številka sfe sa© 27. iterilke. Mmrikor, dne 4. aprila 1919, Letnik XI» Inserat! ali oznanila se računajo po 40 wn.-od ßredne'petiivrste: pri večkratnih oznanilih velik popust . — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. mm&no. if-ao Äisasf Avstrije: —-Csfo leto . . * 15- P®®asR«^»« Številk® — 2® vinarjev, — ljudstvo, J öresfrreiätvo iss üpravjiü&too; Mariner M&rcškB ulica. 5. TeSefen št. 113. Z uredništvom se more govoriti vsak dan ©d 11.—12. ure dopoldne. Neodviaieft političen ■ Poročilo im Beograd»* i Beograd, dne 28. marca. •Konsolidacija notranjepolitičnega življenj*, v državi SHS napreduje vedno bei j in. bolj; ter fe že tudi pokazala lepe ospeb©. Vse strantey ki so po svojih glavnih - predstavnikih zastopane v Narod nem predstavništva (državnem zMru) v Beograda,-so se izjavile za edino m edinstveno državo našega treimenskega naroda., Ta, izjav a ni simo Imela značaja platonske ijut&zn/ - marveč .je prepojen« s tisto vnemo in brige, ki se teže v dejanja. Dajte državi, ter je državnega!! Po tetri navodila- s© se ravnale vse strank© celokupnega narod,®/ ko so dovolile državi začasni,kredit 130 milijonov dinarjev. To je -uspeh, kajpada, negativni in prizadetim, jako neljubi nsp?h naših nasprotnikov na mirovni konferenci. Čim bolj. so »e Italijani in njihovi proti jugoslovanski pajdaši potrudili in - čina bolj delajo na to, Kaj pa Sokol? Ali more iodi on v Orlu najti svojega* brata? Kako da ne? V velikih bojih za skupno narodno stvar ga je priznal kot takega, zakaj bi ga ne mogel priznati tudi, v prihodnjih dneh. ko še bo morda narodnostno vprašanje nekoliko umaknilo in naredilo prostor drugim kulturnim vprašanjem ? Sij ima Orel zelo podoben program, St kolovemu — pa poleg tega ima še nekaj več. On upošteva poleg telesnega in dGševnega življenja tudi duhov no Življenje. V svojem fantu gleda dušo, ki je Da bi se pa namesto nje uvedlo za sedanji čas popolnoma novo ime Radelje, nikakor ni priporočati. Propal je samostan v Radeljah, izginilo je tudi ime! Ljudstvo bi se ne meglo ca novo ime navaditi; ono bo vedno negovalo svoj izraz Marbek. Kot pravilno uradno ime se naj torej do loči Marbreg. R. Cilenšek. ustvarjena od Boga in za Boga in mora prav zato tudi stremiti nazaj k Bogu, svojemu Stvarniku. Zakaj bi Orel s temi nazori ne mogel biti Sokolu brat? Ali niso pri Sokola v veliki večini ljudje prav istih nazorov ? Če ne kažejo svojih nazorov očitno, pa jih imajo vsaj v svojem srca. . Dejanski položaj pri nas. Kolikor morem presoditi, se je v Maribora začelo nasprotovanje od strani Sokola. Če se ne motim, poučite me in govoril bom drugače. Agi Lacija je sicer zastavila od obeh strani. Prav. Pr» vico agitirali za svojo stvar moramo priznati vsakomur. Toda agitacijo je kaj lahko zlorabiti in zdi se, da so jo nekateri agitatorji za Sokola res zlorabili. PrivekH so na dan zopet staro psovko »čuki« in sliši se, da tu in tam prav pridno operirajo z njo. Opozarjam vas pa, bratje, da *o ne gre na rovaš vsega Sokola, temač ostane na računu tistega, ki se take agitacije poslužuje. Bratje! Oficijelni Sokol ne ravna z nami tako in trdno upam, da ne bo tudi v prihodnosti ne. Če vas kdo napade s psovko, ne s ogovarjajte mu s psovko! Ne jezite se nad njim, pomilujte ga! Kdor vam reče kaj takega, ’ni Sokol, zakaj Sokol je kulturen mož, in kulturen človek ne meče pso« k okoli sebe. Pomilujte takega in če mislit©; da zlepa nič ne opravite prt njem, izognite se ga! Čs pa upate kaj doseči, stopite mirno predenj, potipljite ga prijateljsko po rami in mu recite: Prijatelj, rad j bi ti čestital, da si ti sokol in ce »čuk«, toda o i prosti, čestital ti bom, kadar boš Sokel tudi v resnici, ne samo po imenu. Čestital ti bom, kadar se boš pri Sokolih naučil olike in boš prišel predme kot olikan fant! Včaši se sliši tudi, da so pri Orlih sami »pauri« in zgodi se baja, da uide ta očitek celo ustam nežnih gospodičen. Bratje, pomilujte tudi te! Celi svet stoji danes pod uplivom velike demokratične misli in ravno Orel bi se moral sramovati, da združuje v svojih ustah vse sloje, tudi najnižjeg®,? Kdor tako govori, ga le hitre* pošljite k Sokolom, da se bo tam kaj lepega naučil, zakaj prepričan sem, da pravi Sokoli in prave Sokol ce n majo tako zmotnih misli o tem, kaj časti in kaj ©nečašča človeka in človeško družbo pred javnostjo Res, ljudem takih nazorov ni mogoče dopo vedati. naj gledajo v Orlu svojega brata. Toda to lažimo se s tem, da to niso Sokoli, ne Sokoliće. Ne zapisujmo takih izbruhov s a rovaš Sokola in ne dajmo se izzvati, da bi zavoljo tega mrzili Sokolstvo sploh. Držimo se visokih idealov, začrtanih v »Zlati knjigi« in spoštujmo in ljubimo vse ljudi zlasti svoje rojake. Spoštajmo vse, o katerih vemo, da imajo prepričanje in da po svojem prepričanja tudi živijo. Če je njihovo prepričanje zmotno, ga jim ne bomo izbili z grdim ravnanjem. Če srečate Sokola, ki dejansko uveljavlja svoje Sokolske ideale, pozdravite ga in mu recite: »Zdrav, brat So kol! Nesmisli, da se izpostaviš nevarnosti, da boš izdal svoje orlovske nazore, nasprotno, uresničil jib boš. Pa svojemu bratu, morda tvojem nasprot niku boš dal priliko, da te spozna, da se te na uči spoštovati, da bo tudi njemu lahko reči tebi: brat Orel, reči Orlici: sestra Orlica! Konec. Da, bratje! Marsikaj je novega na svetu dandanes. Morda se vam zdi novo tudi jo, kar sem Tam povedal. Toda pomislite in prav mi boste dali. Da, govoriti hočemo o bratih OrMh in obratih Sokolih — in bodimo prepričani, da — ovo rimo priv. Ureditev šolstva v mariborskem n okraju. Višji šolski svet v Ljubljani je odredil nasled nje izpremembe šolstva v mariborskem okraja: 1. Zasebna nemška ljudska šola v Ceršaku se razpusti; otroci se naj vpišejo v pristojni ljudski šoli (te sta Št, IIj v Sl. gor. in Skdkivrh)* 2. tNemška trirazrednica v Št. liju v Slov. gir. se razpusti , Učenci te šole ss vpišejo v pri, st j ne ljudske šel# pred vsem t slovensko petraz rednico v Št. liju. Za otroke pristne nemške narodnosti se priklopi šentiljski petrazrednici nemška vzporednica. • 3. Nemška petrazrednic» > z eno vzporednico v K r č e v i n i - L e i t e r s b e r g u se razpusti. Iz nemške petrazrednice in slovenske štiri ra zredhice se ustanovi po predlogu krajnega šolskega sveta mešana slovenska šestrazrednica, kamor se v šolajo vsi slovenski otroci. Za otroke pristne nemške - / : 'S - I ■ V: jr' narodnosti se priklopita slovenski šestrazrednici St mešani nemški vzporednici. A Nemška dvorazrednica v Pekrah se razpusti. Otroci se prepišejo v pristojno ljudsko šolo v Limbuša. Trirazrednica v Limbušu se razširi začasno v štirirazrednico. r B. Nemška deška in nemška dekliška štiriraz-rednica v Pobrežja ostaneta, a se poslovenita. 6. Nemška petrazrednica v Radvanja se preuredi v slovensko petrazrednico. 7. Nemška dvorazrednica v Razvanja se posloveni toda izgubi vzporednico. 8. Nemška trirazrednica v Sladkem vrba se izpremeni v slovensko trirazrednico, za nemške otroke se priklopi šoli nemška vzporednica. 9. Obe nemški petrazrednici v Studencih se prenredita v slovenski šoli; za nemške otroke se priklopita deški petrazrednici za prehodno dobo dve mešani nemški vzporednici. V ; 10. Nemška trirazrednica v Teznu se po sloveni. 11. Poslovenijo se dozdaj dvojezične ljudske šole v Zgornji Kungoti, Svečini, v Sv. Jur ja ob Pesnici, pri Sv. Lovrencu, v Ho č&h, v Kamnici, v Selnici ob Dravi, v Ribnici in v Breznu. Noto učiteljstvo v Mariboru in okolici. Za mestne ljudske in meščanske šole v Mariboru je višji šolski svet imenoval: Na deški meščanski šoli: (Kal ser uHci): Dragotina Hameka, strok, učitelja v Krškem, za ravnatelja; Josipa Hergoutha, učit. pri Šmartnem ob Paki; Franca Škofa, nadučitelja v Mariji na Žili; Milana Zumnčiča, učit. begunca v Ljubljani; Ernesta Širco vad učitelja v Gorici in Milana Vando, učitelja v Šmarju pri Jelšah, za strokovne učitelje. Na dekliški mešč anski šoli L: (Kaiser ü'ica): Zoto Klavžar, vad. podučit, v Go rici, za šolsko voditeljico; Elzo Kukovec, učiteljico v Stopercah; Avgust o Šantel, strok, učit, v Pulju, zdaj v Krškem, za strokovne učiteljice. Na dekliški meščanski šoli II. (Reiser ulica): Antonijo Stupco učit. v Leitersberg Krčevini. za šolsko voditeljico; Elzo Lešnik, učit. v Vitanjih in Heleno Levstik nčit. v Dobrni za strokovne učiteljice. Na deški Ijjndski šo 1 i I. (Kaiser-ulica): Franca Serajnika, učit. v Središča; Friderika Zi. nauerja, učit. pri Sv. Jakobu v Slov, gor.; Miro slava Logarja, učit. kandidata, zdaj v Ljubljani; Franca Vabiči, biv. nadučit v Ptuju; Antonu Ne ratu, nadučit. na Zgornji Ponikvi, za učitelje. Na deški ljudski šoli II, (Stolni trg): Mirka Kožah, nadučit. pri Sv. Duhu v Halozah, za nadnčit. in Viktorja Grčarja učit. v Ribnici za učitelja.' / Ni deški ljudski š o 1 i III. (Jožefova ulica — Magdalensko predmestje): Ivana Tomažiča nadučit. na Stari cesti za nadučit,; Jos. Malenšek učit, zdaj nadporočnika; Josipa Kutina, vad. učit. zdaj v Ljubljani, za učitelje ih Zofijo Mulaček-Suši, učit. v Kranjski gori, za učiteljico. Nad e š kiljudskišolifV. (Samostanska ulica -p Koroško predmestje): Martina Vodenika, naduč, pri Spod. Kungoti, ža nadučit, Stanislava Legi ta, nadučit. v Logatcu, sedaj v Ljubljani in Alojzija špangerja učit. v Rojanu, sedaj pri po možnem uradu dravske divizije v Ljubljani, za pč. Na dekliški ljudski Solil. (Kasino ulica): Hermino Bračič, Učit. v Dobovi pri Brežicah, Ano Herzog, učit. v Ljutomeru, Mar. Vehavc učit. v Sv. Bolfenku na Kogu, Filumeno Trači, uč. pri Veliki nedelji, Alojzijo Kožuh, uč. pri Sv. Dahu ? Halozah za učHeljice in Frančiško Malenšek v Mariboru, za učit. ročnih del Na dekliški ljudski šoli II. (Cer kvem trg — Sv. Magdalena): Olgo Juvančič, učit, 4 Selnici pri Mariboru, za voditeljico, Marijo To -mažič, učit. na Stari cesti, Marijo Gobec, učit. v Šent Janžu na Dravskem polju in Josipino Kirar, učit. v Št liju, za'učiteljice. > '•> Na dekliški ljudski šoli III. (Reiser-.ulica): Ido Vedenik, uč. v Spodnji Kungoti, Justino Coretti, uč. v Framu, Emo Kosi, uč. v Cirkovcah, Ivanko Vidmar, uč. v Vuzenici in Ljubo Marin, uč. v Slov. Bistrici, za učiteljice. Na vadnici bivšega deželnega Učiteljišča (Hamerlieg ulica): Angelo Milčinski, uč. v Hajdini, sa voditeljico, Berto Brence, uč, v Velenju, Antonijo Batič, zač. uč., zdaj v Ljubljani1 4. aptjU »MU 8 T R A 2 A. in Marijo Rozman, vad. nč. v Gorici, zdaj t Čt-nomlja za učiteljico. Opomba. Imenovanja so z a S a s n a, nastop službe ukazan. Imenovani morajo službo nemudoma nastopiti ter se javiti v pisarni do tične Sole ali pa pri mestnem Sol. svetu (Stolni trg) od 8.—12. ure dopoldne in od 8.-6. ure po poldne. Začetek pouka razviden na Šolskih vratah. F. Šijanec, m S. n. Z ozirom na potrebe narodnega Šolstva so iz službenih ozirov začasno premeščeni: v Na deSko petrazrednico v Studencih: Anton Hren, nadučitelj na C. M. Soli na Mati, za šolskega voditelja; Gir 1 Hočevar, učitelj v Zagorju, za učitelja; Aleksander Alt, nadačiteij v Št. Janža pri Sp. Dravogradu, za učitelja; Janko Žel, učitelj pri Sv. Ani na Krivem brega, za učitelja,' Na dekliško petrazrednico v Studencih: Ana Hren, učiteljica na C. M. Soli v Mati, za učiteljico; Adela Šmid, učiteljica V Št. Janža pri Spod. Dra vogradu, za učiteljico; Ana Žel, učiteljica pri Sv Ani na Krivem brega, za učiteljico; Pavla Šonc, učiteljska kandidatinja, prideijena v službovanje j okrajnemu glavarstvu v Mariboru, za namestno učiteljico. 1 - I V Radvanje pri Maribora: Radoslkv Knsflič, j nadučitelj v Dobjem, za Šolskega voditelja; Josip Jarh, učitelj-beganec, za ačitelja; Emilia Duller, učiteljica v Siovenjgradcu, za učiteljico; Jalija Rut oik, učiteljica pri Št. Vida pri Ptuja, za učiteljico. Na mešano šestrazrednico vLajtersbergu-Kr če vi ni pri Maribora: Mirko Pačelik, učitelj na 1 dvojezični ljudski Soli v Lajtersbergu - Krčevini zal Selškega voditelja; Radivoj TuSak, učitelj v Polzeli, aa učitelja; Emilija Wach, učiteljica v Kamnici, za učiteljico; Marta Jurko, učiteljica v Laporja,,za učiteljico; Fran Haberman, učiteljski kandidat in j poročnik pri mariborskem pehotnem pslku, za na-mestnega učitelja. V Pobrežje pri Maribora: Josip Klemen i čič, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor., za Solske-yga voditelja; Franc Friedl, pomožni učitelj v Cirkovcah, za pomožnega ačitelja; Josip Gosak, okr. pomožni učitelj v Celju, za ačitelja; Roza Gosak, učiteljica v Št. Msrtinu v Rožni dolini za učiteljico; Frančiška Grilc, učiteljica v Št. Florijana ob Boča, za učiteljico; Pavla Avgustinčič, učiteljica v Makolah, za učiteljico; Marija Ježovnik, učiteljica v Braslovčah, za učiteljico; Ana Tomažič, učiteljica' begunka, za učiteljico. V Na trirazrednico v Tezno pri Mariboru: A. [T Bramen, nadučitelj v Čadramu, za Šolskega voditelja; Fran Luknar, učitelj pri Št Jurija ob Ščav j: niči, zdaj nadporočnik pri mariborskem pehotnem i p< Iku, za ačitelja; Zorka Sekirnik, učiteljica v Kostrivnici, za učiteljico. V Razvanje pri Mariboru: Pero Jankovič, ji usdočiteij pri Sv. Martina na Pohorja, za Šolskega voditelja; Mira Jankovič, učiteljica pri Sv. Martina ea Pohorja, za učiteljico. Iz službenih ozirov sta premeščena: Pavla Miklavec, učiteljica v Jarenini, za učiteljico Legna; Josip Widmeser, učitelj v Ribnici-Brezna, za ačitelja v Makole. Tedenske novice. f Župnik Vid Janžekovič. V četrtek, dne 3. t. m,, predpoldne je v mariborski bolnišnici po dalj* äi in mučni bolezni boguvdano izdihnil svojo blago dušo vlč. g. Vid Janžekovič, mnogoz&stažai f opni k v Svečini. Rojen je bil leta 1860 pri S4. 'Marjeti niže Ptcja in v mašnika posvečen 1.1886, Kot kaplan je služboval pri Sv." Štefanu pri Zos* mu, na Šladkigcri, v Poljčanah, v Čadramu, pri Sv. Miklavža pri Ormoža, pri Sv. Lenarta v Slov. gor, ia $ri Sv. Jakobu v Slov. gor. do leta 1906, ko j« bil imenovan st župnika v Svečini. Čeprav je ijil rajni poosebljena dobrotljivost, miroljubnost in ponižnost, je vendar tudi on bil žrt«y krute gonje in preganjanja Slovencev ob izbruhu svetovne vojne leta 1914 Bolezni, katero mu je povzro čil zli duh imenovanega leta, se ni mogel več iznebiti. ih podvreči se je moral težki operaciji,? Mariborski bolnišnici, kateri je pa podlegel. Kot župnik na naši, severni narodni meji je vselej in neustrašeno stal na braniku za naše verske in narodne svetinje, vsled česar je moral jprestati p/e nogo obrekovanj in preganjanj; toda tilnika ni lonil nikdar in potrtosti ni poznal. Temu blage« an in narodno zavednemu duhovniku je zdaj pre "gala kruta smrt nit življenja. Štajerski obmejni Slovenci izgubijo v rajnem ne le za dušni blagor župljanov vnetega duhovnika, marveč tudi svojega neustrašenega narodnega zagovornika in branitelja. Pogreb dragega rajnkega se vrši v nedeljo, dne 6. aprila, ob 3. uri popoldne na pokopališče v Sve čini. Blagemu duhovniku in gorečemu rodoljubu svetila večna luč! Duhovniške vesti. Na žapnijo Sv. Jerneja v Slov. Bistrici je bil dne 1. aprila umeščen vlč. g Jožef Cerjak, upokojeni župnik rajhenburški, — Žapnijo Sv. Danijela v Razborjn je dobil č. g. Jožef Kodrič, kaplan v Slivnici pri Celju. — Kot provizer v Svečini je nastavljen bivši vojni kurat č. g. Mihael Barbič. •—r Č. g. Martin Vrzelak, kaplan v M srbska, je nastavljen kot pro vizor v Pernicah. — Pre stavljen je č. g. Janko Slavič od Sv. Marjete niže Ptuja v Marbek. — Č. g. Jožef Ozimič, ki je bil radi bolezni dosedaj na dopostu, je nastavljen za kaplana pri Sv. Marjeti niže Ptajai Častno občanstvo. Občini Smolnik in Lobnica sta imenovali g. dr. Karel Verstovšek a radi njegovih neprecenljivih zaslag za našo svobodno domovino enoglasno svojim častnim občanom. Za Krekov spomenik je nabral častnik tržaške-' ga pešpolka znesek 105 K, kateri se je odposlal na pristojao mesto. Hvala častilcem nesmrtnega dr, Kreka! w'. t č Preosnova osrednje vlade. Iz Belgrads poročajo da je ministerski podpredsednik dr. Korošec prev zel ministarstvo za prehrano, poslanec Gostinčar ministerstvo za socialno politiko, Marinkovič mi nisterstvo za gozdarstvo in rudarstvo, dr. Poljak ministerstvo za agrarno reformo ia GluhiČ ministarstvo za kmetijstvo. - Draga poročila pa pra vi jo, da je ministerstvo prehrane poverjeno Adolfu Ribnikarju. Uradnega poročila še ni. Amerikanci zapuste Pariz. Iz Pariza prihajajo vesti, da bodo ameriški delegati v najkrajšem času zapustili Pariz in mirovni promet sploh. Če se položaj na mirovnem posveta ne izboljša, čakajo javnost v tej zadevi velika presenečenja. S ret de setorice je prišel na mrtvo točko, tako da je postal položaj rez zelo resen. Demobilizacija v Srbiji. Regent je podpisal ukaz, s katerim se odpušča moštvo poslednje odbrane (po naše najstarejši črnovojniški letniki). Davčni urad v Maribora nam naznanja sledeče: »Opozarja se, da vsled saredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 28. sušca 1919 zapade vojni davek (davek za vojhe dobičke), v kolikor je že predpisan, a po dosedanjih določbah še ni zapadel, z 28. sošcem 1919, oziroma z dnem, ko se dostavi plačilni nalog. Davkoplačevalci se tedaj nujno opozarjajo dolžni vojni davek takoj v celem zneska vplačati«; Brzojavni promet s čeho-slovaško republiko je zopet dovoljen. Po 1 aprilu 1.1. j® zopet dovoljen brzojavni promet s celo republiko čeho slovaško to je s Češko, Moravsko, Šiežijo in Slovaško, in sicer koj ko začasno prekinjen]® neha. Pristojbina za besedo znaša 15 v, minimum 2.50 K. Dovoljene so tudi nhjne brzojavke, za katere se plača trikratna pristojbina. Časopisne brzojavke imajo ugpdnost 50% znižanja pristojbine, pa samo od šeste ure zvečer do devete ure zjutraj. ii i n i 1 x - —..........■■■■,.,—. %- Dopisi« Maribor. Jutri, v soboto, dne 5. aprila, vrši se pogreb umrle Josefine Sidar, rojene Perbil, rodom iz Oplotnice, ki je preminula v 64. leta svoje starosti. Sprevod gre popoldne ob 2. uri od Mocsr-love ulice št. 40 na mestno pokopališče v Pobrežju, Potrti rodbini naše sožalje! Maribor. Krožka mestnih uslužbencev v Maribora so darovali: Letonja Matija, Vidovič Franjo po 20 K; Sert Ferdo, Vezjak Jakob, Verstovšek | H., Nerat Franjo, Šket Franjo, Golob Franjo, Gred lis Juro, Stoječ Lovro, Šsres Jožef po 10 K in Frošt Anton 4 K. Iskrena hvala! Posnemajte! v Maribor. Občni zbor ženske, moške in železni Carske podružnice Ciril Metodove družbe y Mariboru za jeto 1918 se vrši v torek, dne 8. aprila ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu v Mariboru, Važen je ta občni zbor, ker se bo poročalo o zbirki za slovensko šolo v Mariburu, Vabijo se vsi člani podružnic ter prijatelji Ciril Metodove družbe kakor lađi darovalci prispevkov za slov. šolo v Maribora, —/Odbor. Sv. Marjeta na Dravskem polju. Dolgo smo ■ ugibali zakaj se je odstavljeni Achitsch naselil ravno v J Račah, toda počasi nam že gre v glavo. Ker je mnenja, da bo šla meja pri Pragarskem, je trdno prepričan, da j bo zopet dobil službo pri nas. Večinoma vsak dan še 1 hodi strašit okoli naših voglov, toda, da bi svoje dolgove poravnal, mu še v glavo ne pade. Ima, žalibog, pri nas še vedno par podrepnikov, ki mu verujejo, poslušajo njegov evangelij, ter ga celo podpirajo, Ako se Str* a kmalu ne poboljšajo, jih bodemo v najkrajšem času imenoma priobčili. — Tudi od drugih strani smo dobili že več pritožb o tem »ptičku«. Oblasti opozarjamo, da mu kmalu pokažejo pot v obljubljeno deželo, ali pa ga spravijo na varao v kakšno kletko, da še ne bo naprej ruval proti naši državi. (Uredn.) Ptuj. Jožef II. je toiej zginil, brez bolečin seveda ni šlo. Zlomil se je eno nogo. Ker je vsled tega za ljubo nemštvo neraben, so ga zapeljali v mestno klavnico. Ormož. Dne 26. t. m. se je oglasil v gostjlni Novak na Libanji gostilničar R.,. iz Celja in se je nasproti gostilničarki baje izrazil, da bo od 1. naprej zopet vse pri starem. Drava bo meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. On (R.) pa že komaj Čaka, da do tega pride. Do sedaj je bil nevidezno Slovenec, ker so bile pač razmere take. R. je znan kot zaveden Slovenec, zato ne verujemo, da bi mož kaj takšnega govoril. Gostilna Novak je bila že od nekdaj zbirališče Štajercijancev in je še tudi danes, zato pričakujemo, da bo ta R. znal kaj mu je storiti. Ormož. V zadnjem času opažamo, da so štajerci-janske gostilne, v katerih se je pred in med vojsko hvij-skalo proti Slovencem, s svojo hujskarijo proti Jugoslaviji znova pričele. Vsebina letakov proti Jugoslaviji in, delitvi Štajerske je raznim nemškutarskim gostilničarjem bila že vnaprej znana. Že tedne poprej se je v teh gostilnah govorilo in kmetom lagalo to, kar je bilo potem čitati na letakih. Dobro nam je še v spominu, kako so svoječasno v teh gostilnah krmili naše kmetsko ljud-s'vo s »Ptujskim Štajercem« in s tem napeljevali vodo na svoj mlin. Danes Štajerca ni več, njegov duh pa še živi. Plazi se kot sam peklenšek pkrog grešnih nemšku-tarskih duš in jim šepeče na uho svoje zlobne naklepe. Odkar je preminul »Štajerc«, jjjegovi dediči ne morejo pohabiti pre bridke izgube, iščejo si razna mazila v Nemški Avstriji, doma pa se mažejo v zakotnih gostilnah. Da se preprečijo nalezljive bolezni, bo treba že iz zdravstvenih ozirov take okužene »krčme -zdraviluice« zapreti. Ormož. V sredo dne 26. marca je orožništvo aretiralo odv. koncipijeata in urednika »Ptujskega Štajerca« Erbina Wenigerholz radi hujskanje proti državi SHS. Izročen je bil tukajšnji sodniji, in od tukaj okrožnemu sodišču v Mariboru. Ormož. Na Jožefovo dne 19. marca po rani s(č maši se je zbralo v Klet. gostilni v Ormožu nad 2oo kmetov, da se pogovorijo zaradi nepravilno in krivično! razdeljenega dohodninskega davka. Sprejela se je Resolucija v kateri davkoplačevalci protestirajo proti nepravilni in krivični odmeritvi dohodninskega davka. Dognani so slučaji, da so premožni ljudje manj obdačeni kot ubogi posestniki. Tudi je podlaga odmeritvi skoro v vseh slučajih nepravilna. Zahteva se, da se vpostavijo nove komisije ter k istim pritegaejo tudi prizadeti posestniki. Resolucija se je poslala drž. poslancu g. Meš-kotu, da jo predloži pristojnemu mestu Cmurek. Čisto zasopljeni so si pred par dnevi pripovedo /ali Nemci med seboj, da je prišla vest iz Pariza, da teče meja med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo 5 km južno Pragerskega. »Wenn das wahr ist, dann werd ma juhezen« (Če je to res bomo vriskali). A bilo je to samo nedolžna šala za 1. april; sedaj to uvidevajo. Ljudje božji le pamet! Shidi in priredit?«* V nedeljo, dne 6. aprila: V Ormožu po rani maši na dvorišča ormoške posojilnice shod SKZ. Govorijo posl. Meško, poslanec Brenčič in nad-revizor Pošenjak. — V Svetinjah popoldne po večernicah v šoli shod SKZ. Govorijo posl. Meško, posl. Brenčič in nsdrevizor Pušenjak. — V Mariboru ob 3, uri popoldni v veliki dvorani Narodnega doma koncert, ki ga priredi prof. H Brozovič s svojo zasebno pevsko šolo za Otroke. Na sporeda so pesmi za eno- in dvoglasni otroški zbor, samospevi, točke za kvartet ter orkester na lok. Prijatelji petja in godbe vabljeni! — V K a-mniči pri Maribora po rani sv. maši. v Hiterje-vi gostilni velik shod SKZ za Kamnico in okolico. Govorniki pridejo iz Maribora. Vabljeni ste posestniki in viničarji, možje in žene, pridite v obilnem števila! — V Maribora dopoldne ob 10. uri v prostorih okr. zastopa, Koroška cesta 26, II, nadstropje zborovanje živinorejcev mariborskega okra-j#, s sledečim dnevnim redom: 1. Povzdiga živinoreje. 2. Odločitev pasme. 8. Slučajnosti. Sodelovanje so obljubili strokovnjaki: višji živiaozdravnik Pirnat, ravnatelj vinarske šol? Žnidarič, inženir na kmetijski šoli v Št. Jur ju ob jaž. žel. Zidanšek in dragi. Ker je živinoreja za naš okraj vele važnega pomena, se vabijo vsi živinorejci, na obilo udeležbo — Pri Sv. Marjeti niže Ptnja po rani mali ptu en. shod tukajšnje podružnice Slovenske kme lijake družbe. Predava živinozdrsvnik dr. Franc Zavrnik iz Ptuja o konjskih gsrjah in dragih živinorejskih/ vprašanjih. — V Laškem po prvem opravilu ob 1/2^> ari v Pivnici shod S. K. Z. Na žhoda govori g. dr. Ogrizek iz Celja. Kmetje in % netice iz Lahkega in okolic pridite v Obilnem številu. — Na Ponikvi ob juž. žel. velik shod S K. Z. Govora« g. profesor Remec iz Ljubljane o vojnem posojila, o valuti ia drugih gospodarskih zadevah. — V Št. Janžu na Dr. polju popoldne po večernicah v posojilnici občni zbor hranilnice a S «ran 4, S T H A, 2 A. 4. aprila 191». n posojilnice z običajnim dnevnim redom. — Fr; Kv. Petro na Medvedovem selo popoldne ub 8 ori pcočno zborov*rje »Svele vojske«. Go x"osi urednik »Bogoljdba« Janez Kalan iz Ljubija ne. Prijatelji treinega življenja vsi na ta shod. ¥ nedeljo dne 13. aprila: V Dolu pri Hrast niku takoj po prvem sv. opravilu v prostorih g Petra Šentjure občni zbor kmetijske zadruge, član: zadruge pridite polnoštevilno, da se sami prepti fiate o de k vanju zadruge! — Po tem obfinen zboru se vrši občni zb? r slov. kat. izobr. društva — Pri Sv Petru na Medvedovem selu pc rani maši shod S K. Z. Govori nadrevizor Vlad Pušenjak. — Pri S v, Štefanu pri Šmarju po uoJcTne po veteoičab shod S K. Z. Govori n&dr Vlad, Pušenjak. V pondeljek dne 21. aprila: V Žičah popoldne tb’S. uri v posojilniških prostorih redni občni zbor hranilnice in posojilnice z običajnim dnev ni redom. | ' .. Sestanek narodnega ienstva. V s vrh o vatnega razgovora se vabi narodnb ženstvo na sestanek v soboto, dne 5. aprila, ob pol 8. uri zvečer v res stftvncijo Narodnega dem*., km Koncert Zlatko Balokoviča se vrši v sredo, dne 0. in ne 10. aprila, t^isy$s^ssss^i 'mBm Službe; m J®*i Kupi'se; Kupim veako množino suhih in polsuhih sunili bukorih, mešanih trdih ter mehkih cepljenih meter-ukih drr, pošiljatev do konca a-prila t. i. Ponudbe aa naložene vagone oddajne peitaje je nasloviti na: J. Blatnik, lesna trgovina, Ločića, p. Vransko pri Ge- 568 Kapi st: slivovka in sadno* žganje ter laneno seme. Pošljite u-soroe in etno na E. Cvek, Kam-nlk, Kranjsko.tf «BM___ 688 Pisalni stroj se kapi. Cenjene ponadbe pod „Stroj* na AnoaiS-no ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kengresni trg 8/1. 685 tr ___ m ■ Proda se; Proda se lepo posestvo, ki meri 9 oralov, lep sadonosaik in njiva, trd les, blira glavne ceste pri Omureku. Več pove Apwaija Kraner, Šomat 16, Marija Snežna pri Gmnrekn. 062 Vozovi za kmetsko rabo rasličas teže s vsemi dodatki se poceni prodajo. Tesno pri Maribora št. 8. 686 Trgovina k le n ritno v Branju (Kranjsko) priporoča gg. trgovcem in metovalcem tvojo zaloga lesenega, poljskega o-rodja in lesenik izdelkov, kakor grabelj, senenih vil, eambohov, koiov, vsako? stnih koiov, vsakovrstnih korb is pretja, mlinskih sit, rešet, različnih škafov, čeb rov, kakor tudi vse lesene kuhinjske potrebščine, M, Češenj. 858 8J*&clj©ve>o ■*nu*~WrL— nw in tisle toIo razBožilja A.Oset, p. GcStanj. Ponošene cJ Jeke * najrasnovrstoejše ii dobrega sobna za moške ii enake se prodajajo po skrajie znižanih cenah v taliban, Dravska ni. 15, pri starem mosta. 869 POZORI == Spalne' sobe la maiivnega in trdega lesa, kakor; kuhinjsko oprave lastnega in solidnega izdelka se po eeni prodajajo pri Mizarski zadrugi Grajski trg 3, Maribor, wo Za 5 okfflj vse komplete? s šiiinzijfmi vred 1 stem«, is, dekla, 2 yieUa visoka in 4 metre ši ck?. .c? več raznih stvari jb na prodaj v Mari-boin, Stolna ni 10. Vsakovrstno opeko za podlage, strope m slemena kakor tudi večja množina kosov aa zidanje preda Opekarna Melje 28, is .Razvanje, Maribor, 578 Trgovski pomočnik špecerijske m manufakturne stroke vešč,'* slovenskega in nemškega jezik« išče mesta v kakšni večji trgovi ni> Naslov pove nprava. 583' Majer za srednje kmetsko posestvo z vinogradom na Sp. Štajerskom se išče. Ponudbe na opravo lista.% »eswteaww»*. • ,«>•-, fi22 Služkinjo, dzvežb&no v kuhanja in vsem domačem dein išče uradniška rodbina, obstoječa ia 8 članov v Sisak, Hrvatsko. Plača' po dogovu. Nastop takoj. Naslev v upravi. 059 Gospodinjo in deklo, kg ima veselje do polja Irt» živine, išče Jaušovec Peter, Zgornji Rakič pri Cmurekn. 651 Trgovski pomočnik, dobrd izveä-ban želi vstopiti v kako trgovino na deželi ali pa v kakem mestu, nastop takoj. Naslov pove uprava !'»*»•_______________________ 657 Organist in eerkovnik želi službo spremeniti, oženjen, eecilijanee, sraoien voditi večje tamburaške zbore Naslov ▼ upravi, t,.- 658 Učeneo iz boljše hiše in dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejme v veletrgovino in razpdšiljalno B. Stemecki, Celje. 654 Invalid vešč kmetijstva kodi bolj težko, drugače zdrav, želi primer» ne složne Naslov v upravi. 685 Gospodična, pridna in vestna, katera je vešča slovenščiue in nemščine ter pisanja na pisalni stroj bila je že 2 leti v večji trgovini v pisarni, bi šla v trgovino v mestu ali na deželi, ki bi imela v hiši hrano in stanovanje. Ponudbe pod „VeBtna moč* na upravo lista. 618 Kraljica cerkvenega leta — Šmarnice za leto M 919, spisal M. Volfiifi, župnik v Breznu, izdal® Cirilova tiskarna v Mariboru, so ravnokar izšle V miCni obliki razpravljajo razne Marijine praznike. Obsegajo lepe nauke za Marijine častilce. Ob koa ca so pridejane mašne, spovedne in obhajilne mo ht*e in litanije Matere božje. Cena lični knjižici s pošbino vred znaš» K S 40. Naročajo se v C> f ilovi tiskarni y Mariboru. Častilci Marijini, sežite 'akoj po tej najnovejši knjižici. Ureditev obmejne občine. Katera oblast in kdaj in k&ko bo uredila zadav 0 ni šib obmejnih obča nov v Klancih? Spadali so doslej pod okraj Li pnico in sodo! okr, Arvež, zdaj so južno od nevtralne zone. Teda v sprovissciji so še vezani na Lučane/ v katere pa je dohod sila otež sočen: niše vojaške straže in nemški sovralnfM! la upravno ter sodnijske zadeve? Davkarija jih tlrja še iz Li pnice oziroma Arveža; žigosanega denarja pa y Lučanah in Arvežu ne morejo rabili. Tako so ti n&ši ljudje v narodnem oziru doslej povečini docela nezavedni, v glino težkih poskušnjah, ki jih trebs Cini prej konfiiti, da tudi oni ne izgube vsa kega c panja na pravico ter se ne vržejo v bolj« ševiške valove, če tod mimo zaplujejo!!! Yelike želežniške „delavnice za popra? Ijanje železniških vozov, kakoršne imamo v Maribcpu, se ustanove v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Nišu in Sarajevo. ’ ' mmmmmm—m- J ' " mmmmmmmmmmm..am wmiwamma******** |Nove mostne in decimalnef tehtnice^ ter: brzotchtnice košaro ali kav-fljem, decimalne tehtnice - grede . ijnice, ntefl iz železa so vedno v- Tudi točno Izvršuje ve« ^1. poprave Imenovanih tehtnic ter prelsknševeaje istih. Franc kovač za fino or (dje, Pobrežka cesta 3, in Tržaška cesta 11. Maribor.' B rata Brej posebno ga obvestil«, Potrti rajglobje žflosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogn, Vsegamcgcčnemu dopadlo poklicati k Sebi svojega zvestega služabnika > / Vid-a Janžekovič-a, župnika v Svečini kateri je v četrtek dne 3. t. m. ob Vs 11. vri dopoldne po dolgi mukepolni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče boguvdano preminul. Traplo nepozabnega pokojnika se bo prepeljalo v Svečino, položilo tam na mrtvaški oder in se trši pogreb v nedeljo dne 6. aprila 1919 ob 8. «ri popoldne na pokopališče v Svečini — Sv. maše-zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Svečini. SVE ČINA — SV. BAKJETA pri Ptnjn, dne 8. aprila 1919. Jožef In Frase Jasžtkovld brata. Marija Janžekovič roj. Pesderk, Marjeta Janžekovič rojaaa Janžekovič, sr ah in ji. — Vsi nečaki in nečakinje. Mestni pogrebni savod v Mariboru. Mlinarski pomočnik želi složne ua kakem umetnem mlinu. Nastop takoj ali do 15. aprila. Ponudbe »a Janes Peesnjo, Stročjavas prt Ljutomeru. 67 < K B Kavna; Nagrobne spomenika priporoča vs»ko vrsto kamnov Fr. Koban, kamnosek, Rače pri Marib. 016 I. in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-iikanje perila barva B*j čistioWeka’ 496 «im vsakovrstno perilo, po ka-tero poSlj. brezplač. na dom svetlo-lika Reich, s umliieiin surenfml ice* iam .-:PTUJk v hiši poleg okr. glavarstva (prej trgovina Lemrt) 896 podplati, notranje usuje, zgornje usnje i5rno in ru-javo, likasee, (usnje za konjske opravo), cepljen® usnje za gamaše, elegantni box*cult in oho-«re« ux Čevlji, pol čevlji, — čevlji iz telečjega usnja, navadni čevlji iz rujave kravine, dreta — ZZZZZ podplatni cveki —- platno. ZZZ Vež vagonov koruze popolnoma suhe, zdrave, «srne.Ciste plemenit© vrste madžarskega izvore, izvoz zajamčen, predaja V. Stefanevfi' Dtfruvcr, Sfevsiišlff. Gospoiinje dr zamudite prilike, tet si naročite za poskušajo eden, dva ali več zavitkov pralnega mil» £0 ali 30 odstot. v kosih po ICO ah 200 g 10 odstotkov pralno milo komad- K —.40 30 odst. pralno müo K 12 38—-40 odst toaletno milo 2 K in K 2 50 istotam najfinejše 66 odst. milo za britje 1 komad K 2.—. Poštni zavitek: 5 kg 20 odstot. pralnega mila franko povzetje K 22-70, 6 kg 30 odst. pralnega mi- la Iranko povzet;® K 32-70, Razpošilja tvrdka: Janko Pintar, Spodnja Šiška, Ljubljana. 405 I5pe so ptkarna v najem ali r>& sa kupit v mesta sli v vtčjesa kraiu. Naslov: Frane Leskoiek, Celje, Gaberja 107. 572 Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip it. 4» Podružnica: Sekntergova ulica 3 Poštna nančlia es točno Izvršujejo Išče ee lokal za trgovino ali «a gostilno v Celja ali v okollei. Pa-nodbe na naslov M. Z. Gaberje 110, Celje. 650 Harmonika-igral« e in goslar se išče ea vsaki dan, isve se v Js- Wtivi uMsi št. 1, Maribor. 637 S 3E2 ~m: kafeor detftljnega, travnega, .vrtnarskega in cvetljičnegA priporoča :—: Berdajs' v Itfiariberu' GRAJSKI TRG. 466 Oferfram po zelo nizkih, cenah, keruzo, ko« TGzm moko, svinjsko mast in povojeno SYinjsko meso. Večje množine zamete. Prodaja samo na debelo, Franc lfid»vičy Cvetillfna ntlcs 15. Maribor. 667 Krempir - ; jedilni, zdrav v celih vagonih, svinjsko mast, suho svinjsko meso prodaja V« Stefanov!!, Dsraer, Slavsnili. Kupeje pa švedske Vžigalice in sol. Fiž®fy kopuzoi pšenico in rž ima po zmernih cenah za oddati tvrdka -621 Saks Bobič v Središču. ^ Vaem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sploh vsem, ki so rajnega moža osir. očeta Lovrenca Celcer nhvalja-V molitev. spremljali k sadnjemu počitku, se iskreno jemo in blagega pokojnega priporočamo Sp. Sv. Kungota, 80. marca 1919, Marija Celcer in otroci. Zahvala ( Podpisani se prav lepo sahraljujeme vsem, ki 1 so natega sina ozir. brata JAKOBA KAUČIČ, praporščaka, dne 25. suiča spremljali k zadnjemu počitku na mariborski miredver. Posebno sahvaljujemp g. kuratu aa ganljivi govor, g, generalu Maistru za tako veUčatten sprevod, vsem častnikom, ki so se r tako obilnem številu udeležili pogreba in za njihov lep dar za okinčanje in vBem njegovim znancem in pri jat el j mn, ki eo se v tako ogromna a Številu udeležili pogreba. Franu Kaučič, Ivana roj. Vreča «tarifi. Frano in Alojzi] Kaučič, brata. Terezija, Ivana, Marija in Barbara Kauolč, Metre. NSIO^A, 39. marca 1919. 6f9 Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža.“ "Odgovorni urednik:i .Vekoslav Stnpan. Tisk tiskarn© sv, Cirila v Mariherte