ja Joevja, nadaljevanka 18.20 Kolo sreče 18.50 Po meri 19.30 Dnevnik 20.15 Mesto upanja, dokumentarna oddaja 20.55 TV parlament 22.15 Dnevnik 22.30 Slika na sliko 23.00 Tekmovanje mladih dirigentov; Lovro pl. Matačič 23.40 Poročila HTV 2 17.10 Video strani 17.25 TV koledar 17.35 Dokumentarni film 18.30 Govprimo o zdravju 19.00 Golden Flash, finska nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 E.R., ameriška nadaljevanka 21.55 Črno-belo v barvah; Ura, ameriški čb film AVSTRIJA 1 11.20 Naravnost v Chicago, ameriški film, ponovitev 13.00 Otroški program: Peter Pan in gusarji 13.25 Konfeti 13.40 Mila Super-star 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Baywatch 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 V sokolovih krempljih 21.10 Urgenca, 1/24 del ameriške serije 22.00 Neizprosno oko, ameriški triler 23.25 Čas v sliki 0.25 Tolpa bančnih roparjev, ameriška kriminalna komedija 1.15 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.40 Schiejok, ponovitev 2.40 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Neizprosno oko, ponovitev filma AVSTRIJA 2 13.10 Tema, ponovitev 14.00 Slika Avstrije 14.25 Oče potrebuje ženo, nemška serija 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schie-jokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Akti X, skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Klepet s Phettbergom ob pozni večerni uri, prvi od šestih novih talkshovov 23.50 Mednarodna nagrada 95, izbor najboljšega videofilma 0.50 McGoough in McDermott; potrte slikarjev in fotografov/Kultura/2.25 Pogledi od strani, ponovutev 2.30 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Krila na nebu: Farnborough international -1. del (Produkcija: Marko Malec) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Drago Papler) 20.01 Studio: Napoved sporeda 20.02 Zabavni glasbeni videospot: Valovi ljubezni - Obvezna smer 20.05 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.25 Narodnozabav-ni spot: Štajerskih 7 20.30 Torkova tema: Pogovor s Tonetom Ropom, z ministrom za privatizacijo in lastninjenje Vlade Republike Slovenije (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.20 Zabavni glasbeni videospot: Monroe band 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glasbeni gostje v studiu: Ansambel Igor in Zlati zvoki (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, glasujte na kuponih objavljenih v Gorenjskem glasu) 22.22 Odpoved sporeda TORKOVEGA VEČERNEGA DRUŽABNEGA PROGRAMA 22.57 Odkod, človek, tvoja pot? 22.58 Lahko noč in odpoved dnevnega sporeda 23.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Škofjeloški kulturni utrip (V galeriji Fara nova razstava, Miselpvka na Loškem odru, Marjana Šegula - Miš, avtorica knjige z naslovom Luna, Monografija Pogubna razigranost, 10 let Foto kino kluba Antona Ažbeta Šk. Loka.) 20.40 EPP blok 20.45 Športni pregled, ponovitev 21.30 EPP blok 21.35 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Videostrani KINO TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glavni dobitek - odrska predstava gledališke skupine "SCENA" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.43 Mini 5... 19.03 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Varujmo zdravje - prva pomoč in rešeanje ob nesrečah 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo R TRŽIČ V oddaji S"m Tržičan bomo obudili spomine na stare čase, ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z Informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutscrve VVelle. Ob 16.30 lanko prisluhnete lestvici Air Plav Slovenia, ob 17.40 pa 30. lekciji English One To One. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Tedenski horoskop 11.00 Postavitev Llnharotvega spomenika v Radovljici BBC NOVICE, vreme, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna, Popoldan z Bracom Korenom 14.30 Telegraf, 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countn/ glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 0.30 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava In glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.30 Selški sejalec 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 18.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program RGL 5.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J. VValker's golf tirne 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel rhythm 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D.J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav CENTER amer. rom. kom. KO SI SPAL ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. znan. fant. grozlj. TUJA VRSTA ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! VH.IMIIV1 KKfZlVKl * sn V trgovskem centru ETP v Kranju, na Koroški cesti 53 c, vam na prenovljenem oddelku v 1. nadstropju nudimo najširši izbor avdio in video tehnike vseh najbolj znanih svetovnih proizvajalcev, precej prostora pa smo namenili tudi predstavitvi mačih in uvoženih svetil lestencev, s katerimi si bodo lahko v teh jesenskih dneh polepšali stanovanje tudi najzahtevnejši kupci. V pritličju pa vam poleg elektroinstalacijskega materiala, ponujamo tudi proizvode Privlačne nagrade, kijih za tri srečneže prispeva trgovina ETP, so: 1. nagrada - bon v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada - bon v vrednosti 7.000 SIT 3. nagrada - bon v vrednosti 5.000 SIT Tri nagrade pa prispeva Gorenjski glas. Pravilne rešitve pošljite na Gorenjski glas, Zoisova J, 64000 Kranj do 24. novembra. bele tehnike ter malih gospodinjskih aparatov svetovno uveljavljenih blagovnih znamk, kot so: Philips, Electrolux, Zanussi, Tefal, Hoover in drugi. Da boste naš trgovski center zapustili kar najbolj zadovoljni, pa bodo poskrbeli v naši okrepčevalnici, kjer vam bomo poleg toplih in hladnih napitkov ponudili tudi hladne prigrizke. 'P, KRANJ KOROŠKA C. 53/c v.|ce, Kkik •Ujm Kiji 3 vn0 Nisku rJev, '»Krv, In najpomembnejše: Kupljeno blago lahko plačate tudi v 12 mesečnih obrokih. krilca >nsi °ke 1 *ka j' ,r3ev i, novembra 1995 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 25. STRAN • GORENJSKI GLAS smučarskih vozovnic 'ti 1.000 do 2.800 tolarjev Jj; nov. - Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS je H- Cene smučarskih vozovnic v novi zimski sezoni. Na fMUi smučišči se sučejo od decembrskih 1.000 tolarjev okljulu do 2.800 tolarjev za dnevno karto na Voglu. Sle in ffe"* so pri nas padle prve snežinke . Kv^1 pogledujejo za smučmi in se sprašujejo, koliko k. n°vj smučarski sezoni veljale smučarske vozovnice. % Popoldanska 2.000 tolarjev tedenska 17.100 tolarjev .\, "ska 56.000 tolarjev. toke: i bo dnevna vozovnica stala 2.100 tolarjev, za fciisu . ^00 tolarjev in za starejše 1.700 tolarjev, dopol-E*.ln Popoldanska 1.500 tolarjev, tedenska 11.900 y,p ln sezonska 34.000 tolarjev. o^PMiuki bo dnevna vozovnica stala 1.000 tolarjev, za \ cI . tolarJev- popoldanska prav tako 800 tolarjev. tJrje 0|iški planini bo dnevna vozovnica stala 1.700 Po|rje° Jev> za otroke 1.600 tolarjev in za starejše 1.150 ^cjL^Poldanska in popoldanska 1.800 tolarjev, tedens-V,* tolarjev in szeonska 34.000 tolarjev. r; a »a Bledu bo imela dnevne vozovnice po 1.300 rOld Za otroke pa 1.000 tolarjev; dopoldanska bo 700 in Nay.ska 800 tolarjev, tedenska pa 6.300 tolarjev. 1 otrl!'^ P'anm' b° dnevna vozovnica stala 1.900 tolarjev, l^jev in starejše 1.200 tolarjev; popoldanska 1.400 ^ J tedenska 10.300 tolarjev in sezonska 28.000 tolarjev. °ke i ^u ^° dnevna vozovnica sala 2.800 tolarjev, za £•950 tolarjev in za starejše 2.380 tolarjev; popol- islca k W VeUala 1 950 tolarjev, tedenska 15.600 tolarjev in ^50.000 tolarjev. ro]te ? n'c' b° dnevna vozovnica stala 2.000 tolarjev, za ty0|ri ^00 in za starejše 1.500 tolarjev; dopoldanska in V; aPska bosta po 1.500 tolarjev, tedenska 10.000 sezonska 30.000 tolarjev. enim čekom v vseh enotah ^vjfu^0.tahko poslej z enim čekom dvignili poljuben znesek iLSarbo Ja na tekočem računu v v$eh poslovanicah NLB in Sd0L.v svoji matični enoti kot doslej. Banka je namreč L^tavij a tehnologijo obdelav tekočih računov, ki med drugm ^c? u tek°če informacije o stanju na tekočem računu *nika v vseh poslovalnicah NLB. ">ki n< Imetniki tekočih računov pri Novi Ljubljanski AVTOSALON % SUZUKI H»|s3^ 10,5% obrestmi - do 4 let |li\fi^SDza podjetja, obrtnike, kmete 'čtie osebe - 6% obrestna mera C, ^VTOSALON KRANJ - KALCIT, d o o ei, *^CEV 69 "na Planini 2 - pri pokopališču" ^ od 8.30 do 12. ure in od 15. 30 do 18. ure tel.: 064/331-013 ^ r^SH pri terenskih vozilih l^če7 lovce, športna društva... AVTOSERVIS K JERŠIN •aSfeni servis za SUZUKI in MARUT1! Rezervni deu SID tudi med obrtniki Kranj, nov. - Srečali sta se vodstvi Obrtne zbornice Slovenije in Slovenske izvozne družbe, ki se torej podaja tudi med obrtnike. Pri prodiranju in uveljavljanju slovenskih obrtnikov na tujih trgih je še veliko neizkoriščenih možnosti, zato so se dogovorili, da bodo obrtnike podrobneje seznanili z možnostmi zavarovanja in kreditiranja izvoznih poslov s strani slovenske izvozne družbe. Prihodnje leto namreč namerava pripraviti poseben program za zavarovanje manjših izvoznih poslov, ki pa bo za obrtnike zelo pomemben, saj bo zmanjšal stopnjo rizičnosti njihovih poslov na tujem. Bankomati tudi izven bank Kranj, nov. - Gorenjska banka je nove bančne avtomate namestila v Lipnici pri Kropi, Cerkljah, Preddvoru in v Podlubniku v Škofji Loki. Gorenjska banka skuša s pomočjo bančnih avtomatov skrajšati vrste pred bančnimi okenci. Na Gorenjskem ima tako že 20 lastnin bankomatov, njeni komitenti pa seveda lahko uporabljajo tudi več kot 200 bankomatov po Sloveniji, ki so vključeni v mrežo BA. V zadnjem času so postavili več novih bankomatov, julija v Železnikih, pred kratkim pa v Lipnici, Cerkljah, Preddovru in v Podlubniku v Škofji Loki. Novost je tudi v tem, da jih. namešča tudi izven bančnih poslovalnic. Po številu bankomatov je -Gorenjska banka na drugem mestu, skupaj z Banko Celje in Novo kreditno banko Maribor. Postaviti pa namerava še štiri bankomate. Direktna devizna plačila cenejša Kranj, nov. - Devizna plačila iz tujine, ki gredo direktno prek računov Gorenjske banke so za podjetja cenejša. GB že drugo leto v plačilnem prometu s tujino posluje prek lastnih deviznih računov pri tujih bankah. V Gorenjski banki pravijo, da komitente takoj obvestijo, da so prek SVVIFT-A dobili nalog tuje banke za izplačilo, že naslednji dan pa prejemnik s temi sredstvi lahko razpolaga. Plačila, ki še vedno prihajajo prek drugih slovenskih bank, podjetjem povzročijo dodatne stroške, saj morajo poleg Srovizije, ki je v vseh bankah enaka, plačajo še dodatno ,075-odstotno provizijo. Pri takšnem postopku je tudi ažurnost slabša. Za večje izvoznike tako predstavlja usmerjanje deviznih plačil prek deviznih računov Gorenjske banke znaten prihranek. Polovico namreč prihranijo pri plačilu provizije, ker denar dobijo prej, pa vsaj enodnevne oportunitetne obresti na dolarsko protivrednost deviznih plačil iz tujine. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKlWI/W0D.\JNI NAKUmi/IKODAJNl 1 NAKUmi/TRODAlNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranjjrii«) 86.05 86,90 12,08 12,35 AVAL Bled 86,40 86,80 12,22 12,32 AVAL Kranjska gora 85,90 86,65 12,15 12,34 BANKA CREDITANSALT d.d. LJ 86,20 87,00 12,15 12,40 EROSJStarl Mayr), Kranj 86,45 86.75 12,20 12,28 GEOSS Medvode 86,60 86,80 12,25 12,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 85,40 87.10 11.89 12,38 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 86,35 86,75 12,20 12,29 HIDAtrtnlca Ljubljana 86,45 86,95 12.21 12.30 HRAM ROŽICE Mengeš 86,48 86,68 12,26 12,31 IURIKA Jesenice 88,10 86,90 1 2,10 12,30 INVEST Skofja Loka 86,40 86,70 12,23 12.30 LEMA Kranj 86,45 86,80 12,22 12.29 MIKEL Strelišče 86.35 86,80 12,22 12,30 NEPOS (skofja Loka,Trata) 86,50 86,80 12,23 12,28 PBS d.d. (na vseh poštah) 84,70 86,75 10,85 12,24 ROBSON Mengeš 86,45 86.75 12,25 12.33 SHP-Slov. hren. In pos. Kranj 86,60 86,75 12,25 12,30 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 85,40 86,90 12,08 12,42 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 85,40 - 11,89 - SLOVENIJATURIST Jesenice 86,10 86,90 12,10 12,30 SZKB Blag. mesto Žiri 85,90 86,99 11,90 12,36 ŠUM Kranj 86,60 86,80 12,25 12,30 TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka 86,30 86,80 12,17 12,31 TALON Zg. Bitnje 86,30 TENTOURS Domžale 86,30 TROPICAL Kamnlk-Bakovnlk 06 55 UBKd.dSk.Loka 85,70 WILFAN Kranj 86,55 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 86 50 WlLFAN Tržič Kt6Q POVPREČNI TEČAJ 86^20 86,80 86,80 86.80 86,80 86,80 86,80 86,80 86,83 12,17 12,15 12,22 12,08 12.26 12,24 12,26 12,13 12,31 12,40 12.28 12,35 12,31 12,30 12,29 12,32 7,41 7,60 7,30 7,50 7,50 7,70 7,29 7,50 7,63 7,58 7,45 7,65 7,60 7,50 7,60 6,80 7,60 7,70 7,45 7,29 7.45 7,40 7,70 7,50 7,50 7,50 7,70 7,50 7.70 7,60 7.70 7.52 7.91 7,80 7.75 8,00 7,80 7,85 8,06 7,85 7.80 7.72 7.90 7,80 7.80 7,90 7,80 7,80 7,80 7.80 7,90 7.90 8,03 7.85 7,89 7.89 8,00 7,85 7,90 7.85 7,79 7,80 7,86 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.: 53-816 TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODEU AVTOKLEPARSTVO AVTOODPAD > ZASTAVA, GOLF, RENAULT > menjava olja > menjava hladilne tekočine 100% cena: 330 SIT/1 MILAN KRNIČAR Dvorje 93, 64207 CERKLJE Tel/fax: 064/422-221 AVTO ŠOLA GOLF - NE SAMO MALO BOLJŠE, AMPAK NAJBOLJŠE KRANJ PC PLANINA 03 (ob Iskra Servisu Planina 1) vozniški izpit A, B, C in E kategorije cena moto ure A = 2.300,00 SIT B = 1.900,00 SIT ob gotovinskem nakupu 20 ur = 1.700,00 SIT ozon: /•«/««: rozoic: Za prvih 20 kandidatov, za opravljanje vozniškega izpita kategorije C in E velja popust in je cena za "C" 3.000,00 SIT za "E" pa 3.500,00 SIT Ne odlašajte in pokličite še danes po tel.: 064/32-47-G7 od 9.00 do 12.00 in 15.00 do 18.00 ure ali non stop po MOBITEL-u 0609-63-28-25 ROHR-BLITZ .d.o.o. • ČIŠČENJE VSEH VRST Hit NIH IN KANALIZACIJSKIH CEVI KANAL TV PREGLEDI - SESANJE IN ĆI.ĆENJE POD VODNIM PRITISKOM ČIŠČENJE BENCINSKIH.OLJNIH IN MASCOBNIH LOVILCEV TEL/FAX:061451 586 AVTOHIŠA HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Rpanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 V Sloveniji je NISSAN zdaj cenejši kot drugje Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX wagon 31.250 di:n 25.(100 mm 31.500 mm 25.710 mm 39.870 mm Nižja cena ne pomeni stara zaloge aH manj opreme! Uradni zastopnik NISSAN ADRIA je uspel zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, kot veljajo za bistveno večje evropske trge. Najsodobnejša tehnologija, edini v tem razredu s 16-ventilskim motorjem. DIM) 1)1. M Micra 1.0 L 16V 3vrat 05)0 mm Micra 1.0 L 16V Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o. Slovenska 54. Ljubljana telefon: (063) 301 355 (miši i te pvobjaščenetia prodajalca: AVTO MOČNIK, Kranj Britof 162. telefon: (064) 242 277 NISSAN u, C; UULJAINA UHKtMA Jezerska c. 2, KRANJ tel.:064/242-779 2Lpd 7. do 14. in od 16. do 19. ure KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zahteve kmečke zveze in združenja gozdnih posestnikov Lovska pravica naj izhaja iz lastninske pravice Zakon o lovu naj omogoči ustanavljanje lastnih lovišč na lovnih površinah z več kot 115 hektarjev zaokrožene posesti in dajanje lovišč v zakup. Ljubljana • Sindikat Slovenske kmečke zveze in Združenje gozdnih posestnikov in lovskih upravičencev sta obravnavala predlog novega lovskega zakona, ki ga je v parlamentarni postopek vložil poslanec Ivan Oman, sicer kmet iz Zminca pri Škofji Loki. V sindikatu in v združenju zahtevajo, da mora zakon vsebovati pojem lovske pravice, ki v srednjeevropski zakonodaji izhaja iz lastninske pravice. Ob tem, ko slovenska ustava v 33. členu zagotavlja pravico do zasebne lastnine in dedovanja, je zakon o varstvu okolja v nasprotju s pojmovanjem zasebne lastnine prostoživečo divjad preprosto podržavil. Takšno obravnavanje divjadi je neživljenjsko, predvsem pa ne v duhu časa, v katerem bo Evropa morala zagotoviti pogoje za preživetje nekaterih vrst. Pa ne le to! Divjad ne more živeti zunaj gozdov in polja, zato jo država tudi ne more obravnavati ločeno od gozdnih in poljskih združbi Ker je državna lastnina vezana na območje države, je sporna celo teritorialna pristojnost slovenske države nad tisto divjadjo, katere življenjski prostor je Evropa oz. celo ttvrazija. b.vropska zakonodaja povezuje lovsko pravico z lastnino nad zemljiščem, in sicer tako, da imajo lastniki od lova konkretne koristi. Tudi Manifest 2000 poudarja pomembno vlogo lova pri ohranjanju dohodka na podeželju in pri preživetju podeželskih skupnosti. Na območjih, kjer so drugi dohodki omejeni, so dohodki od lova in od lovskih gostov lahko pomemben vir zaslužka, ponekod lahko celo presegajo prihodke od gozdov. Novi zakon naj popravi stare krivice Lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jim je zakon iz 1945. leta preprečil koriščenje ze ustanovljenih lovišč, zahtevajo, da jim novi lovski zakon omogoči ponovno vzpostavitev nekdanjih lovišč. S tem bi jim, poudarjajo v sindikatu kmečke zveze in v združenju gozdnih posestnikov in lovskih upravičencev, popravili krivico, ki so jo posamezniki doživeli in trpeli dolga desetletja. Za lovišče vsaj 115 hektarjev zaokrožene posesti Sindikat kmečke zveze in združenje zahtevata, naj zakon omogoči ustanavljanje lastnih lovišč na lovnih površinah z več'kot 115 hektarjev zaokrožene posesti in dajanje lovišč v zakup V zakonu je po njihovem mnenju treba bolje opredeliti varstvo pred škodami od divjadi, ugotavljanje škode in izplačevanje odškodnine. Izdelavo lovskogojitvenih načrtov naj bi poverili nepristranski strokovni ustanovi, to je Zavodu za gozdove Slovenije, pri načrtovanju pa naj sodelujejo tudi lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč oz. njihovi predstavniki, lovci, naravovarstveniki in drugi. Ustanovitev lovskih društev ne bi smeli pogojevati s koncesijo oz. zakupom lovišča, vse lovske naprave in priprave ter biotehnična dela v loviščih pa naj bi opravljali ie s predhodnim soglasjem lastnikov zemljišč in pooblaščenih strokovnih ustanov, to je Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. • CZ. Pogovor o lovstvu Lov - privilegij ali pravica Ljubljana - Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev pripravlja v torek v Ljubljani pogovor o novi lovski zakonodaji z naslovom "Ali je lov v okviru sonaravnega gospodarjenja z divjadjo privilegij ali pravica". Pogovor bo v Cankarjevem domu (dvorana E 3) in se bo začel ob 17. uri. • CZ. i OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Slovenska cesta 2 Zupan KOMISIJA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA PONOVNO OBVEŠČA KMETE NA OBMOČJU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM: Regresiranje osemenjevanja krav, telic in sofinanciranje analize vzorca zemlje Občina Cerklje v letu 1995 regresira: 1. Osemenjevanje krav in telic in sicer 50 % v hribovskem in 20 % na nižinskem območju občine Cerklje na Gorenjskem, ter osemenjevanja krav in telic od uvoženega semena v znesku 3.400.00 SIT 50 % na podlagi predloženega potrdila. 2 Sofinancira se analiza vzorcev zemlje v višini 70 %. (Vse informacije dobite pri g. Žižku.) 3 Regresira se tudi 50 % obveznega letnega pregleda škropilnic. Kmetje, ki bodo omenjeni regres uveljavljali, morajo fotokopijo potrdita o osemenjevanju in sofinanciranju vzorcev zemlje posredovati na Občino Cerklje na Gorenjskem, referentu za splošne zadeve do 20. 12. 1995. OBVESTILO OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA UČENCE SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE Komisija za kmetijstvo'subvencionira učence 1. letnika srednje kmetijsKe šole. Dodatne informacije dobite pri splošnem referentu v občinski jpravi občine Cerklje na Gorenjskem. Rc4 za prijavo je 15 dni od dneva objave. Medvedji pokol na Danjarski planini Sumili pse - in odkrili medveda Medved je že (ali pa bo v kratkem) odšel na zimsko spanje, zato bi bila prošflr kmetijskemu ministru, naj izda dovoljenje za izredni odstrel, precej nesmiselna. [°seD lova Zgornje Danje - Trije ovčerejci iz Tržiča, z Luž in iz Strahinja, ki so pri republiškem skladu kmetijskih in gozdnih zemljišč najeli 85 hektarjev Dan-jarske planine na južnem pobočju Ratitovca, ter ovčerejci iz bližnjega Zabrda pogrešajo po neuradnih podatkih od 120 do 130 odraslih ovc in jagnjet ter še tri koze. Čeprav so na začetku domnevali, da je na delu mesarsko razpoloženj pes, so potlej le ugotovili, daje pokol zanesljivo zakrivil medved. In to tisti medved, za katerim je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc zaradi njegovih nečednih poslov (na planinah okoli Srednjega vrha in Dovjega vzgornje-savski dolini je klal ovce in mlado govedo) izdal tiralico, natančneje -dovoljenje za izredni odstrel. Ovčerejci Janez Vogelnik z Bistrice pri Tržiču, Jože Markic iz Strahinja in Jože Gašperlin z Luž so prej pasli ovce na Kriški planini. Ker je bila planina že premajhna za njihove trope in ker se je zapletalo tudi pri lastniških razmerjih, so se odločili, da pri državnem skladu kmetijskih in gozdnih zemljišč najamejo 85 hektarjev precej zapuščene Dan-jarske planine. Ker za planino poteka denacionalizacijski postopek, jim jo je sklad lahko dal v najem le za eno leto in z možnostjo, da pogodbo še podaljšujejo; z nekdanjimi lastniki pa so že sklenili pogodbo za 15-letno uporabo. 13. maja letos so na planino, ki so jo prej tudi nekoliko očistili, prignali trop okoli 210 ovc, nad katenm je bedel pastir Boštjan Tišler iz Loma pod Storžičem. Kasneje se je temu tropu pridružil še nekajkrat manjši trop ovc, last kmetov iz bližnjega Zabrda. Pogrešajo okoli 130 ovc in jagnjet ter tri koze Ko so ob koncu septembra opazili na planini ovčje kosti in večje šope volne, so prvič posumili, da se nekaj dogaja. Ker se veliko planincev odpravlja na Ratitovec in po drugih poteh v spremstvu psov, so po pripovedovanju Janeza Vogelnika najprej pomislili na pse. Nadaljnji dogodki so sum ovrgli. Ovce so bile vse pogosteje preplašene in podivjane in tudi vse manj jih je bilo. KO so ob ponovnih ogledih spet našli kosti in volno (meso, drobovino in ostale užitne dele so očitno hitro požrli krokarji), so posumili na medveda, lovski inšpektor pa je sume lahko le potrdil. Ovčerejci pogrešajo okoli petdeset odraslih ovc, sedemdeset do osemdeset jagnjet in tri koze, neuradno pa menda še nekoliko več. Podatke o škodi bodo posredovali ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je odgovorno za škodo, ki jo povzroči z uredbo zavarovana živalska vrsta. K Si "Planina je zelo dobra, z dovolj P^Krfe m vode in z možnostjo, da PreParf okoli petsto odraslih ovc. vrnile domov lepo rejene," pravi ■>-Vogelnik in poudarja, da zaradi leto?J gjjc jega medvedjega pokola ne mis'U ijjjki] odnehati. Z lastniki zemljišč v Zlf\ jih Danjah bi se radi dogovorili tu* w I j* 36- da lahk" ki pašo drobnice okoli hiš (s tem bi ""'^fc skoraj za en mesec podaljšali Pa,jiifcl sezono). Pa ne le to! Radi bi zgrafll [^t. tudi kočo in uredili pot do planine Lovci: za medveda in proti n. In kakšno je ob vsem tem stal'5 lovcev? Franc Golja, predsednik loyS\ družine Sorica in podpredsed** I nucla 7UI.7«. Qlr»\/ar>iia r»ravl t"',. osni, i je v Sloveniji uspelo ohra al z v Lovske zveze Slovenije, pravi r ^ kole: "Lovci smo zelo ponosni, • nam je v Sloveniji uspelo medveda in da jih imamo okoli tri* ' vendar pa ga na območjih, kjer2 razvita gospodarska dejavnost (p^j turizem), ne bi smeli toliko ščititi' bi ogrožal razvoj dejavnosti. Pode*^ je že tako in tako ogroženo, zdaj Pa^ ogroženost ponekod povečuje Alb te V šoli zanikali govorice Čeprav je bilo že slišati govorice, da nekatere otroke v soriško šolo zaradi medveda že vozijo s kombijem, so v šoli to zanikali. Med otroki ni čutiti preplaha, so nam povedali v Šoli. Vsi otroci tudi normalno, tako kot prej, hodijo v šolo. medved. Upam, da bo ministrstvo ^ kmetijstvo, gozdarstvo in prehran prihodnje ravnalo bolj razumno U1 J bo v primerih, ko bo medved povzr° škodo, pravočasno izdalo dovoljenje jLNci odstrel. Lovska družina Sorica zdaj gj*-ne bo zaprosila, ker je medved že o^j v na zimsko spanje ali pa bo to s^°Lj{ kratkem. Počakali bomo na prihoo^j leto, v katerem bo medved sK° ( zanesljivo spet povzročal škodo. C Zaplotnik Nstv, yvia ?vetl Kakšne so možnosti za vzdrževanje gozdnih cest Zavod ne zagotavlja denarja Na območju kranjskega zavoda za gozdove bi letos za vzdrževanje 517 kilometrov gozdnih cest v zasebnih in moratorijskih gozdovih potrebovali okoli 80 milijonov tolarjev, na razpolago pa bo le okoli 22 milijonov. Tri \ ri zasebnih in moratorijsi-- ^-»»sn _ te skupno približno 80 mil« dovih potrebovali tolarjev za kilometer c?r.jf Ne, mL ^ Kranj - Ker so se v javnosti (tudi na straneh našega časopisa) pojavili različni komentarji gozdnih lastnikov o vzdrževanju gozdnih cest, so v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ta pokriva območje nekdanje kranjske, škofjeloške in trži-ške občine) v posebni informaciji predstavili, kakšne so možnosti za vzdrževanje gozdnih cest in kakšnega je pri tem vloga zavoda. Zavod ne zagotavlja niti ne združuje denarja za redno vzdrževanje cest ali za odpravljanje škode po neurjih, ampak ga zagotavljajo občine iz proračuna, lastniki gozdov in država. Lastniki plačujejo pristojbino (6,9 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč), ki se zbira na posebnem računu pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje in potlej razporeja občinam. Država sofinancira vzdrževanje gozdnih cest v povprečju za vse občine v visini 35 odstotkov od zbrane finančne možnosti in pomen gozdnih cest na njenem območju. Ves denar na različne načine doteka in se zbira v občinah, porabljajo pa ga z tolarjev. Ker realno n[ mogoče pričakovati loti*0 narja, so pripravili novJjk^ gram, tokrat z izhodi j stroški 95 tisoč tolarje* j, J A V kilometer ceste in s skC h** zneskom okoli 47 rnil'rj ^ t tolarjev, h kateremu ^fo (pristojbina) in ...drža^^ lilijonov prispevali ia sristoibina) in drža* I milijonov pa občine. ^ Občine bodo prispevale le 6,5 milijona tolarjev Skupni znesek, s katerim nameravajo občine sofinancirati vzdrževanje gozdnih cest, znaša okoli 6,5 milijona tolarjev. Občine Tržič, Železniki, Naklo, Cerklje in Preddvor so denar že namenile, namerava ga še občina Šenčur, ne pa tudi občine Kranj, Skofja Loka in Gorenja vas - Poljane. Kakšne so naloge zavoda Zavod pripravlja strokovne osnove za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami, načrtuje, spremlja ter zagotavlja izvedbo vzdrževanja gozdnih cest. Pripravlja programe vzdrževanja, sodeluje z občino In izbranim izvajalcem det ter sproti nadzira in prevzema (kolavdira) opravljena dela po obsegu, kakovosti in finančnih sredstvih. znesek ni j £ ministrstvo za kmetijstv°J( %* darstvo in prehrano, zav J tyrav gozdove in občine s*' j ^ tripartitne pogodbe, SJ Jjta, izkazalo, da je za vzdrži i J!,M0 konca oktobra so ga 0 ^\ ^ijl nekaj več kot polovico, J ^ premalo, da bi lahko zag ^ 'l^ jale tekoče vzdrževanje j ^ cest. Problemi so še ^ A^j« >< *> uveljaviti ustreznega o1 ga sofinanciranja. . -0) V zavodu ocenjuj6) ' bodo za ureditev ^ trebne večje finančne ^ cije že pri rednem te j vzdrževanju. To še P jj,r velja za ceste, na kal^ septembrsko neurje p° Jf lo za 135 milijonov i" škode. • C Z. Predavanje ( Sajenje in zaščita sadnega dre# Poljane - Škofjeloška kmetijska svetovalna sluAa,^ aktiv žena Poljane vabita v ponedeljek, 13. novernD ' $ pol štirih popoldne v zadružni dom v PolJa*jav# predavanje o sajenju in zaščiti sadnega drevja. Pre bo dipl. inž. kmet. Olga Oblak. • CZ. s te; novembra 1995 UREJA: Vilma Stanovnik ln Juvančič iz Podreče je nastopil na svetovnem pokalu najboljših kegljavcev sveta PGNAL JE VSE SVETOVNE ASE L sem stopil na prekrasno novo kegljišče v Blanskem, mi je zaigralo srce in takrat sem vedel, da me bo na (or Janju težko kdo premagal," je po vrnitvi v Kranj na prisrčnem sprejemu med klubskimi kolegi in kolegicami * popoldne pripovedoval šampion iz Podreče, sicer pa član Iskreemeca iz Kranja, Albin Juvančič. Filtar noven»bra - Sicer pa Albin, med prijatelji Bine, tega ni P bi s v en dan. Tako kot vsi kegljavci v Kranju si tudi on želi, &Wiit\* Uresn'^'le njihove dolgoletne sanje in bi v Kranju 15« «!>>nv V* obli k"" TUUSlvo Kiuoa SKupaj z oocmo nspeio realiziran F, kar k- .° ODnov' >n razširitvi kranjskega kegljišča na šest pni?ac--' minimum, ki je v sedanjem trenutku potreben za ijo PJaŠki , tekmovanj. Takih tekmovanj, pa si Kranj, ob taki riv r^fil Au^'k'' kot -'° nuamo' tudi zasluži," je ob tej priložnosti Albin Juvančič. v b ki etnega Albina Juvan- flfRl ,hif,.kegljaŠke medalje iil'IVrni J-Pri šestnajstih le-l«kipo c- lnski državni prvak faf, ^mona Jenka iz Polil Iptal z se. nato s kolajnami •ljeto Uspeli zbrati denar za obnovo dotrajanega kegljišča: '»jset i!fei.ne tekmovanj celih HhM:lJe vsak uspeh nova ,il ll' Stevii Preveč bi bilo našte-i S !ne kolaJne, ki jih ie ' i 0,1Cn ajpreJ v mladinski J »jprej nnci- nato med člani, Uti ^ J na državni ravni, nato ;tft »iraje *°Vn»ni asi. Albin se je|°VaSvef0minja osvojitve na-l0vnih prvakov v dvo-z Borisom na svetovnem v Innsbrucku, pa ,cah Jutri, v soboto, si ljubitelji kegljanja lahko ogledate na delu svetovnega šampiona Albina Juvančiča in vso ekipo državnih prvakov Iskreemeca. V derbiju 1, slovenske lige se bodo namreč v Kranju pomerili kegljavci Konstruktorja in Iskreemeca. Tekma bo ob 16. uri. Še prej, ob 13.30 uri, bo nastopila ženska ekipa Triglava, ki bo prav tako igrala s Konstruktorjem. Pu?a0vua svetovnih prvakov hlovl3e»mu z reprezentan- feUlfanjJSetih J^lbfe". klubov (najdlje časa letih zamenjal -"Ov (na ^'Pi Gradisa v Ljublja- Ena ansko sezono pa se je Po Tk V na Gorenjsko, v D tjjglava. "Skupaj z Bor- Rlav Jem in in Zdravkom sem lani prestopil d zaenkrat lahko re- Ssti,!°. dela in K v,Ja treninge in sodelo > Vai LVa kluba dobri - ^NernhnCl0lnrazV0jToPa ti^Nenh ?°> saJ sem hkrat» J WL-dl kot komercialist v Ste : uaji v Merkurju in mi poleg službenih obveznosti kegljanje pobere ves čas. Zato je potrebno veliko volje in naporov, da v športu vzdržim že toliko časa," pravi Albin Juvančič, ki ga doma spodbujajo tudi žena m dva sinova. Tako kot v življenju tudi v športnu ne gre vedno vse po načrtih. Velikokrat trpi zdravje (tudi Albin je zaradi poškodb že zgubil sezone), včasih pa vmes poseže tudi nekaj športne sreče ali nesreče. Tako je bilo letos na Dunaju, koje ekipa Iskraemeca nastopila na svetovnem pokalu državnih klubskih prvakov in ji je za las ušla uvrstitev v finale. Zato pa je bilo za Albina Juvančiča več sreče konec tedna v Blanskem na Češkem: "Na II' f^ftjiriT ua so ska,(allCi Pred zimo v težkem položaju, saj Sr^n denaiJa za treninge najboljših, pa so pred kratkim k:«nem naključju odkrili teren, ki je primeren za tako \J. r^vfti Skakamici, 40- i» 60-metrska, ki ju bo tako rekoč moč e t to^Vo V enetn dnevu. Teren je v zavetrju in nobenih posegov J đT'^tiih^ ^° potrebnih, zato smo takoj dobili soglasja pri e.VTf^Mr4io- m P^' skupnosti. Že to sezono bomo pripravili 1 Ci^ovaJ *a. treninge, naslednje leto pa morda že za '^ Ai^er 2a«' je povedal predsednik SK Triglav Jože Javornik. so odkupili SMUČARSKI SKOKI Ji1^ SO "NAŠLI" SKAKALNICE ii • ^anjuj1}1 ^a s° skakalci pred zimo v težkem položaju, saj iT^^vne" skakalnice. pa si pri najuspešnejšem slovenskem skakalnem 'ijo, da bi Čimprej začeli z gradnjo državnega centra Bauhenk. Pred 14 dnevi so odkupili '^adT2^actbem' odbor pa se prizadeva, da bi se gradnja 2ačela. • V.Š. *t< Kolajni Gorenjcem m fenizatnrll?vemb ^Kzaddržavn< ^ Sskaka?nja-tekl ,o5^ {ji^Io u0°ev }z. enajstih slovenskih klubov. Davorinu Stanoniku ' )rJ je na13?'1' Prve8a mesta po prvi seriji, z osvojitvijo drugega trWskikr> p,lastiki osvojil že drugo medaljo. (Državni prvak v Pri *un™inaciji pri mladincih do 16 let.) Najdaljši skok pa je ra - SSK Ilirija Center je bila prejšnji teden a . ;~avnega prvenstva za mladince do 16 let. To je bila aka] nJa .tekma sezone na plastiki v sezoni 1995. Nastopilo z 62 metri. i^NfS:.1- Samo Lazar (Ilirija Center) 190.8 t 61.5 in 61,5 m, 2. „u^u Delavcu fS^onik (Alpina ŽVri)'l894 t 61,5 in 58,5 m, 3. Primož jO. A. ,glav) 188,1 1 62 in 60,5 m, 6. Marko Šimic (Triglav). • J. B. st A VATERPOLO TURNIR ZAČEL Z ZMAGO • novembra - V pokritem olimpijskem bazenu v Kranju 'ewsk Cao začel eden od štirih turnirjev evropskega A Vp' Pol P°kala pokalnih zmagovalcev. Na turnirju sodeluje r % kranjskega Triglava še ekipa Racinh club de France V Pešte • oil sPartacus iz Volgograda, Vasas S.C. Plaket iz \ sProtrI^lSlavia UK iz Bratislave- Prav Slovaki pa so bili tudi 'd VSre*ani - aSe rePrezentance na začetku turnirja. Po rednem 14 C^o in if Je b>l izid 7:7, nato pa so naši reprezentance z * - ' %\I07 yrtVova,no igro v dveh podaljških dosegli tri £ole in C tllsk'o ^.P™' tekmi turnirja pa je ekipa Vasas iz Madžarske libelu rj 6 P° Spartacus z rezultatom 7:9. Včeraj zvečer je bil ^-lpreJ na 81 kro8' danes pa je naša reprezenatnea prosta. Jutri -• Pl Sif°redu srečnje med ekipo Racing club de France in 'ncal ob 20.30 uri pa bodo naši zaigrali z Rusi. Turnir irj n v nedeljo s tekmama med Slovaki in Francozi ter ,laso reprezentanco. • V. S. Albin Juvančič (na sliki skupaj s trenerjem Francem Belcijanom) je po uspehu na Češkem dobil veliko čestitk. Ob številnih stiskih rok prijateljev in kegljavcev mi je čestital tudi predsednik OKS Janez Kocjancič, na pnsrčnem sprejemu v klubu mu je čestital predsednik KK Iskraemeco Edgar Vončina včeraj dopoldne pa ga je sprejel in mu čestital tudi župan mestne občine Kranj Vitomir Gros. letošnjo sezono smo se izredno veliko pripravljali. Treningi so bili, predvsem kondicijski, izredno intenzivni. Vendar pa nam v začetku sezone igra na stezi nekako ni stekla. Sam sem z velikimi težavami "krpal" rezultate. Ko pa sem malce popustil pri kondicijskih treningih, je očitno prišlo do razbremenitve in "eksplozije občutka" na stezi ravno v pravem trenutku, tik pred nastopom v Blanskem," pravi Albin, ki ima kljub dolgi karieri že nove tekmovalne cilje: "Cilj, ki me trenut- no najbolj okupira, je nastop na svetovnem prvenstvu naslednje leto v Pragi. Pred kratkim je trener reprezentance Franc Bel-cijan določil štiri igralce iz prejšnjega svetovnega prvenstva, ki jim ne bo treba igrati izbirnih tekem za nastop v reprezentanci. Poleg Borisa Benedika, Harija Steržaja in Borisa Urbanca sem to tudi jaz in mislim, da sem z igro na Češkem dokazal, da to mesto v reprezentaci tudi zaslužim." • V. Stanovnik, foto: G. Šinik KOŠARKA VISOKA ZMAGA ZA LOČANKE Skofja Loka, 10. novembra - Košarkarice Odeje - Marmorja so se v sredo v domači dvorani na Podnu v 7. krogu srečale z ekipo Jezica - mlade. Kljub nezanesljivem začetku, so se kasneje zbrale in pričakovano visoko slavile. Rezultat je bil 78:45 (34:24). Jutri ekipa Odeje - Marmorja gostuje v Celju. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Teniški Masters za pokal Živila 95 - Na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru bo jutri, 11. novembra, potekal zaključni Masters teniški turnir na katerem bo nastopilo 16 najbolje uvrščenih igralcev v seriji rekreativnih teniških turnirjev za pokal Živila 95. Ob tej priložnosti vabijo vse teniške navdušence na ogled finalnih dvobojev in družabno srečanje v prijetnem jesenskem ambientu ter Vivatovo degustacijo vrhunskih vin. • V. S. Teniški turnir v Kanuju - Na teniških igriščih ob hotelu Klub Kanu bo jutri, v soboto, 11. novembra, od 9. ure naprej srečanje ljubiteljev teniške igre. S srečanjem naj bi zaključili letošnjo poletno sezono, organizirali bodo rekreacijski turnir dvojic, možno pa bo tudi netekmovalno igranje. Udeležbo na turnirju napovejte po telefonu 061/627-011 (Slavko Jenko). Če bo slabo vreme, bo turnir 18. novembra. • V.S. Rokometni spored • V II. državni ligi - zahod bo ekipa Besnice jutri gostovala na Škofjici, ekipa Šeširja bo v domači dvorani na Podnu gostila G. Best iz Grosuplja (ob 20. uri), Preddvor pa bo gostil Mitol Sežano (ob 20. uri). V III. državni ligi za moške pa so pari: Dom Žabnica - Duplje (že odigrano), Šešir B - Besnica B (sobota ob 20. uri), Krim - Preddvor Gorjanc (sobota ob 17. uri), Sava Kranj - Jezersko (v torek, 14. 11., ob 18.45 v športni hali Poden), Kamnik - Radovljica Š. Bled (sobota ob 16.30). • V.S. Odbojkarski spored - Jutri ob 17. uri se bodo odbojkarice Bank Austria Bled v OŠ Bled pomerile z ekipo Celja, ob 19. uri pa bodo odbojkarji Minolte igrah z ekipo Kamnika. V 2.DOL igra Termo Lubnik ob 18. uri v OŠ P. Kavčič v Škofji Loki z ekipo PAN Kovinar, odbojkarice Jesenic pa ob 18. uri v CŠČI-ŽIC na Jesenicah z ekipo Marsel Ptuj. V 3. DOL igrajo Bled II - Narodni dom (OŠ Radovljica ob 16.30), Bohinj - Plamen (OŠ Bistrica ob 18. uri), Žirovnica II - Kamnik II (OŠ Zabreznica ob 18. uri) in v ženski konkurenci Bled II - Lango Šenčur (OŠ Bled ob 14.15 uri). • B.M. Nogometni spored - V drugi nogometni ligi bo Naklo zadnjič v jesenskem delu igralo doma, v Šenčurju. V nedeljo ob 13.30 prihaja v Šenčur Napredek BST iz Domžal. V slovenski kadetski in mladinski ligi bo na sporedu zadnje jesensko kolo. Jutri igrajo kadeti Gorenjskega glasa ob 11.30 v Kranju s Hit Gorico, mladinci pa prav tako z Gorico dve uri kasneje. V tretji ligi oba Gorenjca gostujeta. Triglav Creina bo jutri ob 14. uri igrala v Vižmarjih z Arne Taborom, Visoko pa v nedeljo ob 14. uri v Ilirski Bistrici s Transportom. • J.K. ZUPAN ODSTOPIL Naklo, 9. novembra * Sinoči se je na izredni seji sestal UO NK Naklo in, v interesu nadaljnjega razvoja nogometa v Naklem, sprejel nepreklicni odstop predsednika Janeza Zupana. Do volilne skupščine v januarju 1996 bo začasno na Čelu kluba Andrej Jošt, dolgoletni Član 1. moštva naklanskih nogometašev in do sedanji član UO. Uprava NK Naklo 27. STRAN • GORENJSKI GLAS HOKEJ V 6. krogu državnega hokejskega prvenstva brez presenečenj DANES LE DVE TEKMI Kranj, Bled, 10. novembra - Ker so hokejisti Acronija Jesenic odpotovali na polfinalni turnir pokala pokalnih zmagovalcev na Poljsko, hokejisti Olimpije Hertz pa na polfinalni turnir pokala evropskih prvakov na Češko, bosta danes na sporedu le dve prvenstveni tekmi. Sportina bo na Bledu ob 18.30 uri gostila Slavijo Jato, Triglav pa se bo ob 18. uri na sejmišču srečal z ekipo Maribora. Sicer pa torkov 6. krog državnega prvenstva ni prinesel nobenega presenečenja. Še največ zanimanja je bilo za tekmo v Kranju, kjer se je ekipa Triglava prvič v novi sezoni predstavila domačim navijačem. Ker so Triglavani gostili ekipo Acronija Jesenic sicer niso bili favoriti, pa vendar so mnogi pričakovali, da se bodo predstavili v boljši luči, kot so začeli srečanje. Jeseničani so namreč v prvem delu srečanja povedali s petimi goli in šele v drugem delu tekme je Triglavanom uspelo zatresti gol Brataša. Pri tem sta bila uspešna najprej Josef Petho, nato pa še Gregor Por. Jeseničani so v drugem delu srečanja dali pet golov. Rezultat po dveh tretjinah 2:10, pa je ostal tudi do konca tekme, kajti Triglavanom, kljub dobri igri v zadnjem delu srečanja, ni uspelo premagati Brataša. Ekipa Sportine je v športni dvorani na Bledu pred 500 gledalci gostila Maribor in zanesljivo zmagala 14:0 (1:0,6:0,7:0). Tekmo so oboji začeli neučinkovito, nato pa so se Blejci razigrali in zlasti Marko Smolej je s štirimi goli in štirimi podajami pokazal, kdo je gospodar na blejskem ledu. Tudi v ljubljanskem mestnem obračunu ni bilo dvoma o zmagovalcu. Ekipa Olimpije Hertz je z rezultatom 1:18 (0:5,0:7, 1:6) ugnala ekipo Slavije Jate v Zalogu. • V. Stanovnik TENIS DEKLETA NA KVALIFIKACIJE V ATENE Slovenska ženska teniška reprezentanca bo od danes do nedelje v Atenah nastopala na drugi kvalitetni stopnji za evropski pokal. V Grčijo so odpotovale Kranjčanka Barbara Mulej, Celjanka Tjaša Jezernik in Ljubljančanka Karin Lušnic, ki so se prod odhodom predstavile na tiskovni konferenci v prostorih Zavarovalnice Triglav, ki je generalni sponzor ženske teniške reprezentance. Naša dekleta se bodo z ekipami Malte, Grčije in Švice borile za prvo mesto v skupim, ki pomeni igranje v najboljši evropski skupini. Ekipo bo v Atenah vodil Jure Bukovec, ki ie bil pred odhodom zadovoljen s formo deklet. Vodja ženskih reprezentanc Mirna Jauševec pa je povedala, da so dekleta za nastop pridno vadila. • V.S. ■MAMIIXNI TENIS VODITA SAVA IN JESENICE Skofja Loka, 7. novembra - V gorenjski namiznoteniški ligi je bil odigran 3. krog. V 1. ligi je ekipa Sava PNKC tretjič visoko zmagala, ravno tako pa tudi Jesenice 2. Ti dve ekipi sta tudi v vodstvu po treh odigranih krogih. Rezultati tretjega kroga: Jesenice 1 : EGP 2 4:6, Merkur : EGP 1 3:7, Križe 1 : Jesenice 2 2:8, Kondor : Sava PNKC 1:9 in Šenčur 1 : Gumar 4:6. Pari 4. kroga: EGP 2 : Gumar, Sava PNKC : Šenčur 1, Jesenice 2 : Kondor, EGP 1 : Križe 1 in Jesenice 1 : Merkur. V drugi ligi je bilo kar nekaj dvobojev preloženih tako, da sta bila odigrana samo dva srečanja. V Šenčurju je Šenčur 2 izgubil z EGP 4 z 2:8, v Dupljah pa so domačini premagali Jesenice 3 z 7:3. • J. Starman ALPSKO SMUČANJI Špela Bračun, novinka v A ženski smučarski reprezentanci PRIPRAVE NISO BILE PRENAPORNE Konec tedna se bodo najboljši smučarji in smučarke pomerili na prvi letošnji tekmi za svetovni pokal v francoskem Tignesu. Kljub temu da so nekateri svetovni asi sodelovanje na prvi tekmi odpovedali, in da se tekmuje po novih pravilih, pa se tudi letos obeta zanimiva sezona. Komaj osemnajstletna Škofjeločanka Špela Bračun, ki se je lani že izkazala na evropskih pokalih in mladinskih tekmovan jih, je letos najmlajša članica naše ženske A smučarske ekipe. Je bil prvi trening z A ekipo velika sprememba? "Letos sem res prvič trenirala z A reprezentanco, bila sem tudi prvič na pripravah z njimi v Čilu. Moram priznati, da sem pričakovala, da bodo treningi še bolj naporni, kot so bili, tako d.t sem kar lahko vzdržala." Kako se počutiš med izkuše-nejšimi tekmovalkami? "V ekipo sem se kar dobro vključila. Pomembno pa se mi zdi tudi, da se dobro razumemo povsod, ne le na smučišču." Kaj pričakuješ od prve sezone v reprezentanci? "Težko je karkoli napovedo vati. Gotovo je moj največji cilj dobra uvrstitev na svetovnem mladinskem prvenstvu v Švici, rada pa bi osvojila tudi točke v svetovnem pokalu." V katerih disciplinah ti gre najbolje? "Trenutno sem najboljša v veleslalomu in superveleslalomu. Startala bom že na prvi tekmi v Tignesu, nato pa grem z ekipo tudi v Ameriko in Kanado, vendar pa še ne vem, na katerih tekmah bom nastopila. " Še vedno si dijakinja škofjeloške smučarske gimnazije. Si jo letos že videla tudi "odznotraj"? "Ja, obiskujem četrti letnik, vendar imam tudi še nekaj "dolgov" od prej. ludi letos sem bila že štirikrat pn pouku Skušam pač hoditi v šolo in se učiti, kolikor je mogoče, vendar pa sem malo doma. V šoli nam gredo zelo na roko. vendar pa ie pač treba znati." • V. Stanovnik, foto: J. Furlan ! KOMENTAR Boj za zeleno dediščino Alarko Jenšterle, zu.na.nji sodelavec f ' 'IJPjj—^ evropska poli- 4 ^M^SdM tična struju A, <^i^mM.d0£iveia svoj najbolj žalosten konec ob vstopu v parlament, potem so to nedvomno Zeleni. Stranke, ki so pred leti dobesedno preplavile Evropo s svojo ozaveščevalno politiko varovanja narave in odpiranjem ekološke problematike, so se večinoma utopile v najbolj banalnem boju za oblast, saj so v tistem trenutku, ko so postale resna politična sila, v ospredja njihovih vrst stopili politični karier isti, ki so začutili, da je zelena barva, kot novost, izvrstna priložnost za pot do oblasti. Ljudstvo v Evropi je bilo do pojava zelenih gibanj naveličano neprestanih spopadov med konservativnimi in liberalnimi strankami, med levico in desnico, ki so potekali po starih, a preizkušenih sistemih političnega spopadanja. Zeleni pa so bili nekaj novega in s tem zanimivega. Najprej so se pojavili kot gibanje, torej z manjšo stopnjo organiziranosti in predvsem discipline, kot je to običajno pri strankah. Tako je bilo na začetku tudi pri nas, toda potem so v Zelene hitro vstopili ljudje, ki so to mikavno stranko hoteli izkoristiti le za svoje osebne interese. Zato ni čudno, če so naši Zeleni doživeli podobno usodo, kot njim sorodne stranke po Evropi. Neverjetno hitro se je pokazalo, kako pomembno je, ali so Zeleni desno ali levo orientirani, kot da bi to naše okolje še posebej zanimalo. Temu so nato sledile špekulacije v zvezi z jedrsko elektrarno v Krškem, ki so svoj vrhunec doživele v teh dneh, ko levičarsko zelen dr. Leo Šešerko ustanavlja novo stranko in se pojavlja kot nosilec razpisa referenduma o zaprtju omenjene elektrarne. Zakaj šele sedaj, ko pa imamo elektrarno na Slovenskem že toliko let? Prihodnje leto so spet volitve in jedrska elektrarna je vsekakor dobra tema za pridobivanje volilnih glasov. Zeleni Slovenije so značilni predvsem po tem, da njihovi volivci že nekaj časa ne vedo, kakšno politiko stranka sploh še zastopa. Po zadnjih volitvah je celotna njihova poslanska skupina ustanovila novo stranko in se s tem formalno ločila od strankinega aparata, ki je ostal zunaj parlamenta. Da bi bil absurd še večji, so se "parlamentarni Zeleni" nato pridružili še LDS in s tem praktično stranki zadali smrtonosni udarec. In da bi bil kaos popoln, je slovenski minister za notranje zadeve pred kratkim podpisal odločbo, s katero je stranko Zeleni Slovenije izbrisal iz registra političnih strank. S tem je torej končal delovanje izven-parlamentarnega dela vodstva stranke, ki pa je absurdno ravno na tisti politični liniji, ki ji pripada tudi minister Šter. Liberalci in levica si lepše poteze ne bi mogli želeti, na kar je opozoril še uvodnik v dnevniku Republika, kjer so zapisali, da je "policijski minister iz desne stranke s to odločitvijo zadal vsemu desnemu političnemu taboru hud udarec." Vzroki za izpis naj bi bili v neprimernosti statuta stranke, ki so ga Zeleni sicer zdaj že popravili, vendar na žalost prepozno in jim tako ostaja samo še ta možnost, da se ponovno organizirajo in registrirajo kot stranka. Državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve Slavko Debelak je dejal, da se Zeleni lahko registrirajo, če zberejo 200 podpisov o ustanovitvi stranke, kar z drugimi besedami pomeni, da so spet na začetku. Zeleni so v svoji protiakciji že ovadili ministra Štera, ker naj bi zlorabil uradni položaj. S tem se bo bitka za zeleno zapuščino v Sloveniji nadaljevala v nedogled, medtem pa bo naša narava prepuščena pač vsem tistim, ki imajo do nje intimen in ne političen odnos. Pokriti hrbet Jože /Vovak, zunanji sodelax>&c Zgodba se je ' pravzaprav začela že pred petimi leti. Poleti 1990 je Vine Bešter v časopisu Demokracija v seriji člankov opisal direktorovanje Vinka Možeta na brniškem letališču. Na osnovi preverjenih virov je Bešter očital Možetu, da diktatorsko vodi letališče, da izkorišča vodstveni položaj za osebne koristi (številna potovanja po svetu, posebne nagrade, kartica American Express itd.), in da je vse dejavnosti, ki prinašajo profit (parkirišče, gostinstvo itd.) oddal zasebnikom. Poleg tega je Bešter še očital Možetu, da si je z diktatorskimi metodami in na nelegitimen način podaljšal svoje direktorstvo. Državne institucije (policija, SDK in vlada) na omenjene Beštrove članke sploh niso reagirale, čeprav je država zgradila letališče in ga je vsako leto delno tudi financirala. Nekateri so Beštrove članke razumeli popolnoma narobe, kot gonjo proti "rdečim direktorjem". Danes je jasno, da je Može, kot nekdanji policijski načelnik, imel dobre zveze v ministrstvu za notranje zadeve. Začel je pri botru Ivanu Mačku-Matiji, nadaljevala pri Tomažu Er-tlu, danes pa v tej zvezi največkrat omenjajo sedanjega državnega sekretarja Boruta Likarja, pa tudi takratnega notranjega minis- tra Igorja Bavčarja, danes člana LDS. Zato je razumljivo, da policija ni raziskovala, kaj se je dogajalo na letališču, kar je pravzaprav čudno, saj imamo samo eno letališče, ki je državnega pomena. To je bila ena največjih napak Demosove vlade. Toda sedaj je počilo. Direktor jeseniškega podjetja Porok Dušan Kaisersberger je javno povedal, da je Možetu od leta 1990 plačeval podkupnino in sicer kar 8000 DEM mesečno, kar skupaj v petih letih znese skoraj pol milijona mark. Može to zanika, seveda pa se ves čas izogiba bistvenemu vprašanju, zakaj je namreč vse vitalne dejavnosti na letališču, ki prinašajo profit, že leta 1990 oddal privatnikom. Varovanje in parkirišče je prevzelo podjetje Porok, gostinske storitve privatnik Po-povič, opremo podjetje Šenk itd. Če bi bil Može res takšen menedžer, kot so ga predstavljali nekateri mediji, potem bi letališče samo pobiralo profit. Toda potem ne bi bile možne podkupnine, ker bi bila večja kontrola nad poslovanjem. Zato nekateri precej upravičeno domnevajo, da morajo tudi drugi privatniki na letališču plačevati denar, da lahko opravljajo svojo dejavnost. V deželah z razvito mafijo tak denarni prispevek imenujejo zaščita. Tako zbran denar potem razdelijo in večji del poberejo politični botri, ki poskrbijo, da ima ptfl denarja *zaščiten hrbet, J skratka v poslovanje #1 Vj/ šavata policija in fi^J Al n Zbran denar se pote"1 *1 "«fe abi za "črno" finanCJ "*/o volitev. Zato je P° A fini značilno, da se Antoni fafo, šef vladne komisije za \u v čevanje oškodovanji M K°h bene lastnine in član Ll 7^ aferi Može dosedaj spj°*\ oglasil, čeprav naj bi nl)i komisija ščitila družbe""! nino. i Delavci Poroka afere Možev teh dneh ^ U Še novo afero o ff J orožjem prek Brni^.4 pravijo dobro obvezi gi, se zato v zadnji A najbolj poti Marja" J lavčič, šef vojaške om valne službe OVS- »3 pravijo, da celo sivi- UJ je, da ni šlo za obiMJ rutinske transporte orO\i potrebe UNPROFOn Bosno, ampak za trg^l orožjem in sicer # J nedovoljeno, ker za ™ J še vedno velja emb.arg0J Ko je poleti prispela P°l orožja iz Prage, se i letališču pojavil sam "'j Marjan Miklavčič, W\\ ni, da je verjetno Šlo ia j količino orožja. MottH te godlje poskusil /*J tipičnim policijskim ™\ om, ko je rekel, da /»''J čeprav vsi vse konV°\ Verjetno mu botri J? J povedali, da bi kot/'] letališča moral vedeti tov, s klub k p Z kri Wi» I Hi 21 ŽENSKA, KI VE ZA NAŠO USODO! Spominjam se pogovorov, v katerih so se kresala mnenja o usodi. Nam je v življenju Že vse vnaprej začrtano ali pa smo ljudje tisti, ki usodo držimo trdno v rokah in ji ne dopustimo, da bi ravnala z nami, kakor bi ji bilo ljubo? Nekateri so naravnost ognjevito branili prepričanje, da se brez njihove volje ne bo zgodilo ničesar. Drugi pa so nasprotovali in dokazovali, da so bile tudi naše odločitve že zdavnaj zapisane v dlaneh. Marsikdo pa bi želel o svoji usodi že danes vedeti vse. Kakšna bo sreča, veselje, žalost, koliko bo smeha, denarja, s kom bomo Živeli, kakšne neumnosti bomo počeli, kolikšno starost bomo dočakali... Kot bi na čudežen način Želeli za hip razgrniti tančice prihodnosti in si prisvojiti še nerojena spoznanja... USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Tedaj ponavadi stopimo k "šlogarici", k vedeževalki, jasnovidki, čarovnici... Bogvedi koliko imen, takih in drugačnih, že kroži med ljudmi. Da nam prerokuje iz dlani, kave, kart ali fižola: nam razgali dušo in zapiše rezultate naših še nenarejenih dejanj in odločitev. Današnja zgodba ne bo zgodba o neki usodi, temveč bo to zgodba o ženski, ki človeške usode razkriva in razgalja. To bo Zgodba o Miri, jasnovidki. O ženski, ki človeku pogleda globoko v oči in mu pri tem razkrije njegove najbolj skrite misli in intimnosti. Že na samem začetku je nama bilo usojeno, da sva se prvič srečali po mnogih težavah in zapletih in celo nesporazumih. "Kar bo pa bo!" sem si rekla, kar nam je usojeno, se bo zgodilo. Tistega dne, ko sva se srečali, je imela polno hišo obiskov. Niti mi ni pripovedovala, od kod vse so prišli, le sem in tja je malce nervozno pogledala na uro, kajti čas nama je v klepetu vse prehitro mineval. Toda ker mi je dala besedo, da se srečava, jo kljub domačim obveznostim, ni preklicala. To je bila prva stvar, ki mi je bila na njej všeč. Se ti ne zdim kot čarovnica?", se je pošalila in stresla z gosto grivo črnih, skodranih las. "Včasih mi tako govorijo za hrbtom, pa mi ni kaj dosti mar za to," je nadaljevala vsa nasmejana. Zna delati z ljudmi. To sem opazila že po zelo kratkem času. Prijateljsko in sproščeno se zna približati in pregnati zadrego. Po njenem mehkem in razpotegnjenem naglasu sem uganila, da ima korenine drugje. "Živela sem pri babici na Plitvicah", je pojasnila. Zadnjih 18 let pa živim v Sloveniji. Po svoji babici sem tudi podedovala naravne darove vedeževanja. Po njeni smrti sem začela tudi sama razkrivati ljudem njihove usode." Ali so domači vedeli, daste drugačni od drugih? "Živela sem v nekem svojem svetu. Imela sem povsem drugačne misli, ki so velikokrat presenetile tiste, ki so se mi približali. Z devetimi leti pa me je začela poučevati babica in mi odkrivati skrivnosten svet vedeževanja. Babica je za to uporabila fižol, kar se sliši malce nenavadno, toda danes imam s takim načinom vedeževanja velike uspehe." Mira se svoje babice spominja z veliko naklonjenostjo."Ona je bila ne samo vede-Ževalka, temveč prava maginja. S svojo jasnovidnostjo je razkrila marsikaj, kar je bilo zakopanega v človeškem srcu in pri tem je tudi pomagala, da so se ljudje znali pravilno odločiti, po kateri poti v življenje bodo krenili. Danes to počnem tudi sama. Trpljenje sklene okrog človeka nekakšen obroč in iz njega marsikdo ne vidi izhoda. Ko prodrem skozenj, ponudim svojo pomoč pri reševanju problemov. Če je človek pripravljen, da se mi odpre, mu skozi vedeževanje lahko veliko pomagam. Ker videnje njegove usode, je moj naravni dar." Kakšna pa so najpogostejša vprašanja, ki vam jih zastavljajo? "O ljubezni. Trdim, da je ljubezen le ena prava v življenju vsakega izmed nas. Vse druge so ponarejene. Samo en človek ti je usojen. Če ga zamudiš in vstajaš v neki zvezi, ki ti prinaša le gorje, potem si temu sam kriv in ne tvoja usoda. V tem začaranem krogu pa se vrtiš toliko časa, dokler lahko zdržiš." Kdo pa so potemtakem žrtve v nesrečnih ljubeznih? Mira je bila odločna: "Žrtve so zmerja otroci. Zato sem hvaležna Bogu, da mi je dal to moč, da lahko berem iz človekove duše in mu potem svetujem, kaj naj naredi. Na ta način posredno pomagam otrokom, da ne občutijo sovraštva, prepirov in mržnje, ki vladajo med starši. Naj bo naša usoda že kakršnakoli, vsak sam jo mora nositi na svojih ramenih. Takrat ko razkrijem, kaj bi bilo potrebno storiti, da nas ne bi tepla po glavi, jo vsakemu posebej položim v roke. Nekateri me ubogajo in se ravnajo po mojih nasvetih, drugi pa ne verjamejo in so prepuščeni na milost in nemilost težavam, ki se zgrnejo nadnje." Kdo pa vas prosi za pomoč pri vedeževanju? "K meni prihajajo različni ljudje, kajti glas o mojem uspehu pri vedeževanju, se hitro širi. Najbolj mi je hudo, ko vidim, koliko zakonov je tik pred tem, da bodo razpadli in koliko je takih, ko mož in žena že leta živita drug zraven drugega kot dva tujca. In spet M moram omeniti otroke. Zmeraj, ko P°.j šam reševati zavožene zakone, pomislim nanje. Moj uspeh je zato, m° še večji. . Poglej, Milena, vsak zakon se ZaZlr veliko zaljubljenostjo. Moški in ženska v vsaki malenkosti ustreči drug drug a želje si bereta iz oči in jih obenem za^ \ pred napakami drugega. Premalo t^U vzameta, da se spoznata do zadnje p°a j} nosti. Potem pa pride trenutek, ko si g* J na zavedamo, le življenje krene vsake"* ^ svoji poti. Odtujenost je vedno pogovorov je vedno manj, še manj VJL pripravljenosti, da bi drug drugemu °a" čali." J Kaj naredite, ko vas poprosijo za p° i / "Ponavadi to naredi le eden. Ali M0u žena. In ko vidim, da je tudi SJ vedeževanje, kanilo V tak zakon vsaj p upanja, da se bosta zakonca spet naz^ spoznala svojo zmoto, sem zelo sre!Zrf zadovoljna. Lahko povem, da sta za*1'jjlj ki sta z mojo pomočjo spet našla sreČ0'.^. svojemu otroku potem celo moje 1 j Včasih Miro obiščejo tudi taki, ki S.J nesreča drži kot klop. V pogovoru l spoznajo, da morajo tudi zase narediti ,y odločilnega in drugačnega. Vsak sm potem Miro neznansko osreči. Mira ne mara nobenih visokoj .^f nazivov. Vsakemu pove, da naj jo 'jj1 ^ imenu, z vsakim se tika in na tak najhitreje najde pot do vsakega srca- . Živi v Cerkljah na Gorenjskem. Pr časa ima zelo malo. Dopoldan je v, pa pride domov, začnejo zvoniti Veliko dobi tudi pisem. Nikoli ne d°v%? bi ji kdo vnaprej povedal karkoli °,-pff problemih in težavah. To se ji ne z(*1^ Najraje vidi, a najprej svoje konČa,P^ šele vpraša, če se je pri čem zmotila- V J nikoli ne govori na glas. Pravi, da ne Čeprav jo vidi povsem jasno zapisan0 Le namig kdaj, posebno še, če ve'iJ^ smrti zapisan otrok. Smrt prinaša °° ^f, posebno še materam. S svojim vedeŽe^ pa želi ljudem prinašati lepe trenutke* da jih s takimi napovedmi še bolj sPra^, tira. Če pa le lahko, potem na vse-^fj poskusi, da človeka opozori naprlfn.0f prometno nesrečo, ki jo je videla v videnju. g J PISMA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS o0 v Cas je za pogovor Vilma Stanovnik, novinarka V Kranju in na Gorenjskem imamo (zaenkrat) le en košar - 4; i .Kolektiv, ki igra v najvišji H p1-Vendar pa ekipa Trigla-k ^e 2«a/eč ni več moštvo, ki bi rnen°JensKem prostoru kaj pokali ' sa) vsako leto izgubi ki!?80 od kvalitetnih, v klu-kol r°ienin igralcev. Odhodi n*«fkarjev iz kluba so pač dajpr°sna posledica dejstva, boltf10 lgralci v dmZih klubih *aLejpo8°Je> večjo motnost bolj VanJa> in da so tudi bon p,lačam- Normalna pot kitk'■ ' bi lahko rekU< če ne Mo • n!a °dhajali.... invalidi. HorJC D'vS* Triglavan Roman optr at.. Pred kratkim prestal ia\>eaclJ° hrbtenice, velike te-Qr s Poškodbo hrbtenice ima tonsk FuČKa> ki lSra v itali-o u f"} Stefanelu, prav tako je ki »Minah tožil Franci Šubic, uSota ?dhodu v Škof jo Loko Tuft I da so te^ave izginile, klub,!TafkarJi, ki še igrajo v ,• "\vecina pa so zelo mladi), Wv' Vedno večje težave z igfQj letn in zaradi poškodb ne \J° Prvenstvenih tekem. šport°K vsemu temu Je Pod v k n/ dvorani na Planini, kije ^P'auike in še zdaleč ni ?oy ien. za ure in ure trenin-dv' ' i}h košarkarji preživijo v "vOraryl 7 t-----'"-"V * klub uPrava Košarkarskega kot!!v6 tega zaveda in tudi dvel ,rska zveza je že pred la Pq letoma Triglavu postavi-Hqjv:§$> da mora za igranje v d\!0r• zamenjati pod v Vedj,""'""1 Toda stvari se še Sv niso Premaknile. Košar-te LSo Protestirali vsepovsod, Pisni Pa SO pisali ludi odPrto Kra°. Županu Mestne občine reši 1' ^ naJ 00 on ^' naJ n. Problem dvorane na Plani- Toda župan seveda problema ne bo rešil, kajti že več kot pol leta je tega, ko je odločno povedal, da ne bo dal niti tolarja za objekte, ki niso v lasti Mestne občine Kranj. Dvorana na Planini je zaenkrat še last Športne zveze, ta v stanju, kot se je znašla, potem ko od Mestne občine Kranj ne dobiva več denarja za vzdrževnje športnih objektov, tega tudi nima kje vzeti. Za najnujnejša popravila je nekaj denarja od najemnih, to pa je tudi vse. Skratka, če bodo košarkarji želeli igrati na novem podu, ga bodo morali plačati sami! Kako ga bodo plačali, je seveda njihova skrb, kot je tudi njihova skrb, kako bodo prenesli izbube, ki jih doživijo vsako leto, ko iz kluba odhajajo najperspektivneši igralci. V razvitih državah je pač jasno, da klub, ki nima denarja propade ali pa ga kupi nov lastnik in mu spremeni ime.... Pri nas, kjer je večina klubov sloni na ljubiteljskem delu zanesenjakov, ki vodijo kluba, pač lega ne moremo razumeti. Tako so pred novo sezono slovo ligaškem nastopanju dale rokometašice Kranja, ki so nastopale v I. ligi, klub pa je celo razpadel. Pred kratkim je kazalo, da bo zaradi denarnih težav in nezmožnostjo plačila uporabe ledu propadel hokejski klub, "na tenko" gre tudi mnogim ostalim kolektivom, ki ne najdejo pravih sponzorjev in tako životarijo iz sezone v sezono. Denar za nastope še najdejo, ko pa je treba začeti investicijo v objekte, kjer nastopajo, pa se pot ustavi. Pred leti je pomagala Športna zveza, občina, denar se je zbiral s samoprispevki, pomočjo podjetij.... Danes tega ni več. Denar na občini dobijo klubi le za golo preživetje, Športna zveza, ki ima denarja le toliko, kot ga zasluži z oddajenjem objektovt ie nekaj časa životari (vprašanje je, koliko časa bo še lahko vzdrževala delo bazena), v Kranju pa ni ljudi, ki bi sedli skupaj in se pogovorili, kam pluje mesto športa, ki v zadnjih sezonah izgublja športne kolektive in športnike. Rešitev bi se morala najti vsaj za najmlajše skupine, Že uveljavljeni klubi pa bodo morali z veliko dobre volje in dogovarjanj prej ali slej sami poskrbeti za preživetje. Prav strpnost pri dogovarjanju, iskanje najboljših rešitev, povezovanje med klubi, pa je tisto, kar je celo športnim funkcionarjem dosktikrat tuje in odveč. Na dan prihajajo stare zamere, strankarski razdori, skratka ovire, ki jih šport ne prenese. Mladi pa si namesto novih žog, kopalk, hokejskih palic in smučk v lokalih raje kupijo pivo, zavojček cigaret ali celo drogo. Mesto športa postaja mesto narkomanov. Da si mladi tega ne želijo, pa je bilo poleti zgovorno že dejstvo, da se je na ulicah Kranja pod geslom "Žoga je droga" zbralo toliko mladih, kot jih ni premogla niti "razvpita" kranjska noč, niti največje rajanje. Zato je že danes skrajni čas za pogovor med športnimi funkcionarji in vodilnimi v občini ter republiki. Toda ne za novo navzkrižno obtoževanje in zmerjanje, kot smo ga bili vajeni zadnje čase, temveč za strpne besede, kjer bo prevladovala skrb za mlade, za zdravo življenje. Ni se namreč treba sprijazniti z dejstvom, da denarja za športne objekte in športnike ni. Najde se tudi za marsikaj manj potrebnega. £*EJELI SMO h ^fnica o odvzemu PrWojnosti županu wdd\orske občine knen\Vezi s člankom, objavl-PetpL v Gorenjskem glasu v *«j/o oktobra 1995, z niu ^0m Resnica o odvze-ddvP*lV°inosti županu pre-Podn- °bčine, ki so ga ($lr>u?li svetniki SKD bE/uJrNSKl KRŠČANSKI KZ^KATI) gospodje SreČQ °er8ant, Jože Krč in (uti^ ^-oblek, se kot župan vo/,Vc do[žnega, da mojim n0fn 5^ in predvsem obča-nirn °flne Preddvor pojas-Predv e atere nejasnosti in IqŽi Sem> da demantiram °rnpy,;navedenih v zgoraj {"lenem članku. tyit*2L°ŽAJ KRAJEV- ofKUPNOSTI tinepprfJemanju statuta ob-Sdl Jf.dvor sem res predla- ■ itev kraJevnin in ker sVltev vaških skupnosti, bko * menil, da bi bilo za pred(]*aihno občino, kot je "i dey^\ to b°lj ekonomično Hnj^ratično. Z vzdrie-Sltuktu komunalne infra-sknpaj v celotni občini (/ sL\ SC namreč zagotovi Pri i?\*otrna poraba sredstev, lemo°laJcih pa lahko dose-P-ipraS^e. cene- Občani so 'irndel ?' s°delovati s svo-H t0 0n}.in sredstvi, ne glede °l>Čin'e ali.. Je organizator del v, bila lahk° še bolje Prekol" preko vaških kot . V5e ra)evnih skupnosti. k^Qinrflevne skupnosti pre- V zQko„°laciJe za redno delo< ,e mpJHko ^ločeni višini, to *'ev'"Icrcno dvanajstino sred-pfetX[°raČunske postavke l(t vm i/o se Je P" dotacijah ^zevanje komunalne infrastrukture. Glede na to, da sem že v januarju v soglasju s predsedniki KS razdelil večino sredstev, ki po zakonu pripadajo krajevnim skupnostim za vzdrževanje komunalne infrastrukture za leto 1995, je bila dovoljena višina izčrpana že v začetku drugega polletja. Zaradi drobljenja sredstev pa so bili učinki manjši, kot bi lahko bili, zato se mi je zdelo smiselno, da naloge vzdrževanja prevzame občinski odbor za komunalo in infrastrukturo. Svetniki SKD mi očitate tudi, da nisem objavil razpisa za investicije v KS. Glede na to, da bi moral občinski svet predlagati in potrditi kriterije dodeljevanja sredstev, sem 26. maja letos povabil na razgovor predsednika KS Bela, g. Bizjak Francija in predsednika gospodarske komisije KS Preddvor, g. Zorman Jožeta, s katerima sem se dogovoril, da bosta pripravila predlog kriterijev za delitev sredstev. Vse do danes predlogov še nista posredovala. Zato smo skupaj Z občinskim odborom za komunalo in infrastrukturo in s soglasjem predstavnikov krajevnih skupnosti začeli z najnujnejšimi investicijskimi deli. Ves čas trajanja mojega mandata zelo dobro sodelujem s predstavniki KS. Že januarja smo se na skupnem sestanku domenili, da le-te tudi v prihodnje ostanejo pravne osebe. Predstavniki oz- člani gradbenega odbora za prenovo osnovne šole v Kokri so redno seznanjeni o vseh dogajanjih v zvezi s prenovo osnovne šole.Tudi s predsednikom KS Bela, ki je tudi predsednik občinskega odbora vaše stranke, imam redne stike, kot zasebnik pa je izvajalec nadzora nad glavnimi investicijskimi deli. Dogovarjala sva se tudi za pripravo projektov za sanacijo cestnega odseka in mostu na Zg. Beli. Predsednik KS Preddvor je ob podaljšanju mandata krajevnih skupnostih odstopil. Njegova del je prevzel podpredsednik, s katerim pa vse od izvolitve zelo dobro sodelujem in je pri vseh delih v KS Preddvor aktivno vključen. Posebni status ima KS Jezersko. Podpiram jih v prizadevanju za ustanovitev samostojne občine. Tako kot ostale KS, tudi ona dobiva dotacije za tekoče delo, predsednik pa se redno udeležuje sej občinskega sveta. V četrtek, 26. 10. 1995, sem se na sestanku s predsedniki KS Kokra, Bela-Bašelj in Preddvora dogovoril, da naj bi občina vzdrževala in pluži-la ceste, predvsem na območju KS Bela-Bašelj in Preddvora. V zvezi s predlogom Odloka o krajevnih skupnostih pa naj SKD svetnike spomnim samo, da so oblast v občini oni -občinskii svet, medtem, ko je občinska uprava na čelu z županom samo izvajalec nalog oz- varuh zakonitosti dela občine. 2. POROČANJE O PORABI PRORAČUNSKIH SREDSTEV Res je, da sem dolžan vsaj dvakrat letno poročati občinskemu svetu o porabi sredstev. Spomniti vas moram, da sem do danes že dvakrat temeljito poročal o porabi proračunskih sredstev, tako pri predlaganju osnutka, kot ob sprejemu proračuna. Vaša pozabljivost dokazuje, da slabo spremljate delo občinske uprave in da slišite samo tisto, kar ustreza vam. V zvezi z očitki na račun financiranja občinske uprave pa mi dovolite, da vam to ponovno razložim. Število zaposlenih v občinski upravi predlaga država. Po državnih kriterijih bi v občini Preddvor lahko zaposlili štiri do pet delavcev. Prav zaradi že mnogokrat poudarjenega racionalnega obnašanja, pa je v občinski upravi zaposlen, zaenkrat, samo en delavec -tajnik. Za ostala strokovna dela občasno sklepam pogodbe o delu. G. Bergant, očitno ste pozabili, da ste tudi vi prejeli honorar iz omenjene postavke. Delo občinske uprave se financira iz zagotovljenih sredstev. Ponovno poudarjam, da zaradi sredstev za delo občinske uprave ni prikrajšan noben drug uporabnik - nasprotno - ker letos nismo zaposlili dodatnih delavcev, smo del sredstev lahko namenili za brezplačni prevoz otrok v šolo. Ne glede na to, da sva oba s tajnikom vsakodnevno prekomerno obremenjena, pa to ne vpliva niti na višino tajnikove plače, niti na višino moje nagrade. Za vsakodnevno odsotnost od 10 do 12 ur prejemam nagrado v višini tretjine plače, ki bi jo dobival, če bi bila n občini redno zaposlen, t. j. 72.000,00 SIT. Prispevke za socialno varnost si plačujem iz prihodkov lastnega podjetja, kjer sem še vedno zaposlen, poleg tega pa za delo občine uporabljam tudi računalniško opremo, telefon, strokovno literaturo ipd., last mojega podjetja. Glede na to, da za delo v lastnem podjetju praktično ne ostane nič časa, sem zaradi funkcije župana materialno precej oškodovan. To me niti ne bi motilo, če bi vsaj najožji sodelavci, kamor štejem tudi vas, gospodje svetniki SKD in LDS, znali ceniti moja prizadevanja, da bi bila občina Preddvor čimbolj prijazna do vseh občanov. Občane zavajate tudi z interpretacijo sprejema odloka o organizaciji občinske uprave. Naj vam ponovno povem, da smo odlok dolžni sprejeti po zakonu. Ni osnova za zaposlovanje dodatnih funkcionarjev. Občinski funkcionarji ste samo vi - svetniki ter tajnik in župan, medtem ko pa sta npr. administrator in računovodja samo delavca v občinski upravi. Zaposluje se samo lahko v okviru državnih kriterijev, tako da se tudi proračunska postavka za plače ne more povečati. Svetnik SKD menijo, da z občinskimi sredstvi razpolagam, kot da bi bila moja zasebna sredstva. Že mnogokrat in na mnogih krajih sem razložil način financiranja. Za večino sredstev izdela kriterije že država, tako da je občina samo posrednik med državo in proračunskimi porabniki. Razdelitev ostalih sredstev pa sprejme občinski svet v obliki proračunskih postavk. Župan je, na žalost, dolžan izvajati le sprejete proračunske postavke. 3. SKRB ŽUPANA ZA KREPITEV GOSPODARSKE MOČI OBČINE SPoštovani g. Bergant, zelo me čudi, ko mi predlagate, naj več moči namenim pridobivanju sredstev. Dovolite mi, naj vas spomnim npr. na zelo uspešna pogajanja z ministrstvom v zvezi s prenovo šole prav v vaši krajevni skupnosti, ko smo se dogovorili za precej boljšo ocenitev investicije, kot je bila sprva predlagana. Podobno pleme-nitenje občinskih sredstev je tudi na drugih področjih npr. plaz v Potočah, ugodna posojila občanom, sodelovanje večjih podjetij in zasebnikov... ZA KONEC PA ŠE TOLE: Očitate mi, da ne obiskujem krajevnih skupnosti. Ta trditev niti približno ne drži- Kdorkoli ima problem, me lahko poišče na občini. Če bom trenutno zaseden, se bomo dogovorili za sestanek. G. Bergant, prav vas sem osebno obiskal dvakrat, medtem ko se vi z vašimi problemi pri meni v pisarni še niste oglasili. Ne glede na to, da nisem član SDSS, kot mi nekateri Želite naprtiti, pa sem prav svetnikom iz njihovih vrst hvaležen za podporo, ki mi jo nudijo. Glede na dosedanje stike s svetniki SKD in tudi LDS, sem menil, da me podpirate pri premagovanju začetniških težav. Žal pa ugotavljam, da ste postali orodje bivših krajevnih veljakov, ki jim očitno ni všeč, da sem jim Z mojo kandidaturo pred enim letom zmešal račune ter da je večina občanov z napredkom v občini zadovoljna. Spoštovani, vljudno vabljeni v občinske prostore večkrat, kot ste prišli dosedaj. Opustite prazno dopisovanje in komponiranje brezplodnih laži. Občina dela tudi takrat, ko ni sej občinskega sveta in bilo bi prav, da bi se tega bolj zavedali in znali ceniti. V prihodnje na take in podobne laži in obtoževanja ne bom odpisoval, ker moj čas raje posvečam ustvarjalnim de- Miran Zadnikar Zahvala Izvršni odbor skupščine Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije se zahvaljuje vsem predstavnikom državnih organov, organov lokalnih oblasti, državljanom in organizacijam ZZB, ki so ob dnevu mrtvih s spominskimi slovesnostmi in polaganjem vencev in cvetja ob spominskih znamenjih, grobovih in grobiščih v Sloveniji in v zamejstvu, počastili spomin na padle, pobite in umrle borce NOV ter žrtve vojnega nasilja med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Izvršni odbor skupščine ZZB in udeležencev NOB Slovenije Blejska obvoznica (severna) ali izvoz onesnaženja ter hrupa skozi Podhom in Gorje V časopisni prilogi Dela, z dne 28. oktobra 95, sem zasledil članek o "načrtih" blejskih obvoznic, avtorja g. Jožeta Jana iz Ljubljane. Ta megalomanski načrt nam lepo razkriva, koliko neokrnjene narave bi šlo za vse večne čase v izgubo. Tu se nam odkriva tipičen primerek mestnega "uma", ki ima najbrž vso svojo zemljo v cvetličnih lončkih in stanuje v kakem betonskem bloku. Če pa slučajno zemljo in hišo ima, potem, naj si da speljati obvoznic okoli hiše, kolikor mu duša da, s parkirnimi prostori in skakalnicami povrhu. V našo zemljo in naš mir pa naj se raje ne vtika! Zemljo, ki jo je obdeloval moj ded, moj oče, ki jo sedaj obdelujem sam, nisem pripravljen dati za nobeno ceno! Sočustvujem s prebivalci Bleda ter zaselka Grad, ki jih muči promet, hrup in izpušni plini, vendar pod nobenim pogojem nisem pripravljen preložiti njihovega gorja na svoja pleča. Menim, da tega tudi nisem dolžan storiti! Citirajte mi prosim tisti člen zakona, po katerem smo prebivalci Podhoma, Meger ter Gorij, dolžni vdi-hovati izpušne pline ter poslušati hrup pretežno ljubljanskih avtomobilov, ki so v veliki večini obiskovalci Pokljuke? Smelo trdim, da tak zakon ne obstaja! Če stoji za tem podlim "projektom", tu je mišljena obvoznica na Pokljuko skozi Megre, blejska občinska vlada, ji na tem mestu izrekam nezaupnico z županom na čelu in pozivam prebivalce Podhoma Meger ter Gorij, uprite se taki vrsti turizma. Blejci naj bi imeli turizem in dobiček, mi pa naj bi poleg raz kopane uničene zemlje, požirali prah, hrup ter izpušne pline! Hvala za tako delitev dela, in če ne gre drugače, izstopimo iz take mačehovske občine! Jože Kogoj, Sp. Gorje 76, Megre 64247 Odprto pismo županu mestne občine Kranj V košarkarskem klubu Triglav Kranj že nekaj let opozarjamo na pereč problem poda v športni dvorani Planina. Pod je namreč iz plastike in predstavlja izredno nevarnost za vrhunskega športnika, saj povzroča nevarne okvare na hrbtenici, kolenih, gležnjih in stopalih. Šport naj bi bil tisti, ki naj bi krepil zdravega duha v zdravem telesu, toda na žalost se dogaja ravno obratno. Naša opozarjanja niso bila zaman, saj se že kažejo nekatere poškodbe, ki bodo morda spremljale nekatere športnike vse življenje. Roman Horvat, ki je košarkarsko pot začel v Kranju, ima stalno motnje na hrbtenici, sedaj je zadeva prišla tako daleč, da je moral na operacijo. Velike težave s hrbtenico je imel tudi Gregor Fučka, sedaj igralec italijanskega Stefanela tudi bivši Triglavan. Omeniti moramo tudi izredno perspektivnega košarkarja Mihaila Vukiča, na tem podu je staknil kronično poškodbo kolena, zanj je verjetno vrhunska košarka končana. Krona vsega dogajanja je bila prvenstvena tekma 9. kola prejšnji teden, ko smo morali proti ekipi Idrije nastopati skupaj s kadetsko ekipo. Nastopili smo brez treh poškodovanih igralcev prve ekipe, ki imajo kronične poškodbe stopal in hrbtenice. Prosimo vas in apeliramo na vas, da nemudoma nekaj storite in premaknete zadevo z mrtve točke. S tem pismom smo se obrnili na vas, ker vidimo v tem edino možno rešitev, saj je tistim, ki naj bi o tem profesionalno razmišljali, vseeno, kaj se dogaja s kranjskim športom in kranjsko košarko. • IO KK Triglav Kranj KIJUB^ KROPA SObOTA, 11.1 1. ob 21. uri Martinovatije t UNIMOGSI Vatijeml RADIO KM.5 fin 105.9 -mir 107.3 M II lil/ 107.5 91.2 OGNJIŠČE =6 tal. 152-11-26 In. 152-11-62 1995 Sojenje četverici, vpleteni v februarski rop v menjalnico Šum Samo Jankovič odkrito priznal svoj "greh" 22. februarja letos ob pol devetih zjutraj so Ljubo Jankovič in Fadil Bošnjak s Planine ter Ivan Kastigar z Orehka oropali menjalnico Šum, pri čemer je Jankovič s strelom iz pištole hudo ranil Vuleta Marinkoviča. V rop jih je napeljal Ivan Ivič, trdi državni tožilec Dušan Csipo. Kranj, 10. novembra - Rop, kakršnih pri nas (se) nismo vajeni, je zaradi drznosti in "brezkompromisnosti" roparjev v javnosti močno odmeval. Med ropom je namreč prišlo do streljanja, Vule Marinkovič iz menjalnice Sum je na srečo preživel. Policija je s pomočjo ljudi roparje hitro razkrila, prej kot v enem dnevu prijela Ivana Kastigarja in Fadila Bošnjaka, medtem ko seje Ljubo Jankovič, ki ie pobegnil v Nemčijo, predal dobra dva meseca kasneje. Vsi trije so obtoženi ropa, iz menjalnice so odnesli 1,241.226 tolarjev v različnih tujih valutah, Jankovič pa tudi poskusa umora v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. V preiskavi so kriminalisti prišli še do četrtega osumljenca, Ivana Iviča, ki mu tožilec očita, da je -prav tako v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti - trojico napeljal v rop. Vsi so v priporu. Zaslišanje obtoženih pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Kranju je v torek in sredo potekalo izjemoma zelo racionalno (predvideni so bili trije dnevi), saj so vsi vztrajali pri izjavah, danih pred preiskovalnim sodnikom in na obravnavi odgovarjali samo na nova vprašanja tožilca Dušana Csipota, zagovornikov Franceta Goličiča (zastopa Jankoviča), Majde Lušina (Bošnjak), Damjana Pavlina (Ivič) in Janeza Ko-vačiča (Kastigar) ter sodnika Igorja Mokorela. "Obžalujem, da je do tega sploh prišlo, nisem se zavedal, v kaj se spuščam, nikoli nisem nameraval Vuče-ti vzeti življenja, nisem ga ustrelil namenoma, pištola se je kar sprožila," je v torek dopoldne v sodni dvorani dejal 20-letni Ljubo Jankovič. Na vprašanje zagovornika Pavlina, ali se zaveda posledic za Ivana Iviča, če bo sodba obsodilna, pa je Jankovič odvrnil: "Me ne zanima. Če ne bi bilo Iviča, tudi jaz ne bi bil tu. Rodu ne bi bilo." Ropa brez Ivica ne bi bilo Ljubo Jankovič je svojo udeležbo v ropu odkrito priznal. Povedal je, da ga je Ivič, s katerim sta se poznala, za rop nagovoril že lani v lokalu na Planini, dogovorila sta se, da bo Ivič poskrbel "za vse" (orožje), plen pa bi si delila. Ivič ga je tudi seznanil s Kastigarjem, ki je dan pred ropom preskrbel orožje, predelano plinsko pištolo, sam pa je k sodelovanju povabil Bošnjaka. "Če bi šel rop po načrtu, naj bi jaz uslužbenca v menjalnici zvezal s trakom, Fadil naj bi zaklenil vrata, skupaj bi pobrala denar, Kastigar pa naj bi naju čakal zunaj v avtu. Ivič je govoril, da je v Šumu ukraden denar, govoril je o milijonih mark, podobno tudi Kastigar. Ivič se je kasneje umaknil, mislim, da se je ustrašil, pa je Kastigarja določil za namestnika. Sam nisem verjel v milijone, pričakoval pa sem plen od 70 do 100 tisoč mark." Načrt za rop je spodletel. Ko sta Jankovič in Bošnjak, maskirana s črnima ženskima nogavicama, vstopila v menjalnico (Bošnjak je ostal pri vratih), je uslužbenec Vule Marinkovič ravno telefoniral. Jankovič s pištolo v roki mu je zavpil, da je rop, Marinkovič pa je proti njemu vrgel časopis in telefonsko slušalko ter zakričal, da ga ropajo. Jankovič je repetiral pištolo, ga med umikanjem proti vratom v sosednjo pisarno udaril po glavi, dvakrat ustrelil v zrak, tretjič pa Marinkoviča v desno stran obraza. Ta je okrvavljen stekel ven. Jankovič je v naglici pograbil nekaj denarja, z Bošnjakom sta nato pobegnila in sedla v stoenko, v kateri ju je čakal Kastigar. Plen ostal policistom Poslovni kovček s 17 milijoni tolarjev deviz, ki naj bi bil glavni dobitek roparjev, so v preiskavi po ropu zasegli kriminalisti. Preiskava o ozadjih očitnega pranja denarja še traja. Policija naj bi vedela V nasprotju z Jankovičem je Ivan Kastigar v celoti zavrnil obtožbo, razen v delu, ko mu očita, da je za rop preskrbel pištolo. "Proti obtožnici nisem vložil ugovora samo zato, da bi čimprej prišlo do glavne obravnave," je dejal pred senatom. Kastigar se je po prihodu Iviča iz zapora vse dni družil z njim, v resnici naj bi ga varoval, oba sta delala za zasebno varnostno firmo Zaščita oziroma Viktorja Balažiča, ki naj bi Kastigar-ju tudi naročil, naj pazi, kaj počne Ivič. "Jankoviča in Bošnjaka sem spoznal prek Iviča. Nisem se čutil član roparske skupine, sodeloval sem, da bi vedel, kdaj bo rop. O njem sem nameraval obvestiti policijo, vendar sta me Jankovič in Bošnjak presenetila. Šele ko sem videl, da sta si pred vhodom v menjalnico nataknila nogavici, sem verjel, da mislita resno. Ko je počil strel, sem odpeljal, Jankovič in Bošnjak sta skočila v avto. Zakaj nisem povsem verjel? Ivič se je rad "napihoval", ni me napeljeval, o ropu se je govorilo pet mesecev, zato tudi nisem seznanil Balažiča. Vuletu Marinkoviču sem povedal, kdo ga bo oropal, vendar je dejal, da že vse ve, ni me resno jemal. Povedal sem tudi Rafku P., ki je bil povezan z načelnikom UKS Boštjanom Sladičem. Z Ivičem sva namreč zvedela, da se v Šumu pere tudi denar iz trgovine z orožjem. Rafko P. je Zaščito pooblastil za preiskavo o posojanju denarja, potem pa pogodbo prekinil. Ko sem dokumente izročil vladni službi VOX in šefu Voma Marjanu Miklavčiču, smo dobili dovoljenje, da delamo naprej. Orožje sem Jankoviču preskrbel iz preprostega razloga: če sem si hotel pridobiti zaupanje, sem moral narediti tudi kaj prepovedanega." Ivan Ivič je potrdil, da je Kastigar delal za policijo, potrdil njegovo izjavo o pranju denarja in dokumentih, zanikal pa, da bi kogarkoli napeljeval v rop. V "zadevi Šum" naj bi se znašel samo zato, ker naj bi Balažič nagovoril Kastigarja in Jankoviča, naj v primeru spodletelega ropa obremenita njega. BalaŽiču, katerega firma je bila registrirana tudi za trgovino z orožjem, naj bi namreč dolgovali 800.000 nemških mark provizije, prepričan je bil, da je del tega denarja prav v Šumu. Sojenje se bo nadaljevalo v torek z zaslišanjem prič. Na seznamu je za zdaj šestnajst prič. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik Janez Kramar, "odpisani" komunalni prometni redar, pravi: "Nesreče povzročajo avtomobili, ne redarji!" Stražarska služba pri vhodu v stari Kranj ni bila prijetna. Najbolj objestni vozniki se za opozorila redarjev niso menili, ampak so po plohi nesramnih besed s polnim plinom zdrveli v prepovedano mesto. Kranj, 10. novembra - Čeprav je očitno ravno prometna nesreča med mariborskim voznikom in redarjem Janezom Kramarjem 27. septembra pri vhodu v stari del mesta pri Čebelici spodbudila kranjske policiste k pisanju opozorila JP Komunala Kranj, naj svojo nadzorno prometno službo "spravi v red", temu pa je nato sledila sporazumna prekinitev pogodbe med Komunalo in mestno občino o ukinitvi te službe, Janez Kramar takšno sklepanje odločno zavrača. "Nesreča sodu ni izbila dna, nisem je jaz povzročil, nesreče povzročajo avtomobili, ne redarji!" Marsikaj, Kar je o svoji enoletni službi pri Čebelici nato povedal Janez Kramar, zagotovo drži. Najbolj objestni so bili celjski in mar- iborski vozniki. Če je kljub opozorilu peljal v mesto Kranjčan, so ljudje redarje-ve nemoč še nekako tolerirali, če je ušel "tujec", niso prizanašali. "Nalašč so se usedli pred Čebelico in gledali, kdo mi bo ušel," je povedal Janez Kramar. Kranjski meščani so na komunalne prometne nadzornike gledali z naklonjenostjo, saj je bilo v mestu zadnje leto in pol, kar so "komunalci" stražili njegova vhoda, vendarle več reda in miru kot prej. "Za voznike, ki so z avtomobili hoteli v mesto, mimo znaka prepovedi, sem bi vse, samo človek ne. Službo, ki so mi jo zaupali, sem hotel samo pošteno opravljati, nič drugega. Nisem skakal ali sedal pred avtomobile, res pa je, da so nekateri najbolj nesramni grozili, da bi me povozili, ce bi se jim postavil na pot. Posebno nesramni so postali, odkar je bilo javno povedano, da redarji Komunale nimamo pooblastil za ukrepanje proti prekrškar-jem. Tiste, ki so vozili mimo mene, sem popisal, imam obsežen seznam, ki mi je ostal. Kaže, da ga nihče ni potreboval." Na občini se sprenevedajo, očitno nekaterim nered, ki se spet plazi v mesto, ustreza." Med vozniki, ki niso hoteli spoštovati znaka in opozorila na prometno zaporo mesta, se na seznamu Janeza Kramarja zelo pogosto pojavljajo isti. Tudi po dvakrat, trikrat so mimo njega vsak dan zdrveli v mesto. Ti sploh niso zgubljali besed v pregovarjanjih. Manj pogos- ti obiskovalci starega Kranja so se kregali, redarja nesramno ozmerjali, tisti bolj "kulturni" pa so bili pripravljeni plačati tudi kazen za prekršek. Da ne smejo, so vedeli tako rekoč vsi. "Po nesreči so mi kranjski policisti svetovali, naj vložim prijavo proti mariborskemu vozniku. Nisem hotel, ker nimam časa, niti volje hoditi po sodnijah. Zdaj sem - z obljubljenimi "ba-tinami" po vsej Gorenjski -ob službo, ki sem jo vzel resno in pri kateri me je lahko nadzoroval vsak, ki se mu je zahotelo. Dvomim, da je to dobro za mesto. Na občini se sprenevedajo, očitno nekaterim nered, ki se spet plazi v Kranj, ustreza..." H. Jelovčan Se iskan voznik rdečega opla corse Kranj, 10. novembra - Policiste še vedno »■JJ°W iskanje voznika rdečega opla corse, ki je v četrtek novembra, ob 1540 pobegnil s kraja prometne nes? jfl Zgodilo se je v križišču C. Staneta Žagarja Ručigajeve na Primskovem. Neznani voznik osebo & avta, najverjetneje opla corse, rdeče barve, kranJ 3 registracije, je pripeljal po RuČigajevi iz smeri Cesto 5 podjetja in se v križišču pred prednostno C. S*3?^ Žagarja za hip ustavil, nato pa naglo (priče so PoV . da so "cvilile" gume) speljal. Pri tem je trčil v ^v,,j^ "petice", s katero se je iz Kranja proti Šenčurju prip^U 34-letna Erika B., doma iz Šenčurja. Njen avto je P°iw, zaneslo v levo, zaletel se je v nasproti vozeči citroen *Q ki ga je vozil 32-letni Kranjčan Roman F. Po nesreči i lažje ranjeno Eriko B. odpeljali v Klinični center. ^ Povzročitelj je po trku ustavil, izstopil, Pre£ poškodbe na svojem avtu, nato pa odpeljal naprej P ^ Brniku. Avto je poškodovan po prednjem boku, ima žaromet. Policisti prosijo voznika, naj se pg'^Lje sodelovanje prosijo tudi avtomehanike, kleparje, llC^~ in prodajalce rezervnih delov. • H. J. Grubeliću sedem let zapora ^ Ljubljana - Medtem ko je konec decembra 1992 ta*['ij{j temeljno sodišče razvpitega podjetnika Sandija Grupe0» oprostilo obtožbe za goljufijo, vredno skoraj 30 milil0 ^ mark, je senat okrožnega sodišča v Ljubljani v sr razsodil povsem drugače. • zg Sandija Grubeliča, ki je hrvaški državljan, je spozoa krivega in ga obsodil na kazen sedem let zapora. odsluženi zaporni kazni pa mu sledi še izgon iz SloveoiJ pet let. Po mnenju senata je Grubeliću goljufiv oa"1^ dokazan. Kot direktor in lastnik podjetja Trend Form Je ^ januarja do oktobra 1990 prek svojih uslužbenci posrednikov prevaral 4806 nesojenih najemnikov avto ^ oilov po leasing pogodbah, njihov denar pa porab" druge namene. .. „, Sodba seveda še ni pravnomočna, dotlej bo Grube)' ^ prostosti. Njegov zagovornik dr. Peter Čeferin Je napovedal pritožbo na višje sodišče. KRIMINAL Iz predala izginil denar Cerklje - V sol>oto med 11.50 in poldnevorn hjj nezaklenjenega predala mize v Kmetijski zadrugi &j6i izginil del dnevnega izkupička, natančneje 100.000 tol^ Za zmikavtom policisti še pozvedujejo. • H. J. Radgončan "operiral" tudi po Gorenj^ Kranj - V soboto so policisti iz Gornje Radgone na p0., tiralice, ki so jo izdali njihovi kranjski kolegi, prije> letnega Radgončana B. I. , e$\ Možaka sumijo, da je 29. oktobra med deseto in P° A dopoldne v enem od stanovanj na C. 1. maja v ^ j zagrešil vlomno tatvino. Vrata stanovanja naj bi °r"yj močno brco, odnesel pa žensko jakno in nekaj denarja-^ skupaj v vrednosti okrog 45.000 tolarjev. Policisti s0*.^ dva dni pridržali v zaporih Ljubljana, zatem kazensko ovadbo poslali k preiskovalnemu sodniku, jy strpal v pripor. B. I. je osumljen še več drugih kaf dejanj na območju Kranja, Gornje Radgone ,n Primorskem. • H. J. Ilegalci pred mejo Tržič • Policisti s tržiške postaje imajo precej opr* v ljudmi, ki skušajo ilegalno prek slovensko-avstnjske •lM "zahodni Eldorado", in seveda z organizatorjih j ekspedicij. Tako so 27. oktobra proti večeru prijeli 48 taksista A. B. iz Kranja in 18-letnega D. A. iz Ljubki sta skušala spraviti štiri bosanske begunce, nastaoj d prehodnem domu za tujce v Ljubljani, prek meje v W Policisti so jim pred starim mejnim prehodom na Lju J pripravili zasedo, begunce, ki so bili pri enaki o3^] zaloteni že 23. oktobra na območju Korenskega sedla, i v prehodni dom, organizatorja pa ovadili držav tožilstvu. J Vorganizatorski skupini naj bi bili poleg A. B. in P- aif 38-letna F. S. iz Novega mesta, 34-letni M. V. iz Krš^Ait 30-letni H. J. iz Domžal. Prva dva naj bi delala po np^ navodilih. 27. oktobra sta četverico beguncev 0 Pjio^, izpred ljubljanskega lokala, taksist jih je pred mejo °. ^ skupaj z vodnikom D. A., da bi jih na drugi straO' pobral. Posel je seveda propadel. • H. J. Lažni turistični snubec .j Skofja Loka - 43-letni T. R. z območja Škofje Loke fl« goljufijami "zaslužil" kar lepo plačo. ^ Kot delavec ministrstva za turizem, kot se je. predstavil, je za sodelovanje pri projektu tuf1 g|cr promocije Poljanske doline nagovoril znanega škofje Jfi ga fotografa. Za fotografije mu je obljubil vabljivo nag ^ Fotograf je napravil okrog sto posnetkov - diap°*j- fr osmih različnih objektov. Konec junija jih je izroči' skupaj z računom. Ko se je avtorju zazdelo, da deflj/ predolgo ni, je poklical v Ljubljano, kjer pa so mu p° je|i1 da ne poznajo nobenega T. R., niti niso ničesar ye ^fl projektu promocije Poljanske doline. T. R-fotografa ogoljufal za 109.000 tolarjev, na vesti pa 1 štiri druge goljufije. ( n|/ V projekt naj bi namreč privabil tudi nekatere s|' zlasti lastnike turističnih kmetij, ki so mu za oblju promocijo plačevali po 16.000 tolarjev. Tega denaO nabralo desetkrat toliko. • H. J. RADIO ,».0* WZA GORENJKE IN GORENJCE! imtmmm Tel.: 241-470 MINI METRO na Primskovem Mirka Vadnova 19, Kranj VHODNO - UGODMO - If.OIfVO * Bela tehnika Gorenje celoten program CANDY pomivalna korita Blanco * akustika, posoda... *| CGODNE CEHE SIPEK CEHE! I r * pečica EV, KV * plošče EV * štedilniki * jedilni serv. EMO * pomivalni stroji ARISTON * pomivalni stroji INDESIT * zamrzovalna skrinja ZS13 * zamrzovalna omara ZO10M * garniture posode INOX Poleg ugodnih cen še ponujamo: 10 % got. popust +3 % za člane kluba KOKRA ter obročno odplačevanje! CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG TEL.: 241-470 Tel.: 241-470 Tel.: 241-470 altoma commerce d O o Ktonj objavlja prosto delovno mesto PRODAJALEC tehničnega blaga Pogoji: - dokončana trgovska šola ali ekonomski tehnik - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - izpit B kategorije Delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: ALTAMA COMMERCE Kranj, C. 1. Maja 5. Iniciativni odbor Zadruge NIKO Železniki v skladu s sklepom 4. točke 3. seje Iniciativnega odbora sklicuje Ustanovni občni zbor Zadruge NIKO Železniki. VABILO NA USTANOVNI OBČNI ZBOR ZADRUGE NIKO ŽELEZNIKI, KI BO DNE 18. 11. 1995 OB 15. URI V KULTURNEM DOMU V ŽELEZNIKIH Dnevni red: 1. Otvoritev Ustanovnega občnega zbora 2. Izvolitev organov občnega zbora (delovno predsedstvo, verifikacijska komisija) 3. Poročilo o dosedanjih aktivnostih 4. Sprejem pravil Zadruge NIKO Železniki 5. Izvolitev organov Zadruge NIKO Železniki 6. Razno Predsednik Iniciativnega odbora: Peter Polajnar V najem oddamo pritlične prostore v zgradbi Doma invalidov in borcev v Levstikovi ulici 8 v Kranju. Prostori so primerni in namenjeni za poslovno dejavnost, s katero ne bo moteno okolje (npr. inženiring, računalništvo, predstavništva, odvetništvo ipd.). Prostori merijo 108 m2, z ustreznim delom skupnih notranjih funkcionalnih površin pa pribl. 20 m2 več. Za enake ali podobne namene je možno urediti prostore tudi v mansardi. Ponudbe z opisom dejavnosti pošljite na naslov: Združenje borcev in udeležencev NOB Kranj, Slovenski trg 1. OŠ Prešernove brigade Otoki 13, Železniki objavlja prosti delovni mesti: UČITELJA GOSPODINJSTVA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Nastop dela 1. 1. 1996. Poskusno delo 6 mesecev. ČISTILKE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Nastop dela 4. 1. 1996. Poskusno delo 1 mesec. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. RADIO POSLOVNI VAL S MISTIČNO AQENCIJ0 VEDRINA V VEDER DAN Na valovih Poslovnega vala ste lahko predvčerajšnjim, v sredo, 8. novembra, ob 15.50 uri poslušali oddajo o turizmu. O oddaji je bilo zastavljeno tudi nagradno vprašanje: "Kako se imenuje polnilnica vin na Lovniku, kjer bomo na Martinovo poskusili pristno domačo kapljico?" Odgovor:.................................................................................. Pošilja:...................................................................................... Kupon pošljite na naslov: Turistična agencija VEDRINA, Kidričeva 6 A, 64000 Kranj do petka, 17. novembra, ko bomo zopet izžrebali tri potnike za naš izlet v neznano. S turistično agencijo VEDRINA V VEDER DAN na Poslovnem valu ponovno v sredo, 22. novembra, ob 15.50 in v Gorenjskem glasu, 24. novembra. s* G3 C «1 s > 0) O) o T- C0 k. jO E CD > o C o. O r-LU cd D. 03 d) o>.c J53;<3 tj n S o o. > o k— C" v ro L? o g" -2 > 03 TJ 0 o SL£ C '-P d) © o7 II 1 a? Bern •S J >o o S > CO N 0J < Z m LD N X) O CD ° o CO TJ C £& O) ga "D . CD CO Cl C 3 O . xj 0J c xi o o O- co > O Q < < Z O 03 O H o™ J* o vi .2.~ cn 58| _ C3 £■ C 3 oj E C 0J > N _ « > D tj o. UJ GJui =5=> —» = Z II ccO od o>3 *o Of£ 9° O Q_ 1— oo o > o O) Jt| ._ 03 ■P CO 3 h 03 >0 --KO 0J iS 03 O ,oo o. O "D 03 — N ro . O) o > It oj cn — oj oo > c ro >o o O "O E O C o CD j*: n T! O CL II "O O O x: 03 ^ CO 03 O II §1 UJ 1 o. D UJ -J o cc O o o. UJ O c , 5 oŠ ? o 0) > CD a 3 O g Z < o S o = o o 03 N C 03 P? ♦J ' 03 0J *$ rolo > .X-> 03 CO • >(« ™ o co UT) CO C 03 03 -X 0.E c: ~ C CO 01 ° > CC J) 03 9 -> >co O) 03 C 03 C 03 D. 3 >N o. CD 03 ni "O 03 'u _ •—- C O 03 0) xi O) 03 »o o ||, Z S W TJ 03 čo "Z,01 = 03 o CO >o C iS Cvj tj n z r^. o o CO 03 »H is > -O 03 >N O * 03 0) NC CD « » o. 3 03 C 03 C S 'c 03 Ol C o 03 k- a Z) Ž.o 03 cn |5 C •-oo "D 2 o -o C £ O a>~ a N 03 CD > TJ 03 N CD C > 03 E -o CO CD w w O 03 CL C ■S« cd 2 > 0) 03 ,0 i i O C c ij! E j«: in c n o N 0J 'c OJ 'k. 03 E a. c/) o O) C OJ > 0 TJ 03 N OJ X. W . 03 TJ O a. w o O) o c o o Z 03 > O •C/3 O N ' C > "o5 g OJ^ Cfl .o 03 03 H 03 "O o O _2 w 0 C 1 g C 00 _ 03 03 JJr 2 t5 oj OJ > 03 ti TJ P -Č 3 o -S — O 3 CL>00 OJ C >o n o w o c_ o w C o s.| n f£ lipi fiiii .ro 9- o. 03 c m W 3 k, c 3 CD tO 3 -¥ a 3 0) -St-OI C >o o CJ >& s TJ O a o C > o •53 O O o oj 5^ > O. w cn C 03 ii o CC O O a. s> z| UJ UJ si oŠ < O cc O 03 E > o C 03 L? o 'c OJ 'c 0J 'c 03 > O C OJ O TJ •O r- 0J ii 03 C 3^^ oj*-^= C 00 o O č.£ X o Si K o'o. 00 N O 03 o3;tt N X oj ra tj •o |>fi C OJ 00 CD 03 *~ 0J TJ 0J 'c TJ 0) 00 03 C ra 03 I 03 > 2 o. =3 w C >o XI o N 03 oTc Q.x: li wJ 03* O C TJ 8 i O 03 CNJ UJ ca »o o _j o o UJ z KO o -J D_ (0 C 03 — cn o o > 03 2 c o. oj 3 C o 03 o p 5.2 »I 03 XI N O 03 o g O 03 TJ Z} .E 1 S5 o c CL g-S o 2 ■ i n cn E* O 03 CL C »O 03 XI N O >o o o TJ cn o 03 C JC 'c CL 3 .ra c c ca 03_ CL | »N n cn C — io ? 03 2 C CL .S 03 O c fi N X) C O 03 -^z cn cd O oo 03 > O 00 O a 3 2 O > OJ TJ XJ •N _3 00 J3 2 03 TJ & OO o cn >*x: c j«: oj c |5 SI ._ oj c o OJ o -o On S* O O to ^ " o. cp •c 2 oo O D-C CO oj CL oj > .5 > £ ji o 'O ca *-oo cnXi c oj cn 2 TJ O c 03 .6 TJ O oo 03 C E oj 0J ■* co c > C0_ TJ 03 oj" III f|| 2>o£ CLC C C (0 CD No— C CD O 03 Š 5 N 03 03 tj c 2 2 >o "o °-xi o CD O CL >-£ w O cn cn 3 O 2-CJ-03 « cf co - oj >- 03 03 TJ O m O C (0 k. 032 2°r co i O. 03 TJ cd c; cnjd CL 03 CD C >o XI o siliš "O >N > o3 £ XI g O o.- enen^ o E koiooi! — q CL O CL CL C _ OJ C C •—" - Cl^03°03o-D5^2t5 Z kiTJ?:o3?;i:0?;ojQ.o3 a.O.tJlM-V^OOOO.bJoOoON C 03 CO 3 i sli o. ?i :_ 03 q_ CD f3 ^ TJ :=• O k?-S t CJ O. O N OJ —Jj 3 > |e«fi •N TJ TJ C C O O > *^ TJ > CL.™, O0 .-- 03 C O 03__ =5 03 C O TJ O N 03 .x: n OJ :=, C — N OS o3 lil S ? -w-n ° oo g) C C OJ CD _ C SI* rt k- CD 03 5, »5 c — P3^ 03 — 00 > o.-55 o- 03 TJ CL C ■ ^ o S._ o- e tj c - 2 cd ~ cn ~- k. >CJ O-TJ XI d 3 O O TJ C O 03« 0 W oo 03^ cn>o 1 e oo TJ Jo O- "9-C °č -£ fi f S OJ o E ad OO _ 03 3 2 CL *" 3 O O 'N i -s rago c o. > > « 2.55.J2 03 O0 E a> o 03 03 i5 > c ;žj 2 g. o O-3 O D>NTJ S oj E žfi Q 00 S CL k 03 O oo N oj O c 5 o TI 00 03 f.fi 03 CL O > O > > cn . 03 OJ CD OJ TJ 03 N d) C >o C 03 C £ C C 3 > O 03 O . 00 03 "CJ C 00 115 O. OJ OJ 3 tj cn 03 O > N 03 OJ TJ 2 E O CLTJ 033.5.d > OJ > j< 2 cn oj o O- 2 CLTJ 3 T) O O _r © 5 sli 3 »O c >OXJ 3 2 O »o 2 9^2 ||.S •Oo-Žo 2 TJ TJ KJ N O 3 oj cn O 03:« C C •s S £ XI S,o OJ TJ "D O i5 o 00 03 03 T N 03 03 TJ = 03 > Ji 03 CL OJ °:cT 03 03 C N 'O C ^ CL XI , OJ 03 00 oo > > CO os_ OJ 03 1 g C OJ 03 o5 I* TJ o > o C 3 ro § r S1 - co 03 2 83 ~ *- 2 oo > ro 2 c ro' ga o > CD ° C Ji ro ro O ^ cn 0)xj TJ .2 C OJ c OJ XI 03 oo O O. .oo ■£ CD CL"53 o 2 čo ro cl^ o" ro cn)= •j=< o 'CJ > ^ X) C0.EE > 3 0J 2^ CD O--O CL D O oo C 03 J>0 CL > j2 X) O .b) C0 O TJ O ^ -2 5L £ > 5 2 2-E"co CL 3 O cn^ — o tj o m 03 « 2 « 03 v- _ 0-w o iS N w ?J — clco ro 'ro c OJ 03 0J dr*?E co -X čo cn CD C « ro 03 ^ o.xj ro Doc 5 >cj ž -o o o > _ S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročilo xo objavo »prejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranjupz. povošti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. AVTO ŠOLA BinB Tel: 22-55-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK V Avto šoli B. & B. IN AVTOBUS NOVO - IZPIT C, D, E kat. V RADOVLJICI NAKUPOVALNI IZLET Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 V gasilskem domu v Radovljici. Vožnja na vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 Palmanova 15.11., Madžarska - Lenti 16.11., Trst 28.11. Rozman, tel.: 064/715-249 AVTO ŠOLA ING. HUMAR SILVESTROVANJE V ŠPANIJI NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 13. novembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Z ansamblom Blegoš od 28. 12. 1995 -2.1. 1996 Cena samo 600 DEM. Tel.: 224-130 ali 213-160 KLUB SOCIUS 16. NOVEMBRA Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel.: 064/225-162 WEBASTO EBERSP'ACHER o managerskih zavarovanjih, obdavčitvi teh zavarovanj - na 16. KLUBU SOCIUS Ljubljana, v četrtek, 16. novembra, ob 13. uri v WTC, Dunajska 156/XV. Ljubljana NUDIMO VAM IZDELKE IZ LASTNE PROIZVODNJE: otroške bunde, tople trenirke in hlače od trenirk vseh velikosti. NOVO - otroške polo majice. UGODNE CENE! VABLJENI! Del. čas: 9.-12., 15.-19., sobota 9.-12. GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN! Prodaja, montaža, servis! OMNIATRADE, s.p., C. Ljubljanskih brigad 23, Ljubljana, tel.: 061/159-76-08 MEGGl TOURS ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. ŠKO FJ A LOKA Organiziramo skupinske izlete doma in v tujino. NOVO - NOVO Izposojamo potovalne kovčke vseh v • v * i velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, AapuansKt trg/ fax. 064/223-870, Meggi Tours Skofja Loka, tel.: 064/624-155, fax: 064/624-169 BUNDE 6000 SIT majice original: Gold Fox, Reliance, VVampum.. tiskane majice: Nike, Reebok, Diesel od 2700 VEČ OBROKO V SIT, jakne in bunde od 6000 SIT, trenirka spodnji dei 2000 SIT, fitness hlače 3600 SIT, razprodaja barvnega Jeansa po 2000 SIT, pasovi Replay od 2200 SIT dalje, Sexes Jeans, Diesel Jeans; QUEEN, CANKARJEVA 12, KRANJ RONO SENČILA ROLETARSTVO NOGRAŠEK AKCIJSKA PONUDBA PIZZ! Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247, 061/651-014, Mavsarjeva 46, 61357 Notranje gorice 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 ŠOLA ZA STARŠE NAKUPOVALNI IZLET PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM ALP COM Cesta talcev 7 tel/faks: 331-677 ČISTILNI SERVIS - METOD Tel.: 064/326-969 ORBITER, do.o. Jezerska c. 22 64000 Kranj LJUDSKA UNIVERZA RADOVUICA MM VENERA KLUB VABI PREVOZI TOVORA GOSTIŠČE TAVERNA BAKHUS KNJIGOVODSKE STORITVE GLOBINSKI SESALCI IN ČISTILCI NA PARO za vse starše, ki želijo vzpostaviti pristnejše odnose z otroki, tudi v najtežjih letih odraščanja. Pokličite Ljudsko univerzo Kranj 217-481- MADŽARSKA - LENTI 11.11, 18.11, 25.11. Tel.: 242-356, Konrad Trst 14.11., Palmanova - Portogruaro 18.11., Lenti 16.11. in 23.11i božični Munchen 16.12. Drinovec, 731-050 Prodajamo avtomobile ŠKODA FELICIA, FELICIA COMBI ter vso dodatno opremo in rezervne dele. ŽELITE SAMI ARANŽIRATI DARILA? j vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapison*| premaze ali lakiranje talnih oblog, kristalizacije ali premaz |Z marmorja! Pooblaščeni servis Samsung in Gorenje elektronika V zalogi so daljinci za aparate Gorenje in Samsung. Cene od 4.200 SIT dalje. Montaža teletekstov Gorenje. .» Popravila TV aparatov na domu. Montaža satelitskih anten - ugodi6! cene. OD 23.10. NOVA LOKACIJA NA JEZERSKI 22, tel.: 064/241-493 in 331-184. ORGANIZIRA Tečaj slikanja na steklo In svilo. Pokličite: 715-265! j na spoznavni večer s plesom, danes, v petek, 10.11.1995, ob 20. ^: v restavracijo Energoinvest v Črnučah. Inf. na mobitel (0609) 631 -8o°\ za prevoz tovora s kombijem do 1200 kg, pokličite tel. 731-293 MOJCA, d.o.o., Podnart j V prijetnem ambientu in ob mirni glasbi Vas vabimo na poskušino mladega vina.lv okusne Martinove gosi. Inf. in rezervacije po tel. 49-068. NUDIMO sobe I. katecjonF po ugodni ceni. SE PRIPOROČAMO! Tel.: 064/49-068 Opravljamo knjigovodske, računovodske, administrativne storitve z* j mala podjetja in obrtnike. Tel.: 323-909 ENKRATNA PRILOŽNOST - najnovejše modele dobite takoj tudi | plačilu na obroke. Cena zelo ugodna! Tel.: 685-600 Pokličite 715-265. Ljudska univerza Radovljica V Športni dvorani na Bledu je rekreacijsko drsanje (sobota, 23.^9.) y| REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU (nedelja, 24.9.) od 20. do 21.30 ure. Vstopnina: 500.- SIT, otroci 200 imi^m^mm......&......mm&mmm S HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 064/223 V1 1§ C lil cd 05 Q) ca S CA - § Š CD ® 1| ca co " o co CD O) < 3 0 3 SL o (O o N "O 3. a o 3 i Tri U> O 2 2- o cr co o« Z' 3 O CD S 5' -i _ CD o. : 3. 3 0) * 3 33 O 0> tO U Z* a?3 o £ ~ < 3 *■ fi) S po o o? <0 to P O« a ■o 3 tO ca *~a a. o TJ ST^CO DJ O S S. -j N S" o S o on- 3 ., CD o K J. 5 ■ cd "D TJ —* S!>. fi) 0> CD' 1 DJ Š9= 0)2. x P n OJ O 3 CD < CD m O-n 3 fl> W o —• =f DJ O tt- O 2. D) oj' Q_ H 3 5— CD 4,3 H oj 3 dj n, t§ 2 °, £-3 g 38 ..C .OJDjgCDS-ro" — O 3 ^ -7& DJ CO "D TJ O- CLTJ TJ TJ *»&9 8 dj *~ o - » o o mu n oj CQ 3 TJ « I! o o« Cp_ N C O DJ ca -, "O I DJ J3 CD' ,3 CD' CA CA CD 3" D c/) =v cd" p' 3" DJ' CD' DJ W O c> « 2 "O m" ^- a5. n = 3» SCDC-. ? ff 1 S. S O ^CD liti 3. 0 i! c 10 0) 3 CD < n« CD ,C o 3 =; ='3š: .cd oj dj o< a> o C CD C TJ cn CL 0) -vi 3 • TJ £ O CD O 3 OJ CL cd 3 < cd i C dj cd cd cd S c «Ei OJ CL Z% DJ O O D O 3= <3 3 » CD 2. CA n » DJ < 5: O ?! CL CA CD X" § «=" 3 "O CD ču 3 <. "D m z O D Z m o z o z m o O r-O O 00 m a. »*5» 3 OJ o CO CA CA TJ N' CA TJ O ?C CA rj N TJ =?0 3. <03TJ0T3^3CT3. O CLTJ DJ CL 5 5 5 S 0) S" B §"|.SB;|f < S.3^Q§o. Š -ČD-l ^^Oj'#-i'Dl'3'S TJ O TJ § " M'^-g ® N cd j=: cd cd cd co-g-oj »"B" O t) -■ 3 O ^ P« cd ca nxJ S cd 9-cr c O? CA« 3 < CA § CD O TJ w'0. < 3 2 0 O CA CA š;o<3 • 3'5 TJ DJ TJ -t DJ < CD O CD §"0J 3 C a cn 33 m D co B II a m r* O O 03 O Z O) * m c ■o i m 3"< O DJ o — 2. 5-» < 3 9. O r- 3g-< — CD CD OJ < £ 0-82. 9. o-3 oj dj~ —7^ oj S o« • °8-§ 3 oT 3 O CA 55 = 0-3 £6 CL^. DJ O 3 _. O ^ TJ D) S O 3 _.dj CACO CD CD C CA J? cd' < DJ 3 c2 OJ 3 o < CL « — o O co CL CD co -, 9 3 §§ 3^--• O n< C TJ X dj dj 3 < c 5; O »— D" o< sf CD o cr£< dj cd —• 2 < _i — 3" O -=■■ ^; cd ca _ ca oj 3^ O. 3 — 3 2 O CL oj < cd — O" ca 3 o-rj 2 9:čd o'S-o 3 < 2. < o. £-0 ^2 21 0 _. S o o c n 3 cr< 3^i^^5- O 3 O -■ CO CD ČL ^ ~ < (D 2 =;• 3r co =TXJ W O, OJ *=:0 3"— TJ O CD N.O.O -o °-9 DJ § 9. 3;-D (D cd 3 DJ CL 3 o-g. 9 O" CA DJ «< - Ti ll ca OJ OJ s C TJ -3 a o DJ x- < O CD cd OJ' 2° 9/5f — 3' 3'^ < — nj O < O 3* PcS 2? o < DJ O O cr CD 9' 2.5' CA X" =♦ CD o 9. cr o CD O Z 8.: .5? ~Cl DJ % "5 C ČUTJ W < oj f Q 0 ca 3 3 oj q o co i ?DJ Sli — cd 2 3 ' O o 3 3'" CA CD ? o O" ČA fi _ CA« S o 3 (A< JT O < 0J i p N a 3 < (A < O W O o č3 TJ < 2-p 3 ___ cd T) 3 oj c C TJ CL 55 < _. O 3 3 3 55 11 2. DJ cl ^. CA 9 C* CD 3 3 dj (D W 3.-0 3 ^ ca © o je Ifil! fllsl _.». "co -r, 3 B) C O t _ N« CA O F V 0~TJ CO s-Ž.3 8 ft"sž?2 I i? 5 O DJ ca CD TJ O O CA ^.tj § CD 3 3 co o ca TJ o a OJ X- DJ cg cr DJ ^3 oj' f! ca O *-.3" 3 0 s! CD W 3 TJ II cd =1 2. £ ta' eF 3 w 3 N DJ a CD < 5" (O o CA 3"d TJ CL-O'5^ til** 3 dj 2 5 H dj w oj' dj c8 3- o - S" «11 i Ihl < DJ cd -3 DJ 3 OJ TJ O 3 o« a OJ co" 3 »' N 8:0.0 L': — cd cd S-"3 • 2 2 co 9. o co 3 - 9.3 O DJ co < 5 cd 2 - - CL cd ■ 2 ■ 3: < O. O X* OJ CA < O CD TJ DJ &o OJ ^ CDojJ-.i 9 ca g- cd 2.2T 3 o o CD CD CA o CD OJ TJ <_ ow' I -i DJ ^ 3 O) O < < DJ 9:co O. 3 DJ CD CA 3 < 3" % N CD §2 8. 3 B) 5! »CD-3" 3 - CA OJ 3 TJ O O CD §c3 3 —. OJ ^=r-3"l B 8. g-51 3 c>-§ CD =' ° ili t (D 3 § 3q •^0) < p U CD CD _. 3" 3 < £l II 9 čl ^. CD CD 3 TJ-° O CA« > a 3 3Hi m cd a o < (d ca ^ dj oj dj 9 cd dj'oj'"dj' s; 7' 3 3 3 0< ca dj oj dj 3 w CL CL CL < N N N oj O O O O x o & 2 < a ? SI ® n O O 3. dj 2.5 Z dj 3 o J9.-=: CD ® 3 5' ic? f.3 3 9j o. oj ^•0 D> Z. t3 c dj x 3 i i CL (D o 3 oj _3 *č' O cr o« 3' CD < foTJ O DJ S O TJ g. D). 9-3 < oj w < W 3 t9->oT ^^3 3"9_ §9 2 2- iS dj O CL 3 O i TJ CLTJ 3 OJ 3- "O < -o 55 o oj <. < ž oj' n o3 !tj o 3' ČD g] CA i II 3 dj CL g' O) O 3 DJ 3 O 55 o' 3 w O CA 3 a-o.-o = 3 3r o - 5 CD OJ " cd & DJ *S g-N n ? o •o* < : ĆL CD 01 ČD Z rti w-rj _: OJ O N lil o 3 c 3 OJ I OJ CA i o qp i N« 3 zf 3 0J_ c8 x^ TJ ca" O < 8. 3 o s 3 CA X" ZT TJ 3 CL TJ ca O .< 3 DJ cd i d). S. cd i-s H 3 2 o cd °-2 o q c ^ 3 P 3" •o o 1 3* 3' TJ -S oj ■o o 3 o«. k JJJa in njen kras h!*ofia Loka - Kinh GLASOV KAŽIPOT M Družabno srečanje Sovodenj - Planinsko društvo Sovodenj obvešča, da bo ob zaključku svojih aktivnosti v letu 1995 za vse svoje delovne člane priredilo družabno srečanje, ki bo jutri, 11. novembra, z začetkom ob 11. uri v koči na Ermanovcu. Ratitovec vabi Železniki - Planinsko društvo za Selško dolino obvešča, da bo v mesecu novembru Krekova koča na Ratitovcu odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. V zimskem času bo ob možnem dostopu ob sobotah, nedeljah in praznikih oskrbovana zimska soba. Loka - Klub škofjeloških Uij v" V?\bo danes. v petek, ob 20. Pfg, Hotelu Transturist organiziral &lS? 0 Kitajski. Predaval bo JJanNagode. gelarstvu KT??pi.". y lturn°-Prosvetna INmm ■ u Žirovnica vabi na ^v\rJe' W bo v Čopovi rojstni •W2nk 15, novembra. 0018-un-Anton, i prof- Severin Golmajer: Janša - življenje in delo, arstva. pestila It [ Prireditve It S&l fbor Društva prijateljev fi* La Ciotat ^CintV ^m^vo prijateljev mesta torek iiVabi na obrcni ZDor- ki b0 v Posehn' novernbra, ob 20. uri v ah S°bi 9°stilne Plaznik na Bolezni srca in ožilja Kokrica - Turisitčno društvo Kok-rica organizira jutri (sobota), 11. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu na Kokrici drugi del predavanja Bolezni srca in ožiljka. Predaval bo dr. Remškar. tojiM!eJna razstava malih Hvali - Kranj, 10. novembra - Društvo pthQhtikmalih iivali KranJ> ki ima okro& 60 do 70 ilanov kar v rfe'own slovenskih občinah, letos praznuje 60-letnico obstoja in hbilei Pod Pokrovitcljstvom mestne občine Kranj bodo danes ob t°rtniL0dpr,i v hali A Gorenjskega sejma tudi tradicionalno 10. HatsT razstavo malih *ivalL ijtj a*'a bo odprta do vključno nedelje, vsak dan od 9. do 19. ure, na s°de!o ,odo P°leE članov društva gojiteljev malih iivali Kranj ljubu ' *e am društev z Jesenic, Kamnika, Škofje Loke in i« Go e -^fl košnji jubilejni in hkrati največji razstavi malih iivali ^ob0renJsliem D0"° tokrat predstavili 285 kuncev 32 pasem, 332 vef ^ V . Pasem, 160 vzorcev 29 pasem perutnine, 30 vodnih iivali, lekaj ^Južnoafriških činčil, različnih ptic, dva do trimesečne noje in V*e '/u6°^;',ars'c' konferenci so poudarili, da bo razstava zanimiva za "fcev ■ ie malih iivali, še posebej pa velja povabilo nanjo mladim iz Vlf°/)ft/n ^a skupine iz vrtcev je ogled brezplačen, za šolarje je PoCV° SIT> W mladino 100 in za odrasle 200 SIT. Letošnji 0rSani?- razustave, za katero so napovedlai, da bo ie prihodnje leto r&he j?"0 .v ^tem obdobju kot sejemska prireditev, so poleg mestne ^kblj(JrranJ m Gorenjskega sejma še Gorenjski glas, LEK, dd., a "j Galvanska oprema Anton Rajgelj, Kropa. • A. Žalar IN KOBLA RAVNE TG °bb! E V°GEL BOHINJ $j vijata več prostih delovnih mest za čas zimske ^6 1995/1996. it n,ce Vogel: " ^EČ STREŽNIKOV * VEČ STROJNIKOV III Ravne TG: i PRODAJALCEV VOZOVNIC BLAGAJNIKOV * Y|Č VZDRŽEVALCEV -jlRAVLJALCEV z bc,CNlŠKIMI NAPRAVAMI ProQstrežnika dokončana OŠ z dodatnim verificiranim p°skirrnorn ('•■ stopnja), 1 leto delovnih izkušenj, **aat no.del° 1 mesece; (lil. st\r°onika "' 2_letni verificirani izobraževalni program ^ n 'e*' delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; ti"ativn d.aJalca vozovnic "I- a'i ,v- stopnja adminis-račun ® a'i ekonomske smeri, s poznavanjem dela na ^lovn u ter blagajniškega poslovanja, zaželene so "*a£ri*kušnJe; stopnj'arzevalce-upravljalce z žičniškimi napravami IV. ^Ške 2antevnosti kovinsko predelovalne, elektroteh-rri6rjtw_Cestn°-prometne, gozdarske usmeritve ali us-napra® ^radnja, opravljeni izpit za delo na žičniških 'etrie h i' izPJt iz varstva pri delu, Pd kani°vne 'skušnje. ]^ika ldat°v oričakui zdravniški pregled, 3- pričakujemo aktivno znanje slovenskega Prtave * , ^ naof a°kazili pričakujemo v roku 15 dni od objave ^hinioi0v Žičnice Vogel Bohinj, Ukane 6, 64265 *w jezero- P>ovahiatii ki bodo izpolnjevali razpisane pogoje, bodo qD|Jeni na razgovor. Martinovanje Šenčur - Veselo Martinovanje z ansamblom Vita organizira Turistično društvo Šenčur jutri, 11. novembra, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Postregli bodo z Martinovo gosko, novim in starim vinom. Vstopnina bo 500 SIT. Satirični kabaret Mengeš • V kulturnem domu v Mengšu bo jutri, 11. novembra, Satirični kabaret z naslovom Bou-tique pa kar naprej avtorja Toneta Fornezzija-Tofa. Boutique s ploskanjem na lastno odgovornost se bo začel ob 20. uri. Srečanje malih vokalnih skupin Dovje ■ ZKO Gorenjske in Območna zveza kulturnih organizacij Jesenice v sodelovanju s KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana vabijo v petek, 10. novembra, ob 19. uri v Kulturni dom na Dovje na Srečanje malih vokalnih skupin Gorenjske. Sodelovale bodo skupine iz Domžal, Kamnika, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in Žirovnice Martinovanja M Železniki - Klub malega nogometa Alples lesni program - SPORT FIT organizira jutri, v soboto, z začetkom ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Železnikih veselo Martinovanje. Ob zabavi in plesu (ansambel Obzorje) bo najboljši poznavalec vin prejel nagrado 30 I vina. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 14. novembra, z začetkom ob 16. uri na Martinovanje v gostinskih prostorih DU upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Po grebenu od Most do Begunj Žirovnica • Pohodno-planinska sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi na pohod po grebenu od Most do Begunj. Pohod bo v torek, 14. novembra, zbor pa ob 8. uri pred upravo Elektro Žirovnica. Hoje bo za 5 ur. Gledališče 3 Pohod v Dolžanovo sotesko Kranj • Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 16. novembra, pohod v Dolžanovo sotesko. Prijave sprejemajo pri Društvu upokojencev Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek. Na prekmurske koline Kranj - DU Kranj vabi na izlet v Prekmurje, ki bo 21. novembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Kina Center. Prijave na DU Kranj. V sotesko Pekel Kranj - Planinska sekcija Iskra pri Planinskem društvu Kranj vabi v soboto, 18. novembra, na zanimiv izlet v sotesko Pekel pri Borvnici in v staro slovensko vas Pokojišče. Skupne hoje bo za 5 do 6 ur. Prijave z obveznimi vplačili zbirata ga. Volga Pajk v tajništvu podjetja Iskra ERO (tel.: 221-393) in g. Matija Grand-ovec v ISKRATEL (tel.: 27 30 93) do vključno četrtka, 16. novembra, do 12. ure. Mišelovka Skofja Loka - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili kriminalko Agathe Christie Mišelovka v režiji Matije Milanskega - za abonma modri in izven. Pokvarjeno-petdesetič Jesenice • Gledališče Tone Čufar bo jutri, v soboto, ob 19.30 ponovilo komedijo Rayja Coonevja Pokvarjeno. Uspešnico, režiral jo je Miran kenda bodo ponovili že petdesetič. Lutkovna predstava Kranj • V kinu Storžič bo jutri, v soboto, ob 10. uri lutkovna predstava. S Kapljico v modrem svetu bo nastopila pravljičarka Jana Stržinar. Poletni dan Jesenice • V Gledališču Tone čufar bo danes, v petek, ob 11.30 in ob 13. uri predstava Poletnega dne poljskega dramatika Slavvomira Mrožka. Nastopata Gledališče čez cesto Kranj v sodelovanju z Dramo Recan. Igrajo: Bojan Bešter, Branka Bor-isavljenič in Špela Trošt. Lačna gosenica Žirovnica • V Čopovi hiši bosta v nedeljo, 12. novembra, ob 10. uri Bernarda in Metka uprizorili lutkovno igrico Lačna gosenica. Lutkovna matineja Jesenice - V Kulturnem domu na Hrušici bo Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice predstavilo novo lutkovno pravljico Račka. Gremo v gledališče Kamnik ■ V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 20. uri uprizorili Eugena lonesca Gremo v gledališče. Predstavo sta omogočila Študentski klub Kamnik in ZKO Kamnik. Glasbena delavnica Kranj ■ Vsak ponedeljek in četrtek ob 15.30 se v prostorih Centra kulturnih dejavnosti, Sejmišče 4, zbirajo mladi od 7.do 10. leta v delavnici Orfovih inštrumentov, kjer na sproščen način spoznavajo ritmiko in melodiko, razvijajo občutljivost za glasbeno dinamiko in drugo ob muziciranju na Orfove insšrumente ob avtorskih skladbah odličnega pedagoga Daneta Se-lana. Vabljeni! Male vokalne skupine Dovje • V kulturnem domu na Dovjem bo danes, v petek, ob 19. uri srečanje malih vokalnih skupin Gorenjske. Sodelujejo: oktet bratov Pirnat Domžale, ženski tercet Veronika Kamnik, Kranjski kvintet Kranj, oktet LIP Bled-Radovliica, vokalni sekstet Dekleta z Bukovice Skofja Loka, kvintet bratov Zupan Tržič in mešani oktet Svobode France Prešeren Žirovnica. Kvartet klarinetov Jesenice - V dvorani Kosove graščine bo danes, v petek, ob 19.30 koncert Kvarteta klarinetov iz cikla Glasbene mladine Oder 95/96. Kvartet sestavljajo: Andrej Zupan, Dušan Sodja, Aljoša Deferri in Jože Kregar. Na sporedu koncerta so dela Kovacha, Goloba, Grisonija, Bondo-na, Šivica in Dondevna. Glavarjevi orgelski večeri Komenda - V župnijski cerkvi bo jutri, v soboto koncert v okviru festivala Mušica aeterna. V okviru cikla Glavarjevih orgelskih večerov bo do nastopili: Marija Holcar, orgle, Ada Holcar, flavta, Samo Vremšak, bariton. Program koncerta obsega glasbo Premrla, Bacha, Muelerja, Peetersa in druge. "MELODICA" -slovenski grunge ročk Škofjeloška grunge ročk skupina "MELODICA" snema v studiu Pan v Kranju projekt desetih pesmi. Njen vodja Klemen Renko (nekdanji kitarist škofjeloške skupine Sar-casm) pravi, da so uspešno posneli in zmiksali že pet pesmi. Tiste, ki so pesmi že slišali, so močno navdušila izvirnost glasbe in besedil ter kvaliteta zvoka, posebno še pri pesmi "Na Triglav". Besedila pesmi so slovenska, vokal pa zelo melodičen. Fantje so prepričani, da bo ob primerni medijski predstavitvi postala njihova glasba pravi hit slovenske glasbene scene. Po novem letu je v načrtu CD - plošča. ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE GORENJSKE BANKE, d.d., KRANJ Včeraj je komisija izmed prispelih 1905 rešitev z geslom križanke GORENJSKA BANKA -BANKA S POSLUHOM takole izžrebala nagrade: 8.000 SIT prejme Jana Stare, Lipica 3, Skofja Loka 5.000 SIT prejme Mira Krnc, Brezovica 11, Kropa 3.000 SIT prejem Janez Bukovec, Britof 179, Kranj Praktično nagrado pa prejmeta Tomaž Koželj, Zalog 60, Cerklje, in Damjan Bizovičar, Prelesje 12, Gorenja vas. Nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič. Razstave M Razstava Martinovo Tržič - V Kurnikovi hiši bodo danes, v petek, ob 17. uri odprli razstavo Martinovo z vinarstvom Krapež. Ob tej priložnosti bo tudi od 17. do 19. ure degustacija vin Krapež; z žlahtnostjo vin bo seznanjal somellier Jean Pier Škrlj, na harmoniko bo igral Simon Koren iz Dupelj pri Vipavi. Razstava slik Mengeš - V galeriji Mežnarija bodo danes, v petek, ob 18.30 odprli razstavo slik akad. slikarja Zmaga Puharja. PPC Gorenjski sejem Kranj razpisuje licitacijo traktorja Tomo Vinkovič letnik 1982 KS 30 in motokurtivatorja s priključki MIQ STANDARD. Izklicna cena za traktor je 3.500,00 DEM, za motokultrvator 1.500,00 DEM. Prometni davek plača kupec, Licitacija bo v torek, 14.11.1995, ob 9. uri v prostorih PPC Gorenjskega sejma Kranj. FINGA A t C L J e d.o.o. INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Delovni čas: od 9. do 13. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Titova 1, 64270 Jesenice tel.: 064/861-441, int. 25 20 Mobitel 0609/618-553 Velika izbira pohištva na enem mestu. sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo. NOVO Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnilil Ugodni plačilni pogoji za vsak žep! Svetovanje na domu, montaža in prevozi! V LJUBLJANI ULTRAZVOČNI PREGLEDI BREZ ČAKALNE DOBE PRIMARU DR. MARKO DEMŠAR IN SODELAVCI ♦ ZA ZAVAROVANCE Z NAPOTNICAMI, PRIVATNE PACIENTE IN IZ PREVENTIVNIH RAZLOGOV * ORDINACIJSKI ČAS IN NAROČANJE VSAK DELAVNIK OD 7. DO 19. URE LINHARTOVA 15 (BEŽIGRAD), tel.: (061) 132-91-99 in CESTA V MESTNI LOG 55 (MURGLE), tel.; (061) 123-24-51 Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica KRANJ, Slovenski trg 2 razpisuje prosti delovni mesti: 1. SAMOSTOJNI INŠPEKTOR 1 delavec 2. INŠPEKTOR I 2 delavca Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe - diplomirani ekonomist 24 oz. 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Preskus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki. Mandat traja 4 leta. Dela lahko opravlja tudi diplomirani pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja. Kandidati, ki še niso opravili preizkusa strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, morajo to storiti najkasneje v 6 mesecih po sklenitvi delovnega razmerja oz. imenovanju. K sodelovanju vabimo predvsem kandidate z računovodskim znanjem. in objavlja prosta delovna mesta: 1. PRAVNIK Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe - diplomirani pravnik 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj 2. KONTROLOR I v ekspozituri ŠK. LOKA Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica Kranj, Slovenski trg 2, v 8 dneh po objavi. Prijave na razpis oddajte v zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo". Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel. :064/213-650 DANES, PETEK, 10. II.; pizza party e pizzerijo DARE j trm/, SOBOTA, 11. 11.: koncert -nastopil bo nepozabni JASMIN STAVROS Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. MALI OGLASI ® 223-444 DISCOTEKA RADOVUI CA Danes po 22. uri: SEVERINA V soboto, n. 11.: D. J. MARX APARATI STROJI MOBITEL YANNI,d.o.o., - KOMPLETNA PONUDBA. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na B 0609/612-256, 064/218-317 23052 PANASONIC TELEFONI, telefaxi, tajnice in telefonske centrale. Servis telefonskih aparatov. O632-59524838 Prodam balirko Velger, tip 45 za kvadratne bale, manjšo samonakla-dalko nemške znamke, siloreznico z mizklm dvižnim koritom in odjemalec silaže z viličarjem za koritasti silos. O 061/375-168 27251 MARTINOVANJE V hotelu Transturist v Škofji Loki, v soboto, 11.11. ob 20. uri. Igra ansambel TRIO TRI. Rezarvacije na tel.: 064/624 026 PANASONIC brezžični TELEFONI, s tajnico, dvojno tipkovnico, daljši domet, od 13.650 SIT dalje; plačilo na 2 obroka, lil 0609/630-102 27254 Podarim etažno peč 23.000 kalorij, v dobrem stanju. O 802-698 27484 Prodam trajnožarečo PEČ bojler 80 I, termoakumulacijsko peč, ugodno. 0332-495 27467 Prodam kombinirano PEČ z bojler-jem za CK, 32/26 KW, letnik 1991. O736-609 27470 Prodam star električni ŠTEDILNIK, 7000 SIT, kuppersbusch pečico, star 3 leta, 15000 SIT. 082-77-22 27472 Prodam ohranjen VIDEORECOR-DER Sonv. 0324-629 27480 Prodam mizarsko kombinirko, širina skobljanja 610. 0241-848 27495 Prodam osebni računalnik PC, 486, 66 Mh, star pol leta. O 401-482 27506 SAT sistemi od 379 DEM. Vrtljiv od 540 DEM, naprej. Uroš Špenko, Selo 37, 61217 Vodice 27507 Prodam več vrst industrijskih šivalnih strojev. 0 41-183 27512 Novo enostanovansko PEČ kuppersbusch in novi pisalni STROJ, poceni prodam. 0713-079 27516 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ Bagat Ruža Step. 057-691 27519 Prodam BARVNI TV ISKRA z daljincem. 077-879 27528 Novega brusilnega KOZLA Emhell prodam za 200 DEM. 0242-325 27532_ Prodam 5 let star HLADILNIK s 50 I skrinjo. Cena 25000 SIT. 084-007 221 - 051 HALO - HALO PI - BIP PIZZA ZREZEK SOLATA OD 9 - 02 Prodam nerabljeno etažno 17 KW PEČ za centralno in vso dodatno opremo. 0310-246 27777 Prodam dobro ohranjeno 200 I zamrzovalno SKRINJO. 050-376 27783 Prodam motor simulator SUPER NAK ON, 3 kose VIDEO" IGER INTERVIDEO. 3 kose FLIPER J EV, FUNHOUSE, BADCATS, RADICAL. 0 0609/632-545, 064/331-206 27810 Prodam dve SKRINJI 230 I in kimpež, cena po dogovoru. 041- 478 27818 Savska c. 34. Kranj jrg..fax. 064/224 640 MTCl. 0609/620 009 VSE VRSTE REKLAMNIH TABELTn TRANSPARENTOV MODULARNI ROTACIJSKI DISPLAVI NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA ZA IZDELAVO VSEH DIMENZIJ BARVNIH PLAKATOV_ Prodam rabljen OVVERLOC SINGER gospodinjski 4 nitni (šivalna mašina). 0332-354 27826 Prodam sušilni STROJ Gorenje, star 1/2 leta in elek. radiator nov. 0223- 474 27842 Prodam 4 KW AEG termoakumulacijsko peč. 0212-038 27844 Prodam nerjaveč DROG za antene in 5 anten ter rabljen Grunding TV. 0211-882 27846 Prodam VIDEO SCHARP 806 in satelitsko Amstrad SRX 310. 0731- 446 27583 Ugodno prodam plinski ŠTEDILNIK Corona. 0634-748 27585 Prodam VIDEO IGRICE - MICRO COMPUTER. 0212-757 27609 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva. 0328-263 27623 Prodam ŠIVALNI STROJ Višnja BAGAT v omarici in kuppersbusch, primeren za vikend, cena ugodna. 0332-450, zvečer 27636 Prodamo agregat Honda. 0 45-522 27646_ - _ Prodam KLJUČAVNIČARSKO MIZO ponk 3.50x1. 0215-636 ali 061/71- 3-37 5 27859 Prodam brzoparilni KOTEL 80 I, PEČ kuppersbusch litoželezna. 0215-636 ali 061/713-375 2/661 Prodam nov BTV, video rekorder in stereo stolp SONY, gRUNDING, UGODNO. 0 332-332 27685 Ugodno prodam malo rabljeno termoakumulacijsko peč. 0331-199 27699 OVVERLOCKE PFAFF in SINGER, nove, prodam tudi na obroke. 0215- 650 27701 VILIČAR INDOS diesel, nosilnost 20.000 kg. letnik 1985, v dobrem stanju, prodam.Zupanec, ul. A. Vav-kna 39, Cerklje 27707 Prodam malo rabljen BOJLER TIKI 80 I za polovično ceno. Piškur, 045- 009 27847 Lamelo rezkalni stroj Bosch prodam za 700 DEM. 0731-250 27852 Prodam osovino z dvojnimi gumami z enoosno traktorsko prikolico. 0714-940 27854 Prodam ind. sesalec za žagovino, kovaško puhalo. 0741-501 27868 Ugodno prodam 3 KW termoakumulacijsko PEČ s termostatom. 0723-495 27872 Prodam novo kombinirano PEČ za centralno ogrevanje znamke Stadler 35000 Kcal z bojlerjem. Cena po dogovoru. 0718-434, vsak dan po 15. Uri 27881 Ugodno prodam OLJNI GORILEC VVE1SHAUPT, servisiran. 0403-208 27899 Prodam mizarsko KOMBINIRKO, širine 50 cm. 0 57-313 27915 Prodam obnovljen pralni stroj Gorenje. 0 242-037 27916 6 Kw termoakumulacijsko peč in trajno žarečo peč, prodam. 0 216- 011 27917 Prodam gospodinjski štiri nitni ovverlok PFFAf, cena po dogovoru. Vilfan Andreja. 0 312-282 2791 b TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine s kolesi, velikosti 110 cm, ugodno prodam. 064-103 27921 Prodam TVT CENTRAL 23 in francosko POSTELJO. 0632-887 27923_ Zdomec povratnik - prodam dober pralni stroj Gorenje, skoraj nerabljen, 24000 SIT. 0326-938_27927 Prodam ROTO MOTOR za obračanje antene. Šuceva 9, Kranj 27931 Prodam trajnožarečo PEČ kuppers-bush. Šuceva 9, Kranj 27932 Prodam HLADILNIK SINGER rabljen, 50x80 cent. Partizanska 23, Kranj, 0213-321 27939 Prodam POLKNA JELOVICA različnih dimenzij 40 % ceneje. 0332-740 27902 Prodam SUHE PLOHE kostanj, javor, bukev. 045-528 27929 IZOBRAŽEVANJE Instruiram MATEMATIKO IN FIZIKO za srednje šole in fakultete. 0 50- 501 27305 Instruiram angleščino in nemščino za osnovno In srednje šole. Mojca, 0715-026 27476 Instruiram matematiko, fiziko, si. jezik, mehaniko na vašem domu. 0421-331 27527 Ištruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 056-095, 225-467 27550 Instruiram matematiko na vašem domu. Ura 375 SIT. Dipl. stroj.ing. 0215-301 27619 če imate težave z angleščino, pokličite. 0216-935 27693 UČITELJ instruira matematiko in fiziko za OŠ. 041-320 27830 Študentka kemije instruira vse za osnovno in srednjo šolo. 0 401 -283 27912 IZGUBLJENO V Naklem se je izgubila PSIČKA črno bele barve - pasme BERENSKI PLANŠAR. Ime ji je ČITA. Če bi kdo kaj vedel, prosimo, če sporoči proti nagradi na 0064/730-623 27750 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. 0621-779, mobitel 0609/635-074 24948 d.o.o. TRŽIČ Cankarjeva 25 KUPUJE - borovo hlodovino - smrekovo hlodovino - celulozni les iglavcev Cene in plačilni roki po ogledu in dogovoru. Možen je tudi odkup na panju. Informacije na sedežu firme aH po telefonu 064/50-423. Prodam električni ŠTEDILNIK, na 4 plošče, poceni. Q312-259 27501 Prodam TRAKTOR FERGUSON starejši letnik, enoosni priklopni voz in vitlo. 0725-188_27955 GR. MATERIAL Prodam PUNTE dolžine 3m, 2,5 m In bankine. ©422-181 27500 Ugodno prodam ZASTEKLJENA OKENSKA KRILA. Mohor, Hrastje 152, 0328-018 27551 ZA GORENJKE IN GORENJCEI 24 (fJ? OOffttE GUVSmUi Prodam BTV 63 ekran, fine line, CTV 661. 0876-136, zvečer 27711 Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje 55 cm za 300 DEM. 0331-042 27716 Prodam električni ŠTEDILNIK, natur omaro - novo, peč na drva. 0891- 20 4 27730 Prodam manjši CIRKULAR za žaganje drv. Trojar, Zg. Gorje 13 27734 Prodam rabljeno kovisnko CISTERNO 2000 I za 300 DEM. 0327-319 27737 Prodam novo PEČ z bojlerjem za CK 35000 Kcal. 0714-487 27758 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2,5 KW in otroško POSTELJICO, ugodno prodam. 0738-151 27759 PRALNI STROJ Gorenje, generalno obnovljen, prodam. 0332-350, 325- 9 1 7 27783 Prodam PEČ STADLER za centralno kurajavo. Pire, St. Žagarja 40, Kranj KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 SNEGOLOVCI nerjaveči po najnižji ceni, možna montaža. 0725-319 Prodam mozaik PLOŠČICE za oblaganje. Partizanska 49, Šenčur KLJUKE za STREŠNE ŽLEBOVE prodam za simbolično ceno. 0312- 25 9 27590 SMREKOVE PLOHE 8 cm, prodam. 0688-112 27632 Prodam 10 kosov suhe olupljene smrekovine fi 12 do 18 cm, dolžine do 7 m. 0242-397 27703 Poceni prodam STREŠNO OPEKO 400 kosov. 057-865 27741 Strešnik BRAMAC OPEČNO RDEČ, 500 kosov, prodam. 0421-418 27760 Prodam 1600 kosov malo rabljenega bobrovca. Pire, St. Žagarja 40, Kranj 180 kosov novih SALONITNIH 8 valinih plošč, prodam. Q311-144 Prodam 2,5 kubika KAMNIŠKEGA BELEGA PESKA za fasado. 0332- 173 27837 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO FOLC. 045-098_27843 Prodam STIROPOR 40 m2, 5 cm 50 % ceneje. Petemelj, Dolenčeva 10, Mlaka 27*77 Kupim jesenove PLOHE in deske. 077-887 27557 Kupim 4 platišča za Zastavo 101.0 43-121 27641 Kupim staro kmečko ali meščansko SKRINJO in KOLOVRAT. 0061/123-38-04 od 10. do 12. ure 27689 Odkupujem starinsko in staro pohištvo in ostale predmete. 045-655 27690 Kupim KLETKE za kokoši nesnice. 0421-668 27691 Kupim stare knjige, slike, razglednice, fotografije, podobice, okvirje, albume. 045-655 27696 Kupim otroški ŠPORTNI VOZIČEK do 5000 SIT. 053-223_27723 KUPIM KOSTANJEV LES in DRVA za Tanin Sevnica. 0631-056 27774 Kupim KASETO igric SEGA-MEGA SONIC II. 058-432, popoldan 278O6 ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino. 064-103 27922 Kupim R 4 ali KORAL 55, od prvega lastnika, letnik 90 ali 91. 0241-848 ALPETOUR BANDAGp.o. Kidričeva 8 64220 SKOFJA LOKA razpisuje dve prosti delovni mesti KNJIGOVODJE Pogoji: - V. stopnja ekonomske smeri - zaželene izkušnje na področju računovodstva Delovno razmerje bomo sklenili za določen možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi gornji naslov. LOKALI KUPUJEMO, PRODAJAMO, ODDAJAMO in NAJAMEMO hiše, stanovanja, poslovne prostore. Mandat 0224-477 26713 Oddam v najem poslovne prostore na utečeni lokaciji v centru Kranja. 0 326-810 ali 221-510 27280 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Kranj lokal OPTIKA oddamo za daljši čas. Odkup inventarja in investicij obvezen 35000 DEM; Stražišče 4 pisarne 68 m2, telefon, WC,parkirni prostor, 1000 DEM + stroški mesečno, trgovski lokal, cca 30 m2 v Tavčarjevi ulici. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00_27421 Prodamo 50 m2 lokala na Zlatem polju, v I. nad. K 3 KERN Kranj, 221- 353 27444 V Kranju nudimo 50 m2 poslovnega prostora v pritličju v prenovljeni hiši na prometni ulici. K 3 KERN Kranj, 221-353 27445 Oddam opremljeno ŠIVILSKO DELAVNICO z industrijskimi šivalnimi stroji. 0711-782 27520 Oddamo 60 m 2 za poslovne prostore, CK, telefon. KOŠNIK,s.p. 332-061 27578 AVTOSERVIS ob gorenjski magistrali 140 m2 + dvorišče, opremljen oddam v najem. 084-582 27653 BUTIK v Šenčurju, ODDAM. 041- 32 3 27775 V Kranju oddamo POSLOVNI PROSTOR 30 m2, lahko za vse dejavnosti. 0064/326-640,311-326 27800 NAJEM v Kranju nudimo 60 m2 prostora za zobno ambulanto z ordinacijo, ena je opremljena. K 3 KERN Kranj, d.o.o. , 221-353 27952 V Kranju nudimo najem trgovskega lokala za tekstil na odlični lokaciji, najemnina 2000 DEM/mes. K3 KERN Kranj, 0221-353 27953 KOLESA GORSKO KOLO Scott Montana Schimano 500 LX oprema, prodam. 0 064/311-266 27011 Prodam odlično ohranjen APN 6 S, letnik 12/92, z veliko dodatne opreme, cena 900 DEM. 051-124 27526 Prodamo žensko KOLO Horizont in MOŠKO KOLO Treking. 051-578 27538 ' TOMOS AUTOMATIC KOLO, zelo ugodno 0312-259 t žensko prodam. 27589 Prodam MOTOR ĐT 50, letnik 1987, cena 850 DEM. 066-345 27733 Prodam rdeč avtomatik 3 A KLS, letnik 1987, z dodatno opremo. 0328-890 27867 OBVESTILA RANT-A-CAR izposoja osebnih vozil. POSEBNA PONUDBA: izposoja vozil za poroke. 00609/624-521 ali 064/ 45-755 27602 Nudimo vam hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami (ZEISS, ESSILOR). Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. OPTIKA VERVEGA Tavčarjevo L 64000 Kranj Tel. in fax: 064 222 B90 Slov&ntja ODPRTO: od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota zaprto OBLAČILA Prodam tri delavne KOMBINE 0061/711-782 Prodam krzneno JAKNO št Golob, Gubčeva 4, Kranj ŽENSKE BARETE dvoi"^ OTROŠKE KAPE, dobite na 050, zvečer ______*S L-**^ UNIKAT SVILENE RUTE, pj> &AM( za poslovna darila, ^ hij tudi 0327-382 OTR. OPREM* UGODNO PRODAM otroški jjOJj, A . - i liran VOZIČEK Peg. otroški VOZIČEK Peg in STOL za hr*^j jj^El t niran VOZIČEK Pe VOZU" Cam. 0225-742 Prodam STAJCO, otr. posjj dekliške DRSALKE št. 32 27875 OSTALO Prodam A LESTVE, cena 051-458__^ Prodam ZRAČNO PUŠKO dogovoru. 043-390 Prodam GOBELIN "Družina j«1*^1 cena 310 DEM. 0714-519 Ugodno prodam novo W— kopalno kad in vibroser. 07<: PRIDELKI Ugodno prodamo ozimnico. 045-241 a c. JAB0L*V Prodam JEDILNI KROMPIp Janko, Pipanova 25, Šenču^ Prodam ZELJE v glavat1 naribamo. Križnarjeva 2 Kranj U »I DPR Prodam KRMILNI KROMPf^ 14, enta, Sp. Senica 0061/614-021 KROMPIR po 20 SIT in HPlJ~gfi[ ŽGANJE po 650 SIT, prodam- f 164 ___<<* BREZOVO LISTJE je najj^1'' A Pridite ga grabit. 02l5-^><£ — A ZEUE v glavah prodam 27493 ZELJNE 049-252 GLAVE prodam' ©403^ Prodam krmno PESO. 27555_ REPO in krmni KROMPIR pfl^ 0325-754_ Prodam ZELJE v oS^f^A korenček in drobni kromp'r- P. loška 33, Kranj -—•"^l' Prodam JEDILNI KROMPjf1'% Prodam ZELJE v . KROMPIR. 0401-214 drobni Vok^l^ 049-529, glavah '"Ji Ugodno prodam REPO. J 27694 ____^ -,----— dlSv VARAŽDINSKO ZELJE v s,i prodam. 049-324 ali 49-ZJ£>^ Prodam krmilni KROMPI" t' 634_ ___^ Prodam VARAŽDINSKO 20$) naribam. Žabnica 61, O31 ^ 27803--- Prodam KRMILNO PESO. 27816_ ^-""rf Prodam REPO, drobni^KRO^ \ nemške OVČARJE. 073" Prodam jedilni in krmilni 0422-770 _ POSESTI Ilir !t0Vr S .Si .>i »9 \ fera \j HIŠO-parcele 7300 rr* p^J gozda med Kranjem m J*/ mo. Mandat 224-477___— ZAZIDLJIVE PARCELE Jjd, IjJ *.nM v, Mostah pri. 2|roVP «5> lokaciji v ... damo. Mandat 224-477 KUPUJEMO, PRODAJAM, *J DAJAMO NjSfg^BS novanja, poslovne pros*" t> O 224-477 !*! 10. novembra 1995 .SISTEMI Jurti"l45 RADIJSKIH POSTAJ C^0^00 519 DEM "ilZ,1, KART1CE ZA FILMNET* :,^SISTCMI (70 TV +70 RAD.)' K°CNp odplačilo* ^u^RHOVNIK Tt>, GODESlČ 125 064 633-425 S o"0 opremljeno HIŠO - vrt, RM*S. LPod Krvavcem odda-„<^g 224-477 28709 ^Cn^iše na Paketi 2000 m2 v prodamo. Mandat 224-477 HRSKA vgjblJcsnB šola ) one p^"ju, Škofji Loki, T°vljlcl, Kamniku Jesenicah. p,SuJe začetnike in J^e Plesalce i«"1* ^OtjaT—■---- d^ S hI? V Kraniu blizu kopališča i$ .\ v, r? s prizidkom in 700 m2 ^°-dn Poslovno stanovanjsko Voziček. K 3 KERN > 3 27441 ^ SJ-E^"PRODAJAMO, NAJEdo* JkHl§c "VDAJAMO STANOVAN-ir3*! L^Cpi c °SLovNE PROSTORE S^JKfS^kac ,BD0M NEPREMIČNINE, • '6, Kranj, 3JS ttP!M0: Gorenjska I ! > tV*. Dn?]areišo h|šo na manjši ^ Vi«?** NEPREMIČNINE, Kor-.Jtv ' Krani. 022-33-00 27418 5?4/41-581 „ - prizidkom in 700 m2 *fanju v bližini sodišča r22-33-00 Ulio KhjF^0: Kranj in okolica, * kri. na veci' parceli ali Kor^'io- DOM NEPREMIC-oškac. 16, Kranj, o22-33- 27417 HIŠE PRODAMO: MOJSTRANA večjo hišo z obnovljeno streho, primerno za penzionski turizem, Bled visokopritlično enostanovanjs-ko hišo na parceli cca 500 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 27419 Prodamo v Cerkljah prodamo pritlično hišo 2800 m2 zemlje na lepi sončni legi, na koncu vasi ob zelenm pasu. K 3 KERN Kranj, 0221353 27442 PRODAMO v Železnikih prodamo vrstno hišo v gradnji, Žirovnici prodamo pritlično, podkleteno hišo in 2800 m2, v Šk. Loki (Godešič= prodamo nedokončano hišo in parcela 1000 m2, v Šk. Loki (smer proti Zmincu) prodamo visokopritlično hišo na parceli 500 m2, v Žireh prodamo hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN KRANJ, 221-353 27443 S Šenčurju prodamo parcelo 734 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 27448 V Podkorenu prodamo zazidljivo parcelo 2500 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 27449 V Prebačevem prodamo zazidljivo parcelo 616 m2, v Trbojah 600 m2, obe po 70 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-35 3 27450 V Podljubelju prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 in parcelo 900 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 27451 V šutni parcelo 2100 m2 od tega 1400 m2 zazidljivo. K 3 KERN Kranj, 221-35 3 27452 V Medvodah prodamo zazidljivo PARCELO 700 m2 z gradbenim dovoljenjem. K 3 KERN Kranj, 221- 35 3 27453 S Kranju nudimo najem gorenjega dela hiše s CK. K 3 KERN Kranj, 221- 35 3 27454 KUPIMO več stanovanjskih hiš in zazidljivih parcel v okolici Šk. Loke ali na relaciji šk. Loka - Ljubljana in NAJAMEMO garsonjero v Kranju in Jesenicah, ter 1 ss v Kranju in Škofji Loki. ŠOFER NEPREMIČNINE, tel. in fax: 634-298 27486 Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo kmečko hišo. Šifra: JANUAR 96 27502 Ugoden Nakup ^EME ZA CENTRALNO OGREVANJE !?°0AJA NA DEBELO IN DROBNO: *} gorilnikov 0,1,0 znanega proizvajalca OERTLI iz ŠVICE, in ECOFLAM raienim oljnim gorilnikom OERTLIBLOC >k°rrJv n,h Peči proizvajalca SIME: Shi acija 0|Je ali plin "DlirisLp^'Ja olje ali trda goriva *li pro7* stenske peči na zemeljski plin Par> - butan proizvajalca RADIANT za olje ^3 \i w? Proizvode nudimo: '9^^° 'n servis na 3 čeke brez obresti JjlO UGODNE POGOJE qir^o TRGOVINAM IN MONTERJEM §y^TRADING, d.o.o. - ogrevalna tehnika (n^^VA 23, 64000 KRANJ; tel./fax: 064/241-219 V '^us??tori se nahajajo v Trgovskem centru Dolnov S. 'iski coni na Primskovem) VHj>AM "?IVUJ: KRANJ Center , t" <0 '?r0rr, u delavnico in parkirnim < k, s(ar,- ' Dr«? \/rt„ ršnoi r\\i « vrta, večjo POSLOV-s 4 garažami ># ^'Ci. STraS aH2 ob Prometni manjšo, nedo-iisl °brio^.Koprit'icno v mirni ulici, ^ hiSo'i8"? poslovno stano- In parkiriščem; «tilepjJ^anjšo visokopritlično KDBRp>lom na parceli 750 iaTSo h'* E visokopritlično ne-' ^PRcf? na parceli 500 m2. »|M|ČNINE. ^22-33-00 Koroška c. 27420 Medvodah prodamo '1'^PrerT' ,Cena 150.000 DEM, >C°00 nS?no hišo v Stražišču hišo dvojček v KN vi?;000 DEM' v Pirnicah R 7°0 i°5k°Pritlično hišo na ^°vkŠ0 ob'q|esCah veči° po n,N Kranj, 0221-35327440 lavni cesti, no hišo in zg. 1.000 GARAŽO prodam v garažni hiši na Plavžu na Jesenicah. 084-447, 806- 52 0 27553 Na parceli 1700 m2 prodamo hišo z apartmaji in hišo z delavnico ali gostilno. KOŠNIK, s.p. 0332-061 z7573 Prodamo 2x1000 m2 zazidljive parcele na Zg. Brniku. KOŠNIK, s.p. 332-06 1 27574 HIŠE PRODAMO.Tržič - Bistrica novejša enodružinska hiša, CK, parcela 735 m2, možna menjava za dve stanovanji z doplačilom; Tržič -Zvirče: v najem oddamo dvostano-vanjsko hišo z veliko površino kletnih prostorov (v ■ 3,80) možnost najema tudi samih kletnih prostorov. Tržič -okolica ( Križe, Pristava, Zvirče, KOVOR) kupimo več stanovanjskih hiš do 200.000 DEM. PRIMO NEPREMIČNINE, Tržič, Partizanska 6, tel., fax: 50-502 27650 MALI OGLASI, OBVESTILA 35. STRAN • GORENJSKI GLAS 1996 dim 26 x 70 cm;motivi: ROŽE ŽIVAU,AVT0M0BIL,GRAD pri količini 1000 kom možni motivi po želji dim 6,5 cm x 11 cm koledarski del z imeni in prazniki OSTALI ARTIKLI,ki so na voljo z dotiskom stenski in namizni KOLEDARJI 96, (suho cvetje, ženski akti.narava.cerkve.svetovna morja, znamenitosti sveta, gradovi na slovenskem, avtomobili) rokovniki, usnjeni obeski, majice, kutiji... Unikatna darila. OBLIKOVANJE, TISK, NAPISI, REKLAMA te!7fax 063 741 104, tel. 063 783 241 Prodam suha DRVA. 0422-112 27598 Prodam betonske stebre za grozdje in hruške. Beleharjeva 47, Šenčur 27638 Prodam večjo količino suhih mešanih DRV. C. na Klanec 5, Kranj 27797 Prodam bukova DRVA, možna tudi dostava. o 736-764 27838 Prodam starejšo MIZARSKO STISKALNICO in VVESTERN SEDLO. 0241-723 27853 Prodam 10 m HRASTOVIH DRV. 0621-762 27887 Oddam starejša okna ter prodam PEČKO na trda goriva. Andraž, Nemilje 1, 0403-622 27957 STAN. OPREMA Prodam čisto nov še ne rabljen bojler ležeči, emajliran 50 I in električni radiator. o 221-214 27242 Prodam OMARO za dnevno 35000 SIT, hladilnik 100 + 301 za 10.000 SIT, video Orion za 6000 SIT. 0241-732 27477 Ugodno prodam kavč, omaro, Erimerno za mladinsko sobo v izved-i hrasta dim. 200x40. 0 66-578 27497 Prodam element za kuhinjo. 0216- 3 1 9 27559 Za 15000 SIT prodam RABLJENO SPALNICO z dvojnimi modroci. o 325-612 27601 Prodam štedilnik Gorenje na trda goriva, pomivalno korito, enojno, rostfrei. o 064/801-453 27643 Dvosed in trosed raztegljiv prodam, star eno leto. o 222-919 27655 Prodam novo kopalno KAD Gorenje 80 % CENEJE. Q311-768 27848 DNEVNO SOBO s sedežno, spalnico, kuhinjsko mizo s stoli kupim. 0327-150 27851 Prodam novo 2,5 m dolgo smrekovo MIZO f klopi. 0241-723 27859 Zdomec povratnik - prodam skoraj nerabljeno okroglo raztegljivo mizo in 4 stole, črne barve, ekskluzivni model za italijanski trg, 35000 SIT. 0064/326-938_27928 Zaradi selitve ugodno prodam starejšo kompletno stanovanjsko opremo (dnevno, spalnico, kabinet). 0332-018 27936 Lesce - prodamo 1/2 hiše + 2000 m2 zemljišča, Križe pri Tržiču, hišo v III. gr. fazi + 600 m2 zemlje. KOŠNIK, S.p. 332-06 1 27575 V centru Kranja prodamo poslov-nostanovanjsko hišo, v Šk. Loki dvodružinsko hišo. KoŠnik, s.p. 332- 061 27S7R PARCELE PRODAMO: Tržič-Kovor zazidljiva parcela 1.095 m2 z lokacijskim dovoljenjem; Tržič Zvirče; blizu urbanega naselja, zazidljiva parcela cca 800 m2, cena po dogovoru. PRIMO NEPREMIČNINE, Tržič, Partizanska ul. 6, tel., fax: 50-502 27652 Kupim PARCELO na Rupi 500 do 800 m2. 0215-636 ali 061/713-375 27660 Kupim PARCELO z urejeno dokumentacijo - mirno, okolica Kranja. ©332-73 9 27714 HIŠO v Kranju prodam ali zamenjam za stanovanje z doplačilom. Šifra: 95 27834 Oddam v najem GARAŽO na Planini pri toplarni. 0332-156 27860 NJIVO na Sr. Dobravi pri Kropi prodam 1334 m2, po 4 DEM/m2 in TRAVNIK v Lipnici 2443 m2, po 3,5 DEM/m2. 0733-735_27886 Prodamo starejšo hišo v Poljanski dolini na parceli 826 m2 za 60.000 DEM in na Jesenicah pol hiše s CK in vrtom za 52000 DEM. MIKE & Co.d.o.o., 216-544 27943 PRODAMO v Bitnjah novejšo, dvos-tanovanjsko hišo, komfortno, na parceli 760 m2 in v okolici Bleda dvostanovanjsko hišo na veliki parceli. MIKE & CO, d.o.o., 0216-544 27944 PRODAMO v Poljanski dolini staro kmečko hišo in poleg novo hišo v III." gr. fazi na parceli 1200 m2 za 150.000 DEM. MIKE & COMP.d.0.0., 2 1 6-54 4 27945 PRODAMO Kranj Kokrica dvostanovanjsko hišo, C K, tel., garaža, parcela 700 m2 za 198.000 DEM. MIKE & CO.d.0.0., 216-544 27946 KUPIMO manjšo hišo v Kranju ali okolici. MIKE & CO.d.0.0., 216-544 090 31-03 ™°Š1,C^ .SAMO ZA ODRASLE V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 500 m2 z gozdno parcelo 1000 m2, cena 45000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 27954 PRIREDITVE RESTAVRACIJA METULJČEK prireja sobotne večere ob živi glasbi, sprejemamo tudi rezervacije za MARTINOVANJE! Informacije na 0622-270 25505 DRUŽABNI PLESNI VEČERI V RESTAVRACIJI PARK. VSAK PETEK IN SOBOTO. VABLJENI! 27010 DISCOTECA TRŽIČ - DETELJICA V PETEK, 10.11. od 22"dalje nastopa MIKI ŠARAC "mm-1- 31-04 HOT - LINE GLASBO ZA OHCETI IN "SILVESTROVANJE" NUDI TRIO "BONSAJ". o 421-498 27012 URŠKA - plesna šola na Gorenjskem vpisuje začetnike in dobre plesalce. 041-581 27S93 GLASBO za ohceti in razne zabave vam nudi DUO. 045-292 27794 MARTINOVANJE Pod Rovnikom Zg. Besnica, igra Peppi. VESELO BO! o 403-196 27866 • RAZNO PRODAM Prodam mešana DRVA. Trstenik 15 27489 Prodam dnevno OMARO, otroški voziček, akvarij 200 I, cena po dogovoru. 0241-732 27474 Prodam bukova DRVA. Pretnar, Zatrnik, O725-063 27540 Urejen GROB v Tržiču prodam. Q311-144 27563 Ugodno prodam nova GARAŽNA VRATA in novo pomivalno KORITO z odcejalnikom. 078-409, popoldan 2«87 Prodam suha kostanjeva DRVA O 46-25 7 27596 STORITVE PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. ©331-45 0 24670 Izvajamo redna in občasna čiščenja stanovanj in poslovnih površin. HRIBAR BLESK.d.o.o, 0331-431 25329 BOJLERJI, pipe, ventili, WC kotlički ... popravilo in montaža. 0325-815 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJLERJI - popravilo, montaža, čiščenje. o 325-815 25888 Izdelovanje testenin Grobov&ek GRO^OVŠKOVI DOMAČI REZANCI Dobite jih v trgovinah z živili po Sloveniji KROJAŠKI SALON OREHAR, Špi-kova 18 Kranj, novo naselje Drulov-ka, 0332-171, izdelava oblačil po meri, ženski kostimi, kompleti, plašči! 26033 MONTAŽA predelnih sten KNAUF in vseh vrst spuščenih stropov: Armstrong, Tampa...0331-519, po 18. JEK0VEC PETfR Senično 27 pri Golniku,' tel./faxT 064 58 889 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan: 6-13.30 ure, sob.: 9-12 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure MONTAŽA lesnih oblog, predelnih sten, oken, vrat ter izvajanje drugih zaključnih mizarskih del. 043-098 2637d Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese izdelujemo, montiramo, popravljamo in obnavljamo. Tudi na obroke. 0213-218 27032 Sprejemam vsa gradbena dela in fasaderstvo. o 324-771 ali 0609' 623-869 "-.so ŠPORT SMUČI 120 cm. TVROLIA 17 vezi, 2 para PANCERJEV 32 in 37, prodam. 0422-190 27704 Prodam "BENČ KLOPCO" za treniranje ter drog, ugodno. 0221-247 27802_ Prodam ŠOTOR Induplati za štiri osebe, 18000 SIT. o 324-598 27807 SNOVVBOARD, nitro Scorpion z vezmi, rabljen eno sezono, prodam za 500 DEM. 077-774 27873 Ugodno prodam ohranjene ženske usnjene DRSALKE št. 38. 0218-608 PRALNICA PERILA GABOR čiščenje avtomobilov pri avtopralnici BOLTEŽ SERVIS PEN! PRIDEMO TAKOJ: popravilo pralnih, pomivalnih strojev, bojlerjev, štedilnikov, sesalcev ... o 242-037 27347 KERAMIKO, KAMEN, GRANIT, kvalitetno in ugodno polagam. 0323- 585 27482 ŠIVANJE po naročilu In popravila. o 326-839 27494 TRGOVINA: • LAMELNI PARKET • LEPILA • DISPERZIJSKE BARVE • BARVE ZA LES • PLESKARSKO ORODJE • LEPILA ZA KERAMIKO • DEMIT FASADE • STENSKE TAPETE • SAMOLEPILNE FOLIJE • VIJAKI ASPA • ČISTILA • KLJUKE ZA VRATA IN OKNA (UVOZ HOPPE) • POHIŠTVENA VODILA IN OKOVJE "BLUM" • DETERGENT ZA ROČNO POMIVANJE POSODE IN MEHČALEC ZA PERILO TOČIMO V VAŠO EMBALAŽO posebna ponudba mavčna plošče ZA IZDELAVO SPUŠČENIH STROPOV IN PREDELNIH STEN Z VSO POTREBNO PRIPADAJOČO PODKONSTRUKCUO debelina 10 ali 13 mm (vodoodpome, protipožarne) NOVO! Električna orodja Plačo sistemi: Neskončno število rešitev za vse zahteve modernega gradbeništva Pri vsaki vrsti gradnje, iz starega v novo in za vse tehnične zahteve, zagotavlja Plačo učinkovitost in uporabnost. POLEG UGODNIH CEN VAM NUDIMO TUDI SVETOVANJE IZVAJAMO TUDI ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 7.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 > 89 OLJNI GORILNIKI - servis, montaža, meritve, avtomatika. BETA-S,d.o.o., fcl In fax 874-059 27533 Računovodske in knjigovodske stontve nudim podjetnikom in obrtnikom, ažurno in kvalitetno. 0688- 170, od 16 do 19. ure 27571 VODOVODNE INSTALACIJE HITRO IN PC KONKURENČNIH CENAH. Pnkiiuček 25 DEM. KOŠNIK, s.p. 33 2 06 1 27579 DISTRIBUTERJA raznašava vsa reklamna gradiva ali plakatirava po domovih ali vaši želji. 058-124 27622 ^opravila in preventivni pregledi plhsk:!' štedilnikova za vso Goransko. O57-695 27626 Popravila gospodinjskih aparatov in iPi'^oakumulacijskih peči za vso Goren|sko. 057-695 27627 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite O 332-053 27686 Pm/ SERVIS SINKO! Popravila >le\ zorjev Gorenje na vašem lomu. 0331-199 27700 Daklaradje in druge etikete izdelamo *;*spresno O 633-942 27732 MIZARSTVO izvaja vse vrste po-mštva 0310-020 27735 Montaža oljnih gorilcev, servis, avtomatika, meritve. ESA Kranj, ■327 319 27736 Jeiamc zidarska, tesarska in keramična dela. 0621 -736 27747 ODravliamo KOMBI PREVOZE do \?00 kg. »731 293 27753 'opravilo - previtje rotorjev, elektromotorjev, hladilne tehnike, gospo-jinjsklh aparatov. NAKLO, Pivka 20, 047-49 0 27778 SERVIS orodja Iskra, B&D, Bosch, AEG, ELU, Makita, Hilti. 047-490, Naklo. Pivka 20 27823 Obrtniki- za vas bi opravljala vsa administrativNO TAJNIŠKA DELA. »214-060 27825 Zelo kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih k, Prebačevo 32 a, 0326-426 Pralni, pomivalni stroj, štedilnik poplavimo hitro in strokovno. O 3^1-450 27839 Prain stroj popravimo za pošteno ceno dobro voljo podarimo! 0331- 45'_27840 MIZARSTVO izdeluje pohištvo in notranjo opremo po naročilu. »241-723 27888 PRALNE STROJE, elek. štedilnike hitro m solidno popravimo. O 332-350, zvečer, 325-917 27882 SATELITSKI SISTEMI od 356 DEM, vrtljivi in skupinski sistemi. 0719- 014 27884 KOMBI PREVOZI TOVORA. 0223-420, ali mobitel 0609/631-776 27897 Vodenje poslovnih knjig za obrtnike m mala podjetja po konkurenčnih cenah. O 624-354 27911 Eiektroinstalacije, montaža domofo-nov po bloKih in stanovanjskih hišah ito 0061/841-140 27920 Sprejemam naročila za PEČARSKO - KERAMIČNA DELA. 0223-197 27926 STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO Skofja Loka Podlubnik 3 ss/VIII, 75 m2, 92000 DEM, center obnovljeno z lokalom v pritličju, 120 m2, 1000 DEM/m2, Jesenice 1 ss, 2 ss in 3 ss po 1200 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 27414 STANOVANJA ODDAMO: samski osebi, opremljeno garsonjero s telefonom, 20 m2, 350 DEM/mes, letno predplačilo; v mesecu decembru opremljeno 1 ss s telefonom, paru brez otrok, polletno predplačilo 2400 DEM DOM NEPREMIČNINE, Koroška c 16, Kranj, 022-33-00 27416 Prodamo STANOVANJE v Kranju 63 m2 v pritličju blizu sodišča po 1250 DEM/m2. K3 KERN, Kranj. 221-353 Na Drulovki nudimo najem 2 s + 2 k stanovanja s CK in telefonom. K 3 KERN Kranj, 221-353 27455 OILJNH GORILO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis ELiEH Kranj d.o.o 331 482 ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA V MESTNI OBČINI KRANJ • BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI V ZVEZI Z VARČEVANJEM Z ENERGIJO • VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 15. DO 18. URE V SOBI ŠT. 144 MESTNE OBČINE KRANJ • PRIJAVA OBISKA VSAK DAN PO TEL ŠT. 373-161 KUPUJEMO, PRODAJAMO, ODDAJAMO IN NAJEMAMO hiše, stano vanja, poslovne prostore. O O 224- 477 28715 STANOVANJA KUPIMO: Kranj takoj kupimo 1 ss z gotovinskih plačilom In 3ss na Planini III. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33- 00 77415 Stanovanja prodamo. Kranj Zlato polje, 3,5 ss/IV, 95 m2, mansardno, obnovljeno, et. CK, 100.000 DEM, Planina II 3 ssA/ll, 82 m2, 2 balk . 1200 DEM/m2, 2 ss/ll. 68 m2. 1200 DEM/m2, PLANINA III. 2ss. 60 m2. 1300 DEM/m2, CENTER 2 ss/VII, 60 m2, obnovljeno, CK, 1400 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 27413 MultiMdX ... ali čiščenje oken je lahko tudi prijetno opravilo Enkrat za vselej se poslovite od težkih veder z vodo, čistilnih krp, nevarnega plezanja in večnega dodatnega poliranja! Izognite se bolečinam, ki nastanejo zaradi naprezanja, umazanim rokam in škodljivim čistilom. Naredite končno nekaj zase -olajšajte si delo, prihranite čas in denar... Z MultiMaxom dosežete popolno čistočo - z enim samim delovnim postopkom. BREZ TEŽAV IN HITRO Pokličite nas še danes in tako bo že Vaše naslednje čiščenje enostavno, hitro in temeljito. garancija slovenski atest 8 061/131 11 63 132 01 41 Idealna rešitev za preobremenjeno gospodinjo - električni čistilec oken M uiti M ax. Preizkusite in navdušeni boste. Prepričajte se sami in si z odločitvijo za nakup aparata olajšajte delo ter se uvrstite med mnoge naše zadovoljne kupce. E3 ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN PROSPEKT MON1A d.o.o. Ljubljana, Miklošičeva 38 Oddamo stanovanje v Radovljici, v Kranju, na Planini garsonjero in garsonjero v Ljubljani. O 324-165 V najem vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Bistrici pri Tržiču. 053-826 27530 Oddam za daljši čas sobo in kuhinjo ali posamično, opremljeno s soupor-abo sanitarij in telefonom. 0331 -603 V centru Kranja prodamo 3ss, Lesce 1 ss in 2 ss, Podljubelj 2 ss + 500 m2 zemljišča. KOŠNIK, s.p. 332-061 Zakonski par brez otrok najame stanovanje v Radovljici ali okolici. ©713-264, od 15. do 15.30 in od 8.30 do 9. ure 27621 STANOVANJA PRODAMO: Tržič-Bistrica 3 ss 75,19 m2 , IV.nad., takoj vseljivo, cena ugodna. Tržič Pristava.menjamo dvosobno stanovanje 65,70 m2, 2. nad., balkon, brez CK, odlična lega, za enosobno stanovanje, CK, na lokaciji Tržič -Deteljica z doplačilom 20.000 DEM. Tržič mesto, Golnik, Tržič Ravne različna stanovanja po ugodnih cenah. Potreben predhoden vpis, ker je prodaja vezana na nadaljni nakup PRIMO NEPREMIČNINE, TRŽIČ, Partizanska ul. 6, tel., fax:50-502 Zamenjam stanovanje 110 m2 za manjše z doplačilom na Jesenicah. Močnik, Hrušica 171, Jesenice 27731 Zamenjam dvosobno družbeno STANOVANJE za večje Radovljica, 0714-879 27743 PRODAMO Planina 3 sobno 88 m2, VII. nad. 3 sobno 76 m2, VI. nad., 2,5 sobno, 75 m2, II. nad. MIKE & COMP.d.0.0.. 216-544 27949 MAKLER BLED d.o.o PRODAJA NE. PREMIČNIN" - Begunje, trisobno stanovanje v izmeri 80 m2, v II. nadstropju, okusno in bogato opremljeno, CK, telefon, balkon na jug (starost 6 let), cena 100.000 DEM. - Radovljica: novo enosobno stanovanje v mansardi novega stanovanjskega bloka v izmeri 43,12 m2, CK, lep razgled, sončno stanovanje, cena 74.000 DEM. MAKLER BLED, d.o.o., (064) 76-461. Samsko dekle išče Radovljica - Lesce. >OBO na relaciji tifra: DEKLE Naiamemo več stanovanj v Kranju. Oddamo stanovanje v Šenčurju, Radovljici in garsonjero v Kranju.O 324-165_ „27270 Mlad par brez otrok, najame gar-soniero ali manjše stanovanje, nudi ludi pomoč starejšim ljudem. O 222- 07 1 27285 Prodam 3 sobno komfortno stanovanje na Jesenicah Plavž, možna menjava za parcelo v Radovljici ali plačilo na posojilo iz Stanovanjskega sklada. 0862-202 27658 STANOVANJE - trosobno z atrijem (prtličje) na Planini III., prodamo. MANDAT 22-44-77 27676 STANOVANJE - trosobno v centru Kranja (pri avtobusni postaji) prodamo. MANDAT 022-44-77 27677 ODDAMO - 130 m2 poslovno stanovanjskega prostora v Stražišču za 1.300 DEM. MANDAT 022-44- 77- 27678 ODDAMO - trosobno neopremljeno komfortno stanovanje z vrtom v Stražišču. MANDAT O 22-44-77 27679 Družbeno stanovanje 40 m2 menjam za večje družbeno v Kranju O 224- 534 27681 KUPIM STANOVANJE s centralno kurjavo v šorlijevem naselju 40 m2. 0331-042 27719 Nujno najamem sobo. O 621-154 Na Bledu prodam 1 ss 45 m2. alpski bloki, IV.nad., tel., KTV, CK, cena po dogovoru. 0741-596 27784 Tričlanska družina išče v Kranju opremljeno večjo GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE 300-350 DEM/mesečno. Nudimo predplačilo. 0064/326-640 27801 Mlada družina išče manjše prazno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Sporočilo pustite na 0331- 226 27809 V Kranju in Šk. Loki kupimo garsonjero ali enosobno in dovsob-no oz. trisobno stanovanje. POS-ING,d.o.o., Ljubljana, 0 061/126-20 13, od 9-18. ure 27903 STANOVANJA PRODAMO: Kranj enosobno Ukozarjeva 33 m2, takoj vseljivo 55000 DEM, enosobno Pla nina II, 49 m2 takoj vseljivo 65000, 2,5 sobno Vodovodni stolp 68 m2. 85000 DEM, 2,5 Center Prešernova ul. 76 m2, takoj vseljivo, 69000 DEM. POSING.d 0.0., O061/126-23-29 od 9-18 ure 27904 Oddam opremljeno STANOVANJE 61 m2. šifra: DOM 27919 V Kranju prodam 3 ss 62 m2. 0332 018_27935 Prodamo stanovanja v kranju 2,5 sobno 64 m2, 3 sobno 79 m2, 3 sobno 75 m2 (v mestu), 3 sobno 89 m2, 4 sobno 90 m2 v pritličju. K 3 KERN Kranj, d.o.o.. 221-353 27940 Prodamo stanovanja v Kranju 2 sobno 64 m2, v 7. nads. z opremo, 2,5 sobno 53 m2 na Planini 3 v 7. nad z opremo. K 3 KERN Kranj. 221 - 353 2794' Prodamo stanovanja: v šk. Loki mansardno 3 sobno 80 m2 v več stanovanjski hiši, 3 sobno stanovanje v pritličju. Novi svet. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 27942 KUPIMO v Kranju garsonjero s CK ter dvosobno stanovanje, lahko brez CK. MIKE & CO.d.0.0., 216-54427948 IšatelTtskeantene AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI Možnost plačila 2 do 12 čekov tel.: 064/422-585,421-108 SAT TRADE d.o.o. Poženik IO Cerklje PRODAMO Planina 2 sobno, 62 m2, II. nad., Center 2,5 sobno, 63m2. etažna CK, I. nad. MIKE & COMP, 216-544 27950 NAJEM v Kranju nudimo 60 m2 poslovnega prostora v pritličju m enako stanovanje v nadstropju, cena 1000 DEM/mes. K 3 KERN Kranj, 221 -353 27951 V Kranju (Planina) nudimo najem 3 ss z opremo, vseljivo 1.12.95. K 3 KERN, 221-353_27966 Najamem eno do dvosobno stanovanje v Kranju. O 217-001 27959 Mamica z otrokom išče manjše stanovanje v Kranju. O 224-031 27960 VARSTVO Iščem občasno varstvo otrok na svojem domu v večernih urah. Q83- 48 6 27709 VOZILA DELI ZIMSKI GUMI DUNLOP 215x14 po 5000, prodam. 0214-072 27466 Prodamo tovorno PRIKOLICO v gradnji (naletna zavora) in gume 9.00-20. 0731-446_27582 Prodam nove GUME s platišči za Jugo in menjalnik. 082-056 27724 Prodam zavorne PLOŠČICE za FORD ESCORD I. 90/91. 057-633 Jani 27761 Prodam rezervne dele za FORD ESCORD XR 3 I. 049-406 278n Prodam DELE za FIČOTA. 045-578 27845_ Zavorne čeljusti, disk ploščice in druge rezervne dele za Jugo prodam. 0312-259 27861 VOZILA ODKUP-PRODAJA IN PREPIS VOZIL! 0634-148. 0609/632-577 25003 Karambolirano vozilo ali vozilo v okvari takoj odkupim. 0061/1273-856, 0609/614-484 25324 Enodnevni izlet v Italijo z kombijem -Portoguaro. O 49-442 27221 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko z kombijem vsak teden. O 49-442 27222 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, ter letnik 1988, ohranjen. O 325-667 27259 Prodam KOMBI Renault trafic -diesel, prva registracija 1985. registriran do 8/96. O 59-085 27303 FORD FIESTA, letnik 1991, Ghia, prodam. O 714-392, popoldan 27326 GOLF JXD, letnik 1986 reg. do 5/96. O 421-687 27329 Prodam Yugo 45, letnik 1982, zelo ohranjen. O 55-427 27345 Osebni avto MERCEDES diesel 300, letnik 1978, na novo registriran, klima, elek. stekla, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. 0714-998 Prodam REGATO 100 SIE, letnik 1988, metalik siva. z dodatno opremo. 0212-045 27423 Prodam karamboliran RENAULT TRAFIC 1100 D, letnik 1995. 043- 590 27463 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS. limuzina, modre barve, letnik 87/9. 041-869 27473 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, prevoženih 89000 km, drugi lastnik, prva barva, cena 9800 DEM. Zupan, Janševa 6, Radovljica 27475 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil, konkurenčne cene. 0323-298, 331- 2 1 4 27478 R 5, letnik 1987, 5 v, 6900 DEM, možnost kredita in menjave. 0323-298,331-214 27479 HYUNDAI 1.5 GLS. letnik 1991, reg. do 6/96, 65000 km, kovinsko srebrne Darve, prodam ali menjam za cenejše vozilo z doplačilom. Odop. 741-660, oopol. 327-292 27488 PREROKOVANJE, VEDEŽEVANJE STE OSAMLJENI? VAS ZANIMA PRIHODNOST, 090 42-23! ZDRAVA LJUBEZEN.? ENAR? POKLIČITE! ftm Ugodno prodam OPEL KADETT letnik 1975. 0422-181_27499 Prodam JUGO A, letnik 1988, registriran, rdeč, cena po dogovoru. 0401-329 27503 Prodam tovorno prikolico za osebni avto. O 323-374 27504 Prodam R 4, letnik 1984. O 736-489 dopoldan, 710-093 popoldan 27505 Prodam GOLF diesel, letnik 1986, lepo ohranjen. 0224-146 27508 Prodam kovinsko tovorno prikolico, 1.8x1.30 atestirano. O 332-10127509 ALFA ROMEO 33, 1.3 s, prodam, letnik 1988.0 403-220_27513 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil Mercedes, Opel, Golf. Ford, Honda, Hvundai, Nissan, Škoda, Renault in Lada. O 061/344-929 in 0609/614-013_27514 Prodam R 4 GTL, letnik 1989/90, reg. celo leto. 0421-350 27515 HROŠČ 1200 J, letnik 1975, reg. 9/ 96, obnovljen z dodatno opremo, prodam. 0733-321 27524 Prodam UNO 60 S, I. 1986, modre barve, 5 prestav. 0061/841-089 Prodam JUGO 55 GVL. letnik 1989, 52000 km, reg. celo leto, 3900 DEM. O 741-458 27542 Prodfam FIAT TIPO, letnik 1990. 051-940 27544 NOVO V ČASU DRSALNO-HOKEJSKE SEZONE več vrst PIZZ tople MALICE in KOSILA ODPRTO: 9. do 23. ure nedelja: 9. do 22. ure »iti 4 126 R letnik 1987, ugodno P }f 0421-061 Prodam R 5. letnik 89/90 27548 Prodam Z 101, letnik 1986.1 4/96. 0731-634 ^^E^ R Prodam R 4. letnik 1985; 3.6 96, cena po dogovoru 27554 ROVER 216 GSI. decem^ vso opremo, prodam. 27567_ KARAMBOLIRANO vozilo *| 0325-754 __. Z126P, letnik 1987, reg.^'( prevleke, prodamo za O633-956 TV-VIDEO .audTo-W' ZASTOPSTVO IN VELIKA IZBIRA iJTStfn KOMPONENT ^ IN MINI UNJL^ ZNAMKE PION^S fUCAL so* marant^ DEMO SOBA ZA P*B& ZVOČNIKOV IN HI-FI KOMI' SURROUS Prodam Z 101, letnik 198J.'01 5«j?7< 5/96, 80.000 km za 2^, S> Zupan Janez, Šercerjev« dovljica, O 802-706 »n9 'iS* Z 128, letnik 1985, dobrojjjj, i ^Jp-na novo registrirano, P"*W "k iga> 2000 DEM ter brako Pri*°"v' menjam za drva za kura)*^«^ nosti 400 DEM. Vidmar ^ flja?1n; 1 .maja 55, Jesenice ^y*jt \? Prodam MINI MORIŠ f0" j [JnJ^ 0421-576____^T4"591 Prodam LADO SAMARO J,, letnik 1993. metalik, 24000 * 9300 DEM. 0332-078 ; : M 01, letnik iJ&J1 ijJP barva, cena 4300 DEM. C RENT-A-CAR IZPOSOJA P^đ ,(w VOZIL! Posebna ponudb*^ X4A. vozil za poroke. 00609' j )q 064/45-755 __^ '^i Prodam ŠKODO FAVOPlT afr M JUGO 45. 041-234 Prodam AX 1.4 D 1.90, tm DAIHATSU CHARADE Ifo JXD I. 89. AVTOINTEX, m AVTO « —CELOVEC, Volkermattte®-W TEL 0043-463-38330 Prodam FORD FIESTO, - jfl^vi ^22!-rlSM^ Prodam osebni av3°fl<; ACCENT, letnik 1995. 140 dopoldan_ Prodam Z 101, 1300, egistrirana, za dele. Prodam R 4 TL, letnik 96. 0213-153 Prodam VW 1200. reg- f ^Jj! Mm leta. Mihevc, C. na Hudo 27618___ Prodam Z 101, letnik 474, po 15. uri Prodam lepo ohrani«"^ IICRO, I. 86, metalne o c „ ^ MICRO do 10/96. Dana Kranj DEDR0 2 na r temna, ele. števci, elek Prodam LANCIO _ 90, 80.000, elek. klima. * ogrevana ogledala, serv , tavljiv, nastavljiv sedeli ( zaklepanje, rokonaslon- *" S £0 27629 ^^jNrn Prodam OPEL KADEJTS£71^ letnik 1990, reg. do 5/96 27633_ ^ PEUGEOT 204, letnik 19^' I«?! km, reg. marec 9 uaražiran, dobro ohranj« JJtfj^ Ugodno prodam G°Lf^e- *\+ & 84, reg. celo leto. bele barv n ^ 682______ Prodam R 4 GTL, Jf*"!^. ' do 7/96, cena 2200 Jj So6. 729,po18.un°^^i^ Prodam GOLF, letnik J * c^V^Sj ohranjen, rdeče barve. ^ dogovoru.O 326-17Z • novembra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 37. STRAN • GORENJSKI GLAS Stn'"' 'etnik 1987- re9 do 4/ - luči. cena 27645 ume, 94 gume 175/28 16 col. © 27647 P 5 TS W J "s 1400, 5 prestav, Gota; ?S u90dni ceni. Bohnec .ili' ?lJ%fiDoUG0 55- k°ra'. letnik ^-054 feGOLF JXD, letnik 1987. RJ^s^OODEM. B 622-054 27663 fj' R 5 TD, letnik 1989, 5 vrat, ■96.3 W£ cena P° dogovoru. O 00 °j 27665 >nol6Lletnik 1987. 70.000 km, °hranjen, črn, dodatna 422-776 27666 T.R 5 campus, letnik 1988. prevoženih, reg. do gy801-265 276%? SUNNY 1.6 SLX, letnik ih ftS'^iran do 6/1996. prevo-0"-°°0 km, lepo ohranjen, PfOdam.ffi 064/332-780 HI'1 KiU i^pTA 1.1. letnik 1993, 3 Car h °91, cena 12.990 DEM 5$ a-0.0. m 064/634-463 in 27669 T«h'Jetnik 1"3. cena 10.450 d.o.o. © 064/634- 27670 ^056 |J ^775' '»nik 1988. prodam " ' IDO ' uuTlodr T. D l3' UAI KOVinSKO t i? '»tniu ® berve, nikoli karambo-. Sn(k 12/94, prodam.© 064/ 0jf -----._^ iSAl* ^ana01^ 20 i, letnik 1992, Cel° let0- « 324-431 NlKj 5kW 320. letnik 1977, I.IOri °bnovljen. 064/712- 27G83 n« J^' 80 1.8 S; letnik 1992, prevoženih 58.000 oprema, cena 22.500 396 Kličite v soboto in 27684 registriran do 9/1996, 27688 ir8^K1198^G^.JGLD temno rde< P327-575 2lQn9^no Prodam Z 101 1.1 P^M. ©332-289 27695 I. 86, dobro dogovoru. 27697 a^JETTO, cena po ^k^^GA NOVA VECTRA Sf 28-500 DEM ,2j|0l °d 17.500 dem ^^vljivi tudi J^2^LI 96 "-ALrT1LASONA %t t?1 2 BOGATO KIii§KO OPREMO 'iA ^' i^OST KREDITA w^lJLEASING —------_______ ^\re9. J0P|L REKORD, letnik đl' 1? ,DetQU Jr96. cena po dogo ' !i°l16-20. ure, v soboto \ ^^^^»692-02 8 27708 v r električna orodja BOSCH in BLACK&DECKER peči na PETROLEJ in električni RADIATORJI Kg3 elektro-material in svetila BOGATA IZBIRA v NOVEMBRU • AKUMULATORJI VESNA vseh vrst • NERJAVEČA POSODA za tekočine od 301 -1401 • PVC POSODA vseh velikosti • STEKLO, PORCELAN, GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI..................................................................................................... POZOR! IZ2ft€fiflN€ STCVIIKC: 1. NAGRADA - GLASBENI STOLP št.računa: 6362 2. NAGRADA - VOZIČEK GARDENA št računa:5787 3. NAGRADA - UKALNIK PARNI št računa: 6247 KM€ČKI STROJI KOVIN OTIHMA JOBB, d.o.o., Ljubljana nudi možnost redne ali honorarne pogodbene zaposlitve osebam, ki imajo veselje do priprave hrane in stikov z ljudmi. Pogoji: IV. - VII. stopnja izobrazbe, lasten prevoz. Tel.: 061/15-99-335 dopoldan 064/491*015 popoldan ŽIVALI Prodam 14 dni starega TELIČKA. © 326-602 27300 Prodam dva PRAŠIČA, težka. ©633-309 27353 Prodam črnobelega BIKCA. Gorice 11, Golnik 27489 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg, krmljena z domačo krmo. ©57- 955 27491 Prodam KRAVO črnobelo v 8 mesecu brejosti, 4 tele in 2 kravi nebreji imata od 16-18 I mleka, lahko sta dojilji. ©061/823-426 ?!4W, Prodam brejo KOZO, kovaški meh in kimpeš ročni. Borovnica, Britof 98 27465 Kupim teleta simentalca do 10 dni. ©46-256 27468 TELICO lisaste pasme brejo 5 mesecev prodam. Duh Elizabeta, Črnivec 10, Brezje 27498 Mlado KRAVO za zakol, prodam. Praše 14, Mavčiče 27501 BIKCA črno belega, starega en teden, prodam. ©733-316 27518 Prodam BIKCA simentalca 120 kg težkega. ©721-922 27522 Kupim TELETA simentalca, starega 10 dni. ©77-230 27523 Prodam GOSI ter RACE. ©733-090, DO 17. Uli 27525 JACK RUSSEL TERIER - prikupen majhen kužek z rodovnikom, naprodaj! ©78-341 27529 Kupim BIKCA simentalca ali šarole, starega en teden. ©802-726 27536 Prodam BIKCA za zakol ali rejo in hlevski gnoj. ©802-040 27537 Kupim več TELET in simentalcev teden dni starih. ©061/612-24927547 Prodam TELICO simentalko. »422- 489 27549 Prodam visoko BREJE TELICE menjam za jalovo GOVED. Virmaše 42, Šk. Loka 27556 Prodam bikca in teličko sivca 120 kg. ©421-467 27558 Prodam PRAŠIČE 20 - 180 kg. Kurirska pot 11, Primskovo, Kranj 27560 Prodam ROTVVEILER mladiče z rodovnikom, vrhunskih šampionskih prednikov. ©310-744 27564 Prodam 8 tednov stare PUJSKE, BIKCA sim., starega 3 tedne menjam za teličko. Mulei. Selo 20. Bled .2757? NEMOGOČEJE MOGOČE!!! Ugodno prodam in pripeljem na dom različno težke PRAŠIČE. ©46-832 27796 Prodam KRAVO simentalko 8 mes. brejo. ©421-774 27722 Kupim bikca ali telico simentalko do 70 kg težko. ©403-156 27725 Prodam polovico mesa od krave. ©77-228 27745 Prodam rodovniške KOKERŠPAN-JELE. ©730-623 27751 Kupim TELICO staro leto dni. ©738-063 27758 Prodam NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov. ©802-000 27784 Prodam pašno črnobelo KRAVO s prvim teletom. Bukovščica 15, Selca, ©64-360 27765 Kupim mlado brejo KRAVO simentalko. ©421-538 27772 Prodam TELIČKO in BIKCA sim. za nadaljno rejo ali zakol. ©78-425 27776 Ljubitelju živali PODARIM POLPER-ZIJSKO MLADO MUCO (sterilizirano). ©215-153 27780 Prodam TELICO. Rezar, Hraše 6, Lesce 27534 Prodam BIKCA frizijca, težkega 100 kg, Hrastje 55 . 27642 Prodam manjšo količino težkih domačih PIŠČANCEV, zaklanih to nedeljo. ©46-009 27799 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 27813 Prodam MLADO KRAVO sim. tik po teletu. Zorman, Lahovče 17, Cerklje Prodam BIKCA simentalca in krmilni KROMPIR. ©311-608 27819 Prodam PRAŠIČE od 80 do 120 kd težke. Bohinc, Zg. Brnik 57 a, ©421-238, zvečer 27820 Prodam breio KRAVO. ©53-841 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti in CIRKULAR Mio Standard s 5 operacijami. Jagodic, Stiska vas 10, Cerklje 27836 Prodam BIKA simentalca, težkega 200 kq. ©403-106 27855 Prodam polovico ©712-263_^ Prodam TELIČKO^ m* Vešter 16, Šk. Loka Prodam meso ^fi^fsl meso krave. ■061/B*5rw 22____ Prodam dve JUNICI bjj&.l* ali zamenjam za bika. *» 27892_ ^ Prodam PONY KONJA, leti. ©736-387 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina in brata MIROSLAVA OMANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znanci podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujem0 J Peharčevi in ZD Tržič ter osebju Inštituta Golnik za hitro ob nenadni bolezni. Hvala tudi g. župniku za opravljen p°p • i obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. P°?etejtf zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v teh u trenutkih ter sodelavcem MESOIZDELKOV ter de*V MACHO JEANS-a za darovano cvetje, denarno p°m izrečena sožalja. Žalujoči: žena Marta, sin Marko, hčerka Urška, oče in mami, brata Andrej in ^ sestra Sonja z družinami ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 11. novembra mineva deset let od smrti naše drage MICI PINTAR rojene MRAK Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je spominjate. Mož Tone, otroka Milena in Tone z družinama. V SPOMIN DRAGEMU GUSTIJU VRHARJU V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. Žena Marija s hčerko Ireno in Meri z družino Srednja vas 157, Eisenkappel, 1995 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnješa od življenja. Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, atija, brata in strica 4 TINETA GOSTANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkami Komenda, sodelavcem in sindikatu Živila Naklo, učencem in razredničarki 7 j $i Davorina Jenka Cerklje, ki ste nam v najtežjih trenutkih življenja stali ob stravt»V tolažili in nam dajali upanja in spodbude za nadaljnje življenje. Zahvala zdravs ^ osebju odd. 200 Inštituta Golnik, g. Jeriču za pogrebne storitve, g. kaplanu z opravljen pogrebni obred, sodelavcu za poslovilni govor in g. Janežiču za zaigran vjli^ Iskrena hvala vsem za cvetje, sveče, denarno pomoč, vsa izražena sožalja in s spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči Žena Štefka, hčerki Tina in Marija Dvorje, 31. oktobra 1995 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec iz Tovarne Sava Vist SLAVKO ŠKRBIČ rojen 1939 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v sredo, 8. novembra 1995, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni S' iz obrata Energetike ALOJZ REPNIK rojen 1938 J Od našega dolgoletnega sodelavca smo se P°oaji^ četrtek, 9. novembra 1995, ob 15. uri na P0*^^1 Šenčurju. Ohranili ga bomo v trajnem sp KOLEKTIV SAVA ,J Petek, 10. novembra 1995 ZAHVALE 39. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAHVALA Ob nenadni, nepričakovani, prezgodnji smrti drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete JULKE GRAHLI rojene Golja Porn^re"° zarivaUuJcmo vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v našem najtežjem času a£ali na kakršenkoli način in nam z mnogimi toplimi besedami in dejanji dokazali, da ste imeli našo mamo radi in jo spoštovali. Še enkrat hvala. Hčerki Ivanka in Gusti z družinama v imenu sorodstva Podnart, oktober 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete FRANČIŠKE VRHUNEC rojene Alič se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče in nam izrazili sožalje. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama HELENA NANUT rojena Stepančič smo se poslovili v soboto, 4. novembra 1995, na kranjskem pokopališču v krogu ^ne» sorodnikov, sosedov in prijateljev. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili ob slovesu z nami, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter podarili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hčerki Urška in Vida z družinama Kranj, 10. novembra 1995 ZAHVALA V 53. letu me je za vedno zapustila moja sestra FRANCKA JEKOVEC iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, hvala vsem, ki ste se tako množično udeležili pogreba. Hvala podjetju Navček, pevcem iz Predoselj, gospodu župniku za tako lepo opravljen pogreb. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči brat Jože Zg. Bela, Kranj, Šenčur, Bled - Kokrica ZAHVALA S polnil vsak'mu rad je želje, dur' odprl in srce, bil prijat'lov je veselje, njim oči po njem rose. (Prešeren) Vsem, ki ste ob nenadni smrti našega JANEZA VEHARJA bo|gw^ strani, izrekali sožalje, darovali cvetje ali kako drugače pomagali lajšati trenutke 'n « e: Hvala kolektivu Aquasave in Jelovice, sorodnikom, sosedom, pevcem, gasilcem uPniku Štefanu Pavliju. Iskrena hvala za tako veliko spremstvo na Janezov prerani grob. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žena Justi, hči Tina in sin Gašper Godešič, dne 2. novembra 1995 V SPOMIN V torek, 7. novembra, je minilo 10 let žalosti in bolečine, odkar mi je v cvetu mladosti kruta usoda vzela ljubljenega sina DAMJANA PAULINA Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem mnogo preranem grobu. Mami in ostali domači Kranj, novembra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi sina in brata MATJAŽA MIKLAVČIČA naJ'epše zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Žalujoča: oče Matko in sestra Anda z družino Kranj, Burnoos ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta JERNEJA JEGLIČA taj^"11". zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in vsem, ki ste ga °bn Ve^^ern številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za 2au^v? Taborske cerkve, poklonili cvetje, sveče in z nami sočustvovali. Posebej se bis ^uiem? domačemu župniku g. Francu Dolžanu in pokojnikovemu bratrancu Prir^ ?rornašniku g. Francu Jegliču za lepo opravljen cerkveni obred, zdravnikoma oh*^°rutu ^usu m Pro^- "r- Josipu Turku za njun dolgoletni trud, govornikom za očutene poslovilne besede, pevcem kvinteta Gorenjci iz Naklega za zapete za'ostinke, gasilcem iz Podbrezij in sosednjih društev, ZZB NOV Podbrezje, predstavnikom Gorenjske mlekarne, Lek Kozmetike, Merkurja in KZ Naklo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. * «• zena Minka, sinovi Jernej, Tone, Franci in Janko z družinami, sestre Lojzka, Francka, Anica, Cilka, Marta in ostalo sorodstvo Podbrezje, 6. novembra 1995 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, dadija, tasta in strica JANEZA ZUPANA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter sodelavcem PPP Kranj, ANDO,d.o.o., Adriatic, p.e., Kranj, Sava Kranj, Butan plin, p.e., Kranj, PP Skofja Loka in KS Zlato polje za izdatno pomoč, vsa izražena ustna, pisna in tiha sožalja, cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Za neizmerno skrb pri zdravljenju se zahvaljujemo delavcem Nevrološke klinike v Ljubljani, hvala tudi ga. Grabeč za lepe poslovilne besede. VSI NJEGOVI Kranj, 30. oktobra 1995 ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica JAKOBA ŽIBERTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej g. F. Trampužu, znancem, podjetjema Merkur in Iskra Emeco, dr. Jerajevi, pevcem iz Nakla, gasilcem iz Nakla za poslovilne besede in spremstvo na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo tudi župniku in misijonarju za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Naklo, Dvorje, Tupaliče Novo "orožje" Porokovih varnostnikov v "brniški aferi" Letala iz Prage so prinašala orožje "Za letala z orožjem, ki so pristajala na poziciji F in so ga s tovornjaki odvažali skozi izhod tri, smo vedeli, a smo molčali za dobro Slovenije, in ker smo se bali za službe. Zdaj nimamo več ničesar izgubiti..." Sindikat Neodvisnost iz je- G. G. Jesenice, 10. novembra - S takšnim pojasnilom je v sredo opoldne začel tiskovno konferenco Ivo Šmid iz sindikata Neodvisnost v očitno razvpiti jeseniški zasebni varnostni firmi Porok. "Ne trdimo, da so bile pošiljke nelegalne, če seveda izvzamemo embargo na uvoz orožja Sloveniji, tudi materialnih dokazov za to nimamo, to naj ovržejo podpisi obrambnega, notranjega in zunanjega ministra. Zbodel nas je očitek tiskovnega predstavnika MNZ Boža Trudna 4. oktobra v Dnevniku, da nismo videli orožja in da smo verjetno zato izgubili posel na letališču. Podobno je včeraj izjavil minister Kacin, ki nam je očital, zakaj nismo ravnali po zakonih, če je res šlo za orožje." Ivo Šmid je nato pojasnil, da so na poziciji F pristajala letala z orožjem, strelivom in razstrelivi. "Sam sem bil navzoč dvakrat, vsebino tovora sem videl, prišel je s češkim dvomotornim letalom iz Prage, pri prevzemu pa so bili policisti brniške postaje, predstavniki ministrstva za obrambo, špediterji." Porokovi varnostniki so v nedeljo iz obsežne dokumentacije zbrskali trinajst dnevnih poročil o svojem delu na brniškem letališču, na katerih so med drugim tudi zaznamki o odklepanju izhoda številka tri, spremljanju vozil na pozicijo F, pretovarjanjih in vožnjah nazaj. Nanašajo se na zadnja tn leta, zadnje je iz letošnjega avgusta. Izvlečke Porokovih dnevnih {>oročil so dobivali tudi na etališki policiji in vodja Aero-dromove varnostne službe Bo- jan Lučovnik. Dokumentacijo, ki spremlja vsak tovor, tudi "tajen", pa morajo imeti na Aerodromu Ljubljana. Najobsežnejšo pošiljko te vrste naj bi skozi izhod tri z letališča odpeljalo devet "sleparjev". Kam so bili namenjeni, Porokovi varnostniki ne vedo. "Ko si je tedaj naš varnostnik beležil registrske številke vozil, je eden od prisotnih policistov zahteval, naj list takoj strga oziroma zažge, sicer da ga bo ustrelil. Od sodelavca bomo dobili pismeno izjavo o tem," je dejal Ivo Šmid. Poročila bodo porokovci predali okrožnemu državnemu tožilcu v Kranju Andreju Pola-ku, tako kot so video kaseto z izjavo direktorja Dušana Kai-sersbergerja o podkupovanju Vinka Možeta. Z upanjem, da se bo kolesje pravne države vendarle zavrtelo. seniškega Poroka, ki po izgubi dela na letališču izgublja tudi drugje (njihove varnostnike v protokolarnem objektu Brdo naj bi prevzela vlada, Lek v Kranjski Gori kranjska Varnost, Intertrade v Radovljici ljubljanski Sintal), je o neupo-sobljenosti Enigminih varnostnikov pred dnevi seznanilo direktorja Aerodroma Ljubljana Vinka Možeta, delavski svet, vlado, ministra Štera in Umeka (ki se še vedno izogibata pogovoru) ter poslanske skupine petih parlamentarnih strank. O varnostni na brniškem letališču bo Milena Koselj Šmit iz Neodvisnosti Gorenjske konec tega tedna seznanila tudi evropsko konfederacijo sindikatov. Novinarji smo v sredo še zvedeli, da je delovni inšpektor Bogomir Ahec pritožbo direktorja Poroka glede po- Nagradi za Sašo in Francija V prvem novembrskem tednu smo zelo delovno zastavili naše telefonsko anketiranje o branju časopisov. Ze prejšnji mesec smo podrobno predsta* vili namen in potek naših anket, ki jih sicer izvajamo že peto leto. Tokrat sta izmed Gorenjk in Gorenjcev, s katerimi smo se doslej v anketah pogovarjali na temu "branje časopisov", za nagradni Glasov izlet po izbiri, izžrebana: SAŠA LOGAR, Gorice 19, Golnik in FRANCI SLUGA, Ulica S. Bokala 3, Jesenice. Vsem ki ste kadarkoli doslej že sodelovali z našimi anketarkami in anketarji ter z Vašimi mnenji pripomogli, da je Gorenjski glas vse bolj bran časopis, najlepša hvala. 'Vila 'Bistrica Tržič 064/50-232 Restavracija vsak dan, razen ponedeljka Pregled vozil pred zimo Kranj, 10. novembra - Jutri, 11. novembra 1995, bo v dvanajstih od 14 tehničnih baz Avto-moto zveze Slovenije potekala brezplačna preventivna akcija, katere namen je priprava avtomobilov za zimsko vožnjo. Tudi v Kranju bo moč pregledati vozila, dobiti strokovni nasvet in odgovore za reševanje težav pri uporabi vozil pozimi med 8. in 17. uro. Vsakega obiskovalca bodo prijazno sprejeli in mu poklonili simbolično darilo AMZS oziroma sodelujočih organizacij. S posebnim popustom bodo prodajali razna olja in tekočino proti zmrzovanju, za plačilo pa bodo odpravili tudi napake na vozilu in zamenjali motorno olje ali hladilno tekočino. Člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije bodo poskrbeli tudi za voznike, ki jim bodo merili krvni tlak. • S. Saje MarinšeK Tel.:064/48-220 Fax: 064/47-115 NOVO, EKSKLUZIVNO Tavčarjeva 10, Tel.: 223-391 \f KRANJU Usnjeni izdelki priznanega proizvajalca Urko iz Kamnika, moška in ženska konfekcija, nahrbtniki in modni dodatki. Pestra izbira usnjenih torbic in denarnic EL CAMPERO. Pridite in se prepričajte o modnem dizajnu in visoki kvaliteti, dekleta na izboru za MISS 95 so se že. ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 24. URE, OB PETKIH IN SOBOTAH OB PLESNI GLASBI DO L URE. VABIMO VAS NA MARTINOVANJE! MOŽNOST ZABAVE ZA VEČJE SKUPINE! godbene zaposlitve dveh Porokovih varnostnikov pri Enigmi na letališču ocenil za utemeljeno, da je Enigmo Erijavil sodniku za prekrške, krati pa je napovedal tudi inšpekcijskih pregled delovnih razmerij v Poroku. Porokovci so v sredo znova ovrgli Možetov očitek o neus- LEToS SVA SB PA IvA M* I dTiNOVO z teNo LEPO posobljenosti - Porok je, kakorkoli že, vendarle skrbel za usposabljanje, Aerodrom Ljubljana od 1987. do 1992. leta nič, je zatrdil Jože Regina - in to z njegovo lastno izjavo na delavskem svetu Aerodroma januarja lani, da "Porok za naše potrebe dobro opravlja varnostno službo". • H. J. vil. Tiskovna konferenca na * konferenci Ljubljanske N1' d.d. v Portorožu. Vprašaj prof. dr. Ivanu Ribnikat]«^ javnosti so se pojavih jj izračuni, da naj bi ob se rasti tečaja nemške marke že pred 30. junijem 1996 pr^ magično mejo 100 tolarjev. J bo Banka Slovenije spr6J ukrepe za umiritev rasti tec j tujih valut?" »uji Prof. dr. Ivan Ribnik^..1 j sveta Banke Slovenije: "T^| voiu bi vedel, vam ne bi odgovc AKCIJA televizije TELE-TV Kranj in GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje KAMERA PRESENEČENJA POLJANSKI ZA ZLATOPOROČENCE Petdeset let skupnega zakonskega življenja je dolga doba. Veseli in manj veseli dogodki so se zgodili jubilantoma Lojzki in Andreju Pančurju iz Olševka pri Kamniku. Marsikdo si niti ne more zamisliti, kako je bilo v tistih časih, ko sta gradila hišo. En kup otrok, malo denarja, ampak trmasta, kot sta še marsikdaj danes, sta krepko pljunila v roke... V še tako težkih časih dobre volje ni nikoli zmanjkalo in spominjata se veliko veselih dogodkov. Zlata poroka je bila v Kamniku prvič po treh letih, uradno potrditev pa je opravil sam kamniški župan Tone Smolnikar, ki je imel tudi vlogo matičarja. Tudi cerkveni obred so opravili. In kot se za tako dolgo življenjsko dobo spodobi, sta jubilanta v krogu otrok Andreja, Jožeta, Julke, Toneta in Slavke z družinami ter svojega sorodstva pripravili tudi slavnostno ohcet. Kar sto ljudi se je zbralo v Gostilni Kovač v Količevem. Za takšno slavje so želeli imeti tudi pravi ansambel, ki je v kamniškem kotu najbolj priljubljen - ansambel bratov Poljanšek. Skoda, ansambel je bil že zaseden za igranje na ohceti v škofjeloški dvorani Poden. Zato so naročili ansambel Viharnik, ki je kar prijetno skrbel za zabavo in pleSl kamero presenečenja smo resnično preS netili ne le jubilanta, ampak vse prisotn • Zlatoporočencema Andreju in Lojzki PanC z so Poljanski podarili najnovejšo kaseto> naslovom Pojte zvonovi. Potem pa so stop na oder in namesto ene viže, odigrali ce rundo... Rudi Poljanšek, ki je odigral ze JL več kot 300 ohcetih, je ob tem povedal, 0 pa je ob tej priložnosti na dan prvič igra'n dveh ohcetih. f3 Skratka veselje je bilo nepopisno, kam®j presenečenja pa ga je še dopolnila K pravijo s piko na i. KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov: Predlagatelj: Ime in priimek: Naslov: Kontaktni telefon: Opis presenečenja: POSTA OBVEŠČA Jutri, v eoboto, dne 11. 11. 1995, bo pošta 64106 Kranj - v centru mesta - zaprta zaradi prenovitvenih dal. Uporabnike proelmo za razumevanje in jih obveščam0, da vee poštne etoritve lahko opravijo na druq'\h poštah v Kranju. TELEKOM SLOVENIJE PE KRANJ Ugoden nakup liro«« m CENA 99.960,00 sit in 3 % prometni davek Možnost plačila na tri obroke. Zbiramo tudi predprijave za ISDN priključke na območju mesta Kraflft' Informacije po telefonu 262-228 ali 080 80 80. 3AĐiO SI.3 Fll POROČILA - GORENJSKA DANES- VSAK DAN OB 14. URI m