I/, ha i a vsak četrtek. Cona mu je 3 K na loto. fZa Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države fl K.) — Posamezno fttevilk« se proriaiajo — po tO vinarjov —-———— S prilogama: „Nas kmečki dom" in „Kaša gospodinja". Spisi in dopisi se pošiljaio: Uredništvu ^Domoljuba", Ljubljana, Kopitarieva ulica. Naročnina. reklamacijo m in-sorati pat Upravništvu „l)omoljuba*, -Ljubljana, Kopitarjeva ulioa.—— Štev. 43. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1915. Leto XXVIII. 0 draginji. kdor zdaj kaj kupi, vsak toži o draginji, in sicer po pravici. Vse — brez izjeme — jc med vojsko silno poskočilo v ceni, in revež, ki je navezan, da vse kupi, si ne more preskrbeti niti najpotrebnejših reči. To jc nevarno; stradanje najbolj pripravi človeško truplo za razne nalezljive bolezni, jemlje pa tudi vsem nam tako potrebno zaupljivo potrpežljivost. Revež je pa danes domala vsak uslužbenec in delavec, ki se mu nista plača ali zaslužek z draginjo vred zvišala. In tako srečnih je tnalo! Iskati, kje so vzroki draginje, pač kaj malo pomaga. Vojska nas je zaprla, da od drugod ne dobimo blaga in zato seveda tistiii reči, katere smo prej dobivali iz tujih držav, od dne do dne bolj primanjkuje; zato so seveda dražje. Na trgu je pa že tako: Če se nekaj splošno rabnih reči podraži, se morajo tudi druge; ker tisti, ki kaj prideluje ali izdeluje, je tudi sam kupec, in ker sam to, kar potrebuje, dražje kupuje, mora tudi dražje prodajati. Ena reč je zvezana z drugo. Če podražiš usnje, so tudi črevlji dražji, in zato tudi tisti, kateri morajo črevlje kupovati, hočejo svoje reči dražje prodajati. Dražje železo, dražja obleka, dražji rokodelci podraže kmetijske pridelke, in to sega vedno dalje, Trgovina se je danes snela iz svojih rednih tečajev. Za veliko reči sploh ni več ta-koimenovane prve roke, ampak samo vmesna trgovina, ki ima tupatam še kake zaloge iz prejšnjih časov, ali po posebni sreči dobi kaj blaga iz tujih držav. Tako na primer riža ne dobiš niti zrnja iz tovarn, kjer se je luščil; te stoje zaprte; prav tako ne olja iz čistilnic, nego vse le iz kake druge roke, seveda v majhnih množinah. Dnevi premirja. Sredi strašne morije svetovne vojske ie bližajo spet prazniki krščanskega bra-tovstva, praznik vseh svetnikov in dan vernih duš. Ti prazniki nas spominjajo, da je nad državami in nad narodi še neka višja enota, višja skupnost, ki premaguje vsa nasprotja narodov in držav. Ta skupnost je »občestvo svetnikov«. V občestvu svetnikov smo vsi bratje, katerega naroda in katere države naj si bomo. Združil in pobratil nas je Kristus, Vsi imamo enega očeta, ki k njemu kličemo: Oče naš!, vsi imamo eno mater: katoliško Cerkev, vsi eno vojsko: vojsko zoper greh, vsi eno ieljo: večno življenje. Mnogo jih je že, ki »o dokončali ta boj in dosegli venec zmage: svetniki, naši bratje v nebesih. Drugi »o dokončali vojsko, a očistiti se morajo ie peg in madežev, ki jim jih je pustil boj, da bo svetal njih ščit in bleščeča čelada, ko bodo z zmago ovenčani šli v domačijo. Mi pa na zemlji, mlajši bratje, se moramo ie vojskovati in v boju za božje kraljestvo dokazati, da smo pravi Makabejci, vredni »vojih bratov, vredni bratje svetnikov. Te dni se bomo spominjali tega bratovstva: gledali bomo kvišku k njim, ki lo že deležni neizrekljive slave, in priporočali njih priprošnjam sebe in vse brate; prosili bomo za one, ki so zaostali in se še očiščujejo v vodah trpljenja, da bi tudi zanje prišel kmalu dan večne slave; "potrdili bomo nanovo medsebojno bratov-»tvo na zemlji. Pravijo, da sv. Oče želi, naj bi bili ti anevi dnevi premirja med vojskujočimi se državami. Gotovo to želi, a te želje ni izrekel, ker ve, da se mu ne bi izpolnila. A če bo na bojiščih divjal krvavi boj naprej tn naprej, moramo vendar te dni v srcih, f dušah skleniti premirje. Kako? Te dni bomo prižigali lu.cke na grobovih. Prižigali jih bomo našim dragim, ki »pe v grobovih. A ko jih bomo prižigali in ko bodo lučke milo migljale na grobeh, §e bomo spominjali tudi onih naših dragih, ki so šli in jih ne bo več. Tudi oni spe že po grobeh, a njih grobovi so daleč od domače zemlje in ni nam dano, da bi pokleknili nanje in jih poškropili z blagoslovljeno vodo in omočili pač tudi s svojimi solzami. Tudi njih se bomo živo spominjali te dni, seveda s krščanskim upanjem v »rcih; molili bomo zanje z zaupanjem, saj »o dali za nas in za domovino največ, kar so mogli, kri in življenje. Tedaj pa, ko se bomo tako spominjali svojih in vseh, ki so padli za domovino, razširimo svoja srca in se po naukih krščanskega bratovstva »pomnimo tudi naših sovražnikov, ki jih nepregledne tisoče leži po krvavih bo- tiščih. Tudi med njimi je premnogo naših jratov. Vojskovali so sc zoper nas v strašni zmoti ali pa le, ker je tako zahtevala od njih domovina, in padli so v dobri veri, da so izpolnili svojo dolžnost. Spominjaj-mo se tudi njih, vseh, ki leže na tej s krvjo oškropljeni zemlji! S smrtjo neha so-predvčerajšnjem izjrlovilo več napadalnih sploh ne bi smelo biti! —, sedaj so le še naši bratje in molimo tudi zanje: Bog jim daj vsem večni mir! Sv. Oče je dovolil, da bo lahko na vernih duš dan vsak duhovnik opravil trojno sveto daritev: eno za svoje namene, drugo za vse verne duše, treijo /a namene sv. Očeta. In koga se bo spominjal sv. Oče ta dan? Ali ne vseh, ki jim je bil oče, vseh, ki so bili njegovi sinovi in bratje med seboj, četudi so se na njegovo preveliko žalost med seboj bojevali? Za vse bo molil, za vse bo prosil: Daj jim Gospod večni mir! Z njim moramo moliti in prositi tudi mi, A moramo še višje, Te dni, praznike krščansuc^- ... slovstva, moramo posebno moliti še za to, za kar vedno tudi moli sv. Oče, da bi misel krščanskega bratovstva zmagala spet med narodi. Ne orožje, le ta misel more zagotoviti res blažen mir. Narodi se morajo spet zavedeti, da je vse ustvaril en Bog, da ta Bog hoče, naj bi se vsi svobodno razvijali in krepko napredovali in naj bi tekmovali med seboj ne v krvavih bojih, ampak v tem, kdo bo pokazal več kreposti, več pravičnosti, več ljubezni! Krščanstvo mora spet preroditi narode, prevzeti jih mora živa zavest krščanskega bratovstva, sicer ne bo miru med njimi, pa naj si izmislijo ljudje še večje kanone in še slrašnejša morila! Tudi sama zmaga na bojiščih ne bo nič pomagala. Kakor je rekel sv. Oče, premagani narodi bodo škripaje prenašali jarem in le čakali dne, da bodo zgrabili za meč maščevanja. Pravičnost, dobrohotnost, sporazumnost, to so kanoni, ki prebijejo srca in duše! Spominjamo se tega zlasti le dni, a spominjajmo se tudi sicer, kadarkoli molimo: Oče naš! pridi k nam tvoje kraljestvo! Kaj je božje kraljestvo kakor kraljestvo krščanskega bratovslva, kraljestvo pravice in ljubezni? So ljudje, ki tudi mnogo govore o bra-tovstvu, a ne o krščanskem, o bratovstvu brez Cerkve, brez Kristusa, brez Boga. Framasone jih imenujejo. Njih bratovstvo so prazne besede, oni so celo največ krivi svetovne vojske! Mi se pa zavedamo, da brez Boga narodi podivjajo, da zavlada med njimi napuh, nebrzdan pohlep in sovražna nevoščljivost, odtod pa prepiri in vojske. Naše bratovstvo poganja iz vere v Boga, iz ljubezni do Kristusa, iz vdanosti do Lerkve. Zato je pa bratovstvo, ki vse prenese, vse potrpi, vse premaga. Če bi to bratovstvo zavladalo na zemlji, bi zavladal tudi večni mir. Mi, ki verujemo, da izvirni rfrpn itU^^I xl____-i Vojno posojilo. Do sedaj se je država dvakral obrnil do prebivalstva, da ji da potrebna denar* na sredstva. Izdala je obakrat vojno pos jilo. Uspeh podpisovanja posojila je y obakrat sijajen. Pokazali smo vsemu svetu da je naša gospodarska sila ravno lak0 ne' premagljiva, kakor je nepremagljiva moj naši vrlih čet. Up naših sovražnikov, da nas gospodarsko uničijo, je ostal prazen. Sedaj se obrača država tretjič do zvestega prebivalstva, da preskrbi denarna sredstva, ki so potrebna za nadaljevanje in srečno završitev krvave borbe. Tudi to pot si hoče država preskrbeli potrebni denar z vojnim posojilom. Podpisovanje tretjega vojnega posojila se pridno nadaljuje in bo trajalo do 6. novembra leta 1915. Vojno posojilo je posojilo, ki ga najame država pri svojih državljanih zato, da poplača vojne stroške. Kdor podpiše vojno posojilo, posodi svoj denar državi! Dr-žava izda obveznice, ki se glase na večje in mnnjše zneske. Državljan vzame obveznico in da državi svoj denar. Država se zaveže, da obrestuje posojeni denar in ga ob :otovem času zopet povrne. Država jamči za poso;ilo z vso svojo gospodarsko in finačno močjo. Posojilo, ki jamči zanj cela dr/ava, je najbolj varno posojilo. Kdor podpiše vojno posojilo, najbolj varno naloži svoj denar. Kmetovalci, zatorej naložite svoj denar v vojnem posojilu! Kako je urejeno tretje vojno posojilo? Za tretje vojno posojilo izda država obveznice, ki se glase na sto, dvesto, tisoč, dvatisoč in desettisoč kron. P i>;šejo pa se tudi lahko deleži v zneskih 25 Kron, 50 kron in 75 kron. Naj manjši znesek je tako ni Je izvirni greh izkvaril človeško naravo, vemo tudi, da tega večnega miru na zemlji nikdar ne bo, ker nikdar ne bo krščanske- ga bratovstva v vsej popolnosti. A vs-,j bližati se moramo temu stanju, delati mo- nSo t VC.bi in V dn,Ših m bnlj utrdimo to bratovstvo, da bo tudi na zem-kov«! m ' reSniČ"° *občestv° svetnici .T31"6 "'•f! in, Sklepe na' bi vzbu-fi^K" krščanskega bratovslva. ' bl ,P,lh h dnevi — dnevi premirja ki bi ^nS P^ati Zarodi nabla odmerjen, da lahko podpiše vojno poso ilo tudi tisti, ki ima samo malo prihrankov. Za vsakih podpisanih sto kron ie treba vplačati 93 K 60 vin. Ker pa povrnejo na-biralnice in banke, ki sprejemajo prijave za vojno posojilo, vsakemu podnisalcu pol odstotka, t0 je 50 vin, za vsakih podpisanih 100 K, je treba pravzaprav vplačali samo 93 K 10 vin. Kdor plača torci za vojno posojilo 93 K 10 vin., temu povrne država svoj čas celili 100 kron. Za posojilo plačuje država od 1. oktobra 1915 naprej 5 in pol odstotka obresti. Obresti se plačujejo od podpisanega in ne samo od v resnici vplačanega zneska. Kdor da svoj denar za vojno posojilo, dobi za vsakih vplačanih 93 K 10 vin. na leto celih 5 K 50 vin. obresti. Vojno posojilo vam daje večje obresti, kakor jih more plačevati katerikoli denarni zavod. Ako podpišete vojno posojilo, ne P°; magale samo državi, temveč skrbite tudi zase. Eogate obresti vam bodo za plačilo, ker ste pomagali državi v času, ko so jo v njenem obstanku ogrožali sovražniki. Od obresti, ki jih plačuje država za vojno posojilo, ni treba plačevati rentnega davka, pa tudi ne drugih pristojbin. Izplačane obresti ostanejo cele in nezmanjšane. Vojno posojilo vrne država najkasneje jo 1, oktobra 1930. Najkasneje v 15 letih dobi povrnjen denar, kdor ga je posodil za tretje vojno posojilo. Kako podpišemo vojno posojilo? Kdor hoče podpisati vojno posojilo, naj gre k najbližjemu poštnemu ali davčnemu uradu, ali k najbližjemu domačemu denarnemu zavodu; Pri vseh teh nabiralnicah dobi brezplačno tiskovino za prijavo posojila in pa tudi navodilo, kaj mu je storiti, da podpiše vojno posojilo. Podpisovanje tretjega vojnega posojila se je pričelo 7. oktobra in se zaključi 6, novembra 1915. Kdor podpiše za vojno posojilo samo 100 ali 200 kron mora vplačati nabavni znesek, to je: za vsakih podpisanih 100 K samo 93 K 10 h, takoj, ko podpiše prijavo. Če presega podpisani znesek 200 K, je treba vplačati takoj samo 10% podpisanega zneska; 6. decembra in 5. januarja 1916 je plačati vsakokrat nadaljnih 20%, dne 5. februarja 1916 25% in šele 6. marca 1916 ostanek. Na ta način je tudi manj premožnim kmetovalcem dana prilika, da podpišejo več kakor 200 kron vojnega posojila. Ko je podpisovanje zaključeno, dobi podpisalec potrdilo, to je obveznico. Vsaka obveznica je opremljena s kuponi za izplačevanje obresti. Prve obresti zapadejo v plačilo 1. januarja 1916, zadnje 1. oktobra 1930, in sicer za preteklo četrtletje, v e druge obresti pa zapadejo polletno t. januarja in 1. julija vsakega leta. Obresti izplačujejo tudi poštni uradi. Vojno posojilo podpiše lahko tudi tisti, ki sicer nima gotovine pač pa vrednostne papirje. Vojno posojilo podpiše lahko tudi tisti, Ki ima vrednostne papirje in nobene gotovine. Avstro-ogrska banka in vojna posojilnica na Dunaju dajeti na vrednostne pa-pirje (državne obveznice in druge papirje) posojila v namen, da se ž njimi podpiše vojno posojilo. V ta namen dajeti avstro-ogrska banka in vojna posojilnica predujme na vred-lostne papirje po vsakokratni uradni obrestni meri. Ta obrestna mera je za V2% ja, kot pri drugih predujmih. Kdor vzame predujem na vrednostne papirje, da si z iz-kupilom nabavi vojno posojilo, mora sicer za predujem plačevati obresti; te obresti pa so dosti nižje, kakor obresti, ki jih dobila za vojno posojilo. Z istimi pogoji se dobivajo posojila tudi proti zastavi hipotekarnih terjatev; pri ten, se dovoljujejo olajšave glede pristojbin za listine, za vpise in izbrise iz zemljiške knjige. S posojilom, ki ga najameš na svoje posestvo, si lahko nabaviš vojno posojilo, ki ti bo prinašalo bogate obresti. Kdor želi zastaviti vrednostne papirje ali najeti posojilo na svoje zemljišče, da si s tem omogoči nabavo vojnega posojila, naj se obrne do najbližnjega denarnega za-v°da, ki mu bo radevolje vse potrebno preskrbeL Kakšne ugodnosti še nudi vojno posojilo? Marsikateri kmetovalec bi rad podpisal vojno posojilo, noče pa dati iz rok svojega denarja, ker se boji, da ne bo imel gotovine, kadar bo treba preurediti posestvo, prezidati hišo ali nakupiti živino i. dr. Tudi ta bojazen ni na mestu. Avstro-ogrska banka, vojna posojilnica in pa tudi druge banke dajejo proti zastavi vojnega posojila predujme, in sicer po uradni obrestni meri, ki je za 3/2% nižja, kakor pri drugih predujmih. Kmetovalec, ki ima vojno posojilo, si lahko vsak čas preskrbi gotovino. Ako zastavi vojno posojilo, mu da banka ali vojna posojilnica predujem v izmeri do 75% podpisanega vojnega posojila, Za ta predujem plačuje mnogo nižje obresti, kakor jih dobiva za vojno posojilo. Z obrestmi vojnega posojila plačuje obresti predujma, ostane mu pa vedno lep dobiček. Vojno posojilo je torej v vsakem oziru najpripravnejše sredstvo za nalaganje denarja. Bodimo hvaležni svojim četam, ki branijo našo svobodo in grudo, ki jo obdelujete, ter jim dajmo, kar potrebujejo, da morejo vztrajati na svojem težkem mestu. Kmetovalci! Podpišite vsi vojno posojilo! Sosed navdušuj soseda; med vami naj ne bo omahljivcaf Vsak prispevaj, kolikor more in kmalu nam zašije solnce sreče in miru. Pregled po svetu. Ni denarja. Ruska državna blagajna je odklonila zahtevanih 400 milijonov posojila za Srbijo in Črnogoro. Bitolj naj bi bilo v bodoče (?) glavno mesto Srbije. Italija napovedala vojsko Bolgariji. Italijanska vlada je obvestila bogarsko, da obstoji med Italijo in Bolgarijo vojno stanje, ker so se Bolgari zvezali s sovražniki Italije. Anglija grozi Grški, ker se očitno ne postavi na stran entente. Napoveduje, da bo blokirala grško obrežje in zasedla on-dotno otočje. Tudi italijansko časopisje se repenči in hujska Anglijo in Francijo, naj nastopita s silo. Putnik je odstopil. Govori se, da je vojvoda Putnik zaradi naduhe odstopil — četudi ne javno — kot vrhovni poveljnik srbske armade. Huda je tal V glavnih mestih četvero-sporazuma so zelo presenečeni radi hitrih in važnih uspehov zaveznikov v boju s Srbijo. Med Londonom, Parizom, Petrogra-dom in ruskim glavnim stanom živahno br-zojavljajo o pomoči Rusije Srbiji. Merodaj-ni ruski vojaški krogi ugovarjajo nastopu Rusije na Balkanu, podpirajo jih vodilni politiki. Srbski poslanik v Petrogradu izroča ruskemu zunanjemu ministru vsak dan nujne brzojavke svoje vlade, ki prosi pomoči. Kralj Peter in kraljevič Aleksander sta se obrnila neposredno na carja in prosila nujno za pomoč, kar je napravilo na carja globok vtis, Italija gluha — za klice zaveznikov. Srbija kliče obupno na pomoč, V franco- ski in angleški državni zbornici so ministri zatrjevali, da bo tudi Italija šla na Balkan pomagat. Mogoče, da je to le strašilo za Grčijo, da bi se pridružila četverosporaz-umu. Kadar bo pa Italija zares šla s svojimi četami na Balkan, bo to znamenje, da je Grčija popolnoma na naši strani. Nekaj bo le res ... V zadnjih tednih si je opetovano govorilo, da je v imenu neki, osebe angleškega ministrstva poizvedoval poslanik neke nepristranske države v Be-rolinu, pod katerimi pogoji bi sklenila Nemčija mir z Anglijo. Toda od takega poizvedovanja do resnih mirovnih pogajanj je še dolga pot; vidi se pa, da je in bo mil vsem zaželjen. Srbski državni zaklad so prepeljali v Solun, od tu ga pošljejo v Francijo. — Železnice v Srbiji so oddane samo za vojaštvo in vojne namene; osebni promet za civilne osebe je popolnoma ustavljen. Iztreznenje. Francoski list »Matin« piše: »Konec vojske se bliža in strašna njena odločitev za vse (?) narode.« — »Daily Chronicle« izjavlja: »Vedno bolj se množe glasovi, de se bo vojska za Angleže nesrečno končala.« Dardanele so opustili. Iz Rima se naznanja, da je sporazum opustil napad n« Dardanele. Angleške in francoske čet« so baje zapustile polotok Galipolis, Svetovna vojska. Tretja bitka ob Soči najljutejša. Velika italijanska ofenziva na vsi črti v Primorju in Tirolah. NaSl prizadejali Italijanom strašne izgube. Naša brarnba neomajna.— Sest do desetkratni ponovili napadi Italijanov odbiti. Glavna na-padaina sila III. obsoške bitke pri Italijanih zlomljena. — Srbi odrezani od zunanje pomoči. — Šabac zasedle avstrijske čete. T * Srbijo prodiranje zaveznili čet polagoma napreduje. Pri Višegradu so zapodile naše čete Srb« iz višin vzhodno od Drine. — Bolgari so osvojili celo vrsto utrjenih obmejnih krajev ter prodrli v notranjost Maeedonije. Zasedli so mesta: Negotln, Vranjo, lladovitf, Štip, Egrl Palanko, Veleš In Skop-lje. Obkoljena je trdnjava Pirot.— V severni Volhinijl Rusi močno pritiskajo. Pri Kolkih in Čarto-risku v vzhodi Galiciji hudi boji — Francoska ofenziva zaenkrat skrhana. VOJSKA Z ITALIJO. Zopet je besnel ogenj... Na celi bojni črti ob Soči so Italijani v nedeljo, dne 17, oktobra opoldne napadli z vso besnostjo, Otvorili so najprej na naše postojanke na Krnu, ob tolminskem obmostju, pri Kanalu 3» ln pri Plaveh, na goriško obmostje in na planoto Dobrdob močan ogenj iz topov, ki je trajal z veliko ljutostjo do večernih ur in ki se je bil vzdržal v posameznih odsekih tudi ponoči. V varstvu silnega ognja je pričela italijanska pehota na številnih me-(tih napadati. Na Krnu, ob Mrzlem Vrhu in pred postojankami tolminskega obmostja so se bili zlomili vsi sovražni napadalni poizkusi v ognju naše pehote, strojnih pušk in topov, ki so bili namerjeni na sovražna krila. Sovražna pehota je bežala, kjer je bila šla naprej, z najtežjimi izgubami nazaj v svoje jarke. Ravno tako je bil odbit napad na goro Sabotin zahodno od Solkana in več močnih sunkov proti postojankam pri Pe-tovljah. Na Koroškem in na Tirolskem je nadaljevala sovražna artiljerija svoje živahno delovanje. Napadi in spopadi so se ponavljali ves teden. Velike boje pretečenega tedna lahko imenujemo tretjo bitko ob Soči. Strašno Streljanje je trajalo na soški bojni črti tudi cel dan 19. oktobra in naslednje dni; ljut bežati, pustivši cele gore mrtvih trupel. Ob spodnji Soči, severno in južno goriškega obmostja, pri obmostju samem in na Dobr-dobski planoti so Italijani odnesli krvave glave in ni najmanjšega upanja, da bi tudi pri nadaljnih napadih imeli kaj več sreče. Devet napadov na Folgarijo — odbitih. Tudi ital. vojaštvo kaže izredno in trdovratno vztrajnost. Dne 19. ponoči in naslednji dan so laške čete napadle zaporedoma 9 krat planoto Folgarijo. Naše čete so vztrajale in zavrnile vseh 9 navalov. Tudi v Dolomitih in Schluderbachu so napadalne italijanske čete upehane odnehale. Brez konca. — Velikanski napadi Italijanov na soško fronto. Poročilo z dne 22. oktobra vsebuje to-le: Po 50 urni artilerijski pripravi, se je pričel dne 21. oktobra (četrtek) sološen naval vseh italijanskih sil. Napadalo je osem zborov. Vse postojanke na Primorskem so bile v ognju. Uspeh: Prvi dan te strašne (III.) bitke so bili Italijani povsod z ogromnimi izgubami odbiti. Najhujše izgube so imeli Italijani na krnskem bojišču, ki je bilo pokrito z mr- zopet lih delih tolminskega obmostja se je i vavo izjalovilo veliko novih napadov It lijanov. Sovražna pehota je imela a" težke izgube. Napadalno polje alpincev pri Koz ščah in pri Senju je pokrito z mrliči. vrle čete so obdržale vse postojanke * V okolici pri Plaveh je vdrla itaiija„ ska pehota ob tretjem napadu v n a še ia ' ke pri Zagori, a je bila nemudoma f vržena iz njih. V goriškem obmostju se je zopet 7 drža va| Opustošenje 22-centimeterske granate. (i bil ogenj zlasti na Doberdobsko planoto, talijanska pehota je bila povsod odbita: v ozemlju Krna, pred tolminskim obmost-Km, pri Sabotinu in Sv. Mihaelu in vzhodno od Vermigliana. Večji boji so se razvili 19. oktobra tudi n. Tirolskem. Naše čete so odbile dva napa jri Tre Sassi b na visoki planoti Folgar.,a; v Judikariji so se naši umaknili na glavno obrambno črto. (Judikarija je dolina v južnih Tirolah, zahodno od Rive), Največja ofenziva, kar jih je bilo na Italijanskem bojišču. Pretečeni teden so inali italijanski poveljniki vse svoje sile v ogenj. Udeležene so bile vse armade — morda vsega skupaj do 800.000 mož. — NaH vztrajni brambi čast in občudovanje; avstrijske čete so morale prestati ogromne napore in prenesti velikanske težave, da »o zadržale in zopet odbile silne napade. Vsi prlbliževalni poskusi sovražne pehote, ki j« po celodnevnem topniškem ognju (ob •oški fronti) prešla na napad, so se izjalovili v ognju naših čet in topov. Italijani so morali na fronti od Kobarida do Tolmina 41 liči. Tudi napadi na Mrzli Vrh so bili zelo krvavi. Na gori Sv Mihaela so bile vdrle sovražne sile v kritja naših strelcev, naš protinapad jih je vrgel nazaj, deloma so bili pa pomandrani. — Vidi se, da je tretja bitka ob Soči veliko ljutejša in veliko bolj krvava od prvih dveh. Italijani odbiti — to je kratka vsebina strašnega vojnega divjanja preteklih dni. Ranjenci pripovedujejo, da se ne da povedati in popisati, kar so doživeli; pristavljajo pa, da imajo Italijani ogromne izgube in sicer v razmerju z našimi 5 proti 1. Naj sledi uradno poročilo z dne 23. oktobra: Ko je 22. oktobra napočil dan, so pričeli Italijani skoraj ob celi primorski bojni ® 8voiimi najskrajnejše ljutimi napadi. Kakor v prejšnjih dneh bitke so bili tudi včeraj vsi italijanski napori zaman. Ukoli poldne se je na strminah Javorčka izjalovil močan sovražni napad, ki je dospel na nekaterih točkah do lastnih postojank. Na Krnu, na Mrzlem vrhu in v osta- močan ogenj iz topov podnevi in se |e pr0|: kritjem naših strelcev na višini Podgora do velike liutosti povišal. Na Dobrdobski visoki planoti je |U(jj včeraj naskakovala sovražna pehota goro Sv. Mihaela. Krvavo so bili odbiti trie naoadi. Le enkrat se je posrečilo snvrai. niku, da je vdrl začasno v naše postoian ke. Srčen protinapad oešpolka št. 13 ;e povsod vrgel nazaj. Gora sv. Mihaela je prej kot slej trdno v naši posesti. Tudi sicer so se izialovili vsi pr0|j [)0. brdobski visoki pl anoti naperjeni nanadj sovražnika ob trdovratni vztrajni sli hrabrih branilcev. Številni celi dan sc ponav-Ijaioči sunki italijanske nehote si. se skoraj vsi končali z nerednim begom napadale?. >Zdaj — ali nikoli» so si mislili itali. janski poveliniki, hofeči izravnaj izgube svojega srbskega zaveznika. 7.i odgovor jim ie zaklicala naši armad s s\ojim je klenim odporom- »Nikoli!« d,-ivr>n napadalna sila, ki so io imeli Italrini nriorav-l:eno za 3. obsoško bitko — ic /Inmliena Samo v sohifn (23. oktobra) sn i-Mj fta-li'nni nad 30 000 mrtvih in rnn; ib To število se ie rozneje nodvoiilo. Mnogo iih ic bi'o tudi ujetih. V Ljubl:ano s i zadnje dni pripe'in!i čez 2000 ujetnikov. Uradno poročili 24. okto'> . Snlošn.i bitka oh Soči fr.-';,i rMie. Včeraj so se raztegnili hoii nehote, ki so se bili s Mco lititostio, dn Ii i zgleda, tu^i na goriško obmost''e. Z^n") «o se zlomili vnadi sovražnika s strašni^! izrfubami povsod na vztrajnem odooru r hrabre pehote, ki je našla v mogočnem učinkovanju tonov izvrstno nodporo. Italijanski rnparsM nanpd spremljajo sunki močnih sil nroti tirolski bnini črti, Visoki planoti Folgariia in Lav.-^ne cc nahajata pod Hutim ognjem artiberiie. Več italijanskih pehotnih divizij napada borno črto v Dolomitih, V bovškem kotlu in v ozemlju Krna je podvzel sovražnik predvčem niim še posamezne brezuspešne sunke i" napadalne poizkuse, nato ie boj nonehnl. Proti bojni črti na Mrzlem Vrhu do tolminskega obmostia so še ve^io naperjeni obuoni napori Italiianov. Osobito višino zahodno od Sv. Lucije nenresl?nn na-nadajo. Alpinri so bili tu vdrli v mal kos bojne črte. Hiter protinaskok pešpolkov št. 53. in 86. jih je v kratkem vrgel iz nje. Tudi v odseku 0b Soči med Tolminom in goriškim obmostjem, kjer so sc osobilo ljuto borili pri Plaveh, sovražnik ni mož«1 nikjer prodreti. Pred goriškim obmostjem se je bilo ze predvčerajšijim izjalovilo več napada"11" poizkusov proti gori Sabotin. Včeraj so po nočni italijanski artiljerijski pripravi zelo izdatne italijanske sile pričele napadati to padvladujočo goro in v smeri proti Osla-viji. Boj se je končal s tem, da so naše £cte vse postojanke trdno obdržale. Ob robu visoke planote Dobrdob traja bitka dalje v odseku med Majnico in Griže Brdom z nezmanjšano silo, v južnem odseku je potekel dan in noč mirnejše, Vedno s svežimi silami započeti napadi sovražnika so se popolnoma izjalovili. SRBIJA V OGNJU. Počasi — pa gotovo. Naše čete imajo v Srbih najtrdovratnejšega in najvztrajnejšega sovražnika, zato si morajo priboriti vsako ped zemlje z najhujšim naporom. Napredek je pa siguren. Do 20. oktobra so avstrijski vojski zasedli večinoma že vso Mačvo ter došli pred Šabac. Čete generala Kovesza so si osvojile Ripanj (južno od Belgrada), c. kr. čete pa Obrenovac. Južnovzhodno od Gročke (blizu Ripnjaj je bilo zavzetih več važnih, utrjenih srbskih postojank. V dolini Morave, Mlave in Ra-ije južno od Požarevca si je nemško voja-šivo že precej pomoglo naprej. Ob Moravi. Na obeh straneh spodnje Morave nrodiraioče nemške sile so dospele v bližino Palanke in do Petrovca v dolin; Mlave. Šab»c zooet naš. V Mačvi je prodiranje že 19. oktobra toliko napredovalo, da je ta lepi in rodovitni kos srbske zemlie zaseden, Šabac osvojen, vsa Mačva pa očiščena sovražnika. Na vseh drugih črtah in nem ške vojne sile stalno, a previdno prodirajo. Osvojena je že druga srbska obrambna črta. Plen v Belbrazih napisane vse groze, ki so jih pretrpeli in doživeli, kakor da jih zasleduje senca smrti iz podzemeljskega sveta prav sem do površja zemlje. Ljudje so strmeli in nemo zrli za bežečimi. Nihče si ni mogel raztolmačiti, zakaj ta njih obupni beg. »Kdo so to bili? — Ali jih niste spoznali?« — tako so jeli nekateri poizvedovati, kakor bi se prebudili iz sanjavega str-menja. »Beže v Hrušice! Ne smeli bi jih pustiti; ustaviti bi jih morali in vprašati, kaj in kako je zdolaj.« Šele sedaj so se razve-zali jeziki radovednežem, ženske so se pa vzajemno obmetavale z očitki, da so opustile ta posel. »Da bi jih vsaj vprašale za svoje može in sinove!« »Kar uničena, kakor ohromela sem bila pri pogledu nanje! Mislim, da bi jih nič ne bilo ustavilo. Niso nas videli. Izginili so mimo nas kakor v megli. Zdi se mi, da je bil to Jetel z Bartošem in Kozakom. Delali so skupaj; izklesavali so nov rov daleč od drugih. — Ne bi mnogo vedeli, če bi jih tudi prašali.« — Tako so se pogovarjali in izgovarjali ljudje in obrnili so oči od teh treh človeških senc, a jih uprli iz-nova k zaprti ograji. V. Svetišče na Hrušicah je bilo na stežaj odprto. Bila je to revna, vaška cerkvica, posvečena Materi božji. Cela vas je bila, kakor izumrla. Kjer je kdo bil, je zbežal k jami. Samo en človek je bil doma; ostal je in ni bežal; ni mogel. Bil je to stari župnik. Tudi on je slišal silno grmenje, tudi k njegovim ušesom je priletela grozna vest: »Rudnik je v plamenu!« Tudi on je videl, kako se vse zgrinja v divji naglici okrog jame. Toda njegove noge so bile kakor ohromele. Tresel se je po vsem telesu in opirajoč se ob palico je segel po cerkvenem ključu in drsel k svetišču... »Oh da,« je rekel spotoma — »tam v jami ni samo en moj sin, ampak tristo mojih sinov, moje dece, mojih faranov dela dannadan za mezdo. Vsi so moji — vsi!« In na stopnicah je padel na obraz pred Najsvetejšim in pričel silno ihteti... »Prosi zanje, sveta Porodnica,« ■— to edino je bilo, na kar se je mogel domisliti njegov razburjeni, od bolesti potrti duh. Ponavljal je te iskrene besede — petkrat — desetkrat — znabiti stokrat — krčevito lomeč svoje stare, žilave roke... »Pri svojem božjem Sinu prosi za nje,« je molil zopet in zopet... Naenkrat se mu je zazdelo, da ni >am. Dvignil se je. A glej —■ trije možje — čudoviti — napol oblečeni — bosi. — Iz nog in ramen jim je vrela rdeča kri. —- Čemeli so sklonjeni tu zraven na oltarjevih stopnicah ... Ležali so kakor mrtvi, toda niso bili mrtvi. Župnik je hitel k blagoslovljeni vodi in umil njihov obraz; izpregledali so in vstali... Kozak se je dvignil prvi ter snel svetilko, večno luč. Stari Jetel je pa namesto nje lastnoročno obesil za obesek še sedaj gorečo rudarsko leščerbo; a Bartoš je ovil okrog nje črn trak s srebrno svetinjico božje Porodnice ... In od tega časa imajo v hruševski cerkvici prav posebno večno luč: rudarsko leščerbo, a tri rudarske rodbine skrbe, da ne ugasne ne podnevi, ne ponoči. Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. Po narodnih motivih. VII. »Oče pismo prebero, mamka milo jokajo.« Ah, mati! Mojih zmag se drug bo radoval, obljubljen križec moj na drugih prsih blesketal, ki niso krvavele, kot moje krvave, dokler mi ne izkrvavi — srce. Nevesto mojih sanj objame ženin drug, obljubljen gorski dom prevzame ženin drug, ki ni za dom umiral in ne za čast deklet, Kot jaz sem šel za dom in rod umret, VIII. »Ta zelena vejica tvoja je odejica.« Vojna vlada. Ti pa v tihi spiš gomili. Grob je grad, ki vanj nemili grom ne vpada. Tam po tiru vojsko vozijo topovi. Ti pa sanjaš pod cvetovi sen o miru. IX. »Kugelca prileti, iantič pa obleži.« Kaj ni bil vaš? Nikogar ni, da misli nanj, nikogar ni, da moli zanj en očenaš. O, vas iskal poslednji je njegov pogled, za vas poslednji mu trepet zatrepetal. Le šum lesov — večernih ros vesel pastir um je dahnil vanj poljub in mir in blagoslov, KdOr izmed va< zasliši tajen šum lesov, naj spomni se na grob njegov —» vsaj tisti čas. X. »Daleč je, strah me je: Kje bom jaz našla te?« Nebo en sam snežen oblak, udira v snegu se korak. Nikjer ni st6ze med snegovi, le drobna sled čez kraj snežen,. Na polju križ stoji lesen. »Pod njim tvoj mož,« so rekli vdovi V Vsa tiha plan, vsa dolga plan en sam mrtvaški pajčolan. Kako ste rekli tolažniki: »Da bol prestane vsaka se?« Smrt zvestega moža pa ne. Nevedni vaši so jeziki. PoljS en sam snežen zamčt, zastira vdovi se pogled. Tam križ in grob! Kot prošnja živa ob križu žena vztrepeta: »Kjer mojega že pol srca, še tega pol naj tam počiva.« Nebo en sam snežen oblak, in svet en sam brezkončen mrak Ob zori je na skalnem robu zasvetil solnčnojasen dan. Kot angel v marmor izklesan klečala vdova je na grobu. Nebo en sam vesel smehljaj: Kako si sladek sveti raj! Slike in črtice z bojišč. Iz taborišča ruskih ujetnikov. Vrli, dragi »Domoljub«! Veliko poučnega in bodrilnega nam prinašaš tudi v teh usodepolnih dneh. V znak ,' aležnosti in ljubezni do domovine, ki jo uprav cedaj še bolj cenimo, sprejmi nekaj vrstic tudi od nas slovenskih vojakov, ki stražimo ruske vojne ujetnike v Marchtrenk-u na Gorenje Avstrijskem. Ko smo prišli proti pomladi sem gori, je bilo v tem okraju samo eno, že precej veliko taborišče. Sedaj se pa na-pravlja že tretje, tako da bo v teh »maga-cinih'< prezimilo lepo število ruskih »medvedov«. V tem položaju se dobro počutijo, kar sami večkrat izražajo. Kljub temu jih bo treba tudi v ostri zimi čuvati noč in dan, kajti lahko se kateri po sanjah o svoji domovini »zbudi«, pa bi ga luna nosila, čeravno ne predaleč. Naj omenimo, da nas mimogrede marsikateri vpraša: »Pan, sko-ra spokoj?« Pa dobro je, da se molči, saj s tem se tudi odgovori. Rusi naj to vprašanje rešujejo po svoji vesti. — Radoveden bi bil kuo, kako se nam vojakom godi. No, po večini nam nič hudega ni — z ozirom na one na fronti. Le zima nas nekaj straši. Službo imamo vsakih drugih štiriindvajset ur; v cerkev hodimo vsako drugo nedeljo v kompaniji. Tako živimo dokaj mirno, enolično življenje, ki je pa tudi mi hrepenimo premeniti v — srečen mir. Pozdrav tukajšnjih Slovencev: Bog z nami! Poveljniki vojev odločujejo , , , Praporščak Joško lic, član »Zarje«, leži ra-ojen v bolnišnici v Chrudimu. Življenje v bolnišnici opisuje svojemu prijatelju takole: .. , No, sedaj pa malo naš špitall Če bi bil jaz zdrav, bi bil prav rad tukaj. Postrežba dobra. In tovariši! Eden je siten, drugi ne more nič potrpeti in stoka celi dan; tretji leži in se ne oglasi; moj sosed igra na gosli in kitaro in prepeva, drugi mu pomaga. No, ubija se čas. V špitalu trpi dan pač 48 ur. In rane! Eden jo ima na nogi, drugi ie s prestreljenimi prsi, tretji ima strto roko, v kotu leži eden s strelom v glavo. Večinoma smo sami poveljniki vojev. — To ti je namreč najbolj in največja sirota pri kompaniji, če hoče rešiti svojo nalogo kot se zahteva. Izpostavljen je v prvih vrstah največjemu ognju, pri šturmu ti je zopet v prvem napadu. Če on ostane, vse ostane. In to pričajo seznami izgub, to ti priča, če se ozreš po bolnišnicah, vsaka oficirska soba. Povsod kadet. Četa — regiment, ki ima dobre poveljnike vojev, ima vedno lepe uspehe. Seveda je tudi od drugih marsikaj odvisno; a naj bodo drugi komandanti še tako izvrstni, če so poveljniki vojev kukavice, je vse zastonj. Jaz sem se vedno držal principa »čemu se drukati?« —Usoda! Prvi naskok sem vodil v Volhi-niji nad Luckom proti Rovnu na kolodvor; drugi iz Lučka. Padal je dež; — prodirali smo skozi gost močvirnat gozd — nad našimi glavami se je križal artiljerijski dvoboj. Kako majhnega se čutiš v takem položaju, Slišiš šrapnel, slišiš granato; vsak čas zadenemo na artiljeriiskega sovražnega opazovalca, in padalo bo v naše rojne vrste. Previdno naprej! Na robu gozda smo. Rusi gredo preko železnice — 100 korakov razdalje. Mi streljamo. — Ne dolgo. Le naprej! Vse se dvigne, bajonet pripravljen — divii hura! — Rusi proti nam; na tri korake Rusi roke kvišku — udajo se! Zanimiv je bil zame trenutek, ko gre Rjs nadme z bajonetom. Že je blizu. Dvignem pištolo — to sem imel vedno za take prilike z 10 naboji v desni roki — in siromaku je upadla korajža. Puško vrže proč in dvigne roke. Pravzaprav bi da bil moral kaznovati s kroglo, ker ie mislil, da nimam orožja in se nc bom mogel braniti. Brez izgub smo imeli ta dan krasen plen: 2 lokomotivi, 2 strojni puški, navadnih pušk japonskih) vse polno, 96 železniških voz z opravo za kolodvor. Rusi so se hoteli umakniM in vzet; s seboj opravo kolodvo-rov. Dobili smo 4 lepe konje s popolnoma novimi komati, in kaj še vse drugerfa, celo sam ne vem. Bili smo pohvaljeni! To je za vojaka veselje! Rusi so imeli pripravljene že za večerjo prešiče. Te so podavili naši Bošniaki in si privoščili dobro večerjo. Sploh se redkokje tako dobro živi. kot smo mi živeli v tem času v roini črti. Cela sela so bila polna živih stvari: prečirev, gosij, tokošii in rac; tuintam smo dobili kako tele; ljudje so vzeli le govejo živino s seboj in — šli. In naši kuharji so dobro skrbeli, da se nismo pritoževali. Naš oficirski kuhar pri 2. kompaniji je bil preje v civilu hotelski kuhar na Reki, Kaj vse nam je napravil! Fini paorikaš, guljaš, pečenke z najrazličnejšimi francoskimi in angleškimi imeni, vsak dan močnato jed itd. itd. _ Kak razloček potem, ko sem bil ranjen!! Stradal nisem še nikdar toliko kot 11 dni na potu in 4 dni v špitalu v Lucku. Človeku se je zdelo, da je za napotje in nadlego vsakomur. Sicer se pa, ko se pride v bolnico — redno — vse pozabi; le spomini še ostanejo in pa na telesu poznaš, kaj se je s teboj godilo. »Straža.« Tudi hudo — mine. Bojišče, 26. sept. 1915, Vojak Jernej I, iz Vomberga pri Cerkljah piše očetu« Dragi oče! Dobil sem dva Vaša piSma in sem bil vsakega vesel, kajti ako je č|0. vek tako daleč od rodne zemlje, je vesel vsake vrstice od doma. Pisal sem zadnjič pred bojem misleč da je to zadnja moja karta, ker smo imelj potem hud boj; ali vendar sem ostal še živ čeprav je padlo dosti vojakov in tudi mojih tovarišev na obeh straneh. Tovariš na moij desnici je padel, ko smo bili v rojni vrsti' na levici je bil pa hudo ranjen. Oba sta bila gospodarja-kmeta, eden (mrtev) iz Me(j. vod, drugi pa iz Tržiča. Meni je bila dum-dum-krogla puško iz rok izbila. Res sc m0. ram zahvaliti Vsemogočnemu, da sem ostal nepoškodovan. Med bojem se je pa zraven še ploha vlila, da smo bili vsi do kosti pre„ močeni. Dosti hudega se mora res prostati' ali — vse mine. Sedaj smo prišli v Roko-vino, poprej smo bili pa pri T. v Galiciii, Zares, veliko sveta smo že videli. Kranjski Janez je prehodil že vso Galicijo in P.uko-vino, kajti kjer se čuti kaj hujšega, tam mora bili Kranjski Janez. Znancev ie tukaj še nekaj; nekaj smo iih pa zdaj dobili, Ja, da bi bil že enkrat konec te vo'ske in da bi prišli še enkrat živi in zdravi skupaj, to bi bilo veselje! Moli'e in prosite Boga, da bi se to zgodilo! Pozdravim vse . . . Trpljen:e slovenskega ranjenca. Budimpešta, 17. sept. 1915. Draga sestra! Tvojo karto sem dobil. Krasna je, in ved^o lepša se mi zdi pesem o Soči. Da-! nes") nadaljujem popis svoiega vomega živl'enja. Zdaj Ti tole površno opijem; ■ ustrr^no bnm novedal kaj več. 19. Junij. Zjutrai ob štirih odhod iz vojne bolri?nice. Hodili smo ce'o dopoldne; med pot:o smo pa tako pro«i'i po hi kot na Kraniskem berači o Vseh Svetih. Kar no 10 iih ie letelo v eno hišo, f čni smo bili zelo: ljudje co nam radi dajali. ;ko so le imeli. Ko bi Ti vedela, kakšen kruh so imeli to leto v Galiciii, se razjokaš, ^b eni uri pridemo na kolodvor v Obertin. Kar nas je peš hodilo, nas ie hi'o nad 300; z vozovi so jih pa več pripeliali, tako da je bil poln vlak. To so bi'i samo ranicrici od eneda dne. Vlak nas je hitro potegnil proti Kolomeu. V vsakem vozu nas ie bilo 35; tako smo bili natlačeni, kot žveolenke. Kaj bo, sem si mislil, če se bom moral en dan tako'e voziti. No, na mojo srečo pa pride v Kolomeji v voz polkovni zdravnik in mene, ki sem bil najboli ranjen, vzame s seboj. Sanitejci me spravijo na voz, da se peljem v bolnišnico. Na vozu sva se vozila dva; eden je ležal, jaz sem pa spredaj sedel. Ljudi je bilo povsod v vsaki ulici vse polno, ki so prišli gledat najnovejše ranjence. Posebno čudno se mi je zdelo, da je vsaka ženska, ki sem jo pogledal, tai jiščih ne bi donesle lepše prihodnosti, čej bi ne premagali tudi notranjih sovražnikov. Če Nemci čutijo to, zakaj ne bi čutilt mi Slovenci, ki nas je v primeri z Nemci samo peščica! Zato pa na delo za naše prerojenje, za zmernost, za treznost, za naravno preprostost, za tisto lepo domače življenje, polno zdravja, polno vedrosti inj veselja, ki je združeno z zmernostjo ini treznostjo! Nesrečna razvada kuhanja žganja sei je tako razpasla šele zadnja desetletja. OdS takrat, kar so začele razpadati stare su-. silnice. Vojska naj vpostavi zopet stare ča-< stite in poštene navadel Proč s kotli za; vselej! Ne novih več kupovati, ne si starih! izposojati. Namesto kotlov kupujte in na-pravljajte sušilnice novejše vrste 1 V » Slo,- 62 tošnjemu skrajno sk. ..mi vremenu obnesla. Kjer se je škropilo s Pasto-Bosno, je ostalo grozdje sveže. Poleg dobrega učinkovanja je mnogo pripravnejša za porabo, kot galica. Iz tovarne se razpošilja v škafih po 25, 50 in 100 kg kot mehka, že z zadostno množino apna mešana snov, katera se pomeša z vodo Ln je takoj za rabo. Toliko v kratkem z namenom, vinogradnike opozoriti na to sredstvo proti peronospe-ri, ki ne stane samo manj denarja, ampak v resnici pomaga. Kdor bi hotel natančnejših podatkov, sem mu radevolje, tudi pismeno, na razpolago. (Po »Slov. Gospodarju«.) Tedenska pratika. 29. oktobra. 1. Sv. Narcis, rojen v L. stol. najbrže v Jeruzalemu, kjer je pozneje postal tudi ikof. Hudovoljni nasprotniki so ga po krivem obrekovali; a vsi so bili ie na tem svetu kaznovani zaradi svojega laž-njivega jezika. Sv. Narcis je umrl 1.212., star 116 let. 2. St. Hijacint, mučenec. Solnce v. 6. u. 41 m. — z. 4. u. 46 m. Luna v. 9. u. 05 m. — z. 12. u. 46 m. 30. oktobra. 1. St. Marcel in trije njegovi sinovi: Klav-dij, Luperk in Viktorij, muč. 1. 298. 2. Sv. Hronijan, Makarij, Julijan in 13 t o -v a r i i e v. Mučeni so bili v Aleksandriji ob času cesarja Decija. 3. Sv. Saturnin. 4. St. Lukan, muč. v Parizu. 5. St. Alvin. Solnce v. 6. u. 43 m. — z. 4. u. 45 m. Luna v. 10. u. 13 m. — z. 1. u. 15 m. 31. oktobra. 1. Sv. Volfgang ali Volbenk (staronemško ime pomeni: volk), šitof. Bil je grofovske rodbine Phul-lingen na Svabskem v X. stol. Njegovi bogaboječi starli so ga dali v samostan. Kot redovnik je prijel tudi v slovečo opatijo Maria-Einsiedeln (Sv. Marija v Puščavi) v Švici. Od tam ga je sv. opat Otmar poslal misijonarit na Ogrsko, Češko in v druge kraje. Naposled je bil izvoljen ikofom v Reznu (Regensburg) na Bavarskem. Umrl je t. 994. 2. St. Siricij, oapež in muč., umrl 1. 39S. 3. Sv. Vrban. 4. St. Nemezij. 5. Sveta Lncila ali Lucina, devica. Solncc t. 6. u. 44 m. — z. 4. u. 44 m. Luna v. 11. u. 24 m. — z. 1. u. 39 m. 1. itOTembra. šati grobove s cvetlicami, prižigati luči in zažigati kadilo, je tudi starodavna. V kat. Cerkvi je vpelji spomin vernih duš sloviti opat Odilon v Klini! (Clugny) I. 958. — Sedanji papež Benedikt XV. j, dovolil, da sme ta dan vsak duhovnik trikrat raa. ievati. Sv, maš bodo posebno deležni tudi naši vo-jaki, ki so padli na bojišču. 2. Sv. Just, muč., dež. patron na Tr/.dške®, Njemu na čast je sezidana stolna cerkev v Trstu. 3. Sv. Malahija, nadškof na Irskem, prijatelj sv. Bernarda. Nekoč je odložil neki boinici sv. p„. slednje olje. Ko je pa umrla brez sv. poslednjega olja, je bil silno žalosten. Prosil je Boga, da je oži. vela; nalo ji je podelil sv. zakrament. Umrl 1, 1148, 4. Sveta Evstahija. Solnce v. 6. u. 47 m. — z. 4. u. 40 m. Luna v. 0 u. 36 m. — z. 2. u. 18 m. 3. novembra. 1. Sv. Hubert, škof in zavetnik lovcev, Sv.Hu. bert je bil v svoji mladosti strasten lovec. Neko{ se mu je prikazal jelen, kateremu se je na glavi med rogovi svetil križ. Vsled tega se je popolnoma izpremenil, spokoril. Oženjen je bil s Floribono. Po njeni smrti se je posvetil duhovskemu stanu ia 1. 7U9. postal celo škof v Mastrihtu. Umrl I. 727. Pokopan je bil v Luttichu; pozneje so prenesli nje-gove ostanke v Ardene, ki so zavoljo lega zaslovel« kot imeniten romarski kraj. 2. St. Viktorin, škoi in muč. v Ptuju na Štajerskem. 3. St, German in sodrugi, mučeni v apostolskih časih v Cezareji. 4. St. Domnus, škof. 5. St. Helijodor, škof. 6. Sv. Kvart, mučenec. 7. Sv. Fojlan (Foillan). 8. Sv. Berengar. 9. Sv. Teodor (Bogdan). 10. Sveta Silvija, stara mati sv. Gregoriia Vel 11. Sveta Ida, kraljica. Solnce v. 6. u. 48 m. — z. 4. u. 38 m. Luna v, 1. u. 50 m, — z. 2. u. 34 m. 4. novembra. 1. St. Karel (D r a g o t i n) BoromeisVi, ikof. Roien je bil 1. 1538. iz Medičejskega rodu. U v 23. letu je postal nadškof v Milanu, pozneje kardinal. Bil je pravičen in apostolsko vnet; po<;piril znanosti, slikarstvo in glasbo. Po svojih spisih spada tudi med prve bogoslovne učenjake. Ob kugi » Lombardiji 1. 1576. je po očetovsko skrbel za bolnike in reveže in porabil celo svojo obleko, da j« lajšal trpinom žalostno stanje. Umrl 1. 1584. 2. St. Agrikola, muč. 3. St. Frokul, muč. 4. St. Porfirij. 5. St. Pierij, duhovnik. 6. St. Orakul. 7. St. Vital v Bolonji. 8. Sveta Modesta, devica v Treviru. Solnce v. 6. u. 50 m. — z. 4. u. 37 m Luna v, 3. u. 05 m. — z. 2. u. 51 m. venskem Sadjarju« in v »Domoljubu« pa berite, kako se sadje suši in kako s pridom porablja, ne da bi ga kuhali v strupi To bodi en priden sad sicer malo oridne vojske I Boj za modro galico. Država je vso avstrijsko modro galico zasegla, ki se bo menda na posamezne dežele z ozirom na površino njih vinogradov po določeni ceni razdelila. Zaloge avstrijske modre galice so zelo pičle, zato utegne priti na kranjsko deželo prav malo. Primanjkljaj je torej pokriti s tujo galico. Kmetijski družbi se je posrečilo kupiti na Švedskem — 20 vagonov modre galicej ni pa še gotovo, če jo bo Nemčija pustila po svoji državi prepeljati v Avstrijo. Ta švedska modra galica bo stala v Ljubljano postavljena bržkonevečkakor4Kza 1 kg. Družba ima doslej že plačanih naročil za 10 vagonov, zato išče modro galico naprej in jo bo morda šel družb, zastopnik osebno iskat na Nizozemsko, Dansko in Švedsko. Nadomestitev polovico galice z galunom da zmes (tenax), ki boljše učinkuje, kakor sama galica in se tako stroški za škropljenje izdatno zmanjšajo. Tozadevno bo objavila družba svoječasno strokovno navodilo. Galun bo tudi imela družba v zalogi. Perocid proti peronospori se je izvrstno sponesel, kjer so ga pravilno rabili. Kmetijska družba se bo v prvi vrsti ozirala le na svoje ude in če bo imela modro galico na razpolaganje, jo bodo zanesljivo dobili s...-no družbeni udje, zato se vsakteremu priporoča, pristopiti k družbi kot ud. Na Švedskem že definitivno kupljena modra galica bo došla, če se dobi dovoljenje za izvoz iz Švedskega in za prevoz skozi Nemčijo. Na Dunaju bržkone ne bo nobenih ovir. Dogovor glede nakupa nadaljnjih 20 vagonov modre galice, napreduje. V tem slučaju bi bilo 40 vagonov na razpolaganje in se bo lahko postreglo tudi Štajercem in Primorcem. Bržkone bo kranjska kmetijska družba imela največ modre galice v rokah. Namesto galice in perocida. G. Ferd. P a u š n e r, posestnik v Ll-aanji pri Ormožu, piše: 2e ponovno se je razpravljalo o raznih nadomestilih galice. Priporočalo se je že več sredstev. Rabil se je večinoma po vinorodnih krajih perocid. O njegovem učinku se širijo razna mnenja in so večinoma neugodna, vsaj v ljutomerskih goricah se ni nikjer obnesel, dasi so ljudje tekočino za škropljenje pravilno pripravljali. Morda da je res bila tvarina slabo blago. Dejstvo je, da se pri nas ni obnesel in skrbeti moramo še za drugo sredstvo, da ubranimo naše vinograde peronospore. — Tako • redstvo je rasta-Bosna. Deželni vinarski inštruktor g. Rečnik je nalašč obiskal mnogo vinogradov, škropljenih s Pasto-Bosno in izjavil, da je uspeh naravnost sijajen. Poleg ustmenih, dobivam polno pismenih pohval in vinogradniki pravijo, da bodo v bodoče rabili le samo Pasto-Bosno. Posebno pa še, ker se je vkljub le-.52 t. Praznik »Vseh svetih«. Najpoprej so obhajali ta praznik na Vzhodu: v Carigradu, Efezu in drugih mestih, in sicer že t IV. stol., kakor nam poročajo sv. Gregorij, Sv. Janez Zlatousti in drugi cerkv. učeniki. V zahodni Cerkvi je ta praznik vpeljal papež Bonifacij IV. I. ulO., ko so pripeljali blizo 30 v6z ostankov sv. mučencev in spoznavalcev iz podzemeljskih katakomb v poprej poganski tempelj Panteon v Rimu, kjer so prej bili kipi in slike ma-likoT onih narodov, ki so jih bili Rimljani podjarmili. Ta poganski Panteon je bil potem posvečen češčenju blažene Device Marije in svetnikov, in od takrat se je praznik Vseh svetih jel splošno obhajati. L. 731. je papež Gregorij III. zgradil v Vatikanu cerkvico na čast vseh svetnikov. 2. St. Benigen (iz lat. = Dobrotljivi, Dobro- slaT). Solnce v. 6. u. 46 m. — z. 4. u, 42 m. Lana t.--z, 2. u. —. 2. novembra. 1. Vseh vernih duš. Za verne duše jc sv. Cerkev že od davnih dob ukazovala molitve, priproi-nje, daritve itd. Pri vseh narodih so bile v navadi razne pogrebne svečanosti, petje ne le na pogrebni dan, ampak tudi 7., 30. in obletni dan. Navada, lep- To in ono. Neprijetna pohvala. Neki bemlinski odvetnik je dobil nekoč pismo in v njem 50 mark. Pismo se je glasilo tako-le: ».Ljubi gospod odvetnik! Pred 6 meseci ste me zagovarjali pred sodiščem, ker sem bil obtožen, da sem na nekega branjevca svojega psa nadražil in da sem ga še pretepel potem, ko ga je pes dobro nadelal. Takrat sem Vam dal naprej samo 1.0 mark, pa s|e le poslali svojega pomočnika, ki ic svojo reč prav dobro opravil, kajti sam sem se čudil, da sem bil oproščen. Vaš zastopnik je zame tako lepo govoril, da sem fkora| mislil, da ie branjevec kriv. Če bi zagovornik ne bil jenjal, bi bilo gotovo tako izpadlo, da ni pes branjevca ugriznil, ampa« branjevec psa, V znak hvaležnosti Vam pošljem še 50 mark s prošnjo, da bi tudi mlademu gospodu nekaj odšteli.« Najnovejše z bojišč. avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 25, oktobra. (Kor, ur.) Uradno ,e razglaša: Bitka ob Soči traja dalje. Tudi včeraj, četrti dan velikih bojev pehote, so odbili branilci vse italijanske napade, ki se niso zlomili že v ognju naše artiljerije in s» ohranili povsod svoje postojanke. Na tirolski bojni črti je napadalo več bataljonov obrambne naše črte na visoki planoti Folgarija. Kakor vedno, je ostal napad brezuspešen, Ravnotako so se izjalovili sovražni napadi na Cima di Mezzodi, pa S ei in v zgorajšnji dolini Rienz. Na Krnu je bil odbit en napad včeraj, drugi danes ponoči. Tudi proti Mrzlemu Vrhu sta se izjalovila dva sunka s posebno velikimi izgubami za Italijane. Južno-vzhodno od te gore je vdrl sovražnik v kratek kos jarka, a je bil s protinapadom zopet vržen iz njega. Nov sunek dveh al-pinsk:h bataljonov se je tu popolnoma zlomil v našem ognju. Sovražni oddelki so bili tu skoraj popolnoma uničeni. Pred tolminskim obmostjem so napadali sovražniki osobito naše postojanke na grebenu zahodno od Svete Lucije in pri Selu, ki so ostale vse v naši posesti. Odsek Plave se je nahajal pod ognjem težkih topov. Naša artiljerija je razkropila zbiranja sovražnika pri Plaveh. Pri Zagori so se polastili Italijani podnevi nekega naprej štrlečega dela naših jarkov, ponoči smo jih zopet izgnali. Pred goro Sabotin je zadušil ogenj naših tonov včeraj dopoldne še en napad. Sovražnik nato ni več poizkušal približati sc trtam goriškega obmostja. Najljutejši so bili boji v severnem odseku Dobrdobske visoke planote, kjer so zelo močne italijanske siie ponovno v množ:cah korakale na napad. Sprejet vedno z uničujočim og-niem je moral sovražnik bežati v svoja kritja. Napad na naše postojanke vzhodno od Tr/iča je imel usodo vseh drugih italijan-ikib naporov. Trst je obiskal včeraj dopoldne nek sovražni letalec, ki je vrgel bombo in ubil 2, ranil pa 12 prebivalcev. Dunaj, 25. oktobra. (K. u.) Uradno se ra? jlaša o srbskih bojih: Avstroogrski oddelki jezdecev so prijezdili v Valjevo. Armada generala pl. Kovesz se bliža v bojih mestu Arangjelovac. C. in kr. čete te armade, ki prodirajo na obeh straneh Kolumbare, napadajo vi-iinc južno in jažnozahodno od Lazarevca. — Neka druga avstrijska vojna skupina je vrgla Srbe pri Ratari, 10 km južnozahodno od Pslanke. Nemške vojne sile so vzele z naskokom i veliko ljutostjo branjene postojanke južno od Palanke in so pridobile Petrovac v dolini Mlava. Pri Oršovi prepeljane avstrijske in nemške čete prodirajo v gorovju vzhodno od rečne ožine pri Klisuri. Sovražnik je bežal in je pustil ležati puške in strelivo. Bolgari so prekoračit zadnje dni Ti-mok na številnih točkah od Izvira do izliva. Njih napadi na višine levega brega in na Zaječar, Knjaževac in Pirot napredujejo. Dunaj, 25. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Napadi zahodno od Čartoriska ugodno napredujejo. Kljub ljutemu odporu potiskamo sovražnika proti Stiru, Včerajšnji plen v teh bojih! 2 častnika, 1000 mož, 4 strojne puške. Sicer na severovzhodu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana: V Champagni so napadli Francozi po najmočnejši pripravi z ognjem pri Tahure in našo severno od Le Mesnil naprej zavito postojanko. Pri Tahure njih napad ni bil v našem ognju popolnoma izveden. Pozno zvečer so se ob naprej štrlečem kotu severno od Le Mesnil še ljuto bojevali. Severno in vzhodno od tam je bil odbit napad s težkimi izgubami za Francoze. Najvišje vojno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Negotin in Prahovo vzeto, Sofija, 25. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša 24. t. m.: Naše čete so vzele Negotin in donavsko pristanišče Prahovo. Do zdaj znan plen: eno preskrbno skladišče, 20 železniških voz z vojnim materijalom. Ujet 1 častn'k in 270 mož. Na bojišču smo našteli 900 srbskih mrličev. Vprašanja in odgovori. Delavec F. O.: 1. Sadje se lahko poš- ' lje, samo vprašanje je, kdaj pride na svoje mesto. Utegne se zgoditi, da se pokvari ii izgnije, kajti zdaj imajo prednost vse vojaške pošiljatve, — 2. Če hočete potovati s Tirolske na Kranjsko, si morate pri on-dotnem okrajnem glavarstvu preskrbeti potni list s fotografijo, zraven pa še potrdilo in dovoljenje vojaškega poveljstva (Militarkomando) v Inomostu, kar najbrž glavarstvo samo izvrši. — To velja za zdaj. Pozneje bodo morda drugi, olajšani predpisi. Oenolog, Steyr: Smo poizvedovali, če bi se dalo kaj doseči. Toda ...? Oproste se pač taki uradniki, ki so pri poljedelskih zavodih neobhodno potrebni, in pa gospodarji, ki jim je oskrbovati vsaj 25 glav živine. — Potrpite, dobro se okrepite, saj boste itak lahko nadaljevali nauke za svoj poklic prej, nego bi bila rešena tozadevna prošnja. Prošnje gredo pa po stopnjah, in sicer samo na vojaško poveljstvo. D, — Žužemberk na Dolenjskem. Mast postane sčasoma žaltova, ker je ali premalo scvrta, ali pa preveč soljena. — Ali se pokvarjena mast da popraviti? — Deloma že. Treba jo je preevreti ter primešati nekoliko lorberjevega perja, čebule in nekaj koscev sladke repe. Nekateri svetujejo pridejati tudi malo mleka. Vse to odvzame kolikortoliko neprijetnega duha in olcUScl* J. K. — Rožna dolina pri Li. Pri večjih papirnatih vrečah bi trgovec že smel k ra čunu prišteti kake 4 vin., kolikor vrečica njega stane. Ako. se pa moka stehta z vre- čico vred, je papir itak že tako drago plačan, kakor blago samo. Kupci navadno ne ugovarjajo, pa bi ne bilo napačno. Na vsak način bi bilo blago ceneje in kupčija pravičnejša, če bi se natehtalo blago, kakršno je, vrečica bi se pa posebej plačala. Dobre knjige. Zemljevid balkanskega polotoka, — Ravnokar je zopet izšel pregleden zemljevid balkanskega polotoka, na katerem je že tudi razvidna nova meja med Bolgarijo in Turčijo na črti Odrin—Dimotika. Ta zemljevid je izdal kartografični zavod G. Freytag & Berndt na Dunaju, VII., Schot-tenfeldgasse 62 in stane s poštnino vred 1 K 30 vin. Dobi se pa tudi v Ljubljani v »Katoliški Bukvami« in sicer s slovenskim besedilom; malenkosten razloček je samo v tem, da manjka nove bolgarske črte Odrin—Dimotika, kar pa nič ne moti. Družine vpoklicanih v voino ali pomožno službovanje naj si omislijo novo knjižico pod naslovom: Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnin (preživnin, državnih prispevkov k preživljanju) podpor in preskrbnin. Iz te knjižice zvedo natančno do kakih preskrbnin imajo pravice in kaj jim jf» storiti, da jih dobe, če se jim je prošnja neopravičeno odbila. S to knjižico si lahko vsakdo sam pomaga, ker je pisana poljudno, da je razume vsak, ki zna citati, in obsega vse potrebne vzorce za tozadevne prošnje. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljania za nizko ceno 50 vin., po pošti 60 vin. 2210 Ranjeni udfe so za bolečine in prehlajen'e posebno občutljivi. Potrebno je tedaj, da se ima veilno pri roki kako zanesljivo bol lajajoče sredstvo. To ie kuj lahko, ker »e /a 6 kron poštnine prosto na vse kraje dobi 12 steklenio Kellerjevega fluida iz rastlinskih eseno z zn. „Elza fluid". To je jako izvrstno zdravilo in dobro služi proti vsakoiakim bolečinam la za nego telesa. Več kot 100.000 zahvalnih pispm priča o niegs učinku. Edino piisten se naroča „EIza — fluid" pri lekarnarju B. V. Feller, Stubica. Elzalrg št. 16 (Hrvatska). Kdor trpi na zaprtju, naj naroči istočasno ludi prebavo pospešujoče, laa-odiio odvajajoče raharbare-krogliice z zn. „Eiza-krogljice", 6 škatljio stane poštnine prosto samo 4 K 40 h., 12 Skatliic 8 K 40 h. Tudi drugi Fellerievi Elza Izdelki zelo slove in naj bo tu rmenjen le Kellerjev oblii za bribolazce z zn. „Elza", v kartonih po t K in 'K. — Mentolov irtnik zoper migreno z zn. „Elza", 1 komad 1 K. (—b—) LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 20. okt.: 69, 53, 71, 3, 4. Dunaj, 23. okt.: 75, 13, 56, 77, 36. VOLNO ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti. Veletrgovina R. STERMECKI, Celje Itev. 16, Štajersko. 1622 42 SKRIVALNICA. Kje je ubegli prisiljenec? Zahvala. Za tako obilo nam dofle izraze hkrenega sočutja ob prebridki izgubi naje mame Frančiške Brlc ki na* je prerano zadela, ter za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, izrekamo vsem srČDo zahvalo in Bog p lata JI LITIJA, 26. oktobra 1915. Žalujoča rodbina Brlc. Izjava. Podpisana Ana Klemen ix Predjame Izjavljam, d a so vse moje odbolfitve gospoda Frana .\layerja, logarja v Rakovniku, glede premične zapuščine mojega sina Antona Premrla neresnične, te obdolžitve Javno preklicujem, jih kakor tudi izrečene psovke obžalujem in se zavaljujem g. Mayeiju, da je odstopil od kazenskega postopanja. M80 V POSTOJNL dne 19. oktobra 1915. ANA KLEMEN s. r. Sllvovko (tudi kmečko blago) kakor tudi slivovko-rakl kupi vsako mno-lino tov. Edvard Schotz.Kralovo Pol« p. Brnu, Mor. Vzorce z navedbo oene In množine naravn. na naslov, 2185 Ovčjo volno» vseh vrst In vsako množino kupuje po najvišjih cenah: J. GROBELNIK, Ljubljana, Mestn. trg štev. 22, VIUZNATO VINOSKINO jhkimi)s PlCCOU-Ja (Ljubljani ma\oVrNt\e.r\erH. — Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega.— Vložne knjižice drugih denarn. za- vodov sprejema kot gotov denar ter se obrestova-_ nje ne prekine.— Hraniln. kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo c. kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nad-zorstvom posebnega komisarja kot zastopnika c.kr. dež. vlade v Ljubljani. Pos°i'la daie na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. IROLINMRoche // Se dob/ k vseh /e/tarnah K. Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci. Kdo naj jemlje Sir o lin ? V Vsak, ki trpi na (rajnem kailju. ......... lažje |e obvarovati se bolezni,nego jozdravift. Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev. hI • Sirolinom ozdrave 3. Vadušljivl,katerim Sirolln inafno oiehča naduho. Skrofuzni otroci,pri kaferih učinkuje Sirolin r ugodnim vspehom na splošni pocutek. iOl/Ii* tako se sliSi mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjameio, ker je le slaba, netočna, vedno sto|eča bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno uatanko, kako pozno je. 6t (XXI Žepna ura z radijem, ki sc ponoči sveti......K 8-40 „ 410 Nikel,-anker-Itoskopf ura „ 410 „ 705 Kosnopf ura, kolesje v kamnih tekoče.......,, 5-90 „ 71!) .**rebrna rem. ura.......7-80 ,, (20 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450 Itela kovinasta verižica. . „ 2-80 nlkelnasta.......„ 1-— „ 910 Srebrna verižica.....„ 3-20 , 89 Double zlata verižica . . . „ 5 90 Velika 1/1 ira ur za gospode in dame, verižice. pn.tane, broške, obeske, zapestnice, zavrni ne verižice, uhane, blago v zlatu in -rebrn, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami -.jiDirga zahtevajte mtunj In poStnlne prostega. R /pošlll« se po povzetju ali pa če se d> i ir vnaprej pošlie. Neutjajajoče zanrie-n. m. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici 1-03 Mina nobene podružnice. Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko IGU. VOK špecijalna trgovina šivalnih strojev ln koles. Ljubljana, Sodna nI. 6, katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljše šivalne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi. 1830 toi o ram vsak (as brezplačna. Pridni posredovalci h lltil«, 2116 U VII 923/15—2 Vimenu Nj. Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VII., je razsodilo o obtožbi javnega obtožit,elja zoper Marijo Babšek, rojeno 7. novembra 1886 v Srednji vasi, pristojno v Rudnik, kat., posestnika ženo v Srednji vasi St. 8, piše in b re, ima nekaj premoženja, oče: Janez Goli, in mati: Uršula, rojena Srakar, pet otrok od 8 mesecev do 12 let, nekaznovano, — radi prestopka po § 14 1 cesarske nnredhe z dno 7. nvgusla 1915, St. 228 drž. zak., v navzočnosti c.kr. avskultanta dr. Pavlina kakor javnega obložitelja, obtoženke gorenje po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega ob-tožilelia, nai se obtoženka kaznuje: Oi.toženka Marija HabAek je kriva, da je dne 30. avgusta 1915 v Ljubljani izrabliaje izredne razmere povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reči namreč za mleko s tem, da je zahtevala za li/, litra mleka 40 h, za on liter torej 2fi.6 vinariev, očitne čezmerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 14 1. cesarsko na-redbe z dne 7. avgusta 1915 š.ev. 228 dr*, zan. ter se radi tega obsodi po 14 1 citirane cesarske naredim z uporabo § 260, 200 b kaz. zak. na 24 ur zapora, poostrenega s posten em in na 10 krou denarno globe, v slučaju neiztirhivosti pa na nadurnih 24 ur zapora ter po § 389 k. pr. r. v povračilo ka/ensk h stroškov. Ljubljana, 20. septembra 1915. Dr. Ogoreutz, s. r. Proti okuženju »e j« treba sedaj ie podobno varovati, ker nastopajo vsa-kojake nalezljive bolezni, kot ikrlatica, kose, osepnice, kor lera, legar. — Vsled tega na| se vporablja povsod, kjer ne take bolezni Sinjo, dobro razkulevalno »red. stvo. katero tiai bode v zBlogi * vBakem KtmpudiiijKtvu. Naj. boljSe raz It u?, t-vaino sredstvo »edmrosu le trlm-oiri ru/iaku. vanj prof. USIOar l.lekrelch, Proskatier, Si Vr»toa, Va», rieiler, vertun, Pertik i. dr. nedvumno LYSOFORM ki je brez duha, nestrupen iii cenen in se ga dobi v vsaki lekarni in droJeriji za ceno OO vin. za tsvirno steklen'co (zelena stekl.). Učinek Lvaoforma je točen in zanesliiv, vsled feaar (ra zdravniki priporočajo za razkuževanje boln. postelj, proti»epti£na ustna voda, ki odstrama slab duh in beli zobe in iih varuje. Vporablja se tudi lahko pri ka-tarih vratu, kašlju in nahodu za grgranje po zdravniškem navodilu, '/.adošča par kapPic na kupico vode. Izvirna steklenica stane 1 krono 60 vin., na prodat v vsaki ie-| kanu in druženji. — Zanimivo knjigo pod na jlovom „Zdrav« Je in razkuievnn e" pošlje zastonj in poštnine prosto Kemik Hubmano, referent Lysoformwerke, Dunaj XX., Petraschg-asse 4. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jo: 1440 m VZAJEMNA ZAVA^OVflLi^ICfli 3f proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov s- Iijubl^ana, Dunajska cesta 17, Iijubljana. s Zavarovanja spreiema proti požarnim škodam r 1. raznovrstna izdelano stavbe, kakor tudi stavbe med Časom " sgradbe 2. vso premično blago, ntobilijo pot ski oroilje, stroio. živino rvonove m enako, 8. vse poltske pri- delke. žita ln krmo 4. zvonove proti prelomu. 6 spreiema tudi zavarovania na življenje. oziroma doživetje S in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno "S nlžjenvstriisko zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico Sf Varnostni zaklad ln adnlne, ki so znnšnle i. 1912 K «78.34.'17, so poskočile koncem L 1013 na K 736.147*17. e Tedat. čimverie zanimamo za ta edini slovun*ki zavod, tembol) bo rastel zaklud. ® Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, g-lavno poverjenifitvo v Celju ln na Proseku, kakor tudi S po vseli lar&h nastavljeni poverjeniki. Cene primerne, hitra cenitev m takojšnje izplačilo. *-* Ustanovljeno leta 1803. Ustanovljeno leta 1868. reg.strovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentnl davek plačuje iz Zunanjim vlagateljem so svojega, za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadrnga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2> 15 ali 22 let, pa tndi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6C0.0G0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki repiezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, preiat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik H. podprodsednikt Ivan Sufinlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. _______ . P* Doleno, o kr protesor v Ljubljani; Kraniu: dr. Jakob MohorlC, odvetni ravnatelj tre šole v Ljubljani- Anton Sušntk, o. kr. gimn. protesor v i,imunim; ui-. vnjeui -za- vetnik v Ljubljani-, dr. Al«3 USenl6nlk, prol. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblo, o. kr. gimn. prot. v LjuMjanl. Nadzorstvo: Predsedniki Anton Kržlfi, o. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — članit Anton Caflež, kateliet v Liu-MJui,- ma Mlakar, prol.sor v Ljubljani: K. Gruber, o. kr Bn. rti. oflcijal v Ljubliani; Avgaittn Zojo, o. kr. rod. revident in posestnik v Ljubljani. člani: Fran Borštnik, o. kr. prolosor v p. v Ljubljani: Ignacij Zaplotnlk, katehet v Ljubljani j Ivan Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubliani'. Anton Kobla Ljubljani; dr. Viljem Schw^tzer, od- dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v i,iu dr. Jakob Kohorlft, odvetniški ksndidat v Liubljani; dr.Fran Papež, Ljubliani-. Anton Koblar, dekan v odvetnik v Linbiieni ^.Hemeo, in\w irjjf nn:in'»n3T i i uc K> i a; žmRiig <<*'» n <»<*-•« :s ,»/*•.»'»«* M»»ri»>» i» »»n >»»v< • •'* »».•-.<-.« «« .-> r.x ii.»./!«r.'.»« pr >• ' txiw.i l* pi p r t »n» .»»a. «*'»<".»«.-.. «'.*• ««•. ; <:« x '..•.<■*■ — ,,r r.I ■■■"■■'■ IV. i x ; .2i .'. V * *r. A/**', rA^ .«■«,. « LimiA* ....... /•. ,ii»im ■ • '» i«'«'1 a v» P .-.-I / . UJV,r ' ^.Vr.:-.* —i 5 K+ tf.*h j tf .... / • / 11 Kaua 50 ceneje! K 12 « • ^»r . t.. ./rit:.h • r •-.*.%■/« >K K 2 4/> •■-."•J j,;,. A. ,n 7-rt «4 IA * TlKZABOrjDANT, ^^^ TJntchrn. ^^^ uclno kopnie vsako množino za voja-ike potrebščine po višji ceni kot vsak drug prekupec. — l"1:- IVAN SAVNI*, Kranj (Gorenjsko.) !JVW 14 '.MMM U (l.til * »t.»I •»itn z« . uuji t*, v. bol oblaiajoče mahanje jrl pna.*/".,:. rariMstJ, lalMftd, *"7 M . TM1 J I . r »•". 1 a*, uilA«. aillaiTM. ikiU ;«a«ria'.a;i. t. j. I" i » t w i rr u .1.3* - ■ t :» r ; n z t/i", i "tu -. :< ' i iti- - -iT-.: -al . :•> » m, l i i-*f» i i - rr» t-., i * r 'a • i: - i—.-. * .. \ 4-» . . . i 1 u. 1«. S 4 i) ii! \n ii (Rjir.;3 Pn nm\ Iru IV hr K. -.c'«f.j» k B Sidro-I Sidro Pain-Expeller. Btftklftnit* kroa — M, tt4, a —. ^ Dobiva o. v l»k»rn»h »M direktno | 7 L»r. KlrMif.r lik*rni .Pri zl*t*!Ui lin', ifni Za suhe gobe ~ dcrnace semensko deteljo =r — « 7^2" B«fboi:i: k Franc P«23:a.fc»Lla^ljčaL BbbsIsu C: n» sproti mjfn re. Zahtevajte nj in poštnine prostor - c«n li s 4<»J »likamo ur. t ■ ■ sret.rn^nf-, »lashil. predmr'. . in )e*la, potrebščin za stvo in toaleto. orož;a, tr.. Prva tovarna nr JaiKooralMSiTIriiiL/: • ftnevnn mm po nt I.) an Je. Nikelr aste Hoskopt-ure K 3 + Sret.rne K 8 40, 9-50. — Nikelna*v K 2'M. Budilke z dvoinim zvoncem Pošilja se po povzetju- — Nlkak r Zamena je dovoljena ali denar Razširjajte ,.DOMOLJUBA"! r Stanje vlog čez 23 milijonov kron. registrovana zadruga z neomejeno zavezo Llnbljana, Bllkloslfeva cesta štev. 6, prltlltje. v lasinl hiši nasproti botela ..Dnlon" za frančiškansko cerkv jo sprejem h hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč = tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4%% -m brez kakego odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih, obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. saJI lid«)a konnrcli „UomolJub»". Odgovorni uradnik Jote! Goatlnčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.